NASLOV
AMERIŠKI BUMERANG
stran 2
Leto XXXIV Št. 29
Murska Sobota, 29. julij 1982
CENA 10 DIN
VESTNIK

SLABO VREME ZAVLEKLO ŽETEV
Prodali so že 700 ton pšenice.
V Slovinu Ljutomer, TOZD Poljedelstvo, so od 170 hektarjev poželi 90 hektarjev. Tudi tukaj zaradi slabega vremena počivajo, ko pa se bo vreme izboljšalo, bo dela še za tri ali štiri dni. Poprečni pridelek je 50 stotov po hektarju, pšenica pa je tudi prve in druge kvalitete. Prodali so jo že 400 ton, vozili pa so jo direktno s polj v Mlinopek.
V Kmetijski zadrugi Križevci pri Ljutomeru pa lahko rečejo, da je večji del žetve že za njimi. Od posejanih 210 hektarjev s pšenico jim je ostalo le 35 hektarjev, predvsem na Murskem polju. Na-želi so 45 do 50 stotov po hektarju, ta pšenica pa je bila še dobre kvalitete. Pšenico sušijo v lastni sušilnici, prodali pa so je že 750 ton. V lepem vremenu jim ostane še za dva dni za spravilo pridelka.
Deževje pa ovira pri žetvi tudi največjega pridelovalca pšenice v Pomurju. Tako so v Kmetijskem gospodarstvu
Rakičan do začetka tedna poželi le okrog tisoč hektarjev od skupnih 1519 hektarjev, ki so jih imeli posejanih s pšenico. Pridelek je zadovoljiv in se giblje v poprečju okrog 57 metrskih stotov suhega zrnja po hektaru. Ker kvaliteta pšenice iz dneva v dan pada, si bodo v prihodnjih dneh pomagali tudi s kombajni iz zasebnega sektorja.
Žetev pa je doslej v glavnem že končana v zasebnem sektorju, ostalo je le še nekaj nepožete pšenice in večina rži na nekaterih predelih Goričkega. Pomurski pridelovalci pšenice pa upajo, da se bo vreme popravilo in bodo do konca meseca pospravili ves letošnji pridelek.
V Pomurju poteka po planu tudi odkup letošnjega pridelka žitaric. Družbeni sektor bo tako oddal ves svoj pridelek, pa tudi nekateri kmetje so vozili pšenico kar z njiv v skladišče soboškega Mlinopeka. Tako so doslej samo kooperanti Kmetijske zadruge Panonka že oddali 4400 ton od predvidenih 5700 ton pšenice in v zadrugi pravijo, da bodo plan izpolnili. Na območju, kjer pridelu-
jejo rž, zadruga odkupuje tudi to poljščino, cena zanjo pa je 15,50 din za kilogram.
Bernarda Peček
Izhajajoč iz ugotovitev, ki jih je o izvajanju srednjega usmerjenega izobraževanja v Pomurju sprejel na zadnji seji pomurski medobčinski svet SZDL, so tudi člani sveta pomurskih občin razgrnili dobre in slabe strani reforme srednjega šolstva. Z namenom, da bi tudi oni prispevali svoj delež k odpravljanju nekaterih pomanjkljivosti, so opozarjali predvsem na slabosti. Kritične besede so se nanašale predvsem na nezadovoljiv učni uspeh, na štipendiranje in neusklajenost med poklicnimi odločitvami učencev ter kadrovskimi potrebami združenega dela.
Kljub ocenam, da smo se v Pomurju na prehod v usmerjeno izobraževanje dokaj dobro pripravili, kar velja tako za kadrovske kot materialne pogoje, je bil učni uspeh učencev srednjega usmerjenega izobraževanja ob prvem polletju le 68,9-odstoten. Sprva je " celo kazalo, da bo še slabše. Čeprav je ob tem postalo jasno, da določeno število učencev ne zmore programov skupne vzgojnoizobraževalne osnove, sicer tudi zaradi lastne neprizadevnosti, - nismo ustvarili možnosti, da bi jih preusmerili v manj zahtevne ali tako imenovane skrajšane programe.
Zakaj kritične besede na račun štipendijske politike? Ne moremo vendar reči, da ni dobro, zastavljena, toda kljub temu se dogaja, da šti-
pendije prejema tudi precejšnje število učencev, ki do te družbene pomoči niso upravičeni. Do tega pa prihaja zato, ker zaradi pomanjkljive kontrole premoženjskega stanja učencev le-ti oziroma njihovi starši prikrivajo dejanski dohodek. Ponekod pa, ker je sredstev za štipendije dovolj, gredo celo mimo sprejetih kriterijev. Prav gotovo pa bi bilo bolje, če bi štipendije, ki jih nekateri neupravičeno prejemajo, namenili za sofinansiranje dijaških domov.
Poklicne odločitve učencev in potrebe združenega dela? Določene pozitivne premike smo sicer storili v korist proizvodnih poklicev, vendar še vedno usposabljamo precejšnje število mladih za take poklice, kjer je že zdaj jasno, da v Pomurju po končani šole ne' bodo dobili zaposlitve. Predvsem zato, ker nimamo dolgoročnih kadrovskih potreb združenega dela. Če pa bi se ozirali na trenutne, bi lahko, kot je dejal eden izmed razpra-vljalcev na seji sveta pomurskih občin, polovico srednjih šol v Pomurju zaprli. Toda mladim je treb omogočiti, da se bodo izobraževali, četudi za takšno ceno.
Za prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja so bili učbeniki pravočasno pripravljeni, zdaj pa vse kaže, da ne bo tako, kar pa se ne bi smelo zgoditi.
JOŽE GRAJ
Občinski štab teritorialne obrambe Murska Sobota je pred dnevi v Gornjih Petrovcih pripravil tehnični zbor za drugo izmeno brigadirjev MDA »Goričko 82«. To je višek aktivnosti s področja obrambne vzgoje brigadirjev, na katerem so si ogledali pehotno orožje, osebno in kolektivno oborožitev ter izvajali streljanje.
Foto: F. Maučec
aktualno po svetu
Naj živi Arafat — toda kje!
Sredi prizadevanj, da bi nekako rešili libanonsko krizo v trenutnih okoliščinah izraelske agresije in delne zasedbe, se zastavlja v dokaj tragični obliki tudi vprašanje, kam s pet do šest tisoč palestinskimi borci, ki naj bi jih na zahtevo Izraela izselili iz zahodnega dela Bejruta. Kot vse kaže, je arabska solidarnost padla na izpitu.
Niti ena izmed arabskih držav se ni do« javno ponudila palestinske!^ osvobodilnemu gibanju, da brer vsakršnih pogojev sprejme predstavnike junaškega palestinskega ljudstva. Jordanija nima čiste vesti, saj je v znanem obračunu „črnega septembra” leta 1970 jordanska armada skušala v krvi zadušiti novo revolucionarno vodstvo PLO in je pri tem pobila kakih 20.000 Palestincev. Sele s političnim posredovanjem ostalih arabskih držav so spor utišali, vendar osvobodilno gibanje ni moglo več ostati na jordanskih tleh, pa je preselilo svoje delovanje v Libanon, v Bejrut, ki ga je tudi sprejel.
Egipt je sicer ponudil borcem zavetišče, vendar pod pogojem, da smejo v njem le politično delovati. Takega predloga pa gibanje, ki se bori za narodni obstoj in neodvisno državo, seveda ne more sprejeti, kajti ugled si ie ustvarilo prav s svojim bojem proti okupatorjem — Izraelcem. V Siriji bi prišli Palestinci pod strogo nadzorstvo režima, ki se je že tudi svoj čas bojeval proti njim.
Alžirija in Tunizija ne kažeta nobene pripravljenosti. Se manj je mogoče pričakovati od Maroka, ki se boji, da bi se napredno gibanje PLO utegnilo pridružiti napredni fronti Polisario v boju proti maro
ški vladavini v Sahari. Libijski državni poglavar Gadafi se je očitno osramotil s priporočilom palestinskim borcem v Bejrutu, naj se bojujejo do konca in tako naredijo ,,skupni samomor”. Sicer je pozneje skušal te svoje besede omiliti z dodatnimi pojasnili, toda svetovni javnosti ni ušla ugotovitev, da je prav on dajal doslej najmočnejšo besedno podporo PLO.
Težko si je zamisliti tudi kakršnokoli sožitje med Saudskoarab-skim režimom in PLO, če bi prišle iz Saudove Arabije kake ponudbe. Edina država, ki je pokazala pripravljenost urediti taborišča za palestinske borce, je Irak, vendar ima težave zaradi vojne z Iranom, ki se je nedavno prenesla na iraško obmejno ozemlje in divja z nezmanjšano ostrino.
Kakor poroča zahodnonemški tednik Der Spiegel, je neki libanonski časnik priobčil v tem tragičnem trenutku karikaturo laserja Arafata, ki kliče: „Naj živi Arafat!” Poleg njega pa stoka neki Libanonec: ,,Arafat naj živi, toda kje?”
Edini, ki je doslej dal odgovor na to vprašanje, je po mnenju tednika — izraelski premier Begin. Ko ga je namreč po nalogu socialistične internacionale obiskal portugalski premier Mario Sauarez in ga vprašal, kje naj bi se naselili ,,sporni” Palestinci, mu je, kot je sam pripovedoval pozneje v Damasku, posmehljivo odgovoril: ,,Naj jih prevzame Kreisky, izdajalec in odpadli Žid. Dunaj je vendar lepo mesto, tam se lahko turistično izživljajo.”
To je izjavil človek, ki ne sknva sovraštva do Palestincev, saj se
povsem strinja z uničenjem palestinskega življenja na ozemlju, ki si ga je Izrael samovoljno, v nasprotju s sklepi GS in VS, prisvojil, predvsem pa seveda do palestinske udarne sile — oboroženih borcev. Manj razumljiv je klavrn odmev med arabskim svetom.
Statistike o tem, kje vse so se morali doslej naseliti palestinski begunci zaradi prisilne izraelske izselitve ali nemogočih ekonomskih razmer, ki so jih silile, da so se odpravili v tujino s trebuhom za kruhom, so strahotne. Povzemamo jih po palestinski reviji iz leta 1981, ki jo izdaja v Damasku osrednji statistični oddelek PLO. Po teh podatkih je skoraj 5 milijonov Palestincev brez domovine, žive pa razkrojeni takole:
Izrael	550.800
zah. breg	833.000
Gaza	451.000
Jordanija	1,148,334
Sirija	222.525
Libanon	358.207
Kuvajt	299.710
Irak	20.604
Libija	23.759
Egipt	45.605
Satidova Arabija	136.779
Združeni emirati	36.554
Katar	24.233
Bahrein	2.000
Oman	50.706
ZDA	104.856
druge države	140.116
Skupaj	4,449.138
Omenjenih ..spornih” 6000 palestinskih borcev je potemtakem le neznaten delček celotne nacije .. .
(Po VEČERU)
Že od 3. julija je šef sovjetske partije in države Leonid Brežnjev na svojem običajnem dvomesečnem letnem oddihu v Oreandi, majhnem kraju blizu Jalte na Črnem morju. Prvič je bil Brežnjev na črnomorskem oddihu leta 1971 in od takrat so na Krimu tudi srečanja^Brežnjeva z voditelji vzhodnoevropskih držav. Izjema je le leto 1975, ko so se srečali med konferenco o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Vsa dosedanja srečanja so bila »posamična«, razen v letih 1971 in 1972.
Čeprav je že konec julija še ni znano kako bo letos. Brežnjev seje doslej srečal samo še s čehoslovaškim partijskim in državnim voditeljem Husa-kom, kije bil na Krimu od 16. julija.
V Moskvi ob tem zaključujejo, da bi letos utegnilo priti ponovno do »kolektivnega« sestanka voditeljev vzhodnoevropskih držav. Dnevni red takšnega srečanja bi bil prav gotovo zelo bogat. Med najvažnejša vprašanja vsekakor sodijo napeti odnosi med Sovjetsko zvezo in ZDA, v tem zvezi pa tudi med NATO paktom in
V aršavskim paktom. Predmet pogovorov bo tudi Bližnji vzhod, od problemov »v lastni hiši« pa Poljska. Težave te morajo na nek način prenašati vse »države socialistične skupnosti.«
Tako v Moskvi kot tudi v vseh ostalih prestolnicah vzhodnoevropskih držav sodijo, da se stanje na Poljskem normalizira, da pa še dolgo ne bo »idealno«. Na Krimu bi tekla beseda tudi o Karmalovem režimu v Afganistanu, potem o Kampučiji in o iraško-iranski vojni, ki jo Moskva spremlja zelo nevtralno. Sovjetski tisk vojnih dogodkov ob Sat El Arabu ne komentira. Potem so tudi še ameriške gospodarske sankcije proti Sovjetski zvezi in Poljski. Krimsko srečanje bi najbrž moralo dati tudi odgovor na romunski predlog o tem, da bi sklicali sestanek članic SEV.
Nikoli doslej krimskih srečanj niso napovedovali. Prekinitev tradicije bi bila lahko samo v fizični kondiciji sovjetskega voditelja. Spomladanske špekulacije o tem je 76-letni Brežnjev demantiral s številnimi nastopi v javnosti vse od pomladi do julija.
Suša v Italiji
Apeninski polotok se duši v poletni vročini. Od Kalabrije, kjer so namerili rekordnih 48 stopinj Celzija v senci, prek Sicilije in Sardinije pa do padske nižine in alpskega sveta se vrstijo toplotni valovi, ki jih spremljajo vse hujše pomanjkanje vode in požari. V posameznih deželah proglašajo izredno stanje.
Samo na Siciliji, ki zalaga s sadjem in zelenjavo velik del italijanskega polotoka, naj bi dosegla škoda vrednost tisoč milijard lir. Cele pokrajine so dobesedno ožgane od suše in vročine. Ne bo ne koruze ne sadja ne zelenjave, pa tudi grozdje na trtah se suši. Reka Pad, na katero je interesno vezanih kakih 15 milijonov Italijanov, se je tu in tam dobesedno izsušila, dno njene struge pa je razpokano.
Vse posledice suše in požarov bo moč oceniti šele kasneje. Nihče na primer trenutno ne ve, kakšne bodo posledice visoke koncentracije pesticidov, živega srebra in drugih kovin ob sedanji majhni količini vode v Padu. Delta Pada, ki je z močnim tokom spodbujala morske tokove v severnem Jadranu in med drugim s tem skrbela tudi za naravno čiščenje lagunskega morja v okolici Benetk, se je umirila. S tem so se umirili tudi morski tokovi in zdaj se je začelo množično poginjanje rib. Govorijo že o pravi ekološki katastrofi. Požari so kot redni spremljevalci suše in vročine samo na Siciliji uničili v zadnjih tednih petsto tisoč hektarov gozdnih in drugih površin. Zaradi izjemno težkih hidroloških razmer so morali marsikje racionalizirati porabo vode za gospodarstvo in gospodinjstva.
Časopisje poroča, da so se marsikje že pojavili prekupčevalci z vodo. Minister za kmetijstvo se je zadnje dni sestajal s predstavniki ogroženih pokrajin.
PARIZ - Zaradi pisanja londonskega Timesa, češ da so argentinske enote med boji za Falklandske otoke uporabljale francoske rakete, je francosko obrambno ministrstvood-redilo posebno preiskavo o tem.
BUDIMPEŠTA - Madžarska vlada je sprejela obširen program varčevanja z materialom v industrijski proizvodnji. Izračunali so, da bi do leta 1985 tako privarčevali 1/ milijard forintov (450 milijonov dolarjev). Pri yar' čevanju z energijo, ki so ga pričeli izvajati pre“ dvema letoma so dosegli dobre rezultate.
STOCKHOLM - Sv? nordijskih držav proučuje možnost, da bi izdali enotne potne liste za Švedsko, Norveško, Dansko, Finsk in Islandijo.	.
LIMA —V juliju je padlo več kot 50 nikaragovski1* vojakov, braneč meje svoje domovine v vrsti obm?' nih spopadov in vdorov i Hondurasa. _ _ WELLINGTON -cija je opravila na otocj Mururda v južnem Paeu' ku nov podzemeljski jed ski poskus, tretji v zadnj treh tednih.
NEW DELHI - V Indij1 so za novega predsednik republike izvolili 66-letn ga politika in ministra za notranje zad ve Zail Singa. To je P? indijski predsednik, ki 1 haja iz nižjih slojev. . . DAMASK— Sudan naj°’ bil po nekaterih ves pripravljen dati zato«J«« do 8 tisočem palestinsK borcev iz zahodnega ° Bejruta.
ISTANBUL - Turs» potapljači so našli d kilometrov od sre“°? ske obale bronast kip . antičnega obdobja.  predstavlja rimskega ščaka, tehta 60 kikg, mov in je visok 180 c metrov.
i v žarišču dogodkov
AMERIŠKI BUMERANG
Kot piše moskovski dopisnik zagrebškega „Vjesni-ka”, Bogoljub Lacmanovič, je ameriška prepoved izvoza zahodnoevropske opreme v Sovjetsko zvezo mobilizirala sovjetske delovne ljudi pri gradnji plinovoda od Uren-goja v Sibiriji do Užgoroda na sovjetsko — madžarski meji.
,.Kupčija stoletja”, kot upravičeno nazivajo po svetu gradnjo tega plinovoda, je trenutno spremenila tradicionalni videz prvih strani številnih sovjetskih listov. Leta in leta ustaljene reportaže * iz sovhozov. in kolhozov o poteku letne žetve so prenesli na notranje strani, na prvih straneh pa so komentarji o plinovodu, po katerem naj bi že čez tri leta stekli prvi kubiki plina za Zahodno Evropo.
Kljub težavam, ki jih je Sovjetski zvezi povzročila Reaganova	,,gospodarska
vojna” v zvezi z gradnjo plinovoda, so si v Moskvi
omislili politično propagandno akcijo, od katere pričakujejo predvsem dvoje. Prvič naj bi mobilizirali vse domače potenciale, predvsem znanstvene institucije, da najdejo lastno rešitev, predvsem za serijsko proizvodnjo močnih in dobrih turbin, ki so potrebne za kompresorske postaje, katerih naloga naj bi bila potiskanje plina po plinovodu. Drugo, kar od vsega tega pričakujejo v Moskvi, je prepričljivost svojih trditev, da ameriška administracija s prepovedjo izvoza opreme, narejene na podlagi ameriške tehnologije, ne bo škodovala Sovjetski zvezi, temveč ameriškim zahodnoevropskim zaveznikom.
Je Sovjetska zveza res sposobna, da brez dogovorjenih obveznosti s strani zahodnoevropskih podpisnikov zagotovi plin? Koga Reaganove ekonomske sankcije lahko bolj prizadenejo — države Zahodne Evrope ali Sovjetsko zvezo?
v Moskvi zatrjujejo, da je Sovjetska zveza s svojim znanstvenim in industrijskim potencialom snosobna do leta 1984 zgraditi pet tisoč kilometrov plinovoda od Urengoja do Užgoroda. Prvih 300 kilometrov plinovoda je že nared. Problem niso cevi, ki naj bi jih dobavljale zahodnoevropske firme, temveč kompresorske postaje.
Ko so konec prejšnjega leta v Bonnu podpisali pogodbo o gradnji plinovoda, so se Zahodna Nemčija, Francija, Italija in Avstrija obvezale, da bodo s svojo opremo kreditirale izgradnjo sovjetskega izvoznega plinovoda. Ta pa je vključeval tudi 21 tisoč kilometrov magistralnih plinovodov, ki bi jih Sovjetska zveza speljala po svojih republikah. Bonnska pogodba je kot obveznost zahodnoevropskih partnerjev predvidela dobavo turbin za 130 kompresorskih postaj. Ce omenimo, da rabi vsaka postaja po tri turbine, ki
stanejo 12 milijard ameriških dolarjev, potem si najbrž lahko predstavljamo, da pri tem plinovodu res gre za ,.kupčijo stoletja”. Te turbine izdelujejo zahodnonemški in francoski proizvajalci po ameriški licenci.
Brežnjev je ob podpisu pogodbe v Bonnu med drugim izjavil, da bo ,.kupčija stoletja” omogočila delo 500 tisočim zahodnonemškim delavcem. Kancler Schmidt je na to odgovoril, da bo Sovjetska zveza prav zaradi kreditiranja plinovoda s strani zahdnoevropskih držav lahko delo opravila izredno hitro. Oboje drži, čeprav Sovjetska zveza najbrž pogodbe o gradnji plinovoda ni podpisala zavoljo tega, da bi imeli delavci v zahodnoevropskih deželah dovolj dela. Predstavniki zahodnoevrojj-skih držav pa pogodbe niso podpisali iz nekakšne ljubezni do Sovjetske zveze. Interesi obeh strani so predvsem gospodarski.
Reaganova prepoved o izvozu opreme v Sovjetsko zvezo je mobilizirala vse potencialne sile za gradnjo plinovoda. Pred dnevi so v Leningradu izdelali prvo plinsko turbino moči 25 MW, za katero trdijo, da je boljša od ameriške. Kmalu naj bi pričeli te turbine izdelovati serijsko. Centralni komite KP Sovjetske zveze je pred nedavnim sprejel sklep, da je treba plinovod Uren-goj—Užgorod zgraditi pred pogodbenim rokom. To je potrdil tudi minister za proizvodnjo plina ZSSR Din-kov.
V te napovedi najbrž ni treba posumiti. Ostaja le vprašanje, kako bo s tistimi 21 tisoč kilometri plinovoda, ki naj bi ga za potrebe sovjetskega gospodarstva položili istočasno kot plinovod za Zahodno Evropo. To bo najbrž prizadelo sovjetski petletni načrt razvoja, ki glede plinifikacije nekaterih republik ne bo izveden. Ven
dar velja ocena, da to ne. omajalo politične stabim v državi, kot so to, Pre poznavajoč sovjetske razn re, računali v Washington«*
Poznavalci razmer Sovjetski zvezi so si na -k nem, da bodo ameriške s . cije deželo sicer PrlZ j0 dolgoročno gledano Pa, bjje prej okrepile kot o surovinsko bogato,	
tehnološko premalo	:e
Sovjetsko državo. Zn na primer, da je sovje^ oprema za črpanje ^rimanj učinkovita od pev ške. toda proizvodnja SZ se kljub temu iz »e * teIn veča, kar kaže, da‘ * ojOgija razvija tudi • tenu črpanja.	
VESTNIK, 29. JULIJA 1982
Krimska srečanja
aktualno doma
POMURJE
Smo lahko (ne) zadovoljni?
Z enotno družbeno akcijo
Na seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije so razpravljali o neposrednih nalogah zveze komunistov pri uresničevanju sklepov 12. kongresa, ki naj bi jim ZKJ ter njeni organi in telesa dali prednost. Na podlagi razprave bo predsedstvo CK ZKJ pripravilo predlog delovnega programa centralnega komiteja, ki ga bodo obravnavali na prihodnji seji.
Uvodni referat je imel sekretar Predsedstva CK ZKJ Nikola Stojanovič. Med drugim je po-ttdaril, da pripravljajo delovni Program najvišjega jugoslovanskega partijskega organa v zapletenih razmerah. Gre predvsem za pojave stopnjevanja nacionalizma, nezadovoljive razmere, kar zadeva akcijsko enotnost ZKJ in čedalje hujše zunanje gospodarske in drugačne pritiske na našo državo.
Ko je spregovoril o vprašanjih, ki jih utegnejo uvrstiti v delovni Program CK ZKJ, je najprej omenil naloge v zvezi z gospodarsko stabilizacijo, probleme v zvezi z neupoštevanjemzakonov m družbenih dogovorov ter pro-hleme samoupravnega združevanja. Članom CK. je dejal Stojanovič, se zastavlja tudi naloga, da
Naše vsakdanje bilance
naši	vsakem polletju delamo obračune z gospodarjenjem in
dm C V"m° odstotke uresničevanja načrtov, ki smo jih tako ali na	sPrejflk pa jih navadno ne uresničujemo. Življenje je
vider1 med načrti in uresničevanjem in statistično je to Rovn P° k<)t pr' blancah polletnega gospodarjenja premo-kot i°V: Planiranega sicer niso Uresničili, so pa naredili več načrt™ i lem ?asu 'n bodo v drugem polletju še boljši, čeprav lne bodo uresničeni.
Zan se skupaj gre nekako naprej, pa naj smo zaradi prika-Sovmu bdanciranja še tako črnogledi. Nekaj velikih premo-dajai k°! na Prlmer Kolubara. so obnavljali in bodo P>'em >^no^° več kot doslej in če bodo tako uspešni tudi drugi stavkovnimi' Pravzaprav ni razlogov za črnoglednost. Preši o -nle energetike z nafte na premog pač ni mačji kašelj in m^'ni'i zamisliti ne moremo čež noč. Politično pa transfor-‘Jp doživljamo nestrpno, pa ne samo v energetiki.
