Jan V. Lego. (Konec.) ako globoke in močne vtise je napravila ta daljna pot, o tem svedoci knjiga, katero je izdal udeleženecAnton Trstenjak v Ljubljani, pod naslovom ,,Spomenik slovanske vzajeranosti." Knjiga, v mnogem oziru zaniraiva, obsega razven podrobnega opisovanja cele poti, tudi kratke životopise s podobami znamenitih oseb slovenskih, hrvaških in čeških. Umljivo je, da med Čehi ne manjka Lega, katerega pisatelj nazivlje: redka, dragocena zvezda na slovanskem nebu, katera ne goji slovanske ideje le teoretično, temveč i praktično. v V povračilo za obisk priredili so Cehi 1. 1887. iz Prage poseben vlak na Slovensko. Duša tej ekspediciji bil je Lego, napisavši »Pruvodce (spremljevalec) po Slovinsku." Moralen vspeh tega poseta je bilo ustanovljenje ,,Č!esko-slovanskeho spolku v Praze" 1. 1888. Lego, predsednik, deluje i tu z nespremenjeno gorečnostjo do sedaj. Namen temu društvu je: gojiti kulturne in narodno-gospodarske interese čeŠko-slovanske ter podpirati revno slovensko raladino na Češkem študujočo. V sedrnih letih delovanja je storilo društvo mnogo dobrega, ne le slovenskim literarnim društvom in slovenskim dijakom, (podelivši jirn mnogo podpor), temveč i skrbi neprostano za razvoj slovenskega šolstva s tem, da pošilja ljubljanskemu slovenskemu gimnaziju češke rudnine, dalje, da se ustanavljajo po colem Slovenskem šolske zbirke rudnin, tako, da bi vsaj vsaka šola okrajnega sedeža imela lastno zbirko. Na ta način bode na Kranjskem 31, v Primorji 7 takih mineralogičnih zbirk. Idealno stremljenje Legovo je: seznaniti slovensko učiteljstvo s češkim, zlajšati, napraviti cenejše in ložje potovanje po razkošnih alpskih deželah, da bi se vsled osebnega občevanja čvrsteje vkoreninila češko-slovenska vzajemnost. Iz Slovenskega so se zglasila štiri društva in mnogi posamniki v prospeh te krasne ideje, ali žal, pri nas ni dosegla zadostnega vspeha, in vendar, kako korist bi iraelo za nas tako seznanje. Kako olajšano in kako prijetno bilo bi za nas potovanje v južnih zemljah, ker bi tam našli odkritosrčne prijatelje in sotrudnike. Obračajmo torej o počitnicah naše korake, mesto na zapad in sever, rajše na jug, k našim rodnim bratom. Tam nas pozdravi beseda slovenska, spoznamo njihovo odkritosrčnost, priljubi se nara pri njih, obišcemo jih drugič zopet. In res zadostuje le jedenkrat slišati, kako vabljivo, živo in prepričevalno zna Lego iz lastne skušnje opisovati alpski kraj, njegove redke prirodne krasote, njegove bodre stanovalce, njihovo živenje in — zakoprnite videti to zemljo na lastne oči! Dal Bog, da se kmalu in stalno vresniči velika ideja vzajernnosti češko-slovenske, kateri je zvezda voditeljica Legovo življenje! Ne misli pa dragi bralec, kakor se ti iz te razprave dozdeva, da pripada ves Lego Slovencem, da je le njim živenje in neutrudno delovanje posvetil. Ta razprava, sestavljena po raznih spisih je nepopolna ter ne kaže njegove obsežne delavnosti niti pri Slovencih, še rnenj pa pri nas. V njegovih žilah se pretaka mlada kri slovanska, srce prekipeva ljubezni za vse dobro, krasno in plemenito. Iz vsacega zavednega Ceha in Čehinje bi rad napravil apostola slovanske vzajemnosti, kakoršen je on sam. Da bi vzbudil vsaj našo simpatijo ter širil spoznanje, govori v raznih društvih o Slovencih. Da bi se mogli priučiti blagoglasne slovenščine, izdal je 1. 1893. drugo izdanje ,,Mluvnice jazyka slovinskeho". Ta slovnica, spisana s posebnim znanjem slovenščine, ni pri nas še dovelj cenjena. Naj bi našla prijateljev, navdušene mladine, kateri bi se jezik tako omilil, da bi se ga začela učiti, ker njeno znanje odpira naši intelegenci pot do južnih zemelj, kakor jih vabi srečna bodočnost, zlasti tehnikom. Od 1. 1857.—1875. prebilje Lego na jugu. Tu ga je doletela dolga in huda bolezen; vrnil se je na Ceško ter postal uradnik pri češkem muzeju, kjer še sedaj deluje. Njegovo vestno in številno delo ostane naloga bodočnosti. Deluje tam z ljubeznijo in pravim zanimanjem za reč samo, a ne za hvalo, slavo in dobiček. Biblijoteka in zlasti zbirka starih rokopisov, muzikalij in drugih historionih spominkov ima v njem posebnega poznatelja. Želimo, da bi dočakal zasluženo pripoznanje in ocenjenje njegovega nesebičnega delovanja. Pisoč o Legu, ne morem inolčati o bitju, katero idejalno streraljenje njegovo podpira, pot življenja, katera ni s premnogirni cvetkami posuta, s požrtovalnostjo in redko zastopnostjo sledi, katero rau je nenadomestljivo, to je njegova soproga: gospa redke pleraenitosti in skromnosti, zlatega srca, dopolnenje njegovega moškega značaja. Srecna dvojica, ko živita jeden za druzega, a svoje življenje darujeta za blagor drugih! • .T. Toman.