Se Z(ij°^edi od zgoraj so zatorej še vedno takšni, kajti nasploh bi	Premoga vendarle še premalo tudi do konca leta, a
Porazum^0 biIi znatno več. 'kakor pravijo samoupravni jalci. Sam ° združevanju sredstev med porabniki in proizva-ne več sre jUpravnl sporazumi sami po sebi pa seveda ne dajejo I iemogoče?leV' ^ot jih je na razpolago, ne več premoga, kot ga sebi nem a-izkopati. Samoupravni sporazumi pač sami po z njimi k°reJo,sPremeniti ut rtih tokov, čeprav bi marsikdo želel _ obrniti večni tok ekonomije v nasprotno smer.
pismo
I * V času sprejemanja samoupravnih spo namreč kar I zevanju sredstev za razvoj Premo%ovn‘nz„n samo na temelju [spregledano dejstvo, daje združevanje moz^	?druž
\dela. ce naj bo samoupravno m kol	načina gospoda-
I vanje dela pa pomeni korenito spremiJ l sredstev vse-I'Jenja nasploh, da bi bila uporaba z	postopka, v
piransko smotrna. Brez takega prtp' e bolj družbena I katerem je bilo samoupravno sporazu	računati s tem,
\ obveznost kot gospodarska nuja, se je pa ..okov dogovorjenih [da ne bo zbranih več kot trideset odstotkov dog^ \ sredstev in da je s tem odložen marši'	ki temelji na
\premogovnlštva. Prenapeta proizvodnja p	d^a prostih
'em. da rudarji kopajo premog tudi naa ' razne nevšeč-^ pme/i in praznikih, je zatorej imela za p , da :e prevec \n°sti. ki jih marsikdo ima za suty.iv Res pa je. da I Izostankov z dela, preveč bolniških inpof	način kopanja
1 so rudarji zlagoma že izčrpani in da boim	Jarjenje premo-
I Premoga slej ali prej slabe posledice za g P
[Ovnikov in ne samo njih.	. nrpn1„eovništva kot bi-
| Od tod razmišljanje o razvoju p pospešili inve-I stvenega dejavnika stabilizacije in žeja J :cii. ki nimajo I -Hiranje v premogovništvo na rac tva jn sploh druz-I daljnosežnega pomena za razvoj gospo	ostala samo
\benoekonomskih odnosov. Toda tudi ta ~J bodo temelj \zelja. če ne bo temeljila na izgradnji o	Sedanja or-
I spreminjanja družbe v najširšem smis nekih porriemb-I Raniziranost premogovništva namreč ne -	energije na
I bazi premoga, temveč se še vedno opira pmoea, karje sicer I Znanega zasledovanja višjih svetovnih cen p iahko odkrila l'°gično, vendar pasivizira raziskovanja. boljšemu gospo-pzročno povezanost postopkov, ki bi tezi  nja stroškov I šarjenju na podlagi temeljitejšega raz J .^b racionali-I Proizvodnje in gospodarjenja, kajti mnog $e globalno | ^fij daje veliko ekonomičnost gospodarjj' • izboljševanja Vre!1'^ izkazuJe z kdo ve kak°/e hrabri z^ stabilizacijo niveh-[ ezultatov gospodarjenja, vendar hram
\lanja ravni gospodarjenja. . tnndbuia toliko znatno I , IDelavce. to dobro vemo vsi, m .p ( -vjra večanje vre-\v^canje osebnih dohodkov, kohkoi J rudarjev za mu-pfosri vnovčenega dela, zato veliki at'• - n:a težkega dela. I uno delo ne kažejo realnosti glede rezultira ustrezn pokor tudi večanje osebnih dohodki)n	:.redno dobro delo.
Vednost dela, niti ne more biti motivaciji -	- kažejo cesto
p statistika' nam tu streže s podatki.	fiktor Širec
\P^Pačeno sliko vsega gospodarjenja.
obravnavajo idejnopolitična vprašanja nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja in konkretno spregovorijo o nadaljnjem uveljavljanju ustavnega koncepta federacije. Eno izmed pomembnih vprašanj je tudi nadaljnji razvoj delegatskega sistema.
Nikola Stojanovič je med drugim opozoril, da si ne gre delati utvar, da je vse mogoče programirati. Življenje bo terjalo, da tudi CK in ZKJ konkretno obravnavata življenjska vprašanja delavskega razreda, pa če jih bodo uvrstili v program ali ne.
Nato je spregovorila Milka Planinc. Poudarila je, da bo le. malo koristi tudi od štirih intervencijskih zakonov o zajezitvi porabe, ali natančneje, da jih ne bo mogoče uveljaviti, če ne bo enotne družbene akcije in če ne bomo disciplinirani. Predsednica ZIS je poleg tega predlagala, da bi CK redno obveščali o vseh problemih in da bi njegovi člani odšli v bazo skupaj z delegati skupščine SFRJ ter na akcijskih konferencah ZK v gospodarskih grupacijah konkretizirali stabilizacijske zahteve.
Po mnenju Ljubiše Igiča imamo preveč regionalnih monopo
lov, za katerimi se skrivajo družbenopolitične oblasti.
Stane Dolanc je v razpravi opozoril, da v Jugoslaviji zadnje čase narašča število kaznivih dejanj, še zlasti primerov gospodarskega kriminala in napadov na družbeno premoženje. To je ponazoril s konkretnimi podatki iz prakse službe za notranje zadeve.
Slobodan Bojanič je predlagal, naj bi v CK ZKJ čimprej razpravljali o problemih kmetijstva in samoupravnega združevanja dela in sredstev, Miran Potrč pa je poudaril, da so trenutne gospodarske, predvsem pa politične razmere težavne. Po njegovem mnenju vzrokov za takšne politične razmere ne gre iskati toliko v gospodarstvu kot v dejstvu, da smo si marsikaj zastavili za cilj, tega pa nismo uresničili. Zavzel se je za to, da bi z vsemi problemi temeljito seznanili delovne ljudi.
Hišen Ramadani je dejal, da za Jugoslavijo ne glede na težave v prihodnosti ni druge alternative razen bratstva in enotnosti, Milutin Baltič pa je menil, daje vzrok za številne sedanje probleme neustrezen sistem razširjene reprodukcije, v katerem je vsa oblast v rokah družbenopolitičnih skupnosti. Zadnji udeleženec v razpravi Bogoljub Nedeljkovič je med drugim dejal, da CK ne sme več zavlačevati z odgovori, ki jih je dolžan delavskemu razredu, to pa so odgovori na vprašanja: zakaj je dohodek odtujen od delavcev in kdo vse v Jugoslaviji bogati brez dela, še zlasti pa, kdo so komunisti, ki so tako obogateli.
BOLJŠI PRIDELEK
OD LANSKEGA
Najnovejše ocene kažejo, da znaša letošnji pridelek pšenice ^jona ton kar je za kakih wv.OOO ton več kot lani. Vzlic temu pa pridelek ni rekorden, ker hu-k° Povprečje gibalo okoli 5 milijonov ton, je v pogovore z novinarjem Tanjuga dejal predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo m gozdarstvo dr. Milorad Stanojevič.
Letošnjo žetev so, je nadalie-val, oigamzirali in opravili izjemno dobro m z velikim navdušenjem Toda bitka za izključno domač! kruh še ni dobljena. Ooslej so namreč odkupili in spravdi v silose okoli dva milijona ton krušnega žita, te dni pa si zitnomlmarske organizacije prizadevajo, da bi od pridelovalcev prevzele še najmanj milijon ton tržnih presežkov, kolikor predvideva tudi resolucija o družbenoekonomskem razvoju države v letošnjem letu.
Se zmerom pa je velika uganka, koliko pšenice bo končno spravljeno v silose, od česar je odvisno tudi to, ali bo primanjkovalo pšenice za komercialno porabo in rezerve in kolikšen bo ta primanjkljaj. Končna bilanca bo znana šele, ko bodo kombajni zapustili vsa polja s pšenico in ko bodo odkupili vsako ponudeno zmo iz tržnih presežkov, pravi dr. Stanojevič. Računajo, da bi tudi v primeru, če bi od kmetov prevzeli planirane tri milijone ton (59 odstotkov domnevne letine), manjkalo okoli 600.000 ton pšenice. Za potrebe mlinarsko-pekar-ske industrije in rezerve je namreč nujno potrebno zagotoviti okoli 3,6 milijona ton.
Uvoz pšenice pa bi smel biti le skrajni ukrep, opozarja dr. Stanojevič- Spričo sedanjih obveznosti do tujine, bi bilo to namreč hudo dodatno breme kakih 100 milijonov dolarjev. Zato brez splošnega iskanja možnosti, da bi z aktiviranjem vseh notranjih erzerv, ki jih cenijo na okoli poldrag milijon ton, nadoknadili primanjkljaj, za zdaj ni treba računati na nikakršen uvoz pšenice, kategorično trdi dr. Stanojevič. Pri tem je treba preprečiti tudi nenamensko m nesmotrno porabo »zlatega zrnja«. Okoli milijon ton pšenice namreč letno konča kot živinska krma, najmanj okoli 300.000 ton pa kot kruh in dragi izdelki na smetišču.
Primanjkljaj pšenice je možno kriti tudi s takšnimi ukrepi, kot so plačilo uporabe kombajnov v naturi. Po tej poti bi prišlo v silose najmanj kakih 250.000 ton pšenice. S smotrnejšim mletjem (od 74 na 80 odstotkov moke na vsakih 100 kilogramov pšenice) bi prihranili nadaljnjih 250.000 ton žita.
Z nekaterimi sistemskimi ukrepi za pospeševanje manj razvitih območij v Socialistični republiki Sloveniji, ki so veljali v letih 1975—80, smo v Pomurju uspeli marsikaj postoriti, še zlasti na področju družbenih dejavnosti (nove šole, otroški vrtci, zdravstveni objekti idr.), kjer pa so tudi občani pokrajine ob Muri s samoprispevki prispevali pomemben delež k hitrejšemu razvoju.
Pridobili smo tudi nekatere nove gospodarske objekte, kot so tovarne Lek v Lipovcih in Lendavi, Krka v Ljutomeru, LIV v Rogašovcih, Modni salon pri Gradu in Toko v Žižkih.
Vendar pa, ali smo lahko v celoti zadovoljni z doseže-
PO NALOŽBENEM PROGRAMU TE PETLETKE
Nam boste ja šli na roko!?
Kar ob razgrnjenem programu naložb za to srednje^ ročno obdobje najprej zbode v oči je spoznanje, da se združeno delo ni kaj prida angažiralo pri snovanju smelih in zahtevnih, zlasti pa dolgoročno usmerjenih oro-gramov in — kar je logična posledica — da se v preneka-terem tozdu le stežka prilagajajo zdajšnjim, vse prej kot
V RAZVOJNIH PRECEPIH
Dobrodošle zveze in poznanstva
Da bi z nekim proizvodnim programom ali naložbo hitreje prodrli, pridejo prav tudi zveze in poznanstva, so brez dlake na jeziku »odprli karte« na zadnji seji zborničnega odbora za razvoj in ekonomsko politiko Pomurja v Murski Soboti. Republiška solidarnost namreč vse bolj usiha, s čimer se ne kaže sprijazniti, posebej ne, če so posredi tako vitalna področja kot PTT, cestno, vodno in elektrgospodarslvo.
V regiji sicer premoremo kar 44 dislociranih obratov — zdaj že večidel tozdov — vendar je med njimi veliko takih, ki jim niso »botrovale« organizacije združenega dela od drugod, ampak so svojo samoupravno in proizvodno organiziranost začrtale same in se šele pozneje združile z zunanjimi delovnimi organizacijami ali sozdi. Torej so doseženi rezultati, čeprav ne ravno rožnati, plod naprezanj domačih delovnih kolektivov.
Analiza o skladnejšem regionalnem razvoju Pomurja v okviru Slovenije v tem srednjeročnem obdobju je bila na seji deležna številnih kritičnih pripomb in dopolnitev, ki bodo hkrati služile za dopolnitev tovrstne republiške analize. Poglejmo še nekatere drage! Republiška komisija za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije ima vse preveč zvezane roke, saj se največ ubada z razvojnimi programi, manj pa širšo koordinacijo razvoja. Pri merilih za investiranje velja dosledneje ubirati različne pristope — odvisno od območja, kamor naj bi šla določena sredstva — podobno kot pri zgubaijih, kjer bi morale biti sanacije hitrejše in predvsem korenitejše. Saj zgubarji, snovanje obetavnih razvojnih programov, še posebej pa področje razvoja kmetijstva ni in ne more biti zgolj in samo stvar regije. V ilustracijo in podkrepitev slednjega naj postrežemo z zgovornim podatkom! Lani je Ljubljanska banka pomurska banka zagotovila za proizvodnjo in zaloge kmetijskih pridelkov 1,21 milijarde dinarjev bančnih kreditov, na podlagi usmeijanja oziroma združevanja sredstev preko združene banke pa dobila »vrnjenih« le 176 milijonov dinarjev sredstev in še to šele decembra, medtem ko je sama morala odobriti kredite že veliko prej. Da bi bila mera polna — tudi bančni konzorcij za proizvodnjo hrane in izvoz je očitno zaspal.
Razvojna problematika je potemtakem dodobra zavozlana, vsa obeležja črnogledosti pa ji nesporno dajejo zdajšnje, širše zaostrene razmere. Če dodamo še dejstva, da nas upravičeno skrbi 1500 in nekaj več brezposelnih, da je med njimi veliko mladih, šolanih kadrov in da se nam utegne kaj kmalu — spričo gospodarske recesije v zahodnoevropskih državah — množično vračati zdomska delovna sila, potlej je slika še zagonetnejša. Na to v republiških vrhovih pri snovanju policentričnega, se pravi skladnejšega razvoja posameznih območij v naši republiki, vse premalo računajo, zato bo treba predloženo poročilo z analizo v marsičem dopolniti. Dodajmo še to: v klubu manj razvitih sta zdaj v Pomurju še občini Lendava in Ljutomer, medtem ko sta se Murska Sobota in Gornja Radgona, razen nekaterih krajevnih skupnosti, že uvrstile med razvite.
B. Žunec
Lendavski vinogradniki pravijo, da je organizacija zaščite _  pred točo učinkovita; letos namreč ni bilo toče, ki bi uničila I J vinograde. Splačalo se je torej vložiti denar v obrambo pred točo, I saj vinogradi obetajo obilen, in če bo lepa jesen, tudi kvaliteten Irod. Bolj jih seveda skrbi, če bo Ljutomerska klet tudi letos  organizirala odkup grozdja, seveda bolj, kot v lanskem letu. Tudi I bolezni letos niso bile velike, tako da je bilo potrebno manjkrat | škropiti. V tem času je največja bojazen pred oidijem, vendar so se vinogradniki tudi na to bolezen pripravili. Nova škropiva, pravijo, _ I so bolj učinkovita, le če bo uspelo vsem pravočasno poškropiti   vinograde. Ta čas pa vrli vinogradniki odrezujejo vrhove trte, da I  bi bilo med redi več sonca in bi grozdi pravočasno dozoreli.
	Jani D. 

nim? Svet pomurskih občin, ki se je pretekli petek sestal v Ljutomeru, je imel na poročilo republiškega izvršnega sveta o skladnejšem regionalnem razvoju Slovenije nekatere bistvene pripombe in predloge k temu poročilu. Ker so prenehale veljati olajšave za vlaganja na manj razvitih območjih, je v zadnjih dveh letih tako rekoč prišlo do zastoja na tem področju, ki znova vodi k povečevanju razlik. V Pomurju smo zato mnenja, da bi morali posebni ukrepi veljati še naprej. Čimprej je treba rešiti tudi vprašanje delovanja posebnega konzorcija za finansiranje proizvodnje hrane, ki namreč obstaja le na papirju, pomursko kmetijstvo pa se otepa z
rožnatim razmeram. Saj, koga pa ne bi iztirile najrazličnejše, najraje administrativno določene omejitve, recimo pri dobavah surovin, repromate-rialov, energije, da o izvo-zno-uvoznih zagatah, cenovnih nesorazmerjih in razpotjih v deviznem poslovanju posebej ne razglabljamo. S tem kajpada nikakor ne kanimo zagovarjati tistih delo-
vse večjimi težavami, čeprav je znano, da le okrog 22 odstotkov pridelane hrane porabimo doma, znatno večji delež pa odpade na ljubljansko in mariborsko območje. Med neuresničenimi ukrepi za pospeševanje manj razvitih območij v Sloveniiiostaia tudi izgradnja 110-kilovoltnega daljnovoda do Lendave, zaradi česar ima tamkajšnja inudstrija velike fežave. Pogosti izpadi električne energije namreč pomenijo tudi izpad v proizvodnji in s tem manjši dohodek. Tudi kriterije za prestrukturiranje gospodarstva in reševanje izgub, ki veljajo enotno za vse, bi morali prilagoditi glede na pogoje manj razvitih območij.
JOŽE GRAJ
vnih kolektivov, kjer se — hoteli ali ne — soočajo (bolje: ukvarjajo) s pravcato poplavo tako imenovanih »črnih« samoupravnih sporazumov (dogovorov, pogodb), s katerimi še posebej domači dobavitelji surovin izsiljujejo plačila v devizah ali se ravnajo po načelu: vzemi ali pusti.
Poglavje zase je kakovost dobavljenega, ki tako ali drugače voliva na končni izdelek.
Če je ta namenjen za izvoz — toliko slabše. Sicer pa pojdimo po dognanjih naložbene komisije pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje, ki jih je moč razbrati iz začrtanega programa.
V naložbenih zahtevkih, ki jih dobiva, kar mrgoli vrzeli.
Gre najprej za nestvarne predračunske vrednosti, potlej neustrezne finančne vire, drugače povedano, pritiske za najemanje bančnih ali še raje blagovnih kreditov, prepičlo združevanje sredstev, za dokajšnja vlaganja v zidove in — kar je postalo že malone ustaljen^ navada — nespoštovanje »pravil igre«. Če smo glede slednjega še določnejši: predsednik komisije Emil Zelko pravi, da zlasti pred sejami komisije kar dežujejo telefonski klici iz občinskih izvršnih svetov in drugod, ki so zvečine uglašeni na eno in isto vižo: nam boste ja šli na roko.
Vendar je to zgolj ena plat medalje. Druga, temnejša, svari, da so iz srednjeročnega naložbenega programa skoraj povsem izpadle kmetijske naložbe, ki imajo sicer vso prednost, saj sozd ABC Pomurka ni prijavila niti ene. Da sodi naša regija med izrazito kmetijska območja, zveni to ob tej ugotovitvi — milo rečeno — neverjetno, če ne že kar ironično. Nipomo usklajevanje naložbenih apetitov jih čaka v'gradbeništvu, kjer vlada očitna razdrobljenost, in še bi se dalo naštevati.
Medtem ko sta drugje v svetu znanost in v njenem okviru inovacijska dejavnost dobesedno na pohodu, se pri nas še vedno dajemo z zadregami, kakršne so: nizka produktivnost, neustrezna organizacija dela, slabo izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in podobno. Kljub temu ali pa nemara ravno zaradi tega — in še česa — banka, občinski izvršni sveti, služba družbenega knjigovodstva in se razume, da potlej tudi komisija za oceno investicij pri zbornici, dajejo soglasja naložbam, ki se kasneje izkažejo kot zavožene. Na. odgovornost zanje pa očitno le redkokdo pomisli.
Branko Žunec
29- JULIJA 1982
STRAN 3
od tedna
S SKUPNE SEJE ZBOROV SOBOŠKE OBČINE
FILOVCI — Na prizorišču snemanja novega slovenskega filma z naslovom Veselo gostiivanje in šeste od sedmih televizijskih nadaljevank po romanu rojaka Miška Kranjca: Strici so mi povedali, se je predzadnji torek dopoldne mudila delegacija predstavnikov družbenopolitičnega življenja v soboški občini. V filovskih goricah in tudi drugod v Prekmurju, kjer potekajo snemanja, sodelujejo v številni izvedbeni ekipi tudi domači statisti, ki bodo skušali upodobiti tri generacije Fujsovega roda Puckov iz Polane. Po odlični kroniki plodnega pisatelja — rojaka, bomo tako lahko videli tudi ekranizacijo prekmurskega človeka, njegovega odnosa do zemlje, ljubezni in dela, bb
MURSKA SOBOTA — Program dejavnosti društev in organizacij v soboški občini je bogat — na papirju, v praksi pa pomeni skromnost na področju realiziranega. Prav zaradi tega je odbor za svobodno menjavo dela pri občinski skupščini otroškega varstva zavrnil finančni predlog za tekoče leto, kajti iz predloženega programa ni razvidno, zakaj so in bodo posamezna društva porabila svoja sredstva. Člani odbora so odobrili za polovico zahtevane vsote, prav tako pa tudi dodobra prediskutirali revalorizacijo bilance sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in polletno realizacijo finančnega načrta za leto 1982. bb
pomembno pridobitvijo
Neusklajenost med dohodkom
Delavci v organih za notranje zadeve so s skromno slovestnostjo in pomembno pridobitvijo v sredo, 21. julija, v Murski Soboti proslavili 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda. Na siovestnosti so delavci postaje milice Murska Sobota dobili, nove, prenovljene prostore — bivša UNZ.
Navzoče je pozdravil in spregovoril o pomenu novih prostorov komandir Postaje milice Dušan
Ključe novih, prenovljenih prostorov, je najstarejšemu delavcu PM Mladenu Simiču predal sekretar OK ZKS M. Sobota Stanko Erjavec.
Klemenčič. Slavnostni govornik, sekretar OK ZKS Murska Sobota Stanko Erjavec, je najstarejšemu delavcu kolektiva postaje milice Mladenu Simiču izročil ključe novih, prenovljenih prostorov. Po siovestnosti so si gostje ogledali nove prostore in opremo.
Prostorska stiska na postaji milice se je stopnjevala, tako pa je
S takšno ,,prešo” so davno tega naši predniki stiskali grozdje in pravijo, da je bila odlična, celo boljša od današnjih mehaniziranih. Žal jih lahko vidimo le redko kje, zato pa je tem bolj pohvalno za lendavske gostince, ki so takšno staro stiskalnico postavili kar na termalnem kopališču v Petišovcih, kjer si jo lahko ogleda na tisoče mladih in starih. Tega starega očaka bodo menda kmalu preselili v majhen muzej na prostem ob novem hotelu Lipa v Lendavi.
Občinska izobraževalna skupnost Gornja Radgona razpisuje
2 štipendiji ža študij na PA za razredni pouk.
K prijavi za štipendijo, obr. DZS 1,65, naj kandidati priložijo potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o vpisu na PA . in kopijo zadnjega spričevala.
Prijave z dokazili pošljite na naslov:
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
69250 GORNJA RADGONA
Partizanska c. 17
Rok za prijavo je do 15. 8. 1982.
postala nuja, da so v letu 1981 začeli s pridobivanjem novih prostorov. Ž adaptacijo prostorov bivše UNZ so pričeli v mesecu maju letos, gradbena dela je izvajalo gradbeno podjetje TEMELJ s Cankove in to opravilo kakovostno v predvidenem roku. Sredstva za prenovitev je v znesku 3.876.323 dinarjev prispevala soboška občina.
Z novimi prostori so delavcem

Osrednjo pozornost so delegati občinske skupščine namenili oceni rezultatov gospodarjenja v letošnjem prvem polletju, na to pa sta se navezovali še dve točki dnevnega reda in sicer informacija o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem prvem četrtletju ter predlog za ponovno ovrednotenje sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. Da je bila tolikšna pozornost posvečena prav tem vprašanjem, je razumljivo, saj z anketo zbrani podatki kažejo, da v
občini ne dosegamo vseh ciljev, ki smo sijih zastavili z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju v letošnjem letu.
Zaskrbljuje predvsem hitrejše naraščanje stroškov od dohodka, občutno povečanje izgub v primerjavi z
IZVOZ HRENA S PREKMURSKIH POLJ
V TZO Cankova se že od 1976. leta ukvaijajo s pridelovanjem hrena. Zanimivo pri tem je, da so spodbudo za pridelovanje te kulture dali sami kmetje, zadnje leto pa je vse večje povpraševanje po tej rastilni na tujem tržišču. Pridelovanje hrena je zelo donosno, z večjim izvozom pa se bo hren dvojno obrestoval.
O začetku pridelovanja hrena, o tehnologiji obdelovanja in oskrbi smo povprašali direktorja TZO Cankova Ernesta Kereca. Glavno zaslugo za tako razširitev hrena na prekmurskih poljih ima pospeševalna služba, vendar je prišla prva spodbuda s strani domačinov. Veliko ljudi v vaseh, kijih obsega TZO Cankova, je še zmeraj na delu v tujini ali pa se sezon
postaje milice Murska Sobota dobili boljše delovne in življenske pogoje.
S tem postaja milice Murska Sobota obvešča javnost, da se je z 21. julijem preselila s Titove 20 na Kidričevo 13 v Murski Soboti.
Tekst in foto Štefan Abraham
Herman Gomboc iz Nuskove 25 je lansko leto dosegel rekordni pridelek hrena. Na 40 arih je pridelal 5 ton hrena, od tega kar 2400 kg za izvoz. Vse je sadil ročno in sam zatijuje, da je tako bolj natančno. Dvigovala in čistila sta ga sama z ženo, saj je pri tem potrebno največ previdnosti. Na njivo je zvozil tudi osem ton hlevskega gnoja, umetna gnojila pa je pripeljal iz Avstrije, ker vsebujejo tudi cink in bor in so zato kvalitetnejša od naših. Tudi letos ima posajen hren na 45 arih.
sko zaposlujejo v Avstriji. Veliko jih je tudi delalo na tamkajšnih hrenovih poljih. Domislili so se, da bi lahko to donosno kulturo pridelovali tudi doma. Hren je zelo hvaležna rastlina. Res, da rabi veliko obdelovanja in pozornost, razna gnojila in škropiva, toda ni zahtevna glede vlage, kolobarjenja in zemlje.
1976. leta so poskusno zasadili s hrenom 1 hektar površin, naslednje leto so površine podvojili. Leta 1979 so dosegli rekordni pridelek kar na 26 hektarjih. Naslednje leto se je količina zmanjšala, ker ni bilo potrebne stimulacije, več pozornosti so takrat posvečali sladkorni pesi.
Ernest Kerec že od vsega začetka nadzoruje pridelovanje hrena, skrbi, da kmetje dobijo vsa potrebna navodila, gnojila in škropiva. Povedal nam je: »Naši kmetje so spoznali, da se velikokrat bolj splača ukvarjanje z monokulturami kot pa s polikultura-
enakim obdobjem lanskega leta, pa tudi pri rasti produktivnosti dela zaostajamo za načrtovanim. Razen tega se skupna in splošna poraba ne gibljeta v skladu z rastjo dohodka, pa tudi kršiteljev družbeno dogovorjenih meril razporejanja sredstev za osebne dohodke ni malo. V zvezi s slednjimi so razpravljale! ugotavljali, da gre v večini primerov za OZD, ki so bile med prekoračitelji že prejšnja leta ter so zaradi tega od izvršnega sveta terjali ustrezne ukrepe.
Neodgovornemu obnaš-nju pri izvajanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, je mogoče pripisati presežke sredstev, ki se pojavljajo na računih nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti. Le-ta se namreč stekajo toliko hitreje,
mi. Hren je skoraj glavni vir dohodka pri 28 kmetijah, kolikor se jih danes ukvarja s to kulturo. To so predvsem mešane kmetije vse od Cankove do Matjaševec. Pri gojenju hrena je potrebno veliko delovne intenzivnosti, delo je naporno in umazano. Za hren so boljše predvsem težje zemlje, potrebno pa je veliko organskih gnojil, umetnih ali pa hlevskega gnoja, ni pa
zahteven glede kolobarjenja, tako da se lahko prideluje tudi na isti njivi več let zapored.« Hren se sadi zgodaj spomladi, lahko tudi že v začetku marca. Medvrstna razdalja mora biti 60—70 cm, med sadikami pa 8—10 cm. V spodnjem delu, okrog Cankove, sadijo strojno, v zgornjem pa ročno. 'Stroj je izdelal Šinko iz Skakovec. Nekateri zagovarjajo ročno sajenje, ker je bolj natančno in skrbno. Po saditvi se mora poškropiti s herbicidi. Po treh tednih, ko začne hren odganjati prve liste, gaje potrebno poškropiti proti bolhaču, ki drugače močno napade pomladek. Junija se začne prvo okopavanje hrena, kultiviranje s stroji in dognojevanje z dušičnimi gnojili.
Julija so bilke hrena visoke že 50—60 cm, takrat opravljajo dvigovanje in čiščenje, ki je tudi glavno opravilo, od tega je namreč v precejšnji meri odvisenprTdelek. Vsako koreniko posebej morajo dvigniti in očistiti. Na korenu
kolikor hitreje in mimo dogovorjenih meril naraščajo osebni dohodki. V zvezi s tem je bila v razpravi izražena zahteva da samoupravne interesne skupnosti sproti spremljajo stekanje sredstev za izvajanje programov ter da sproti in učinkovito ukrepajo. Izvršnemu svetu občinske skupščine pa je bila postavljena zahteva da sproti spremlja ter o tem obvešča občinsko skupščino, kako v občini uresničujemo dogovorjena merila pri izplačevanju osebnih dohodkov ter da v primeru kršitev najostreje ukrepa.
Ko so obravnavali predlog za ponovno ovrednotenje programov samoupravnih interesnih skupnosti za letošnje leto, so delegati enako vztrajno kot pri obravnavi prejšnjih dveh točk dnevnega reda zahtevali, da
začnejo takrat poganjati stranske koreninice, ki jih je treba odstraniti zaradi razvoja glavnega korena. Istočasno odstranjujejo odvečne glave in poganjke. Koren mora biti raven in čim manj poškodovan, vsaka odtrgana koreninica je že rana, če pa se koren prelomi, ga to še toliko bolj ovira pri nadaljnji rasti. Do konca vegetacije je potrebno hren še dvakrat ali trikrat poškropiti s fungicidi proti plesni. V jeseni ga je potrebno še enkrat očistiti plevela.
 Izkop hrena se opravi v polovici novembra in
Ernest Kerec, direktor TZO Cankova
traja vse do decembra, če pa prej zapade sneg, ga izkopljejo spomladi. Izkopavajo ga s posebnim plugom, kije uvožen iz sosednje Avstrije. Nekateri kmetje na Goričkem pa so si kar sami izdelali za to primerne pluge. Tudi hren se glede ha kvaliteto razdeli na različne razrede, vsak razred ima predpisane dimenzije, ki
	Poplačani žulji । 1» • tokrat I
Republiška mladinska delovna akcija ,,Goričko 82 j? jj * že šestič združila mlade in jih zapeljala v tisti začaram prida postaja iz dneva v dan lepši, zabavnejši, in ko je najleP &  I slovo. Tako je minila že prva izmena in kaj zdaj, ko so .jOj o  raznih krajev Slovenije zopet zasekali v trdo goričko ta za P preteklem in prihodnjem delu meni namestnik koman naselje Drago GyOrek?	, .jerrid^ 0
,,V prvi izmeni MDA je sodelovalo stoosernmse	
	brigadirjev, ki so opravljali rekonstrukcijo ceste na cestn ^gtctkL £ I Šalovci, Markovci in Cepinči. Normo so presegli .LrWeset tiso«  njihovo delo pa je ovrednoteno s tri milijone devetstotr	-
dinarjev.”	.. gjgradt 
Iz katerih krajev pa so tokrat prišli mladi na akcij 
njih same in kaj delajo?	Lju^j"
,,V drugi izmeni sodelujejo mladi iz Jesenic, Loga . - s0 tudi ne — Bežigrada, vojaške gimnazije Ljubljana, med na g^evet11?'   brigadirke specializiranih enot Rdečega križa Slovenije- starC>st L p sedemdeset brigadirk in brigadirjev, katerih popreč njiho osemnajst let in pol, nadaljuje dela, ki so jih oprav J » sovrstniki, s prepričanjem, da uspeh zopet ne bo izosta 	

se prispevne stopnje za  samoupravne interesne skupnosti v nobenem pri- I meni ne smejo v letošnjem I letu dvigniti nad dogovorje-  no raven.	_
Stališča ki jih je v zvezi s  ponovnim ovrednotenjem I sredstev samoupravnih inte-  resnih skupnosti sprejel izvršni svet so bila soglasno • sprejeta. Z zadovoljstvom pa so delegati sprejeli tudi I informacijo o prvih sadovih I razprav o problematiki  zdravstvenega varstva v ob-čini Murska Sobota ter na I njihovi osnovi sprejetih I ukrepov v občinskem  zdravstvu.	n
Po besedah predstavnika | zdravstva je namreč primanjkljaj v primerjavi s g prvim trimesečjem letošnje- I ga leta nižji kar za 300 starih g milijonov dinarjev.
jih določijo naše predelovalne industrije ali pa tuji kupci.
»V 1. razred spadajo samo ravne korenine, obvezna debelina je 3,5 cm, dolžina pa 25 cm. Drugi razred so korenine, debele od 2,5 do 3,5 cm z dolžino 20 cm. Največ je tretjega C razreda. To je celotni »odpad« z vsemi koreninicami, ki jih uporabljajo za izdelavo gorčice. Najpomembnejši stranski proizvod so sadike, ki se uporabljajo za ponovno sajenje. To so najdebelejše korenine na glav-nem korenu. Njihova debelina mora biti vsaj 8 mm, dolžina pa 20 do 25 cm. Cim  bolj izenačene in debelejše so sadike ter primerne dolžine, tem boljši je pridelek prihodnje leto. Prvega razreda je navadno 5 do 8 tisoč kg, drugega 500 do 1000 kg tretjega 1500 do 2000 kg P°' hektarju,« je govoril o rezu!" tatih dosedanjega pridelova; nja Ernest Kerec. Toda hkrati je še dodal, da je pridelek odvisen predvsem od devnosti gospodarja in lj^ ki delajo na polju, od zados -ne količine vlage in obilne^3 gnojenja mineralnih gnfJ', Hren zahteva specialna min. ralna gnojila z dodatki m' kroelementov (magn^’ bor), to so podobna gnoj« kot za sladkorno peso.
Odkup organizira zadrug v vseh svojih skladiščih. 7 sedaj so največ prodajah n predelovalni industriji: h Kamnik, Kolinski in Emo. Zadnje čase pa je ve fla povpraševanje po hrenu tujem tržišču, predvsem sosednji Avstriji, kjer so m nosti neomejene. p
Bernarda r-
1#2
STRAN 4
VESTNIK
Prizidek za tehnične delavnice
Kot smo že poročali, bo letošnji Kmetijsko-ži-vilski sejem v Gornji Radgoni jubilejni. Tokrat se bodo vrata razstavišča odprla že dvajsetič. Sejem je tako že »polnoletnik«, ki se nenehno razvija. Resnično postaja osrednji slovenski prikaz dosežkov na področju kmetijstva in živilstva. Daje temu tako, dokazuje tudi letošnje zanimanje za razstavne prostore. Spet se je izkazalo, da je zlasti pokritih površin premalo. Torej vsem prošnjam za dodelitev prostorov za razstavo ne bodo mogli ustreči.
O pripravah na sejem so prejšnji teden spregovorili tudi v odboru za sejemsko dejavnost na Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje v Murski Soboti. Ugodno so ocenili prizadevanja kolektiva poslovne enote gospodarskega razstavišča v Radgoni, da bi bil tudi letos sejem kar naj-
bolj pester, hkrati pa, da ne bo izgubil osnovnega cilja: prikaza o dejavnostih. Ki so povezane s kmetijsko proizvodnjo in živilsko predelovalno industrijo. Moto letošnjega sejma je: čimveč za izvoz!
Tokrat so prireditelji razstave dali poseben poudarek tudi strokovnemu delu in bodo v tem cilju pripravili več strokovnih predavanj. Poleg razstave goveda in svinj, si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo konj, ovac in perutnine ter kuncev.
Člani strokovnega odbora pri gospodarski zbornici so, ocenjujoč priprave na sejem, poudarili, da se morajo letos še posebej potruditi go-stinsko-turistični delavci. Torej naj bi v svojih lokalih vsaj v času sejma pripravljali pretežno jedila, ki so tipična za pokrajino ob Muri.
Š.S.
Na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so med drugim razpravljali o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za ceste v Sloveniji in osnutku samoupravnega sporazuma za ustanovitev medobčinske zdravstvene skupnosti za Pomurje. Pogovarjali so se tudi o ureditvi enotnega sistema računalništva v Sloveniji ter
uporabi sredstev za škodo po elementarnih nesrečah. Izvršni svet je sprejel tudi predlog za dozidavo prizidka pri centralni šoli v Lendavi, kjer nameravajo zgraditi prostore za tehnični pouk in večnamenske prostore, da bi se tako približali željam po organizaciji celodnevne osnovne šole.
Jani D.
Po treh letih vaško gasilski dom
Na praznik dela, leta 1978, so v Polani pri Murski Soboti začeli s temeljnimi deli pri gradnji vaško gasilskega doma. Delali so domala vsi vaščani, ki so lahko pomagali pri takšnih ali drugačnih opravilih, predsednik gradbenega odbora Franc Baša pa se je medtem, skupaj z ostalimi, trudil, da bi gradnjo kar se le da, pocenili. Uspelo jim je. V treh letih so opravili nad desettisoč prostovoljnih delovnih ur. V vasi in na območju okoliških gasilskih društev so zbrali precej denarja in lesa, zato ocena, da je vrednost doma okrog četrt stare milijarde, niti ni pretirana.
Novi dom je na nedeljski slovesnosti odprl direktor Temeljne zadružne enote (Panonke) Murska Sobota Štefan Horvat, mladi pa so med podelitvijo priznanj in odlikovanj poskrbeli za kulturni program.
J. Stolnik


PO DOLINI ŠČAVNICE
PREPOROD „Z BRADO”
mala anketa
MLADI,
PRAKSA
IN POČITNICE
Marsikdo se v teh lepih in včasih prevročih poletnih dneh preteguje kje na kopališču ali na morju. Toda vsem ni tako lepo. Veliko mladih srednješolcev je te dni na obvezni počitniški praksi, ki je mogoče zaradi lepega, vremena napornejša, kot pa naj bi bila. O obvezni praksi, kot obvezi do šole ali obvezi do štipenditorja, ter o drugem počitniškem delu smo povprašali mlade na različnih delovnih mestih. Nikomur pa se ne zdi to poletno delo odveč, le v drugem letnem času bi ga raje opravljali.
Breda Rodič, srednja ekonomska šola: »V mesecu juliju opravljam svojo tritedensko obvezno počitniško prakso. Že lansko leto sem bila v Radenski v Radencih, tudi letos sem se raje odločila za Radensko, ker bi rada do potankosti spoznala to tovarno. Lani sem delala v splošnem sektorju, letos pa sem
v Tovarni polnilne opreme v Boračevi. Nadomeščam administratorko, ki je na dopustu, tako da je dela kar precej. S sodelavci se zelo dobro razumem. Težje mi je le zaradi poletnega časa, saj mi je zelo težko sedeti v pisarni, ko vem, da je zunaj blizu kopališče. Boljše bi bilo, če bi imeli prakso v zimskem času.«.
zrm^- se bilo najbolje ali proti Bučkovcem ,l.P(oti Bolehnečicem? Na Tlzijču v Žihlavi je do finega sklepa prišlo s ga^' & dobro,, da sam >>terenec« — tokrat ^a«, jeP^°Sel ) Če bo »mo-« J Smer Bučkovci. če . HoPla Bolehnečici.
Potoni 31 Je Torej, Palad6' Se P°d Pa jadrno naprej.
^ženimo vodno UJ-
ralaP-lem Po Je Lada poži-akllo^eter za kilometrom
zam in bom bolj reportažen,« si je brundajoč dopovedoval.
V Precetincih pri mlinu Slavka Žnidariča se je slednjič nehal trapiti s poprejšnjimi umisleki. Ugledal je namreč prizor, ki samoumevno prikliče v spomin moto tukajšnjih kmetov: »Moramo ugnati vodno ujmo!« Ščavnica je njega dni — in od časa do časa še — znala pokazati, česa vse je ob nalivih zmožna. Zdaj jo regulirajo delavci VGP (Vodnogospodarskega podjetja) Maribor in kaže, da bo s strokovnimi posegi dosežen namen. Kajpada gre vse
Ščavnica dobiva novo strugo. V to se lahko prepričate v Precetincih pri Žnidaričevem mlinu.
Posredi je komasiranje zemljišč.
»V te odročne kraje le malokdaj zaide kakšen novinar,« je v Tomaničevi gostilni v Radoslavcih prišlo na uho našemu znancu. Uporabil je pač že utečeni recept, da namreč v vaški »oštariji« največ zveš. Resda je tisto malo prej zvenelo kot očitek, a kaj bi to. Tokrat priložnosti ni izpustil iz rok.
V krajevnem središču Ra-doslavci, kamor sicer še sodijo vasi Precetinci, Godomar-ci in Sitarovci so tega dne odkupovali živino. Kolikor se je dalo videti — »tržilo« se je na veliko: tako na odkupni postaji kot kasneje v »oštariji«.
»Dobro napnite viiha,« je šaljivo-resno opomnil nevsakdanjega gosta eden od domačinov. In prav je imel, kajti v gostilniški sobi se je nabralo starih in mladih. Zanimivo, da čez odkupne
prenekatero zanimivost iz življenja in dela tamkajšnjih krajev in ljudi, vendar o njih morda kdaj drugič.
BREZ »BLAJE« V GAJ-ŠEVCIH.
Tam, kjer teče potok »Turja«, se odpre pogled na Gajševsko jezero. Voznik lade je samogibno zavil k njegovemu obrežju, da bi se mu čuti napasli prelestnih čarov narave. Nekaj rosno mladih ribičev je poskušalo, srečo, sicer pa ni bilo v bližini žive duše. Sameval je napis s takimi in drugačnimi prepovedmi kot tudi barake kluba Blaja iz Ljutomera. Škoda, saj bi se z »blajo« (jadralno desko) in kajpak priučeno spretnostjo pa lahnim vetr-cpm dalo zapeljati po gladini. Žal je bil prišlek brez 'obojega in še pravih sapic ni hotelo biti. No ja, bo kdaj drugič bolje.
Našega »avanturista« je potlej zaneslo proti Cezanjev-
Makovec Mirica, srednja tekstilna in frizerska šola: »Letos sem končala teoretični del frizerske šole, čaka me samo še praktični preizkus. Smo namreč zadnja generacija, ki ima še pol leta obvezno prakso, generacija usmerjenega izobraževanja bo že imela podobni čas za prakso kot ostale srednje šole. Ker se
pripravljam na praktični izpit, mi delo ni dolgočasno. Želim se čim več naučiti in spoznati kaj novega, kajti v našem poklicu je najbolj pomembna praksa, oziroma izkušnje, ki si jih pridobimo v frizerskem salonu. Sedaj v poletnih dneh je težje prenašati le vročino v salonu, saj je zaradi umivavnja, sušenja in navijanja še večja sopara.«
Jožica Rogan, srednja ekonomska šola: »Končala sem drugi letnik ekonomske šole in kot vsi moji sošolci sem na obvezni počitniški praksi. Prakso lahko opravljamo v treh rokih. Odločila sem se za prvega. Tudi delovna mesta razporejajo že v šoli. Lansko leto sem bila na Ljubljanski banki, letos pa so
me določili na KZ Panonka v Mursko Soboto. Začela sem z 12. julijem in prve dni sem bila v pisarni, kjer sem obračunavala premije, izpisovala dobavnice za skladišče in zavarovanje. To delo mi je bilo popolnoma novo, kajti v šoli se tega še nismo učili. Toda tamkajšnji delavci so bili zelo prijazni in so mi vse razložili. Tri dni sem tudi obirala z drugimi delavci višnje v nasadih v Selu. Nič nimam proti takemu delu, saj moramo tako spoznati vsa delovna mesta v delovni organizaciji, kjer smo na praksi.«
I s? je onemu za krmilom vse 1 mogoče motovililo po glavi. I Nekje v Berkovcih ga je | Prijelo, da bi vrgel puško v I koruzo in se raje polotil česa I drugega. »S temi melioraci-| jami, komasacijami, aronda-I cijami in kar je še takih I 7pmli iških posegov v strugo I Ščavnice in ob njej, ni zdravo l češenj zobati. Mimogrede se ti kaj zatakne v grlu, potlej Pa se izvleci kakor veš in znaš. Koliko je bilo treba sejqpj in sestankovanj, da se je pred leti vse skupaj sploh začelo! Koliko denarja je in bo še šlo! Koliko las je Posivelo in se žolča rarltla t v kakršnimkoli zapisom, posebej še problemskim, si uteg-nem zakuhati težko preba-vljtvo godljo. Raje se podvi-
SKROMNOST IN »ZA I JURI MIR«
»Mene raje ne predstavljajte, saj sem Sele prav začel,« so popotnika na kratko odpravili pri mladem kmetu Jošku Boro viču v zaselku Sitarovci. Nobeno pojasnilo ni zaleglo, zato pa je bil koristen vsaj nasvet, naj se časnikar oglasi v Kuršincih 8 nri Zmazkovih. Stori! je tako in ni bilo zaman, vendar bo izkušnje predstavil v za to namenjeni rubriki. Spotoma se je še na hitro razgledal po bližnjem njivskem kompleksu, kjer ta čas neumorno rohne stroji.
po načrtih in nadrobno izdelanih študijah. Prejkone se boste domislili, da smo o tem v našem tedniku precej pisali.
Navzlic vsem mogočim prepovedim Gajševsko jezero nezadržno privlači. In sameva hkrati.
Štefan Pavlinjek, srednja elek-tro šola: »Ker sem štipendist IMP Blisk, tudi prakso vsako leto opravljam v tej delovni organizaciji. Delamo na terenu skupaj z drugimi delavci, s katerimi se zelo dobro razumemo. Ker sem že tretje leto tukaj, je težje tudi delo, sedaj trenutno delamo konstrukcije za luči v
Muri. Mislim, daje praksa nujna, saj tako s svojim delom utemeljimo v šoli pridobljeno znanje. Na Blisku nas je do sedaj bilo 15 praktikantov in vsi smo iz iste šole. Ker delamo ves dan v hali, me sonce niti toliko ne vleče. Težje mi je, ko moram domov, takrat bi najraje zavil kar na kopališče. Toda tudi doma me še čaka delo.«
cene — vsaj naglas — niso udrihali, marveč so se menili o vremenu, pa kako kaže s pridelkom in podobno. Kmet Farkaš, ki je popotnika seznanil s tajnikom krajevne skupnosti Janezom Rudolfom se — podobno kot Borovič v Sitarovcih — nikakor ni mogel ogreti za to, da bi ga »dal v Vestnik«. Je pa zato gostobesedno razkril
cem, kjer se je za nekaj časa pomudil pri znanem Ribičevem mlinu, nato pa krenil proti prleški metropoli. Bolj natanko: ob  Ščavnici proti njenemu izlivu. Kaj vse je doživel v Ljutomeru in zlasti blizu Pristave, o tem berite v naslednjem nadaljevanju, ki ga je naslovil: Po razpotjih Murskega polja.
Popotnik: Branko ŽUNEC
Mirko Buzeti, srednješolski center. »Končal sem prvi letnik in sem na obvezni počitniški praksi v Panoniji. S prakso sem začel s prvim julijem in bom tukaj ves mesec. Delam v proizvodnji, točneje povedano v montažni delavnici. Delo je sicer težko in umazano, toda kljub temu ga rad opravljam, saj se z
drugimi delavci kar v redu razumemo. Praktikanti tudi nimamo tako težkega in odgovornega dela kot drugi. Vseh praktikantov nas je šest, so pa tudi še z drugih srednjih šol. Škoda le, da je praksa v tako lepem vremenu.«
B. Peček
29- JULIJA 1982
STRAN 5
I medobčinska gospodarska zbornica za POMURJE
! Ocenili priprave
I na sejem
SREČANJA
I	SANTA MARINA I
ISem eden izmed tistih, ki večkrat skušamo varčevati na nepravem mestu. Tako je bilo tudi letos, ko je v družini I nanesel pogovor na dopust; I skušal sem prepričati, da se * tokrat potovanju odpovemo.
Pa nisem uspel. »Torej tudi I letos gremo na morje!« sem I naposled svečano razglasil.
1 Na pot smo krenili kmalu po polnoči. Vožnja je bila
I kar prijetna, saj v prvi po-I lovici julija še ni bilo takega navala domačih in tujih turistov kot je to zdaj sredi sezone. Po šestih urah vožnje z dvema vmesnima postankoma smo srečno prispeli v mednarodni avtokamp Lantema pri Poreču. Pripomnim, da gre za počitniško naselje, ki mi zelo ugaja, zato , sem se z družino tokrat zanj odločil že drugič. Za mesto 10-dnevnega domovanja sem izbral eno izmed petnajstih hišic, ki jih je tod pred leti dala postaviti Pomurka iz Murske Sobote. Hišice se nahajajo na skoraj idealnem mestu in dasiravno ne nudijo komforta, so kar primerne za sprostitev. Pane le za poležavanja, ampak na njihovi »terasi« lahko pripraviš tudi marsikaj za pod zob. Pred vsemi »brunaricami« so tudi betonirane plošče, na njih pa mize in stoli. Prijetno je posedeti, zvrniti kak kozarček, prelistati časopis ali pa revijo, medtem ko žena pripravlja kosilo.
Mednarodni avtokamp Lantema pri Poreču si zares zasluži naziv »mednarodni«, saj je — vsaj za moje pojme — lepo urejen. Posebej naj poudarim, da zelo skrbe za red in čistočo. Sanitarni prostori so bili vedno čisti, pa tudi smeti so stalno odvažali. Najbrž so enako zadovoljni tudi mnogi tujci. V času mojega dopustovanja seje v avtokampu mudilo okrog deset tisoč dopustnikov. Sodeč po registerskih tablicah avtomobilov, sem ugotovil, da je bilo največ Nemcev, sledijo Danci (!), Italijani, Nizozemci in — Slovenci. Med temi je stalno (pač v času turistične sezone) tudi veliko Pomurcev. Le-ti počivajo (mo) v Pomurkinih hišicah, nekaj je avtomobilskih prikolic, v naselju Integral pa je tudi šest kontej-neijev, kijih koristijo delavci Avtoradgone. Sicer pa je počitniško naselje Integral povsem sestavljeno iz Avto-radgonskih »zabojnikov« in ljudje se v njih prijetno počutijo.
Morje. Tako kot prej, smo tudi letos v družini sklenili, da se bomo sončili v zalivu blizu restavracije (pač ni daleč do jedače in pijače). Ni motilo, da se je tod gnetlo največ kopalcev, zlasti pa kopalk in da je od teh kaka
Otvoritev sredi
avgusta
Te dni končujejo z urejanjem fasade, pa tudi pleskarji bodo v notranjosti kmalu končali z deli.
Če bodo vsi še naprej tako prizadevni, bodo dom odprli sredi avgusta.
-js-
DA SE LE KAJ DOBI — Ribič iz Ljutomera je že ob četrti uri zjutraj namočil trnek v Murico tam pri Gibini. Odbila je že deseta dopoldne, a ni odnehal. Kljub bolj mršavemu plenu, ga je rade volje pokazal nepoklicanim obiskovalcem. Saj: dobro ie biti tudi z malim zadovoljen!
(B. Žunec)
desetina bila »zgoraj brez«. Zanimivo, da se za tak način predajanja sončnim žarkom niso odločale le mlade, ampak tudi starejše kopalke. Presodkov tudi pri starejših
LANTERNA — Mednarodni avtokamp Lantema pri Poreču je sicer B kategorije, vendar ga lahko uvrstimo med najbolj urejene in čiste kampe na Jadranski obali. Plaža je prav tako odlična, zlasti v zalivskem delu je veliko kopalcev. Foto: Š. S.
ni več. Nehote se človek spomni držav, kjer vladajo neživljenjske prepovedi, recimo na Iran. Kot veste, je Homeini prepovedal skupna kopališča moških in žensk, kaj šele razkazovanje. Če ne 'glavo, pa vsaj kak drug del telesa odsekajo grešniku zoper moralo.
Morje je bilo toplo in slano seveda. Slednje ni prijetno za slabe palvalce, med katere sodim tudi sam. Je pa
NASELJE — Tele lesene hišice so kot nalašč za tiste, ki so siti zidanih zidov s tapetami, modernim pohištvom ... Nazaj k naravi! Človek je lahko srečen tudi s takole streho nad glavo. Čim bolj preprosto prenočišče in čim manj okrnjena narava, tem večje je zadovoljstvo dopustnika. Foto: Š. S.
hudič: -človek se na dopustu na morju preveč ne napreza. Sam sem rajši poležaval in na nič mislil, hoteč tako iz glave pregnati vsakodnevne skrbi. Lahko rečem, da sem se po dveh dneh že počutil prerojenega. Kako lepo je življenje (samo, kako dolgo?), če nimaš skrbi!
Ker je domača kuhinja (štedilnik in roštilj) pripravljala še kar v redu pojedine, nisem kaj prida izdal denarja v restavraciji, vsaj za hrano ne. Povsem drugače pa je s
pijačo! Človek se sonči ob 30-stopinjski temperaturi in je ja žejen. Takole, mimogrede povedano, dnevno si moral zvrniti več kot pet piv. Koliko je to »več kot pet«,
lahko samo slutite. Takoj pa moram povedati, daje za to kriv tudi kolega Ivan, saj je bil on še večkrat žejen kot jaz. Izdatna hrana in pijača sta seveda pustili posledice: tehmicaje doma pokazala tri kilograme več. Te dni jih skušam odpraviti s postom. Je pa za pogosto pitje tudi kriva uprava avtokampa Lantema: le zakaj ima tako nizke cene; pivo stane le 27 dinarjev! -
trgovine. V avtokampu Lantema sta dve samopostrežnici in lahko rečem, da v njiju ni ničesar manjkalo, razen kave seveda. Torej je bilo tudi dovolj mesa! Nakupovalci z denarjem niso varčevali in zdi se mi, da bi marsikateri manj potrošil, če bi zahajal v restavracijo. Tam hrana ni bila pretirano draga. Sicer pa, kadar gre
Še malo, pravijo v Rakičanu, in vaški gasilski dom bo dograjen. Več tisoč prostovoljnih delovnih ur so opravili, in to s tako zavzetostjo, kot če bi grad ili lasten dom. Ni jim žal za žulje, za obveznice, za prevoze in gradbeni material, ponosni so nad vsem, kar so naredili.
človek na dopust, posebej pa še na morje, pač ne sme preveč škrtati. No, ja povsem zapravljati pa tudi ne more, saj mora biti pripravljen tudi na neprijetna presenečenja. Eno izmed njih sem tudi sam doživel: podražitev bencina.
Ne daleč od avtokampa Lantema je Poreč. Gre za (v času sezone) najbolj obljudeno turistično mesto ob Jadranski obali. Seveda sem ga tudi letos obiskal. Skupaj z družino sem si ogledal pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike, še bolj pa meje zanimal turistični utrip mesta. Ugotovil sem, da so tod pravi turistični profesionalci.
Sem bolj družinski človek, vendar si nisem mogel pomagati, da ne bi prisluhnil kolegu Ivanu, ki je odkril turistično postojanko Santa Marina. Gre za ribiško pristanišče, ob njem pa je tipična isterska hiša, preurejena za gostinske namene. Dvorišče je prekrito z ribiškimi mrežami, pokriti prostori pa so spodaj obdani s trstiko. Mize so navadni leseni hlodi (seveda prežagani počez), ravnotako tudi stoli. Sredi dvorišča kurijo ogenj. Na žerjavici (gril) pripravljajo razne vrste rib. Razumljivo je, da igra tudi godba. In to dobra muzika. V ansamblu je tudi Črnka. Ni kaj, lepa deklica. S kolegom sva bila navdušena in kar nekaj večerov sva posedala v prijetni družbi. Pozneje sva se poboljšala in tja zapeljala tudi svoji družini.
Deset dni dopusta človeku hitro mine. Tako je bilo tudi letos, ko sem ga malce popestril (Santa Marina in še kaj). Človek bi moral od skupnega števila dni, ki ti jih odobrijo, da si lahko odsoten z dela, nameniti pravemu dopustu več kot deset dni. Deset dni ti je potrebno, da si pomiriš živce, da se izključiš iz vsakodnevnih skrbi, potem bi pa rabil spet nekaj dni za »rekreativni dopust«, da bi se posvetil »konjičkom«, ki so ti najljubši pa v normalnih dneh zanje nimaš časa ... Toda kaj, ko pa življenje ni brezdelje, ampak čas, ko moraš poprijeti za delo, čimveč ustvariti za družbo in zase, za svoje na-
Veter daje luč
Popotniku, ki je vsaj malo pozoren, mora zbuditi zanimanje nenavadna vetrnica na dvorišču mojstra Hasa Gabrca v Križevcih pri Ljutomeru. Tudi meni je, zato sem se napotil k njemu, pobarat ga, kaj vendar to pomeni. A presenečenjem ni bilo konca in pogovor ni ostal samo pri vetrnici. Mojster Gaberc je živa enciklopedija dogodkov, bil je aktivist med NOB, je skoraj sam svoj zdravnik, poleg tega pa izredno praktičen človek, ki uresniči skoraj vse ideje. Zanj ni nobenih tehničnih in tehnoloških skrivnosti. Pravzaprav bi si marsikdo lahko jemal zgled pri 71-letnemu inovatorju, mojstru in še kako bi ga lahko imenovali.
„Po stroki sem elektrikar in ,,šlosar”. Pred mnogimi leti sem se zaposlil v križevskih opekarnah. Moje znanje mi je uku omogočilo, da sem med vojno lahko popravil tudi kakšno pištolo ali puško. Stanoval sem v Križevcih pri Zamudovih, v zgornjih prostorih pa je živel nek nemški žandar. Hvala bogu, da je rad pogledal v kozarec, tako da sem v kleti mirno popravljal orožje. Ker pa delavnice nisem imel, sem nekatere dele izdeloval na del o vnem, mestu. To je bilo sicer nevarno, kajti nemškutarji so povsod imeli svoje vohljače. Tako sem nekoč, ko sem delal udarno iglo za pištolo, začutil, da mi za hrbtom nekdo stoji. Sunkovito sem trznil s stružničnim nožem in odlomil vrh že skoraj izdelane igle. Ko meje vprašal, kaj delam, sem mu odgovoril, da delam luknjač, ki je bil po obliki res podoben nastali mojstrovini. No, pa na takšne nevarnosti takrat niti nismo bili pozorni,” je pripovedoval mojster Gaberc.
Vojna leta so minila in potrebno je bilo nadaljevati z delom. Ni ga mikalo iti kam drugam, ko pa je prišel čas upokojitve, je ostal doma. A njegova mojstrska žilica tnu ni dala miru. Kako le, ko pa je bilo potrebno še veliko narediti. Najprej si je naredil pravo stružnico. Potem je nastal vrtalni stroj.
Vrtalni stroj in stružnica, ki ju je naredil mojster Gaberc. Iz odpadni materiala ni bilo težko narediti teh strojev. Oba dobro delata in s odličnem stanju in marsikateremu sosedu je že izdelal kak rezervni de • se ga ne dobi v trgovini.
Osnovna oprema, je bila tako gotova. V letih, ki jih je preživljal kot upokojenec so nastajali marsikateri uporabni predmeti: prikolica za kolo, utica za psička ... še bi lahko naštevali njegove mojstrovine. Najpomembnejša pa je — sicer pa prepustimo besedo mojstru Gabr-cu:
,,Bilo je pred leti, takrat ko je bil tisti velik razpad energetskega sistema. Ker kljub letom še vedno dosti berem, me je to jezilo. Pričel sem uresničevati tisto, kar me je že
----BELEŽKA
Nočni čuvaji pa kar spijo!
Čeprav je na območju občine Lendava v vseh organizacij?^ org®' ženega dela, temeljnih organizacijah združenega dela nega Pr£ nizirana čuvajsko — varnostna služba, je varovanje družb j^skem moženja hudo vprašljivo. Delavci milice v Lendavi so samo ^gbem? letu ugotovili da nočni čuvaji na delovnem mestu kar sP,J°’jaino t®^* imetje pa je seveda na tak način nezavarovano. Če prime Kij®? podatke o porastu gospodarskega kriminala in kraj, je vsej® pOvečato obvestilu o tovrstnih kršitvah se položaj ni spremenil pač pa ^jgovori) število tistih, ki na delovnem mestu spijo ternevestno in n petna]s opravljajo svoje delo. Milica v Lendavi je že doslej ugotovila japoč^ takšnih prekrškov, toda tu ne gre samo za spanje, gre tudi za • negat,v?g' čuvajev sploh ni bilo na delovnemmestu. Seveda ima vse stori ’ posledice, povečujejo se tatvine raznega materiala in orodj ' vefjko vbj da se izognemo temu? Delovne organizacije bi mora g^bo, 0 pozornosti nameniti kadrovanju v varnostno — čuvajsko>	police
ljudje delali v njej zavestno in odgovorno, alinab^avse^^m-razmisliti o tem, da se organizira enotna varnostna služba z-anje. k®° »u organizacije, tako bi se lahko poskrbelo tudi za usposab j - oprav vanje in tudi za druge reči, ki so pri takem odgovom potrebne.	J®1”

VESTNIK, 29.
prej zanimalo: kako uporabiti veter, da bi mi nanajal akumulator, ki bi dajal tok za preprosto svetilko. Idejo sem počasi začel uresničevati in danes me ne more presenetiti noben razpad energetskega sistema. Povedati moram, da sem sicer odkril precej napak, ki jih bom v prihodnje moral odpraviti, zato kar zapišite, da je to samo poskusni mooei. ra turn drugače ne pišite preveč, da si ne bi kdo mislil, da se hvalim.”
Ne hvalite se, mojster Gaberc. Ljudem vas dajem za zgled, kljub temu da je vaša vetrnica samo v poizkusni fazi. Tudi drugače razmišlja, kje bi se dalo kaj spremeniti. Na vrtalni stroj in stružnico je privil alternatorje in ob struženju mu tudi ti polnijo akumulator. Njegova hiša je prav® zakladnica inovacij in dobrih rešitev.
Pogovor je nanesel tudi na zdravstvo in medicino. Bila sva enakega mišljenja, da je bolje — če se le da — uporabljati domača
Vetrnica na dvorišču Hansa Gaberca, ki jo poganja veter, polni akumulator. In ko zmanjka toka, je potreben samo pritisk na gumb in iz dveh žarometov posije dovoU močna svetloba, da lahko tudi ponoči bere.
zdravila in zvarke. In naštel mi je> kaj vse je prebolel — ni bilo sicer dosti — in kako se je ozdravil- I® pripovedovanja bi lahko napis®' enciklopedijo o domačih zdravilih, od glavobola in migrene do revni®' tizma in pljučnice.
Hitro je minil čas obiska Pn mojstru Gabrcu. In od njega sem odšel zadovoljen, kaj ne bi, S®1 sem spoznal še enega dobrega m delovnega človeka, ki ga leta ®e ovirajo, ampak mu celo dajejo gum, da se bori in si lajša svoje B' vljenje.	Dušan Loparms
STRAN 6
kulturna obzorja
Kulturni poročevalec
»Kultura je vedno povezana z družbenim spreminjanjem, torej z razvojem. Kultura kot ustvarjalnost in iskanje je nujno vedno hkrati upor zoper obstoječe, zato je ena bistvenih sestavin kulture tudi njen kritični odnos do obstoječega, iz česar pa sledi prizadevanje po spreminjanju — je izziv veljavnemu redu stvari. Kultura je medsebojno delovanje, dinamičen preplet med procesom sprejemanja, pa tudi posredovanja vsega kulturnega. Je Preplet med posameznikom, narodom, družbo, med narodi in družbami pa tudi med tradicijo in sedanjostjo.«
Rubrika Od A’do Z, to pot naslovljena Vprašanje o kulturni praksi, nas poglobljeno vpelje v najnovejšo številko glasila Zveze kulturnih organizacij Slovenije Kulturni poročevalec. Ni sicer tako zajetna kot drugekrati — V Besedi uredništva je pojasnjeno, da so nekateri sodelavci Preprosto odpovedali — vendar je moč najti v njej precej koristnega branja.
Priporočamo, da se najprej zadržite pri zapisu Še naprej razvijati tudi ljubiteljstvo, ki je v bistvu povzetek poglavja ° kulturi iz resolucije 9. kongresnega shoda sloven-skrh komunistov. Posebej mladim bo dobrodošel pogovor s predsednico Republiške konference ZSMS Darjo Co: 'artc, ki meni, da so mladi

PESEM IN PLES DRUŽITA NARODE
Pred živopisano parado
Beltinski folklorni festival, ki je pred nami, označuje že dvanajsta zaporedna številka, kar pomeni, da ima ta osrednja poletna kulturna manifestacija v Pomurju že tradicijo. Poleg tega pa je že tudi krepko presegla regijske meje in s svojim mottom: Pesem in ples družita narode, izpričuje širino svojega poslanstva na stičišču treh meja.
Soustanovitelja festivala folklore in organizatorja vseh, tudi letošnjega progra
Slovaška skupina Jan Kolar iz Selenče bo s svojimi svatbenimi in drugimi običaji prav gotovo ena najatraktivnejših na bližnjem — 12. folklornem festivalu v Beltincih, bb
ma prireditve v Beltincih, sta Milica Šadl in Boris Žalig. Oba neutrudna kulturna delavca. ki sta nepogrešljiva pri delu, smo pred festivalom obiskali in ju povprašali, kakšni so obeti letošnje folklorne manifestacije. Od upokojene učiteljice, ki pa kaj malo uživa svoj pokoj, saj je v beltinski kulturi še vedno najbolj aktivna, prav; tako pa ima ves čas okoli sebe kup vnučkov, smo izvedeli, da je pokrovitelj letošnje prireditve center za razvoj in marketing sozda ABC Pomurka v Murski Soboti. Prav tako pa je tudi podrobneje spregovorila o zahteynosti organizacije te manifestacije z več kot 400 sodelujočimi, za katere je
SPET IZKOPAVANJA Na domačiji Zlate Nemec, v naselju Šafarsko 8 pri Ljutomeru, te dni spet potekajo arheološka izkopavanja kamenodobne naselbine. Izvaja jih pokrajinski muzej soboškega Kulturnega centra pod vodstvom kustosinje Irene Savel.
Raziskave na Šafarskem, v tako imenovanem Gradišču, so sestavni del republiškega projekta Raziskovanje neolita in eneolita Slovenije.
bb
Za najboljši glas Pomurja Mladi iz Bogojine in okolice se intenzivno pripravljajo na že tradicionalno prireditev pevcev začetnikov — Glas mladih pevcev Pomurja.Potekala bo v prostorih kulturnega doma v nedeljo, 1. avgusta, pričela pa se bo ob 19. uri.
bb
folklore
potrebno preskrbeti prevoz, prehrano in prenočišče v festivalskih dneh, prav tako pa gledati, da gre vse tekoče, da. če že ponagaja vreme, prireditev ne izzveni v prazno in kaj bi naštevali. Tisoč drobnih organizatorskih malenkosti je treba imeti na umu. da bomo lahko uspešnim enajstim, pripisali še dvanajsti festival folklore., na katerem bodo nastopili Orači s Ptujskega polja, folkloristi iz Maribora. Čnomlja. Sakalo-
vec. Sel. Gerolfinga. Cirkovic in Selenče. Seveda ne bo manjkalo tudi ljudskih pevcev in kot vsa leta doslej, bo zaigrala tudi banda Kociper-Baranja. Lectarji, lončarji in drugi redki obrtniki domače obrti, ki izumira, bodo ponujali svoje izdelke, v beltinški čitalnici pa bo na ogled tudi razstava Od lanu do brgiiš.
Drugi sogovornik, Boris Žalig, ki je zadnje dni zavzet kot strokovni sodelavec za folkloro pri snemanju novega slovenskega filma Veselo gostovanje in televizijskih nadaljevank po romanu Miška Kranjca: Strici so mi povedali. je izpostavil kvalitetno raven nastopajočih. Kot nak-danji plesalec in dolgoletni
LJUTOMER
Priprave na 19. filmski festival
Dasiravno je do 19. republiškega festivala amaterskega filma — 24. in 25. septembra — v Ljutomeru še sorazmerno daleč, se nanj že zavzeto pripravljajo. Tako je pred kratkim imel sestanek koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljutomer, kjer so organizacijo te velike in zahtevne prireditve zaupali fotokinoklubu dr. Karel Grosman. Program naj bi izdelal poseben pripravljalni odbor, ki ga vodi Erik Mohorko.
B.Ž.
sodeiavec ter vodja beltinskih (nekoč pa Murinih) folkloristov. je pravgotovo pravšnji človek, ki lahko ocenjuje in pove marsikaj zanimivega o folklori. Tako je posebej omenil svatbene običaje, ki jih bo predstavila slovaška skupina Jan Kolar iz Selenče v avtonomni pokrajini Vojvodini. Prav tako je opozoril na skupino iz Gerolfmga v Zvezni republiki Nemčiji, ki letos prvič gostuje v Beltincih in na ptujske Orače. Seveda tudi
tokrgt ne bo šlo brez ljudskih pevcev, zanimivost pa bodo tudi pastirske ljudske igre.
Svojo tradicijo v Beltincih imajo tudi zamejske folklorne skupine. Sakalovska na primer je bila doslej gost vseh festivalov pri nas, poleg omenjane folklorne skupine iz Porabja na sosednjem Madžarskem pa bo letos prvikrat v gosteh tudi folklorna skupina slovenskega prosvetnega društva Sele z avstrijskega Koroškega.
Obeta se torej zanimiv program ža vse ljubitelje folklore in ostale obiskovalce prireditev bližnjega festivala, posebej osrednje, ki bo v nedeljo. 1. avgusta, ob 14. uri.
Brigita Bavčar
kulturni koledar
PETEK, 30. JULIJA
BELTINCI - V grajskem parku (če bo dež pa v avli nove osnovne šole) bo plese in pesmi jugoslovanskih narodov in narodnosti izvajala folklorna skupina ŽKUD Ivo Mi-kavc iz Varaždina'
SOBOTA, 31. JULIJA
BELTINCI — Ob 14. uri se bodo v parku pričele pastirske ljudske igre.
Ob 20. uri bodo v okviru 12. folklornega festivala v Beltincih nastopile folklorne skupine iz Gerolfinga (ZR Nemčija) Selenče (avtonomna pokrajina Vojvodina), kulturno umetniškega društva Beltinci ter ljudske pevke.
RADENCI — Ob 20. uri se bo pričel Večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi iz zamejstva; nastopili bosta folklorni skupini slovenskega prosvetnega društva Sele iz Avstrije in Šakalovci — iz Porabja na sosednjem Madžarskem.
GORNJI PETROVCI -Brigadirski večer bo ob 20. uri popestrila gostujoča folklorna skupina Zeleni Jurij iz Črnomlja.
NEDEUA. 1. AVGUSTA
BELTINCI — Ob 3.uri se bo v beltinski park pfičela viti povorka nastopajočih, ob 14. uri pa ga bo na prireditvenem prostoru, kjer bodo tudi spominki domače obrti, pričel osrednji folklorni program letošnjega folklornega festivala, ki ima že dolgoletno tradicijo in je osrednja poletna kulturna manifestacija v Pomurju. Nastopili bodo Orači s Ptujskega polja, folklorna skupina PIKUD Slava Klavora iz Maribora, Zeleni Juriju Črnomlja, Sakalovčani, ljudski pevci, folklorna skupina slovenskega prosvetnega društva Planina iz Sel, folklorna skupina iz Gerolfinga, Kociprova — Baranjeva banda, folklorna skupina Vinko Korže Cirkovice in folklorna skupina Selenča iz Vojvodine.
Razstave
MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega Kulturnega centra je spet zaživela fotografija.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radinje na ogled razstava akademskega slikarja Čora Skodlarja iz Ljubljane, ki se predstavlja z vedutami, tihožitji in krajinami.
Prav tako pa v tem znanem zdraviliškem kraju poteka likovna kolonija.
LENDAVA - V galeriji Lendava je poleg stalne na ogled tudi muzejska zbirka.
LJUTOMER — V muzeju Edvard Kardelj je razstavljena zbirka Taborska gibanja na Slovenskem.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga so: roman Hansa Hellmuta Kirsta NEMIR V MALEM MESTU, ki ga je založila založba Lipa Koper, priročnik VSE O GOBAH Giuseppe Peceja, ki ga je v. drugi dopolnjeni izdaji izdala Mladinska knjiga, SOVA V PIŽAMI pa je naslov dela Marjete Novak, ki je prav tako izšlo pri Mladinski knjigi.
29. JULIJA 1982
STRAN 7
naši kraji in ljudje
। MLINAR JE OSTAL BREZ MLINa"]
SREČANJE
Zven citer izpod hrapavih kmečkih rok
I

Dosti je vasi in zaselkov v občini Ljutomer, ki se ponašajo z marsikakšno znamenitostjo. Tudi Mota, vas v krajevni skupnosti Cven se ponaša. Ali pa se je ponašala. Nekoč pred davnimi časi je bil na Moti mlin na Muri. A zob časa — ga je načel. Družba ni bila zainteresirana in mlin je propadel, razdrli so ga in ni ga več. Ta mlin je v preteklosti tolikokrat zmlel pšenico in kuruzo vaščanom in drugim od blizu in daleč.
Stari mlinar Smodiš pa še danes stanu je v utici, kije bila blizu mlina in je še danes ostala tam. On vztraja — preživel je mlin. Kljub osamljenosti pa se mlinar Smodiš ne počuti osamljenega, saj vedno pridejo kakšni obiskovalci, da bi videli mlin, ki ga ni več.
A mlin pri Moti je v ne tako daljni zgodovini igral pomembno vlogo v življenju Motercev.
STRELJANJE TALCEV IN DRUGI DOGODKI
Drugega aprila 1945 — se pravi tik pred koncem druge svetovne vojne — so Nemci odvedli iz ljutomerskih zaporov 21 talcev in jih ob Muri
Kako se počuti stari Smodiš brez mlina, je težko povedati, a njegov pogled, uprt v daljavo, izdaja žalost in razočaranje za izgubljenim mlinom.
pri mlinu ustrelili. V spomin na grozodejstvo so borci na tem mestu postavili spomenik.
Verjetno gre tu za globlje vzroke, saj so Moterci bili znani naprednjaki. O tem priča tudi Društvo kmečkih fantov in deklet, ki so ga 6. septembra 1938 ustanovili na Moti. Pri Dušanu Rajhu je bil ustanovni sestanek podružnice DKFID in na tem sestanku so za predsednika izvolili Valentina Salaja, za tajnico pa Nado Rajh, poznejšo aktivistko in borko.
iz druge svetovne vojne je za Moto pomemben še dogodek. Ze leta 1941 so pri Nadi Rajh imeli sestanek skojevcev. Vodil ga je Viktor Megla. bla tem sestanku so razpravljali o pripravah na oboroženo vstajo, o sabotažah, zbiranju orožja in drugih akcijah. Na tej hiši je vzidana spominska plošča.
MOTA DANES
Mota je danes vas, v kateri živijo in. delajo marljivi vaščani. Lepa asfaltna cesta, ki vodi iz Ljutomera, je delo tudi vaščanov. Elektrika tudi, saj ni hiše v tej vasi brez elektičnega toka.
Kakšne pomembne rezultate pa so dosegli in kaj nameravajo v bližnji prihodnosti še zgraditi, smo povprašali predsednika KS Cven tov. Mariniča.
,,Na Moti bi omenil predvsem gasilce, saj so ti precej aktivni. Rezultat njihove aktivnosti pa je nov gasilski dom in avtomobil, ki ga tudi v kratkem dobijo. Sodelujejo tudi z sosednjimi gasilskimi društvi. Tudi ostali Moterci se aktivno vključujejo v življenje v KS, saj so člani pevskega zbora na Cvenu, soodločajo o dogajanjih v KS in ostalo. Minili pa so časi, ko si je vsaka vas v naši KS gradila po svoje. Danes se o
Mota okrog leta 1935. Prašna cesta, ki je vodila skozi vas mimo gostilne Sokol, ki jo je vodila Katinka Rajh.
vsem odločamo skupaj, celotna krajevna skupnost.
Tu gre predvsem za akcije, ki koristijo nam vsem. Na Moti imamo vodno zajetje, iz katerega črpajo vodo za celotno občino. Nerodno pri vsem tem pa je, da se v naši KS večinoma še vsi oskrbujemo z vodo iz lastnih zajetij, zato smo se odločili, da si zgradimo vodovodno omrežje. Ta akcija se bo pričela že meseca avgusta (tako vsaj predvidevamo). Na Moti bo dobilo tako 80 gospodinjstev zdravo pitno vodo. Na Cvenu jih bo nekaj
In Mota danes. Lepa asfaltna cesta, ki vodi mimo še vedno stoječe gostilne Rajh. A danes je tudi elektrika in kmalu bo v
čez 150 in na Krapju okrog 100. S tem bomo rešili zadnji pereči problem naše KS in seveda vsake vasi posebej. Ze sedaj se vse družbenopolitične organizacije aktivno pripravljajo na pričetek gradnje vodovoda.”
Kaj več ni potebno dodati, saj je skoraj vse povedano. In še opozorilo: če greste k Smodišovemu mlinu na Muri, ga ne boste več našli. Našli pa boste starega Smodiša, ki vas bo mogoče celo pogostil z ribami, ki jih je v Muri dovolj.
Dušan Loparnik
Kdo pravi, da kmetje mislijo le na svoja polja in da nimajo posluha za glasbo? Res je, da so skoraj ves dan na poljih, še posebej sedaj, v poletnih dneh, v času žetve. Toda kljub utrujenosti se radi vsi skupaj poveselijo, se zberejo ob veliki kmečki mizi in pokramljajo o vsakdanjih problemih in načrtih. Če pa je zraven še kdo s citrami in z dobrim glasom, se večer spremeni v nepozabno doživetje. Glasba vsakega človeka razveseli in mu polepša dan.
Tudi ta večer, ko smo obiskali Štefana Domijana iz Sodišinec, je bil eden tistih, kijih ne moreš tako hitro pozabiti. Štefan je imel citre že pripravljene na mizi, »samo še mleko odpeljem,« je zaklical. Tudi sam se je veselil, da bo spet po dolgem času zaigral na citre. Nekoč so namreč igrali in peli skoraj vsak večer, ko pa je pred več kot enim letom umrl oče, le redko sede za citre. Nanje se je naučil igrati že kot šolarček, osnovo mu je dal oče, potem pa še je z lastno močno voljo sam izobraževal in izpopolnjeval v igranju. Oče pa se je naučil sam igrati na citre, bil je samouk in lahko si mislimo, kakšna spretnost in posluh sta bila potrebna pri tako zapletenem instrumentu,- Pri tem pa ni poznal nobenih not, niti radia ni imel, kje še kak kasetofon ali gramofon. Neko pesmico si je pač zapomnil in jo nato po spominu skušal zaigrati.
Zamaknjeno, smo poslušali in opazovali njegove močne in hrapave roke, kako spretno skačejo s strune na struno. Le kdo bi si
mislil, da lahko te debele, od žuljev lazorane roke, izvabijo it tega instrumenta nežne tone, po spet kako poskočno melodijo, da te kar pete zasrbijo. Tu res ni dovolj samo učenje, potrebna je volja in ljubezen do igranja. Tudi sam je bil ves zamaknjen. Premikale so se samo roke, njegove misli pa so odplavale daleč v preteklost: »Ja, ja, nekoč je bilo pri naši hiši zelo veselo. Vsi, kar nas je bilo pri hiši, smo bili povezani z glasbo. Oče je že od nekdaj igral citre, potem sem se naučil še jaz in moja dva brata. No, eden je več igral na gitaro. Tudi sestra je vedela nekaj malega zaigrati, toda z mamo sta raje zraven zapeli-Tako je bilo skoraj vsak večer, peli in igrali smo, da se je slišale daleč naokrog. Največ smo igran domače, narodne, kar se je kdo spomnil. V spominu mi je ostala še pesmica Ko lani sem tam mim° šel. Saj bi se naučil tudi kako drugo, na primer od Mihe Dovžana, toda nimam gramofona, not pa ne poznam. Vse igram P° spominu.«
Nekajkrat je igral na vasi, tako za veselo družbo, drugače pa m igral, le včasih na gostijah. čutil potrebe. Igral je sebi ’ zadovoljstvo. Te citre, .ki jih 'Sra sedaj, so iz Nemčije in so skoraj toliko stare kot on sam. Instrument izgleda zelo zapleteno, zato smo ga vprašali, kako so sestavljene: »Igrati ni težko, ko se ze enkrat naučiš. Najtežje pa Je naravnati strune, za to je posebna priprava »ključ za štimo«. Imam, še prstane k, s katerim si pomagam pri igranju. Citre imajo 22 strun, najprej pa je »grifplata«, P°te,n basi in kontra.«
Štefan se postavi s svojo skladbo Moje sanje, ki smo jo tu poslušali. Kot pravi, je mm nikjer zapisane, kakor mu J prihajala melodija v misli, ,ak°š. je zaigral, spet kaj ponavljal m zapomnil.
Škoda je, da nima naslednika^ pri njihovi hiši so namreč kar citre. Tudi vse manj je takih. Ki vedeli zaigrati na ta lzre instrument. Pravi, da bi učil,Pa bi. Težko je nekoga naučiti, nima ljubezni do glasbe, Pa časa nima več.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
V POZNANOVCIH BREZ POZNANCEV
Kar malce zmeden je popotnik, ki prvič pride v kraj, ki ga ne pozna.
Posebej, če si želi o njem zapomniti kar največ in ga potem še predstaviti drugim. Tistim, ki v osrčje
Cesta je v Poznanovcih makadamska, avtobus sicer vozi, je pa gotovo prah eden od razlogov, da vas v osrčju Goričkega ni tako obiskana, kot bi bila, če bi skozi njo vodila asfaltna cesta.
Goričkega, kjer so Poznanovci, o katerih bo beseda, ne zaidejo često. Ali pa se tako, kot spodaj podpisana avtorica reportaže, znajdejo sredi lepega v tej vasi med idiličnimi hribi.
V ZBIRALNICI MLEKA IN GOB
Zbiralnica mleka stoji ob cesti in poleg stare tudi nova. Prav v zbiralnici mleka pa se tako zjutraj kot zvečer zbirajo ljudje in zbiralec
mleka je o vsem na tekočem. Tudi Vilijem Flisar je bil in prav nič nerazpoložen, ko smo ga zmotili pri delu. Poleg mleka zbira na svoji domačiji v Poznanovcih 15 tudi gobe in pred njegovo hišo se
zaustavljajo kombiji portoroške Droge, ki v teh poletnih dneh iščejo dragoceni gozdni sadež. »Pravih gob je letos bolj malo, več je sivk in lisičk, čeprav so najbolj iskani (seveda pa tudi najbolje plačani)
jurčki,« je povedal v zbiralnici in pokazal na prazne gajbe. V tistem trenutku pa je pred hišo postal avto in obiskovalcu je gospodar moral ponoviti prej povedano. To, da namreč gob ni, saj je tiste, ki sojih
zbiralci tega dne prinesli, že odpeljal predhodnik. Pa tudi veliko jih ni bilo, saj letošnja letina ni med najbolj ugodnimi.
Bolj kot z gobami, pa so vroče julijske dni prebivalci Poznanovec zaposleni z zlatim zrnjem, kajti čas žetve je na vrhuncu in slabemu vremenu navkljub je potrebno čim prej spraviti pridelek. Tako so Volfovi, ki živijo v Poznanovcih 30, njive pa imajo v Kovačevcih, hiteli, da jih tistega dne ne bi že drugič zmočilo. Pa tudi mračilo se je že.
Yo pa je čas, ko postaja v zbiralnici živahno. Poleg stare stoji v Poznavcih nova zbiralnica, ki jo je tudi postavil Vilijem Flisar, zanjo pa potrebuje le še hladilnik, da jo bo lahko začel uporabljati. »Kdaj bo to, še ne vem, kajti zaenkrat pravijo v tovarni, dane bo nič. Hladilnik pa je poleti nepogrešljiv,” modruje gospodar obeh zbiralnic. Mleka zbere dnevno do 350 litrov.
TRGOVINA JE, OŠTARIJA BO
V Poznanovcih je 64 hišnih številk in ena med njimi je tudi trgovina. V kratkem pa bo tod tudi gostilna. Bahato in veliko jo je pozidal zidarski mojster Rihard, ki se je preselil z brega in že od daleč se vidi, da je vešč svoje stroke. Nedaleč vstran od nje in zapuščenega domovanja, verjetno mlina, pa stoji domačija Carovih, s hišno številko 1. Predsednika vaškega odbora Matije ni bilo doma, ker je šel kosit v Prosečko vas. Tako je povedal priletni Vilijem Car, ki smo ga našli edinega doma in bolj slabo razpoloženega za pogovor. »Kaj pa jaz vem,« je v glavnem odgovarjal na vprašanja, čeprav živi že od
rojstva (in to je polnih sedemdeset let) v Poznanovcih, ter jih pravgoto-vo dobro pozna. No, nismo ga preveč nadlegovali, in tako je verjetno ostalo veliko nedorečenega o tej gorički vasi, kjer je 220 prebivalcev. Kje so bili v času nenapovedanega obiska, je težko reči, toda to, da cesta ni najbolje vzdrževana, smo se lahko prepričali sami. Domačije so v glavnem raztepene po hribih in tako kot pokopališče za klasjem je bil dojem odmaknjenosti pristen. Še vedno
dokaj neodkrit svet je prav . ga tega privlačen in kar vabi, da |Z večkrat obiskali. Ali p° c Bodonec, ki so ^z^začdd® blizu, čeprav obiskana vas ne sodi v bodonski krajevn ampak v krajevno skupno kovci, kakor tudi po drug r poti iz smeri Kovačevec.
Brigi« Foto: Šle«”
STRAN 8
k m etijs kg panorama
2980 hektarjev sadovnjakov
— V razvoju sadjarske proizvodnje Pomurje zaostaja za ostalo severovzhodno Slovenijo. Ta zaostanek se neugodno odraža na skupnem prihodku primarne kmetijske proizvodnje in rasti narodnega dohodka. V sosednji podravski regiji je sadjarstvo veliko prispevalo k večanju izvoza na konvertibilno tržišče. Sadje iz severovzhodne Slovenije se ponovno uveljavlja na evropskih tržiščih in dobi
V programu severovzhodne Slovenije je predviden predelovalni center s hladilnico. Poleg hladilnice naj bi v naslednjih letih pričeli razvijati predelavo. Po ustaljeni praksi nastane ob vsaki hladilnici majhna predelava zaradi spravila stranskih in odpadnih proizvodov: stiskanje slabše kakovostnih jabolk v sok, destiliranje vseh vrst sadja v alkohol. Do leta 1990 naj bi ob hladilnici nastale tržno pomembne veje predelave sadja; priprava jabolčnih krhljev konzerviranih z zamrzovanjem za pekamiško industrijo, izdelavo jabolčnega peciva, pit •Pd., sušjli naj bi tudi jabolčne kolobarje, slive in marelice, izdelovali sadne konzerve, jabolčni pire, mešane sadne solate in podobno. Pripravljali pa naj bi še koncentrate za nizkokalorične napitke v kombinaciji z mineralno vodo.
va veljavo kot pred leti. Pri prodoru na zapadno evropsko tržišče je pomemben delež prispevala tudi Zunanja trgovina ABC Pomurka, zato ne gre zanemariti, da imamo v Pomurju dovolj naravnih in drugih možnosti za razvoj takšne sadjarske proizvodnje, ki bo lahko prispevala po-memban delež k povečanju narodnega dohodka, obenem na zaposlila precejšnje število delavcev, ki tačas iščejo zaposlitev zunaj kmetijstva.
Y Pomurju sta dva predela, Primerna za sadjarsko proizvodnjo, in sicer hribovito goričko in del Slovenskih V sadnem okolišu Slo-bovi^e g°Jice’ ki obse8a hri’ oovtte predele občin Radgona ‘ Ljutomer, je za razvoj sadjarstva primernih 680 hek-tega je izkoriščenih
Ie 135 hektarjev.
Prehrann Va 3®®® na’ Dripravliali tudi sadne konzerve za dietno katesnah  kaSe in Plo&e). Proizvajali naj bi tudi deli-sadie in podo"^ P°lnjene slive, marelice in breskve, kandirano nanjeJe potrebno, da vlada na tržišču EGS izredno zani-zniene J&r* • n?*zvode’ zamrznjene jabolčne krhlje, globoko zamr-je ze|0 m ja8od'^je- Tudi sušeno sadje, zlasti slive in marelice, SER I in ^a te vrste proizvodov so predvidene v sporazumu med t-GS zelo nizke uvozne dajatve.
Na Goričkem je za proizvodnjo sadja primernih 2.300 hektarjev, sedaj paje ustrezno zasajenih le 91.
Omeniti velja, da območje Slovenskih goric še nima Programa razvoja sadjarstva, medtem ko je za Goričko izdelan do leta 2000. S slednjim so predvideli, da bodo vzgoji oziroma pridelovanju sadja na Goričkem namenili 1.135 hektarjev. Za Pomurje sta Pospeševalna služba Poslovne skupnosti za sadje, povrtnine m krompir ter delovna skupina za sadjarstvo pri programu severovzhodne Slovenije predlagali ureditev nasadov jablan, hrušk, višenj, breskev, marelic in jagodičevja.
Povpraševanje na tržišču sedaj omogoča prodajo vseh Vrst sadja po ugodnih cenah. Slednje velja za prodajo svežega ali sadja za predelavo. Na to je še posebej vplivala zapora uvoza južnega sadja.
Vendar lahko tudi za daljše obdobje računamo z ugodnimi tržnimi razmerami. Za višnje, breskve, marelice in vse vrste jagodičja velja ugotovitev, daje zanj zagotovljena prodaja za vso načrtovano proizvodnjo. Domača predelovalna industrija in izvozno-uvozne organizacije predlagajo sklepanje samoupravnih sporazumov o dolgoročnem sodelovanju pri proizvodnji in prodaji. Poleg tega kažejo
pripravljenost za združevanje potrebnih sredstev za ureditev nasadov.
V letu 1981’so že evidentirali najprimernejše lege za posamezne sadne vrte. Podoben izbor bo potrebno napraviti tudi za pomurski del Slovenskih goric.
Strokovnjaki so že pričeli z izdelavo koncepta razvoja sadjarstva v hribovitem predelu občin Radgona’ in Ljutomer, kar bo osnova za poslovne in investicijske odločitve.
Razmere na terenu in proučeni pogoji tržišča pa bodo osnova za dogovarjanje med kmetijskimi organizacijami oziroma kmetijskimi zadrugami glede ključnih vprašanj razvoja. Dolgoročna dohodkovna povezovanja v proizvodnji in prodaji svežega sadja, prodaji sadja za predela
vo za izbor najprimernejših partnerjev za sodelovanje, izbor delovne organizacije, ki bo usmerjala izvozno strategijo ipd., izgradnja sadjarskega centra za Pomurje, ki bo opravljal skladiščenje, pripravo za prodajo in pripravo polproizvodov za prodajo, izgradnjo objektov za predelavo sadja v Pomurju po programu severovzhodne Slovenije.
Seveda pa načrtujejo tudi izgradnjo sadjarskega centra za Pomurje, ki bo skrbel za skladiščenje, priprave za prodajo in pripravo polproizvodov. Pomurje pa se bo vključilo tudi v predelavo sadja v skladu s sprejetim konceptom razvoja severovzhodne Slovenije. Tako bodo pridelali 4.000 ton jabolk, 900 ton višenj, 200 ton marelic in breskev, 300 ton hrušk in 200 ton jagodičevja.
Boris Hegeduš
IZKUŠNJE KmETOVniCEV
OBISK PRI DOM JANOVIH
V ŠALAMENCIH
V Šalamencih je več dobrih kmetovalcev, ki so se preusmerili predvsem v živinorejsko proizvodnjo in dosegajo lepe uspehe.
Med te sodi tudi štiriinštirideset. letni Štefan Domjan, ki skupaj s pet let mlajšo ženo Heleno in sinom Dušanom, ki je končal drugi letnik Kmetijsko-šolskega centra v Rakičanu, obdelujejo okrog devet hektarjev zemlje.
Seveda nosita glavno breme starša, kajti sin Dušan ima obveznosti do šole, vendar pa v prostem času rad priskoči na pomoč.
Družina Štefana Domjana iz Šalamenec, ki pridno obdeluje devet hektarjev zemlje, letno pa tudi proda okrog deset glav živine in 36.000 litrov mleka.
Družina Domjan iz Šalamenec prideluje največ koruze, okrog tri hektarje in okrog 2,5 hektarja pšenice. To sta kulturi, ki Jih potrebujejo za krmo živini.
Sicer pa pridelujejo tudi ostale kulture, vendar v manjšem obsegu in glavnem za lastne potrebe.
Kmetija ima dva traktorja s številnimi kmetijskimi priključki, ki so potrebni sodobno urejeni kmetiji. Večino kmetijske mehanizacije imajo svoje, nekaj pa je je tudi last strojnih skupnosti, med katerimi je največja strojna skupnost za žitni kombanj, ki šteje šest članov.
Brez ustrezne kmetijske mehanizacije Helena in Stefan ne bi mogla sama opravljati dela.
Trenutno je v hlevu Damjanovih v Šalamencih, ki so ga zgradili pred osmimi leti in najeli kredit pri kmetijski zadrugi Panonka v višini 150.000 dinarjev, 26 glav goveje živine: 7 krav molznic, 8 telic, ostalo pa so pitanci. Kot kooperanta ves čas sodelujeta s kmetijsko zadrugo Panonka in letno prodata okrog 10 glav živine ter okrog 36.000 litrov mleka. S sodelovanjem s kmetijsko zadrugo sta sicer zadovoljna, vendar pravita, dane bi škodilo, če bi ju še večkrat obiskovali pospeševalci, kajti vedno je kaj za vprašati. Zlasti je potreben nasvet v času raznih
TURNIŠČE: cene pujskov
Predzadnji četrtek (15. julija) so pripeljali rejci na sejem v Turnišče 82 pujskov, starih do 10 tednov. Zaradi velikega števila kupcev so prodali vse pujske, cena pa se je gibala med 3000 in 4000 dinarjev za par. V četrtek, 22. julija, zaradi praznika ni bilo sejma.
bolezni, škropljenja in uporabe umetnih gnojil. Najbolj nezadovoljna sta s cenami mleka in tudi ne vesta, zakaj jim še ne izplačujejo obljubljene premije 2.20. dinarja za liter od prvega junija letos pa do konca leta. Sicer pa sta doslej prejela že več priznanj za proizvodnjo mleka. Tako se ponašata z zlato in dvema srebrnima priznanjema za povprečno mlečnost črede nad 5000 kg, prejela pa sta tudi dva pokala za največjo tržno proizvodnjo mleka.
Čeprav si ne moreta privoščiti dopusta na morju ali v hribih,
ker pač ni mogoče pustiti živine same, sta zadovoljna, četudi ne poznata osemurnega delavnika.
Helena se rada Spominja srečanja kmečkih žena v Ptuju, katerega se je iz Šalamenec udeležilo 20 kmečkih žena. Že sedaj pa se veselijo ponovnega srečanja na Radgonskem sejmu, kamor so kmečke žene iz Sala-menec povabile svoje vrstnice iz Ptuja. Helena nam je tudi razkrila, da ima izredno veselje do živine in da jim gre delo lepo od rok. Mož pa je še pristavil, da tudi nimajo težav z rezervnimi deli, ker imajo v glavnem novo kmetijsko mehanizacijo, manjše okvare pa sani popravi.
Tako torej živi družina Domjan iz Šalamenec na kmetiji zadovoljna s tem, kar si je s pridnimi rokami ustvarila. Ali bo sin Dušan, ki obiskuje kmetijski šolski center v Rakičanu nadaljeval delo na kmetiji, tokrat nismo mogli dobiti pravega odgovora. »Odločil se bo sam,« pravi oče Štefan. »Če bo hotel delati doma na kmetiji ali pa se zaposliti kje drugje, mu z ženo ne bova preprečevala. Sicer pa je za to še dovolj časa, da se bo lahko odločil.« Tako smo sklenili naš klepet in se poslovili.
beri Maučec
0 konjeništvu na Madžarskem
Na letni skupščini Konjeniške zveze Slovenije, ki je bila 27. februarja letos, je potekala razprava tudi o mednarodnem oz. obmejnem sodelovanju na področju ko-njeništva. Ker meji naša ožja domovina SR Slovenija tudi na LR MADŽARSKO, sem se odločil, da opišem nekaj zanimivosti iz konje-ništva te države. Iz zgodovine je znano, da smo Madžari in Slovenci mnogo pretrpeli zaradi Turkov, ki
Kinizsy Pal s spremstvom, zgoraj trobentači.
so hodili na Madžarsko in k nam lovit mlade fante za janičarje in dekleta za hareme. Kot spomin na te dogodke so pri nas še vedno ohranjeni ostanki raznih turških taborov in izvedba dramskih del na prostem, tako Miklove Zale, ki je dramatizirana po istoimenski povesti pisatelja Jakoba Šketa, v št. Jakobu v Rožu na Koroškem (Avstrija) in Jurčič — Marinčevega Jurija Kozjaka na Muljavi pri Stični, ki ga je že leta 1936 dramatiziral za proslavo 800-letnice stiškega samostana naš znani etnograf prof, dr:
Niko Kuret, ki je tudi avtor znane slovenske konjeniške knjige Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir in baročnega karusela, ki je v originalu potekal 17. februarja 1652 pred Lontovžem na Novem trgu, kjer je sedaj SAZU v Ljubljani. Tako kot je pri nas še danes živ spomin na turške boje, tako je le-ta ostal v enaki meri ohranjen pri naših sosedih Madžarih, kjer je na višku tudi konjeniški turizem. Le-ti so ta spomin hitro izkoristili v turistične namene in iz njega potegnili nekaj zanimivih scen za svoj konjeniški spektakel, ki so ga popestrili s sceno iz bojev proti Habsburžanom in ga prirejajo od leta 1961 dalje vsako leto avgusta v mestu Nagy-vazsonyu ob Blatnem jezeru. Prireditev traja več dni in to 16., 17., 18. in 20. avgusta. Spored prireditve, za katero sta izdelala kostume zna
ni madžarski grafik Miklos Ha-ranghy in njegova žena, obsega naslednje točke, za katere dobijo prireditelji konje in jezdece tako iz kobilarn Radihaza in SAGVAR ter iz konjeniških klubov Szombathe-ly, Keszthely, Nagyvazsony inZirc.
1.	Povratek zmagovalca v bojih proti Turkom Kinizsija Pala, ki se je v 15. stoletju povzpel od mlinarskega vajenca v sposobnega vojskovodjo, na svoj grad. Razvaline
tega gradu se nahajajo nedaleč od mesta prireditve, to je na južnem delu Bakonskega gozda (Bakony). Scena prikazuje zmagovit povratek, ki se je proslavljal tako z bojnimi viteškimi igrami kot so konjeniški turnirji, tekmovanja lokostrelcev, lov s sokoli itd. Druga taka scena pa je prikaz, kako so leta 1666., torej 17 let pred turškim porazom pri Dunaju, ki ga je izbojevala poljska konjenica pod vodstvom kralja Jana Sobieskega, napadli madžarski konjeniki turško konjenico in rešili iz ujetništva
madžarsko dekle, ki so jo potem zmagoslavno pripeljali v njeno rojstno vas. Kot zadnja scena, ki je vsakemu Madžaru draga, pa je prikaz boja Krucev, to so konjeniki-dobrovoljci, ki so se borili pod vodstvom Ferenca Rakoczia 11. proti Habsburžanom, katerih armada je leta 1707 napadla pod poveljstvom generala Rabutina in so jo premagali Kruci pod poveljstvom polkov-nika-kapetana Janosa Gyori Na-gya. Boji in junaštva Krucov so med drugim opevani tudi v znani Rakoczievi koračnici in ostalih na-, rodnih pesmih. Kot dopoldanski del programa pa je tekmovanje v preskakovanju zaprek za pokal Ki-nizsya Pala, ki je medklubsko turnirsko tekmovanje, na katerem nastopajo juniorji iz KK BUDAPEST in ostalih madžarskih konjeniških klubov.	JOŽE MEJAČ
20. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM GORNJA RADGONA OD 20. DO 29. AVGUSTA 1982 Razstava domače in tuje kmetijske mehanizacije... goveje živine, plemenskih prašičev, konj, ovac, perutnine, živilsko predelovalne industrije, vina, mesa, mlečnih izdelkov, semen, trsničarstva.
Strokovne razstave, demonstracije, degustacije in bogat zabavni program.
29. JULIJA 1982
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
„ Ciper coper — hud je poper”
Naj se sladokusci še tako prepirajo in kujejo v nebo to ali ono dišavo, začimbo ali dodatek jedem, se skoraj zanesljivo zedinijo, ko je treba izreči ime kralja vseh začimb. To je poper, beli, črni, nasekan, v zrnu ali zmlet v prah. Brez njega bi marsikateri jedi manjkal pravi okus, sama kuhinja pa bi postala puščobna in nevznemirljiva, menijo ljudje, ki vedo, kaj se pravi kuhati in uživati v jedi. Ljudski glas ima o popru svoje mnenje, saj ga predpisuje zaspanim in za zakonske dolžnosti manj navdušenim ljudem v ohrabrilo in spodbudo.
Naj bo tako ali drugače, res je, da človeštvo že dobrih 3.000 let pozna in uporablja poper. Začimba se je udomačila v Indiji, kjer je doma rastlina iz katere jo pridobivajo, celo še veliko prej. Zgodovinarji domnevajo, da so Indijci uporabljali poper prej, kot lahko sklepajo iz pisnih dokumentov. Zanesljivo pa je bil poper ena prvih izvoznih dobrin.
Stoletja so arabski trgovci oskrbovali Afriko, del Azije in Evropo s pekočo začimbo in v želji po zaslužku utrli celinske poti, po katerih ni tekla le trgovina z blagom, marveč so služile tudi za izmenjavo kulturnih stikov. Lahko bi rekli, da je poper tlakoval poti, ki so kot tanke nitke povezovale različne kulture v to, kar se danes že kaže kot svetovna civilizacija.
Antični narodi, Grki in Rimljani, so poper zelo cenili, saj so ga plačevali s srebrom po pravilu enake teže: za talent popra talent srebra. In ko so leta 410 Zahodni Goti zavzeli večni Rim, je kralj Alarih Prvi od poražencev zahteval tudi poldrugo tono popra kot del vojnega plena in vojnega davka, kar kaže, da so barbarska ljudstva tudi poznala vrednost te cenjene začimbe.
Stoletja so arabski trgovci imeli v rokah monopolno trgovino z dišavami, tkaninami in začimbami iz Indije. V renesansi so evropski trgovci poskušali zlomiti arabski monopol in začeli so iskati pomorske poti do dežele popra, vendar se prva prizadevanja niso posrečila. Le redki so bili izbranci, ki so uspeli priti v daljne kraje na Vzhodu; med njimi je gotovo najbolj poznan Marko Polio, čigar knjigo, v kateri je zapisal, kar je videl, so imeli tisti čas za knjigo samih laži.
Danes si težko predstavljamo, kaj so renesančnemu človeku pomenile začimbe in dišave pa lahko vzhodnjaško blago. Ljudje so v tem obdobju živeli razmeroma slabo življenje. Sveže meso so si lahko privoščili le višji sloji, ki so imeli pravico do lova, medtem ko je ostala raja morala žvečiti prekajeno in posušeno meso. Brez začimb je bilo takšno meso neokusno. Za nameček so takratni medicinci verjeli v zdravilne moči začimb in so jih predpisovali predvsem ob epidemijah vročinskih vnetij. Po lahkem vzhodnjaškem blagu pa so Regali iz praktičnih razlogov, ker ga je bilo lažje prati kot težko, domače sukno. Začimbe so predstavljale takšno dragocenost, da so poprove krogljice imeli kot zlato za menjalno sredstvo.
Ko je turški sultan Osman prekinil trgovske poti, se je začela doba odkritij. Evropski gaditelji ladij so že toliko napredovali v tehniki gradnje, da so znali sestaviti večje in sposobnejše ladje, ki so se lahko podale na dolge poti. Tudi znanje plovbe je bilo bogatej
še. In tako so krenili drzni možje po morja širokih cestah v deželo popra. Poper je bil torej eden od tistih razlogov, ki so pospešile svetovno trgovino in z njo poznavanje rodnega planeta. Svet je začel postajati manjši.
Danes je poper vsakdanja stvar, pa je morda zato pozabljen povsod tam, kjer se ne kuha in okuša.
Če na to začimbo pogledamo z očmi botanika, ni nič manj zanimiva. Poper pridobivajo iz rastline črni poprovec (Piper nigrum), ki spada v družino poprovk in rod poprovcev, ki ga sestavlja najmanj 600 različnih vrst. Poprovci rastejo v vlažnih tropskih pokrajinah, najbolj poznana vrsta pa je črni poprovec, ki je doma na jugozahodu indijskega podkontinenta. Rastlina je ovijalka s precej širokimi listi, raste pa divje in gojeno. Iz prvotne domovine so gojeni črni poprovec prenesli še v Brazilijo, na Indonezijo, pa tudi v Afriko, kjer raste tako imenovani zahodnoafriški črni poprovec ali ašanti.
Posamezna ovijalka postane plodna po dveh, treh letih in nato rojeva mesnate plodove (semena) več kot pol stoletja. Prav po njih segajo prideloval-
Zmešnjava z imeni
Sovjetski znanstvenik in strokovnjak za imenoslovje Vladimir Nikonov je v intervjuju za »Washington Post« povedal nekatere zanimivosti iz navad sovjetskih državljanov pri dajanju imen svojim
DRUGJE SMO PREBRALI
Znanstveniki predvidevajo, da se bo do leta 2050 človeško življenje v povprečju podaljšalo za petdeset let.
XXX
V ameriški zvezni državi Oregon velja zakon, daje na avtomobilskih cestah preklinjanje prepovedano
XXX
Lesley Brown iz Velike Britanije je pred nedavnim rodila drugega »otroka iz epruvete.«
XXX
Ameriške oblasti so prepovedale, da Kenneth Thompson, konstruktor računalnika, ki zna igrati šah, odpotuje s to napravo v Moskvo, ker da je omenjeni računalnik smatrati za »vojaško skrivnost.« Razjarjeni Thompson je povedal nekaj grdih na račun državne administracije in tudi to: »Seveda bi ga lahko uporabili v vojni. Iz letala bi ga lahko komu vrgli na glavo!«
XXX
Dva britanska znanstvenika sta s križanjem vzgojila novo vrsto kokoši, ki nesejo jajca z manjšimi količinami nekaterih kislin, od katerih je odvisna količina holesterola.
ci, saj so to znamenita poprova zrnca.
Plodove oberejo, ko so že zeleni. Zaradi lažjega obiranja, ki je Še vedno ročno, gojitelji ne puste, da bi ovijalka previsoko zrasla in jo prirezujejo. Obrane plodove zgrnejo na kupe in puste, da fermentirajo, nato pa jih sušijo na soncu, dokler ne počrne. To je črni poper, ki gre v prodajo v zrnih ali pa zmlet.
Mnogo bolj cenijo beli poper, češ da ima še bolj poln okus in da je močnejši. Do belega popra pridejo gojitelji tako, da oberejo plodove poprovca, ko so zreli jih nato izpirajo v tekoči vodi, da se odlušči lupina in olupljene zrnca sušijo na soncu, dokler ne dobe kremno bele barve.
Sladokusci pa poznajo poleg črnega in belega popra še zeleni poper, ki ga mešajo v desertne sire, razne namaze, omake, nadeve in enolončnice. Zeleni poper ima blag okus in je bolj sočen, je pa le še nezrel plod črnega poprovca.
Tako je torej s poprom! Ko boste vrgli črne kroljice v lonec ali jih mleli v mlinčku pomislite, da se je zaradi takih zrnc zgodovina človeštva sukaka malce drugače, kot bi se, če ne bi nikdar nihče ne odkril, da pekoči okus nekaterim jedem daje dušo.
otrokom. Danes sta za moška imena v SZ najbolj popularna Aleksander in Sergej.
V prvih dveh desetletjih po oktobrski revoluciji so bila modna imena, povezana z revolucijo in njenim programom: Avantgarda. Utopija. Vladlen (Vladimir Lenin), NinjeL (Lenin, bran od desne proti levi). Elektrika. Dinamo itd. Danes je v Sovjetski zvezi veliko deklet in žena, ki nosijo ime Renata pa se hiti ne zavedajo več etimologije tega imena, ki je nastala iz besed revolucija, znanost in delo (po rusko). Nikonov je navedel tudi tragičen primer hekega fanta, ki je bil v šoli slab učenec. ime pa muje bilo Genij. Neki drugi fant, ki muje bilo ime Melsorje pred dvajsetimi leti zaprosil, da bi mu spremenili ime v Melor. Njegovo ime je bilo sestavljeno iz začetnic imen Marks. Engels, Lenin. Stalin in oktobrska revolucija. Črka S takratni bila več popularna, zato želja po spremembi priimka.
ZADNJA
AKROBACIJA
Frank Velverde, znameniti kaskader, je s svojimi enkratnimi skoki z avtomobilom, veliko zaslužil. Toda zadnja predstava v francoskem Marseilleu ga je stala življenje. S hitrostjo 140 kilometrov na uro seje zaletel v kup zloženih avtomobilov in že čez nekaj sekund je bil v višini šestega nadstropja (na sliki bolj ievo). Kmalu za tem je »pristal« v morju in ni mu bilo več rešitve.
Sonce, voda m varčevanje — z obleko .
za razvedrilo
ČRNI KARTON
—Peter, na svetovnem nogometnem prvenstvu so sodniki pogosto delili rumene, pa tudi rdeče kartone. A nimajo drugih barv?
—Pri nogometu ne, črne kartone pa zaslužijo tisti, ki vsak dan zvišujejo cene.
TUDI TAKO
—Zdaj pa imam hudiča! Večerjo sem pospravil in .. .
—.. . In medtem ti je nekdo ukradel denarnico.
—Ne. Denarnico imam, samo prazna je ...
NA AVDICIJI
—Odkrito vam povem, da imate smisel za glasbo, za petje.
—Torej bo vendarle nekaj.
—Bi bilo, če bi imeli primeren glas in se vsaj malo spoznali na note .'..
K VRAGU ADMINISTRACIJA
—Obljub več ne poslušam. Kar nekaj mi jih je svetovalo naj se strokovno usposabljam
Prepirljiva siamska dvojčka
Znamenita1 siamska dvojčka Čeng in Eng. rojena leta 181L ki sta dolga leta sodelovala v znamenitem cirkusu Barnum sta bila znamenita ne samo po tem. da sta bila skupaj zraščena. temveč tudi po tem. ker sta bila čudaka. Drug drugemu sta namreč »šla na živce«. Neprestano sta se prepirala in tudi pretepala.
Nekoč bi Čeng Enga skoraj zadavil. Le prisotnost drugih ljudi je to preprečila.
Čeng in Eng sta se poročila s sestrama Sarah in Adelo, ki prav tako nista mogli preiia-šati svojih svakov. Zato tudi niso stanovali skupaj: Sarah in Adela sta si izbrali stanovanje druga od druge oddaljeno nekaj kilometrov. Dogovorih so se tako, da sta Čeng in Eng živela izmenično po pet dni pri eni in potem pri drugi. Eng je imel pet otrok. Čeng šest.
Osem jih je preživelo, vendar so bili štirie gluhonemi.
Brata Čeng in Eng sta umrla po 63 letih življenja v razmaku treh ur.
ob delu. Rekli so celo, daje škoda, če bom »navadna trgovka.	9
—Kaj pa je zdaj narobe
— Delam v pisarni m mia ob sebi skoraj toliko s1 šefov, podšefof, nadšeto zajedljivih ostalih kot za P dajnim pultom, pa še s te nom me vedno gnjavijo • • •
_________ —------"^1982
VESTNIK, 29.	—-
STRAN 10
zg vsakogar nekaj
MODA 1982
PIKČASTE OBLEKE
I Tudi Pomurke se rade oblačijo po modi. Da je tako, se lahko prepričamo vsak dan. Letos sta predvsem modemi. črna in bela barva oblek. S tem pa seveda ni rečeno, da moramo srečevati samo dekleta v belem! Pojejte manekenko na naši sbki! Kaj ne, da se ji lepo Poda bela bluza s črnimi pikami in narobe: črno krilo z belimi pikami. Tudi črna torbica z belim robom ni odveč. To je ena od možnih črno-belih~ kombinacij. Nežnemu spolu se namreč lepo Poda tudi bela bluza s črnimi ! črtami, h kateri sodi črno krilo (seveda ga ne boste oblekle sredi vročega belega dne!)
In ker smo že pri »črni modi«, poglejmo, kdo je na-vdihnil modne ustvarjalce za to barvo?
Časi res niso rožnati in marsikaj hudega se godi po svetu. Kljub vsemu pa le ni tako črno kot si to predstavlja črna moda. Črna barva je ^svojila francosko visoko
—Preglejte luči avtomobila
Zakon določa, da je voznik dolžan prižgati kratke luči vsakič, ko se vidljivost občutno zmanjša. Ta zahteva velja za zgodnji mrak, za nočno temo, za čas svitanja pa tudi za temačne deževne dni, za vožnjo med nevihto, snežnim metežem, meglo in podobnim. Luči so kos svojim nalogam le tedaj, ko so čiste in brezhibne. To pa pomeni, da jih morate od časa do časa očistiti; če je potrebno tudi med vožnjo, najbolje pa kar vsakič, ko ustavite na bencinski črpalki. Samo tehnični pregled vozila enkrat letno je za luči premalo. Pri žarometih so občutljivejši deli parabole, ki sčasoma izgubijo odsevnost, pri zadnjih lučeh pa se boste morali kdaj pa kdaj lotiti odvijanja prekrivnih stekel in čiščenja z njihove notranje strani. Da morate imeti pri roki vedno tudi rezervne žarnice, verjetno veste. Toda samo to ni dovolj. Zakon je jasen in zahteva tudi takojšnjo zamenjavo pregorele žarnice, če tudi ste namenjeni z avtom samo okrog najbhznjega vogala. Pamet narekuje prižgane luči tudi vselej, ko je sonce nizko pri tleh in slepi voznike, ki se vam bližajo iz nasprotne smeri. Tudi ob srečanjih sklenjene kolone prižgite luči. Tako vas bo tisti, ki se morebiti pripravlja na prehitevanje, lažje in pravočasno opazil. Sicer pa prevečkrat prižgane luči ne škodijo, premalokrat prižgane luči pa peljejo v nesrečo. Prihranek pri električni energiji zavoljo ugasnjenih luči ni tolikšen, da bi ga bilo vredno sploh omenjati. Je pa pametno, če na parkirišču vselej znova preverite, ali ste luči zares ugasnili. Nekaj avtomobilov je opremljenih tako, da luči — ob izvlečenem vžigalnem ključu — samodejno ugasnejo. Kot nalašč za tiste, ki radi pozabijo luči ugasniti.
za razvedrilo
ZVEZDICE
 Raje po.
skrbite za boljši program, da vam ob hudem neurju ne bo strehe odneslo!
ŠE PRAVI ČAS
—Mica, znana vedeževalka ste, tu imate mojo dlan. Kaj mi prerokujete?
—Uh, nič dobrega. Neki človek je pred vami.
—Hvala za opozorilo. Sem voznik tovornjaka, zato bom jutri raje doma . ..
DOPUSTNIŠKA
—Že v marcu smo se začeli dogovarjati o julijskem dopustu in po družinskem prepiru sprejeli nekakšen sporazum, družinsko samoupravno, ker smo bili nesklepčni.
—Ste šli na morje, ali v planine?
—Ne. Žena je bila pri moji mami, jaz pri njeni, otroke pa sem poslal k bratrancem in sestričnam ...
BESEDE IN DEJANJA
—Prej si me v slaščičarni skoraj prebadal z očmi, med sprehodom po ulici si me
M
družbo, ameriški srednji sloj... s svojimi gesli: Črno je sijajno. Modni kreatorji so zapovedali vsemu svetovne-
Kaj pomeni ta prevlada črne barve? Je to izguba dobrega okusa ali izraža tesnobo ljudi? Kreatorka Claude Montana, ki seveda podpira črni modni val, meni, da gre za preprosto zadevo — za vpliv Sredozemlja. »Mislila sem na sonce, Sicilijo, na v črno oblečene ženske.«
Drugi poudarjajo, da črna barva daje pravi izraz vratu, rokam, obrazu, pa tudi, da črna barva ne pomeni le žalosti, saj so se menda nekoč (tudi pri nas!) poročali v črnih oblekah. Modni ustvarjalci poudarjajo, daje nekdaj črna barva veljala za znamenje uglednosti in da so bili avtomobili, ki so kaj veljali, samo črni. Antropolog Luigi Lombardi pa takole pojasnjuje črni val: »V njem se izraža tesnoba in negotovost, strah pred staranjem, ironija proti družbi in zanikanje smrti.«
Res so razlage različne. Te žensk ne zanimajo. Glavno je, da imajo možnost kupiti si modno obleko.
stiskal, zdaj tu na kavču pa si zamišljen in top. Kaj to pomeni?
—Pusti času čas!
NEGOTOVOST
—Sosed, oblači se. Bo spet nevihta?
—Kako bo zunaj, tega ne vem, doma pa bo verjetno pri obeh pretežno oblačno, pa tudi grmenje ni izključeno.
ŠE ENA TELEVIZIJSKA
—Dnevnik sem zamudila. Je vsaj med reklamami kaj zanimivega?
—Poglej. Coca cola je že mimo, nasmeh tudi, zdaj pa počakaj še na PEPSI in SVING, potem pa bomo gledali spored DRUGE MREŽE. Tudi tam nekaj ponavljajo.
Koruzne pogačice
Pripravite: 1 kilogram koruzne moke, 1 liter mleka, 1 žlico popra, 1 žlico soli, pol žličke sladkorja, 2 jajci, 1 globok krožnik svežih ocvirkov, po) žlice gladke moke.
Koruzn* moko prelijte s kipečim mlekom, vmešajte gladko moko, sol, poper, sladkor, zmlete ocvirke in jajca.
Zamesite, da dobite fino zmes. Oblikujte pogačice, nato jih denite na namazano dno pločevinastega pekača in spe-čite v pečici ob močni temperaturi. Specite v kratkem času, ker bi ob daljši peki — torej v manj vroči pečici — pogačice »počile« in ne bi bile lepe.
Mreža za odlaganje posode
Ne glede na to, ali imate v kuhinji stroj za pranje posode ali pa posodo perete ročno, vam bo prav prišla mreža za odlaganje posode, ki jo dnevno večkrat rabite. Takega kuhinjskega elementa sicer ni moč kupiti v trgovini, kar pa ne pomeni, da ga ne bo.v vaši kuhinji. Izdela naj vam ga mož, saj če ve zvariti dvoriščno ograjo in tudi sicer postoriti marsikaj drugega, bo prav gotovo lahko naredil tudi tako mrežo, kot jo kaže slika, ali pa podobno. Seveda jo je treba dobro očistiti in prebarvati z belim tesarolom. Najboljše bi seveda bilo, če bi lahko mrežo kje plastificiral.
Mrežo za posodo obesimo nad pomivalnim koritom za
posodo, da se bo lahko voda s posode, ki smo jo pravkar pomili, odcejala v korito.
Seveda pa na tako mrežo ne kaže odlagati vse posode, kajti za to so kuhinjski ele-
DROBNI
NASVETI
Če nimate vina, s katerim bi začinili omako, si lahko pomagate s kisom, v katerega date malo sladkorja.
Želite, da bodo vodovodne pipe v kuhinji in kopalnici vedno čiste in svetle. To dosežete, če jih po temeljitem pranju zdrgnete s tankim papirom (s takim kot v cvetličarni zavijajo cvetje).
Iz izkušenj veste, da se prerezana limona hitro posuši. To pa lahko preprečite, če na prerezani del daste malo soli. Preden boste limono spet uporabili, odrežite tanek kolobarček, da ostranite osoljen del.
Čas je izletov in dopustov. Če je vašim otrokom med vožnjo z avtomobilom slabo, je seveda potovanje mučno. Otrokom dajte naj jedo jabolka! Pet ali šest jabolk bo pomagalo.
Ali ste vedeli, da ječmenova kaša pomaga pri prebavi? Torej jo skuhajte, zabelite z olivnim oljem, jejte nekaj večerov zapored in prebavne motnje bodo odpravljene. Vsaj za nekaj časa.
Če sredstva, ki jih uporabljate za pranje tal, ne dajo željenega učinka, jim dodajte malo alkohola. Uspeh dela bo večji.
Kako očistiti srebrni pas ročne ure? Poskusite s krtačko za zobe, ki jo namočite v vodo, v kateri ste raztopili žlico sode bikarbone. Drgnite vse dele pasu, nato pa jih osušite z mehko suho krpo.
Če pri hiši nimate kuhinjske tehtnice, vam bo dobrodošel tudi tale nasvet: v lonček za čaj gre 170 gramov sladkorja, 115 gramov moke ali 230 gramov masla; kavna žlička pa zajame 4 grame soli ali kvasa v prahu. Še to: dva lončka za čaj nudita prostor za pol litra mleka.
men ti, ampak v mrežo dajate le tisto posodo, ki se dnevno večkrat rabi. Katera je to, boste seveda morali ugotoviti sami. Vaš zakonski tovariš, ki pa ni vešč samo dela z železom, ampak se gre svojega mojstra tudi z lesom, bo prav gotovo rad uslišal tudi prošnjo, če ga boste pobarali, naj naredi še preprosto leseno ohišje, neke vrste omarico, ki bo prekrila visečo mrežo s posodo, da se po njej ne bo plazil mrčes in nabiral prah.
Svetujemo, da spodnje stranice ne vgradi, sicer voda s posode, ki ste jo pravkar oprali, ne bo kapljala na pravo mesto, torej v pomivalno korito.
FORD ESCORD r- Na avtomobilski razstavi v Ženevi so prikazali tudi escord 1600. Gre za avto s 1576 kubičnim motorjem, katerega moč je 115 KM oziroma po novem 85 kW. Avto doseže celo 188 kilometrov na uro. Na 100 kilometrov porabi v mestni vožnji 9,2 litra, pri hitrosti 90 kilometrov pa le 6,6 litra.
SESTAVIL MARKO NAPAST	STROJ NA ELEKTRIČNI POGON	NEKDANJI NEMŠKI KANCLER ADENAUER	ŠKRAT, spaCek	PRITOK SAVINJE	PEVEC PESTNER	RUSKI ARHITEKT IT.RODU (18. STOL)	NASAD TRT
IZVOZ							
SEVERNI JELEN Z LOPATASTIMI ROGOVI							
ENAKO- PRAVNOST							
REKAMA DOLENJSKEM					TO JE PIVSKI VZKLIK		
TANTAL			ZASTOPNIK EMPIRIZMA	OBDOBJA SLOVNIČNI POJEM (TEMPUS)			
OTROŠKA BOLEZEN							SLOVENSKI SKLADATELJ (SLAVKO)
KISIK		MAŠČOBA IZ SMETANE OBREŽJE				/	
BULDOGU PODOBEN PES					LJUDSKA SKUPŠČINA RUDNIŠKA PRIPRAVA		
ŠIROK SVILEN PAS PRI KIMONU				KORNATSKI OTOK OLEG VIDOV			
IGRA S 54 KARTAMI						ŠPANUA EVROPIJ	
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (LAURENCE)							
VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI				Slovenski ŠAHIST (STOJAN)			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: mistika, Ustinov, reaktor, srž, ere, KE, brdo. A, Genii, Smetana, ol, Ota, Bem, CH, oko. dir, tavanje, ar, Joan.
3®' JULIJA 1982
STRAN 11
mu ženstvii, naj si natakne vsaj en kos garderobe v črn barvi, če si že ne more privoščiti dragega kompleta, k: nosi turoben naziv »sicilijanska vdova«.
Če na terasi ali na vrtu večkrat počivate na ležalniku, vam priporočamo, da si zanj omislite zgla-vn>k. Torej čez platneni del dajte zglavnik enake velikosti kot je platno. Da pa njegova vsebina (perje ali umetna masa) ne bi zdr-^la, je treba zglavnik prešiti v sredini in počez. Da bo zglavnik ®°'j stabilen, prišijte na štirih ro-bovih trake in ga privežite k ležalniku.
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
NEKATERI VOZIJO BREZ GLAVE
poroke
V zadnjih desetih dneh se je na območju Pomurja zgodilo veliko prometnih nesreč. Spet dokaz več, da Pomurci premalo damo na prometne predpise. Le kdaj se bomo zavedli, da na cesti nismo sami?
NEMČAVCI — Jože Grmič iz M. Sobote, Severjeva 1, se je s kolesom peljal proti Mertjancem. "V bližini gostilne v Nemčavcih mu je z desne strani pripeljal in izsilil prednost tovornjak, ki ga je vozil Stanko Andrejc Jz Gradišča. Avto je kolesarja podrl in ga telesno poškodoval.
SPODNJA ŠČAVNICA — Dušan Domonkoš iz Mačkovec 43 se je z motornim kolesom peljal iz Radgone proti Spodnji Ščavnici. Med vožnjo je naletel na oljno mlako, ki jo je na cesti pustil, potem ko je iz avta izteklo olje. Stane Ravnik iz Domžal. Na gladki površini je motorista spodneslo in sta s sopotnikom Milanom Gom-bocem padla in se poškodovala.
MURSKA SOBOTA — Ko je Ernest Škerlak iz Šulinec 40 z neprimerno hitrostjo pridrvel iz Rakičana na Poljsko ulico v Murski Soboti, je zadel kolesarsko 18-letno Tatjano Kodiia iz Murske Sobote. Le-ta je padla in se poškodovala.
ČRENŠOVCI — Zakonca Kolenc iz Crenšovec je na travniku ujela noč, kljub temu pa sta. naložila voz sena in ga s kravjo vprego peljala z bistriške smeri proti domu. Ivan je vodil živali, žena Olga pa je šla za vozom in z električno žepno svetilko opozarjala na tovor. Kljub temu se je zgodila nesreča. Za njima je namreč pripeljal z osebnim avtom Bolto Baumgartner iz Murske Sobote, Stara ulica 12, ki je menda vozil z zasenčenimi lučmi in z veliko hitrostjo. Torej je zadel Kelenčevo, ki so jo zaradi prizadejanih poškodb prepeljali v bolnico. Nastala pa je tudi gmotna škoda za 40 tisočakov.
MORAVCI — Avtomobilist Milan Jagarinec iz Maribora se je pripeljal v križišče cest Moravci-Tešanovci. V tem hipu je pridrvel s . kolesom z motorjem 16-letni H. Š.
s Suhega vrha in vozniku avta zaprl pot. Prišlo je do trčenja. Kolesar se iepripadcu poškodoval.
LENDAVA — Marija Magdič iz Lendave, Kidričeva 5, se je z osebnim avtom peljala proti Murskemu Središču. Med vbžnjo se je od avta odtrgalo zadnje levo kolo, zato je vozilo zaneslo na levo bankino, kjer se je večkrat prevrnilo. Voznica se je hudo poškodovala, njena sopotnika — otroka pa sta ostala cela. Gmotna škoda znaša 50 tisoč dinarjev.
IŽAKOVCI — Štefan Casar, 30 let, iz Lipe 31 se je peljal z osebnim avtom skozi Ižakovce. Pri domačiji številka 97 je z dvorišča nenadoma pritekel ,na cesto 3-letni otrok K. P., ki ga je vozilo kljub zaviranju zadelo. Zaradi hudih poškodb so ga prepeljali v bolnico. Zoper voznika so odredili strokovni pregled v zdravstveni ambulanti.
MURSKA SOBOTA — V Murski Soboti se je zgodila prometna nesreča, katere posledice so hude telesne poškodbe in 100 tisočakov škode na vozilu, in električnem drogu. 72-letnega voznika osebnega avta Ernesta Saboja, Murska Sobota; Zvezna ulica, je namreč zaradi neprimerne hitrosti, ko je zavijal v Kidričevo ulico, zaneslo na desni pločnik, z avtom je zadel ob drog ulične razsvetljave, z glavo pa udaril v vetrobransko steklo in ga razbil.
PROSECKA VAS — Ker je Štefan Katona z Gorice v Poz-nanovcih spregledal križišče, je vozil kar naravnost. Seveda ne dolgo. Avto je trčil v levo stran betonskega mostu. Pri tem pa ni nastala le materialna škoda, ampak se je sopotnik Janez Kozar iz Prosečke vasi tudi telesno poškodoval. Voznika so preizkusili z alkotestom, ki je pozitivno reagiral, zato je šel tudi na odvzem krvi.
BELTINCI — Zaradi malomarne vožnje je avtomobilist Jože Horvat, 22 let, iz Crenšovec 145 na Ravenski ulici v Beltincih pri hiši številka 44 zapeljal proti sredini vozišča. Tedaj mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Franc Dugar, 47 let, iz Melinec in je prišlo do čelnega trčenja. Dugar se je
hudo poškodoval, prav tako pa tudi Horvatov sopotnik Stanislav Tompa, 22 let, Crenšovci 150. Oba se zdravita v bolnici, materialna škoda pa znaša 150 tisočakov.
BANOVCI — Prometna nesreča pa se je zgodila tudi v Banovcih. Zaradi prekoračene hitrosti je s ceste zaneslo osebni avto, s katerim se je peljal Miran Dajčar iz Stare Nove vasi. Po bankini je vozilo drselo 25 metrov, nato pa se dvakrat prevrnilo in naposled obstalo na desnem boku. Poleg voznika so se poškodovali še njegovi sopotniki: 16-letni K. M. in 14-letni K. B., oba iz Sare Nove vasi 11/a, in Dž. E., star 17 let, iz Stare Nove vasi 15. Voznika so odpeljali na strokovni zdravstveni pregled.
LOGAROVCI — Alojz Štuhec
( KARL CENTRIH )
Po težki bolezni nas je zapustil Karl Centrih. Pred 68 leti je bil rojen v Velenju. Takoj po osvoboditvi ga je pot zanesla v'Ljutomer, kjer si je ustvaril svoj dom. ki mu je ostal zvest vse do svoje prezgodnje smrti.
Ves čas svojega življenja je bil neumoren družbeni delavec. Največje zasluge je prav gotovo imel. pri organizaciji gasilstva v bivšem ljutomerskem okraju ter pri občinski gasilski zvezi Ljutomer, kjer je bil večletni predsednik in dolgoletni tajnik. Bil pa je tudi predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev občinske požarne skupnosti in njegova velika zasluga je. da je ta skupnost v Ljutomeru zaživela med prvimi v Sloveniji.
Za svoje požrtvovalno in nesebično delo je prejel številna priznanja in odlikovanja od
iz Bolehnečicev je peljal kombajn iz Borejec proti Logarovcem. V levem nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljala z motornim kolesom 30-letna Terezija Nemeč iz Precetinec, trčila v kombajn in se poškodovala.
LENDAVA — Lendavski ribiči so ugotovili, da jim je onesnažena in zastrupljena voda v potoku Ledava spet uničila precejšnjo količino rib. Škodo so ocenili kar na 500 tisočakov. Analiza vode naj bi pokazala, kaj je pravzaprav v vodi, da so ribe poginile, Ker se s poginom rib srečujejo že lep čas in delajo analize, bi bilo prav, da bi javnost končno seznanili, kdo je onesnaževalec in zastrupljevalec vode v Ledavi.	_
Š. S.
Jožef ŠADL, strojni ključavničar. Gradišče 27 in Danica HORVAT, šivilja, Kupšinci 3; Koloman ZAKOC, priučeni monter, Stanjevci 25 in Marija CIPOT, natakarica, Kupšinci 63; Edi KERČMAR, priučeni krojač, Hodoš 56 in Valerija BENKIC, kuharica, Vanča vas 23; Janez ŠIFTAR,  delavec, Petanjci 99 in Tatjana SATTLER, šivilja, Radenci 210; Jožef SUKIČ, natakar, Martinje 38 in Renata BENKO, kuharica, Kuzma 50; Stanislav GRAH, gradbeni delavec, Vidonci 93 in Dragica ŽOHAR, šivilja, Dolič 49; Franc SUKIČ, voznik tovornjaka, Dolnji Slaveči 65 in Marjeta SOLAR, konfekcionarka, Matjaševci 58; Viktor BENKO, strojni mehanik, Sotina 51 in Stanislava FARTEK, kmetovalka, Trdkova8;Karel SALAJ, kmetovalec, Trdkova 47 in Hermina ŠKAPER, delavka, Dolič 84; Franc CURMAN. voznik tovornega avtomobila, Vidonci 90 in Marija CURMAN, natakarica, Matjaševci 64; Vincenc KRAMAR, gradbeni inženir, Hotiza 157 in Lidija BEHEK, študentka, Dolič 113/a; Jožef DURIG konfekcijski tehnik, Kuzma 63 in Terezija ZRIM, konfekcijska modelarka, Martjanci 52; JožefZAGORC, specializirani ključavničar, Kramarovci 18® Danica SKLEDAR, gospodinja, Kuzma 115; Evgen BUNDERLA, medicin; ski tehnik, Kuzma 31 in Emilija LESKOVŠEK, medicinska sestra, Meljski dol 4.
umrli
občinske gasilske zveze, republiške gasilske zveze, priznanje I. stopnje Vatrogasnega saveza Jugoslavije ter red dela s srebrno zvezdo.
Rudi Stegmuller
OBČINA MURSKA SOBOTA - Franc Žbul. 70 let. Večeslav« . 131: Martin Ropoša. 37 let, Neradnovci 61; Franc Žujs, 41 let, Suhnci > Franc Gostanj. 41 let. Čepinci 49: Anton Wolmut. 51 let. M. Sob0 ' Staneta Rozmana 3: Milan Kosec. 31 let. Murska Sobota, Stan Rozmana 11; Karel Kozic. 52 let. Peskovci 23; Jože Hozjan, -j ’ Murska Sobota. Naselje 14. divizije 32; Dezider Škalič. 52 let, VUJ gomila 138; Štefan Kološa. 53 let. Beltinci, Panonska 1; Karel Rat^°<7 56 let. Avstrija; Ludvik Gjergjek. 56 let. Pečarovci 50; Štefan Zelko. . let. Tropovci 45; Ludvik Pentek. 58 let, Kuštanovci 5; Elemer Sapa0-' let. Dom oskrbovancev Rakičan; Karel Kerčmar, 61 let, ŽenavlF ? ’ Ludvik Časar. 61 let. Neradnovci 35; Jože Lesic. 61 let. Trdkovaol^ Geza Grabar. 62 let. Domanjševci '114; Janez Gergorec, 63 let, Tišinj ' .Aleksander Luthar. 63 let. Murska Sobota. Titova 7; Ivan čejnovtc-let. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 23; Jožef Konkolič, 66 ' Dolčnci_91; Jože Magyar. 67 let, Večesiavci 63; Ludvik'Flisar. 6' ' Murski Črnci 29; Aleksander Horvat. 71 let. Dolina 40; Štefan Mm° L 71 let. Dokležovje 107; Franc Buzeti, 72 let. Bakovci, PartizansKa ' Matija Rous. 72 let, Petrovci 12; Štefan Kokaš, 73 let, Hodoš Kolar. 73 let. Adrijanci 59; Štefan Banfi, 75 let. Moščanci 73; 1 . Zrinski. 76 let, Panovci 38; Alojz Mekiš, 79 let, Nuskova 74; Franc r J' 79 let. Radovci 87; Alojz Jerebic, 81 let. Gančani 160; Emerik Šiftaf 7. let. Murska Sobota. Kopitarjeva 23: Jože Černjavič, 81 let, Trpovd T Koloman Katona. 82 let. Gorica 36; Janez Žiško, 82 let. Štilovc1.., J Štefan Sever. 84 let. Šalamenci 54; Ferdinand Makovec, 85 let, RaK'S^ Aleksander Kerčmar. 85 let, Dankovci- 13; Tomaž Balek, 85 let- j ščanci 74; lože Vrtič, 87 let. Dolič 76; Valdete Lovrenčec, 2 uri, . a 81; Šimona Kuzma, 6 ur. Tišina 30/b; Marija Fekonja, 46 let. Mu • Sobota. Stara ulica 20; Gizela,Klement, 55 let. Dolič 189; Marija Per ' 56 let. Mali Bakovci 102; Irena Železen. 59 let. Moravci 81; Ana Kraj • 61 let, Budinci 7; Marija Vogrinčič, 61 let, Ropoča 53; Edita Rehn,6 ’ Tišina 6; Marija Škerlak, 68 let, Šulinci 82; Frančiška Bernjak. I . Radovci 60; Teodozija Kološa, 72 let. Selo 99; Terezija Holsedl. z Fikšinci 40; Agneš Ivanič. 73 let. Bakovci, Stara ulica 25; Vilma valet, Moravci 60; Marija Kober, 74 let. M. Sobota, B. Kraigherja 16. Balažič. 74 let. Dokležovje 61; Antonija Rogač, 74 let, Rakičan Rozalija Slatnar, 75 let, Grad 192:
Medtem ko je čebljala, da je doma s Turjaka in je kot majhno dekletce hodila čistit in streč v grad h ,gospej turjaški', na katero ima še sedaj lepe spomine, je sedla k meni na žimnico. Dala sem ji Darka v naročje, ona pa si je spretno odpela bluzo. Darko je slastno poiskal z usti vlažno, dišečo bradavico, jo vso vsesal, se umiril in pil, pil, pil.
Štefka je nepretrgoma čebljala o sebi, seveda, saj ji je bilo to njeno opravilo nekaj vsakdanjega, medtem ko sem se jaz radostila ob vsaki kapljici, ki jo je zaužil Darko. Ona pa dalje o svojih petih otrocih: najstarejši je star štirinajst let, potem pa navzdol do dojenčka. Najstarejšega so pred nekaj dnevi vrgli iz šole, ker ni note! v GILL. Štefka se boji, da bodo zdaj odpustili tudi moža, ki je na bivši banovini hišnik in mizar. Odkrito je govorila, ker ji je o meni Francka vse povedala. Saj skriti pred njo ne bi mogla, da sem v ilegali.
Razen vrta obdeluje Štefka z otroki njivo, ker v lonec ne moreš dati kamenja. Otrokom ne moreš dopovedati, da hrane ni in da je vojna. Ker so lačni, bi radi jedli.
Darko je počasi omagal in zaspal. S Štefko sva se dogovorili, da bo prišla vsak dan in bo obisk pri meni razporedila s pospravljanjem pri dveh družinah. Kako uspe. Nič ni hotela slišati o tem, da bo morala toliko časa žrtvovati za Darka, saj je pot iz mesta sem v Moste za njo neprikladna. Sploh o težavah glede Darka ni hotela nič slišati. Rada bo preskrbovala mojega orjaškega ilegalčka in jaz naj si ne delam zaradi njega skrbi, ker imam drugih dovolj. Mislila je na mojo ilegalo.
Štefka je vzela svoje opravilo za železpo dnevno dojžnost. Prihajala je delavna in živahna vsak dan. Vedno je ostala še nekaj časa, da mi je kaj povedala o sebi in otrocih.
Bidovčeva in Katja sta nosile Darku iz dečjega doma rižev sluz. Fant se je počuti! izvrstno, dokler ga ni zadela nova nesreča, hujša od prve. Začela sem opažati, da s fantom nekaj ni v redu. Spet prihaja nesreča.
Darko 'je začel krčevito kašljati. Kašelj in jok sta ga kar dušila. Mojo slutnjo je potrdila Bidovčeva. Navadila se je obiskov pri meni. Mož je pred kakim mesecem odšel v partizane, kar jo je name, ki sem prišla s hribov, še bolj navezalo. Resna žena je bila in vsak njen obisk mi je mnogo pomenil.
,, Oslovski kašelj ima, "je rekla nekega dne. ,, Pojavil se je tudi v dečjem domu. Tam se ga je nalezel."
Kaj sedaj?
Gozdni zrak, veliko veliko gozdnega zraka.
Ge je potreben Darku gozdni zrak, potem bom morala na pot do gozdov na Golovcu. Tu mi ne more nihče pomagati. Pa vendar sem nekaj časa odlagala svoje pohode po ulicah proti Golovcu, mogoče se bo kašelj le dmiri/. A se ni. Postaja! je
vedno hujši. Bidovčeva me je založila z zdravi/i, a niso pomagala. Poučila me je, da naj ob napadu pomagam otroku iz ust odstraniti sluz, da se ne bo zaduši!. Zato sem tudi ponoči ure in ure sedela na žimnici, naslonjena na steno z Darkom v naročju. Spet je postaja! slaboten in bled in hrana mu ni več teknila. Noči so bile zame svetle. Katja je ob meni potrpežljivo prenašala najino novo nadlogo, vstajala zjutraj zbita in utrujena. Tudi teta Joža ni niti enkrat pokazala nejevolje.
Morala sem le na pot proti gozdovom. Ker sem to morala storiti, sem se v mislih s tem sprijaznila. Ulice, po katerih bom hodila, so mi morale postati bolj prijazne, da bom pot do Golovca vzdržala.
Dekleta so mi za te vsakodnevne sprehode dopolnile garderobo. Imele smo svojo frizerko, ki nam je barvala lase. Pordečila sem si nihte, si močno našminkala obraz, posebno ustnice, nadela sem si-sončna očala in tako oborožena sem se napotila z vozičkom proti Golovcu.
Prvi trenutki na ulicah so bili najtežji. Vsak korak mi je bi! v pričakovanju nekaj nevarnega. Potem je bilo vedno bolje. Hodila sva do mostu čez Ljubljanico, po katerem teče tudi železniška proga, nato pa proti Golovcu, obljubljeni deželi, kjer bo dosti zraka za oba.
Če sem šla en dan po teh ulicah proti hribom, sem šla naslednjega dne po drugih. Ne vem zakaj, ampak z otrokom sem se sčasoma počutila bolj varno kot prejšnje čase, ko sem hodila sama ali z dekleti. Otrok in voziček sta bila ohrabrujoča zaščita. Zaščito sem čutila predvsem zato, ker je bil otrok moj. Sicer popolna prevara, a verjela sem, da me Darko ščiti. Iskala sem v teh predstavah zaščito, kakršnokoli, saj je po ulicah mrgolelo italijanskih vojakov, bele garde, a jaz sem morala mimo vojašnice v Mostah. Prodirala sem po pločnikih do gozdov in tam sem skušala prisiliti gozdni zrak, da bo pozdravil in to čimprej pozdravi! bolna pljučka, saj mi je vsak moj pohod do gozdnega zraka predstavljal veliko stisko.
Nekega dne potiskam voziček pred seboj, ko se ustavi pred menoj mlajša lepo oblečena ženska in me nepremično, prodorno gleda. Ogovori me z mojim pravim imenom in priimkom. Reče mi, da me pozna.
Preblisnilo me je, da sem izdana in da je Darko izgubljen. Kolikor sem mogla, sem ji mirno rekla:
,, Motite se, gospa. Zamenjali ste me. Nisem prava."
,,O, ne. Poznam vas dobro z glavarstva. Vem, da vas na glavarstvu ni več."
,,Jaz vas ne poznam," sem ji zabrusila in šla dalje proti Predovičevi ulici. Previdno sem se od časa do časa ozrla nazaj, če mi sledi.
Po vojni sem se s to žensko srečala. Ni mi hotela m slabega, le presenetilo jo je, da me naenkrat sreča z otrokom-Izginiti je v tistem času pomenilo iti v partizane, jaz pa s pojavim pred njo v Ljubljani z otroškim vozičkom. To jo J presenetilo in ni mogla drugače, kakor da me je ustavila.
Kljub temu nisem odnehala s svojimi sprehodi. Le pol sem izbirala druga in se vedno daleč izognila kraju, kjer seri srečala žensko.	:
Prišla je Vida. Popolnoma zlomljena. Tudi zgodnja ura bila po njeni navadi. Nekaj velikega se je moralo zgoditi, da jo zapustila njena živost in humor.	g
Sedla je k meni na žimnico, uprla komolce ob kole> ' naslonila glavo v dlani, da so ji svetlo rumeno pobarvam k zdrknili navzdol in ji zakrili obraz. Ob takih stiskah smei vedno bali tudi zase, ker so bili vzroki za nevarnost in drugih znamenje za našo nesrečo. Zato sem težko čakata, mi bo povedala. Ko le ni hotela govoriti, sem jo vprašala, se je zgodilo.
,,He!eno so aretirali."
Pozabila sem, da so moji udi odmrli, da držim v gia otroka. Nisem se zavedala, da živim in zato tudi nisem m dojeti, da Helene ne bo več k meni. Ne bom je več videla, ne, dokler bo trajala vojna. Ko bom psihično na tleh, je n da bi me postavila pokonci ta svojeglava smrklja. Ne ^°l-oSyo da bi dajala pogum s svojo nenavadno močjo in iznajdlji vsem nam, ki smo bili tako ali drugače z njo povezani-
Heleno so aretirali.	. g pa
Nisva vedeli, kaj bi govorili. Tudi meni je zdrknila & prsi, ker mi je bilo mogoče težje kakor Vidi. Moj reši telj J odkar me je zagledala nemočno na Karlovški ce in Jerebicu. Zavedala sem se, da nimam več njene P° pa vztrajne opore. Počutila sem se, kakor da sem ostala s svetu.
Vida je doživljala Helenin padec po svoje:	UetsN0'
,, Vsa naša generacija bo šla. V tem je Pre pas Popadali bomo ali pa bodo v taboriščih napravili tl zlomljence, pokveke. Prav vsi bomo šli, kolikor že niso-
Govorila je bolj zase kot zame. Seveda tudi zame, & prišli zdaj midve na vrsto. Presenečena sem bila, ko je
,, Helenino delo sem prevzela jaz."	Vaihe^
Vedela sem, da se delo obveščevalne ni pretrgalo- ^čijo bila Vida zdaj na vrsti. Druga za drugo gredo. Nekate jy in pobijajo. A kakor da je naravno, da je treba wu /jet na ulice, da te končno ujamejo, da te strpajo v je sB je mrcvarijo telo. Vse vemo, in ko se zgodi kaj takega, zgodilo Heleni, zaživi v nas zavest: danes ali jutri si ti
(Nadaljevanje
________
STRAN 12
VESTNIK, 29
ko so cvetele marelice
šport
 konjeništvo   mn mm nm nm Mn
DOBER NARAŠČAJ DVOLETNIH KASAČEVI
Iveč, kot so pričakovali. Na letošnjih osmih dirkalnih dnevih, ki so bili v Ljuto-Imeru (dva), Mariboru, Ljubljani, Šentjerneju, Komendi, Grosuplju in Zagrebu, je sodelovalo okrog 25 Ijuto-I merskih kasačev. Od skupno 44 točk sporeda so ljutomerski tekmovalci osvojili 21 zmag ali skoraj polovico. Čistih zmag je bilo sicer 18, I kajti tri zmage je dosegel
Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je tekmoval za Brdo, kjer je pri vojakih. I Sicer pa je bil Marko Slavič mlajši najuspešnejši tekmovalec v letošnji sezoni, saj Ije osvojil pet zmag. Po štiri
Pa sta dosegla Jernej Bol-kovič iz Ljutomera s Pegi-»pedom, k je last dr. Da-Inijela Hojsa iz Gornje Radgone (od tega dve zmagi v krožni dirki za prvenstvo Slovenije) ter Alojz Slavič iz I Križevec s Fegrino, Ki je dobila tri močne dirke: za veliko nagrado Ljutomera, za Pokal Kamnika v Komendi Iio poskusni jugoslovanski derbi v Beogradu. V našem 9lavnem mestu je letos nastopal Alojz Slavič s Fegri-Lno kot edini tekmovalec iz
Ljutomera. Tri zmage je le
CUPRAFLOW
— lažja in enostavna priprava škropiva
— večji izkoristek
— maksimalna suspenzivnost
— ekonomična —. varčna uporaba
— večji učinek škropiva
Posebno učinkovit za škropljenje proti peronospori na hmelju, proti peronospo-ri na vinski trti, proti kodravosti breskev v času mirovanja (taphira deformans) in proti krompirjevi plesni in plesni na paradižniku.	i
Embalirano v priročnih, zaščitnih plastenkah po 0,5 in 1 kg.
Podobne rezultate pa si obetajo ljutomerski tekmovalci tudi v drugi polovici letošnje sezone, ko bo na sporedu približno toliko dirkalnih dnevov kot v prvi polovici. Poleg tega pa so letos predvidene tudi tri pomembne prireditve — državno prvenstvo za dvoletne in triletne kasače ter spominska dirka za pokal dr. Petroviča v Vojvodini. Prav od teh tekmovanj si Ljutomerčani veliko obetajo. Prva dirka bo že v nedeljo 1. avgusta na Bledu. Tej bo sledila 15. avgusta dirka za jugoslovanski kasaški derbi, ki bo tokrat v Mariboru ob praznovanju 100-letnice konjeniškega kluba. Na dirki bo sodelovala' Fegrina kot edina iz ljutomerske kasaške reje, ki pa je tudi glavni favorit, čeprav ji žreb ni bil najbolj naklonjen. Dobila je namreč številko 7, kar pomeni, da bo startala v drugi vrsti. .
Fegrina je namreč letos v izvrstni formi, saj je ob ljutomerskem občinskem prazniku dosegla absolutni državni rekord za kobile 1:19,6 in se tesno približala absolutnemu državnemu rekordu 1:19,3, ki ga je postavil Dingo, prav tako iz ljutomerske kasaške reje. Fegri-na pa je letos tudi zaslužila največ nagrad (130.000 dinarjev),' kar sicer ni veliko, saj bi za takšne uspehe v tujini zaslužila petkrat to? liko.
Konjeniški klub Ljutomer bo letos organizator dveh dirkalnih dnevov in sicer 22. avgusta v Gornji Radgoni v okviru Pomurskega sejma in 12. septembra v Ljutomeru, ko bo na sporedu tudi prvenstvo Slovenije za triletnike. Na tej dirki bo štartalo sedem ali osem ljutomerskih kasačev, med glavnimi favoriti pa je letošnji zmagovalec krožne dirke za prvenstvo Slovenije ' Pegisped, ki je v solidni formi.'*
Ob koncu našega razmišljanja pa Vetja spomniti še na izreden uspeh ljutomerskih kasačev v petnajsti krožni dirki za prvenstvo Slovenije, kjer so osvojili prva tri mesta. ^Cot je znano je zmagal Pegisped z voznikom Jernejem Bolko-vičem iz Ljutomera z 31 točkami pred Dimitrijo MS z Markom Slavi 'Sem starejšim iz Ključarovec 18 in Lanspe-dom z voznikom Matkom Galundrom iz Veržeja 17 točk. Fegrina pa je pristala na petem do šestem mestu.
Feri Maučec
KOLESARSTVO
Titan šesti, Berden sedmi
Kolesarski klub Sloga-Vika iz Varaždina je bil organizator tradicionalne kolesarske dirke PO POTEH KALNIČKIH PARTIZANOV, ki je veljala tudi za prvenstvo Hrvatske. V dokaj močni konkurenci so nastopili tudi trije mladi ko-lesaiji Pomurja in dosegli solidne uvrstitve. Najuspešnejši med njimi je bil Titan, ki je zasedel šesto mesto, Berden je bil sedmi, Bertalanič pa dvanajsti. Vsi pa so prišli na cilj v času zmagovalca.
PRIJATELJSKI NOGOMET
NAFTA : OLIMPIJA 3:3
Lendavčani so presenetili Ljubljančane z dobro in požrtvovalno igro ter dosegli neodločen izid s slovenskim prvoligašem. Gole za Nafto sta dosegla Zalek dva in Mlinarič, za Olimpijo pa Elzner, V. Ameršek in Stankovič. Sodil je Pahor iz Lendave.
BAKOVCI: OLIMPIJA 0:7
Nogometaši Bakovec so se nekaj časa uspešno upirali ljubljanskemu prvoligašu, nakar pa jim je pošla sapa, kar so izkoristili gostje in zabeležili visoko zmago. Strelci za Olimpijo so bili: Rožič 3, P. Ameršek 2, Katanec in Elzner. Sodil je Vereš iz Bakovec.
MEDNARODNI NOGOMET
BAKOVCI : ORISZENTPETER 3:1
TEŠANOVCI : CZAKANYDO-
ROSZLO 3:1
MURA in NAFTA se pripravljata
Pomurska ligaša v slovenski nogometni ligi Mura iz Murske Sobote in Nafta iz Lendave sta že začela s pripravami za novo tekmovalno sezono. V obeh moštvih je prišlo do nekaterih sprememb, zlasti pri igralskem kadru.
Pri soboški Muri je na čelu strokovnega štaba Cirkvenčič, prvi trener je Zorec, njegov pomočnik pa Gavrilovič. Klub so
---------PREDSTAVLJAMO VAM ------------------------------------------
ROKOMETAŠI ČRENŠOVEC POMURSKI
V okviru šprtnega društva Cren-šovci deluje rokometni klub, ki se je pred nedavnim preimenoval v rokometni klub TOKO. Ta temeljna organizacija združenega dela v Žiških je namreč prevzela pokroviteljstvo nad rokometnim klubom iz Crenšovec.
Rokomet je poleg nogometa v Crenšovcih najbolj priljubljena športna panoga, ki ima že dolgoletno tradicijo. Že v prejšnjih letih so rokometaši iz Crenšovec igrali pomembno vlog v pomurski ligi, vendar so se šele v minuli tekmovalni sezoni uspeli povzpeti na najvišje stopnice. Osvojitev naslova pomurskega prvaka je njihov doslej največji uspeh. V svojih vrstah imajo več odličnih posameznikov, ki so tudi najzaslužnejši za doseženi uspeh. Vse do pomladi so bili brez trenerja, takrat pa so na pomoč poklicali Ludvika Janžo, ki je pred leti v Crenšovcih začel med mladino uveljavljati rokomet. Z osvojitvijo naslova pomurskega prvaka so si rokometaši Crenšovec pridobili pravico do kvalifikacij za vstop v drugo slovensko ligo — vzhod. Ce bo tekmovanje ostalo nespremenjeno bodo odigrali kvalifikacijo z moštvom Radeč. V kolikor pa bo osvojen predlog, da bi bile v Sloveniji tri skupine druge lige, pa bi se v višje tekmovanje uvrstili brez kvalifikacij. Za sodelovanje v višjem tekmovanju so že zaprosili za dovoljenje TKS Lendava, vendar doslej še niso dobili odgovora. Zavedajo se, da bo
PRIZNANJA TELESNOVZGOJNIM DELAVCEM
Erika Vegič - zlata značka za mentorstvo
Center šolskih športnih društev Slovenije vsako leto podeljuje priznanja zaslužnim mentorjem za uspešno delo v šolskih športnih društvih. Letos je zlato značko za mentorstvo kot edina iz Pomurja prejela Erika Vegič, predmetna učiteljica telesne vzgoje na osnovni šoli Vinko Megla v Odrancih.
Erika Vegič ima za seboj nadvse bogato telesnovzgojno delo. Pred šestnajstimi leti je prišla na osnovno šolo Vinko Megla v Odrance ter začela pionirsko delo v šolskem športnem društvu »Elan« v dokaj težkih razmerah, saj ni bilo igrišča niti drugega vadbenega prostora, da o telovadnem orodju sploh ne govorimo. Tudi pouk telesne vzgoje na šolije potekal v izredno težkih okoliščinah. Toda vztrajno in prizadevno delo Erike Vegič, ki je kot mlada prosvetna delavka prišla na šolo polna mladostne zagnanosti, je kmalu rodilo vidne sadove. Z njenim prihodom je bila učencem dana možnost, da se množično in enakopravno športno udejstvujejo, zagotovljenajim je bila strokovna vadba ob upoštevanju samostojnosti učencev pri vodenju šolskega športnega društva. Organizirana so bila razredna in medrazredna tekmovanja, v okviru prostorskih
zapustili Sebjan, ki je odšel k Flavia Solvi v Avstrijo ter Kosi, Friedreich in Ternar, ki so odšli na služenje vojaškega roka v JLA. Iz vojske se je vrnil Slavic, iž Beltinke sta prišla Hartman in Mesarič, iz Veržeja Kosi in Balažič, iz Rakičana Filipič, trenira pa tudi Vršič. Poleg tega pa treninge prvega moštva obiskujejo tudi nekateri mladinci.
Pri lendavski Nafti trenerske
PRVAKI
Rokometaši Crenšovec—prvak pomurske rokometne lige. Na fotografiji — stojijo (od leve): Janža, B. Horvat, Cuk, S. Horvat, Gjerek, Kreslin, Nerad in Z. Horvat. Čepijo: Fratar, B. Žalik, V. Žalik, Novak, Švec, Gerič in Kelenc.	Foto: F. Maučec
sodelovanje v višjem tekmovanju terjalo nekoliko več sredstev kot doslej, zato upajo tudi na pomoč ZTKO Lendava. Prav tako se zavedajo, da sredstev ni dovolj in da bodo morali največje breme nositi sami. Zato so se že dogovorili, da bodo plačevali le prevozne stroške na tekmovanja in nič drugega. V programu imajo tudi ureditev ograje okrog igrišča, za kar imajo material, medtem ko bodo dela opravili prostovoljno. V razgovoru z Bojanom Horvatom, ki je pri črenšovskem rokometu ,,deklica za vse” in Zvonkom Horvatom, ki je tehnični vodja, smo zvedeli, da je med igralci ve
zmogljivosti pa tudi dodatna vadba zdravstveno prizadetih, učencev. S prostovoljnim delom mentorice in učencev so zgradili asfaltno igrišče za rokomet in košarko, urejena pa je bila tudi zasilna telovadnica. Erika Vegič je tudi orala ledino pri uveljavljanju letne in zimske šole v naravi, ko je bilo potrebno o njeni koristnosti prepričevati starše in večkrat tudi učitelje. Hkrati paje na šoli ustanovila taborniški odred »Zeleni gaj«.
Šolsko športno drušvo »Elan« na osnovni šoli Vinko Megla v Odrancih, v katerega je vključenih vseh 221 učencev, je doseglo pomembne uspehe tudi v samoupravni organiziranosti. Za svoje uspešno delo na tem področju je društvo pred tremi leti prejelo plaketo, kakor tudi posameznik-učenec. Najbolj priljubljene dejavnosti, ki jih gojijo v šolskem športnem društvu so atletika, rokomet, nogomet, košarka, streljanje in šah. Mentorica pa skrbi tudi za šolanje lastnih kadrov v občinskem in medobčinskem merilu, saj se člani šolskega športnega društva vsako leto udeležujejo seminarjev za vaditelje določenih panog. V zadnjih petih letih je šolsko športno drušvo »Elan« osvojilo 28pokalov na občinskih in regijskih tekmovanjih. Nekaj učencev pa se je uveljavilo tudi v republiškem merilu. Pred štirimi leti so imeli v svojih vrstah celo republiškega prvaka v tekunalOOOm. Veliko učencev je vključenih tudi v občinske šele k cije.
Za svoje uspešno telesnovzgojno delo je Erika Vegič že doslej prejelaštevilna priznanja, med drugimi tudi srebrno Bloudkovo značko in srebrni znak ZTS. Najbolj pa je seveda vesele, zlate značke za mentorstvo v šolskem športnem društvu, karJi bc tudi spodbuda za nadalnje delo.
Eeri Maučec
posle še naprej opravlja Matičič, ki prav tako predvideva v moštvu nekatere spremembe. Med kandidati je več mladih in talentiranih nogometašev iz občinske lige in mladinskega moštva. Lendavčani že imajo dogovorjene prijateljske tekme z MTc in Slogo iz Čakovca, Heviszom iz Madžarske, Nafta-Sinom iz Zagreba in še nekaterimi ubi iz občinske lige.
liko volje za sodelovanje v višjem tekmovanju in da bodo stonli vse, da bi ta cilj dosegli. Tudi s pripravami za novo tekmovalno sezono so že začeli in obisk na treningih je zelo dober.
Poleg moške članske ekipe pa v okviru rokometnega kluba TOKO iz Crenšovec deluje tudi ženska ekipa, ki prav tako tekmuje v pomurski ligi. V svojih vrstah imajo tudi nekaj talentiranih mladincev, ki pa se žal niso mogli vključiti v tekmovanje, ker tega v Pomurju ni bilo. Redno pa vadijo s članskim moštvom in nekateri bodo letos še tekmovali v prvem moštvu.	Feri Maučec
STRAN 13
Moravske toplice vas vabijo!
dopisniki so zabeležili
rAnkovci
TURNIŠČE
Mogoče ste se odločili, da boste preživeti letos svoi dooust doma ?
• Priporočamo vam, da pridete v Moravce na oddih in rekreacijo!
• Po kopanju se boste prijetno sprostili ob glasbi, dobri kapljici
Na veselih igrah zmaga Tropovec
Kmalu gasilska avtocisterna
Gasilsko društvo Turnišče bo v kratkem dobilo novo avtocisterno. Na sestanku predstavnikov krajevne skupnosti, DPO, Planike in gasilskega društva so se dogovorili, da bodo zbrali 400 tisočdi-narjev, tolikšen je namreč delež samofinancirania. Polovico sredstev bodo prispevale delovne organizacije in krajevna skupnost, 60 tisoč vasi Renkovci, Nedelice in Gomilica, preostala sredstva pa s prostovoljnimi prispevki občani Turnišča. F. Vitez
V današnji rubriki vam predstavljamo radgonske lovce, ki so na nedavnem republiškem tekmovanju v streljanju na glinaste golobe — bilo je v Rakičanu — osvojili prvo mesto.
Na sliki: Milan Pelci, Janko Kralj, Jože Seme in
RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA ŠOLSKEGA KOVINARSKEGA CENTRA LENDAVA
V krajevni skupnosti Tišina so v nedeljo pripravili že tretje tradicionalne vesele igre; takrat v Rankovcih. V različnih preizkušnjah se je pomerilo kar 450 mladih in starejših iz osmih vasi in zaselka Romov. Najuspešnejša je bila tokrat ekipa Tropo-vec, drugo mesto je osvojila Vanča vas in tretje Bo rejci.
Igre, ki so bile zares množične, bodo prihodnje leto pripravili v Tropovcih.
Na sliki: tudi na hitro žaganje se je treba spoznati, da o kondiciji ne govorimo.
F. K.
IM MEMORIAM
razpisuje
prosta dela in naloge
Tothove matere ni več!
RAVNATELJA ŠOLSKEGA KOVINARSKEGA CENTRA LENDAVA
za štiri leta (ni reelekcija)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane s 147. čl. Zakona o usmerjenem izobraževanju in 17. čl. Zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja, imeti morajo ustrezne moralnopolitične lastnosti in organizacijske sposobnosti.
Nastop službe s 1. 9. 1982.
O izbiri bodo obveščeni do 20. avgusta; po sklepu sveta šole.
Kandidate prosimo, da pismene vloge oddajo osebno na upravi vrtca v Talanjijevi ulici, v 15 dneh od objave.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ GORNJA RADGONA SKUPAJ S KMETUSKO-ŽIVILSKIM SEJMOM GORNJA RADGONA VABI NA PRIKAZ
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in družbenopolitične aktivnosti v 15 dneh po objavi razpisa z oznako „za razpisno komisijo".
Tothova domačija v Očeslavcih 22 je te dni ponovno onemela, tako kot marca leta 1945, ko so v . mariborske zapore odgnali pet članov te družine zaradi sodelovanja z NOG. Takratno kruto slovo je vendarle dajalo kanček upanja, da se bodo še vrnili.
Tokrat,, ko nas je v 87. letu starosti zapustila Marija Toth; mladi, ki smo.prihajali k njej, da nam je govorila o težkih dneh iz NOB, smo ji pravili kar ,,mati”; tega upanja ni več. Njeno srce se je ustavilo, tako kot pred leti mlinska kolesa. Ta so se v Očeslavcih vrtela že pred letom 1925, ko sta z možem Jožefom kupila kmetijo z žago in mlinom. V letih okupacije je poleg številnih lačnih ust družine nemalokrat nahranila prenekaterega partizanskega borca, mu nudila kos obleke in streho nad glavo. Nikoli še ni vprašala za ceno teh odrekanj, niti takrat ne, ko so se kozaki po pogibiji Janka Jurko-viča-Jova znesli še nad Tothovo družino in jo odgnali v zapore, kjer je za večno izgubila sled za možem Jožefom.
Gostoljubje je Tothova mati nudila tudi po osvoboditvi, celo v letih, ko so jo počasi zapuščale moči. Tokrat predvsem mladim rodovom, ki so si tukaj tešili slo po obujanju dogodkov iz naše težke, vendar svetle zgodovine. Prek tisoč mladih, ki je na osmih Pohodih ob mejnikih revolucije, katere organizira OO ZSMS Janžev vrh, vsakič zapored obiskalo /Tothovo domačijo in mater Marijo, številni pionirji, taborniki in ostali, se je bomo spominjali kot simbola upornosti in neuklonljivosti. Ta je kljub zadnjemu slovesu z našo ,,materjo” v Očeslavcih 22 ostal. -
Mladi OO ZSMS Janžev vrh
Franci Strniša.
Foto: L. Kramberger
Tak način mlačve je v naših krajih že prav redkost-Na posnetku: tako so »mašinili« oljno repico Malni v lenarški občini.	L-

RADENCI — BORAČEVA
Obnovljen gasilski dom
Gasilski dom Radenci—Boračeva je dobil obnovljeno fasado, s katero se lahko ponaša daleč na okrog. Radensko društvo je bilo ustanovljen0 leta 1926 na pobudo Dr. HOhna, takratnega lastnika Radenske. Na njegovo pobudo se je sezidal gasilski dom, ki stoji prek petdeset let na križišču Radenci—Kapela. Pred leti je prišlo do združitve Radenci—Boračeva, kajti slednji so imeli več članstva in strokovnega kadra, niso pa imeli lastnega doma. Pri obnovi so vložili precejšnja sredstva >n veliko prostovoljnih ur. Društvo je tudi tehniČn0 opremljeno, sposobno vsak čas stopiti v akcij0 proti rdečemu petelinu. Skrbijo tudi za šolanje kadra in izobrazbo članstva. Želim jim, da nadalje ostanejo budni čuvarji njihovemu zgledu Pa naj sledijo še ostala društva Anton Domanjk0
KMEČKIH DEL IN OBIČAJEV 1982
Mimohod vseh sodelujočih bo v NEDELJO, 22. avgusta 1982 s pričetkom ob 9. uri, po ulicah mesta Gornja Radgona in zaključkom na sejmišču z nastopom folklornih in drugih skupin ter podelitvijo priznanj.
V paradi lahko sodelujejo:
— vozovi s prikazom značilnih kmečkih opravil v preteklosti
— vozovi z razstavljenim starim kmečkim orodjem
— skupine, ki vznačilnih kmečkih opravah prikazujejo dela	v
preteklosti
— folklorne skupine, ki so sestavni del nekega prikaza ali nastopalo samostojno
— sKupine ali vozovi, ki bodo na izvirni komični način prikazovali sedanjost in preteklost.
Naša želja je, da se stari kmečki običaji, navade in opravila ohranijo, zato vabimo, da se prikaza udeležijo društva in posamezniki, ki še negujejo stare običaje ter lahko prikažejo staro kmečko orodje in druga pomagala.
Vsem skupinam bo organizator kril stroške prevoza (glede na število prevoznih sredstev in udeležencev), udeleženci pa dobijo malico.
Najboljše tri skupine (skupina naj bi štela najmanj tri vozove) bodo prejele še posebne plakete kmetijsko-živilskega sejma, vse ostale skupine pa prejmejo priznanje za sodelovanje.
Skupine bo ocenjevala posebna komisija.
Da bi lahko pripravili vse potrebno, je nujno, da skupine pošljejo svoje prijave do 10. avgusta na naslov
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
GORNJA RADGONA
69250 GORNJA RADGONA Partizanska 17/IL (Informacije tel. 74-083, 74-000).
V prijavi navedite:
— naslov skupine ali posameznika, ki vodi priprave
— kratek opis prikaza
— število sodelujočih
— število prevoznih sredstev (traktorjev, konjskih vpreg ali drugo)
Zborno mesto za vse udeležence prikaza bo parkirišče pri »AVTORADGONI«, kamor bi naj vsi prispeli vsaj do 8.30 ure.
Nastop folklornih in vokalno-instrumentalnih skupin pa bo med 11. in 12. uro na sejmišču, kjer bo tudi podelitev priznanj m malica
Vabimo vas, da se v čimvečjem številu udeležite letošnjega prikaza ob 20. jubilejnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
ORGANIZATOR
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Puconci
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. učitelja razrednega pouka PRU ali U za nedoločen čas 2 delavca
2.	učitelja razrednega pouka na podružnici Mačkovci PRU ali U za nedoločen čas
1 delavec
3.	učitelja podaljšanega bivanja in male šole PRU ali U
1 delavec za nedoločen čas
Rok prijave 15 dni od objave.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA NA SREDNJI DRUŽBOSLOVNI IN EKONOMSKI ŠOLI MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
— učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas Pogoj: profesor slovenskega jezika
— kuharice za nedoločen čas Pogoj: kvalificirana kuharica
Začetek dela 1. 9. 1982.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Srednja družboslovna in ekonomska šola, Titova 4, 69000 Murska Sobota s pripisom ,,za komisijo za delovna razmerja".
NEURJE DIVJALO NAD POMURJEM


Poplava in požara
Soboško občino je v nočeh od petka na soboto in iz sobote na zajelo močno neurje z dežnim nalivom in nevihto.	jour”'
V soboto zjutraj je bilo najhujše v Noršincih, kjer se je	p°"
Marijanski potok in poplavil nad 100 hektarjev obdelanih P^ jLjenis0 vršin. Do razlitja je prišlo, ker delavci IMP Blisk iz Murske So a]neg® v prekopani potok položili vodovodne cevi, gradbinci K°n' utrdil* podjetja SOBOTA pa ob prekopanem potoku niso bližaj1*! nasipa, tako pa je narasla voda pretrgala nasip in S2 razlila P° graj poljih, kjer imajo kmetje iz Noršinec največ obdelovalne ^^jsproŽ** poplav si je ogleda! vodni inšpektor, kateri bo proti izvajalcem postopek pri pristojnih organih.	^jj
V nedeljo zjutraj ob 330 uri pa je med nevihto udarec ^^rj# 'Z požar na stanovanjsko-gospodarskem poslopju Avgusta " pofar Martinja 28. Požar je uničil ostrešji poslopij in 4 tone sena, r gasili gasilci iz Martinja in Boreče, ki so tudi rešili živno-	jeza
ocenjena na 500 tisoč dinarjev, lastnik pa je poslopji imel zava 200 tisoč dinarjev.	s]OpjU
Nekaj ur pozneje pa je strela zanetila požarna gospodarskem ^jsk*^ Eme Ciglar iz Petanjcev 42. Zgorelo je ostrešje in s'i"Vn0Vanjs$ ® ' gasilcem je uspelo preprečiti, da se požar ni razširil na stan. pja. rešili pa so tudi živino. Lastnica ni imela zavarovanega P°s . _a|i'
• ie dei”' Mel
Neurje je divjalo v nedeljo zjutraj nad Cankovo, kjer j . ur °' povzročil manjše jjoplave, Cankovčani pa so bili tudi n * elektrike.	, . i Abm**3
tekst in f°‘°
STRAN 14
______-—7'^012
VESTNIK, 29-
URADNE OBJAVE [Ba]
I SKA SOBOTA	|
.. . ^ . . ,„.,..	- I Odgovorili urednik:
Leto XVI	Murska Sobota, dne 29. julija 1982	Štev.: 23 I Martin Vinčec
208.	Sklep o proizvodih in storitvah, za katere se občinski sku-. pnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja v občini Ljutomer
209.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO »GORENJE—VARSTROJ« TOZD Varis Lendava
210.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za veteri-narsko-higienske preglede v občini Gornja Radgona
211.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Gornja Radgona
212.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Radoslavci
208
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št. 1/80 in 38/80) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi naj višjih cen za-vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ., št. 67-/81 in 33/82)je svet skupnosti za cene občine Ljutomer sprejel
SKLEP
o proizvodih in storitvah, za katere se občinski skupnosti za cenej pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja
I.	Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti), morajo občinski skupnosti za cene pošiljati zaradi spremljanja obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, določene s tem sklepom.
2.	Obvestila iz 1. točke tega sklepa morajo samoupravne organizacije in skupnosti dostavljati ob vsaki spremembi cen oziroma prvem obvestilu za naslednje proizvode in storitve:'
010302 Proizvodnja karbo-plina (tehničnega) v gazifikacijah 011113 Proizvodnja kremenovega peska
013021 Proizvodnja pekovskega peciva
,020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo
0501 Visoka gradnja razen stanovanjske gradnje
0603 Rečni in jezerski promet
060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki
0801 Gostinstvo
0802 Turistično posredovanje
0901 Obrt in obrtne storitve — obrtni izdelki in določene storitve
1001 Urejanje naselja in prostora
1002 Stanovanjska dejavnost: najemnina poslovnih prostorov
100351 Čiščenje.javnih površin v naselju
10039 Druge komunalne dejavnosti
110301 Javna skladišča in tržnice: storitve tržnic na debelo in na drobno
110302 Storitve reklame in ekonomske propagande
110912 Prirejanje sejmov in razstav
110903 Knjigovodske storitve in obdelava podatkov
110909 Druge neomenjene storitve
120190 Drugo izobraževanje
1302 Družbeno varstvo otrok in mladine in socialno varstvo'
3.	V postopku oblikovanja cen iz 2. točke tega sklepa je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti, pri uporabi kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu.
4.	Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi pri oblikovanju cen proizvodov ali storitev iz pristojnosti občine, ki jih samo
5.	Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za druge proizvode in storitve iz pristojnosti občin, ki niso navedeni v 2. točki lega sklepa, v kolikorse na te proizvode in storitve ne nanaša nek drugi predpise neposredni družbeni kontroli cen ali o posebnem oblikovanju cen razen za cene proizvodov in storitev, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo po samoupravnem sporazumu sklenjenem v smislu 13. člena zakona o * temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
6.	Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za storitve in proizvode s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen niso zadolžene pošiljati občinski skupnosti za cene obvestil o teh cenah.
7.	Obvestilo o cenah mora vsebovati:
a)	ime proizvoda (s šifro po nomenklaturi IND21)oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehničnih-tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem ceniku se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, daje nedvoumno zagotovljena povezava iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša).
b)	mersko enoto.
c)	raven cen. ki je za proizvod oziroma storitev v skladu z predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta.
d (dotedanjo ceno za proizvod oziroma storitev, oblikovano po predpisih veljavnih dodneva dostavecenika vobvestilo. vrsta dotedanje cene (proizvajalska. v prometu na debelo, v prometu na drobno), dotedanji prodajni pogoji in odstotki povečanja cen.
e)	raven nove prodajne cene proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (proizvajalna, cena v prometu na debelo, cena v prometu na drobno).
f)	posamezni in skupni odstotek povečanja novoobliko-vanih cen v primerjavi zdotedanjimi cenami, ki so veljale na dan 31. 12. prejšnjega leta.
g)	prodajne pogoje: kraj in način dobave (franko proizvajalec. franko naloženo v kraju proizvajalca, franko naloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca in podobno), način obračuna embalaže z navedbo ali se embalaža vrača ali ne.višina in način obračuna rizika za neprodano blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd.
8.	Samoupravna organizacija ali skupnost mora k obvestilu o cenah priložiti:
a)	izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom.
b)	kdaj in na podlagi katerega akta oziroma pred piša je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvod oziroma storitev.
c)	posebno dokumentacijo in obrazložitev, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma
v skladu z navodilom.o uporabi meril za oblikovanje cen (Ur. list . SFRJ št. 24/81) in sprejeto politiko ceh.
9.	Samoupravne organizacije in skupnosti pošljejo obvestilo o cenah skupnosti za cene v 3 izvodih (za vsako spremembo cen proizvodov oziroma storitev iz 2. točke), dokumentacijo iz 8. točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti, najmanj 20 dni pred dnem določenim za začetek prodaje proizvodov in storitev po cenah iz obvestila.
10.	Če obvestilo ne vsebuje podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 7. in 8. točke tega sklepa, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije in skupnosti naj cenik dopolni.v roku, ki ne more biti krajši od 8 dni.
Če samoupravna organizacija, in skupnost ne dopolni cenika v roku iz 1. odstavka te točke se šteje da cenik ni bil predložen, o čemer izda občinska skupnost za cene ustrezen upravni akt.
11.	Če občinska skupnost za cene ugotovi, da samoupravna organizacija in skupnost ni oblikovala cen na osnovi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona, oziroma v skladu s sprejeto politiko cen bo samoupravno organizacijo na to opozorila.
Če samoupravna organizacija in skupnost kljub opozorilu iz. prvega odstavka te točke uporabi cene iz obvestila., lahko občinska skupnost za cene izda odločbo po 55. členu zakona.
12.	Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Navodilo o pošiljanju obvestil'o cenah občinski skupnosti za cene zaradi spremljanja (Ur. objave občin Pomurja št. 18/81).
13.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ur. objavah občin Pomurja.
Številka: 38-1/82-3
Ljutomer. 6. 7. 1982
Predsednik sveta občinske skupnosti
Stane ŠOSTER. dipl. ing. agr. 1. r
209
Na podlagi 265. in 369. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) in 616., 617., 618., 619. in 620. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 58/76) ter 9. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS št. 32/80) je Skupščina občine Lendava v skladu z določili 117. do 120. člena Poslovnika Skupščine občine Lendava na seji zbora združenega dela, dne 12. julija 1982 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. julija 1982 sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO ,,Gorenje-Varstroj” TOZD Varis Lendava
I-
Ugotovi se, da so v DO ,,Gorenje-Varstroj” TOZD Varis (v nadaljnjem besedilu TOZD Varis) nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po 9. točki 619. člena in so huje oškodovani družbeni interesi po 3. in 4. točki 620. člena zakona o združenem delu.
II.
Na osnovi ugotovitev iz I. točke tega sklepa se sprejmejo naslednji začasni ukrepi družbenega varstva:
1.	odstavi se v. d. poslovodnega organa tov. Tarandek Andrija, ing. gradbeništva oz. se ugotovi, da-mu je ta funkcija potekla;
2.	razpusti se delavski svet ter se prenesejo vse njegove pristojnosti na začasni individualni poslovodni organ;
3.	razpustijo se vsi izvršilni organi, ki jih je imenoval delavski svet ter se vse njegove pristojnosti prenesejo za začasni individualni poslovodni organ.
4.	tov. ROB Štefan, roj. 25. 12. 1928, ekonomist, zaposlen v INA—Nafti Lendava, se imenuje za začasni individualni poslovodni organ TOZD Varis ter prevzame za dobo 6 mesecev vse pristojnosti individualnega poslovodnega organa ter delavskega sveta te temeljne organizacije združenega dela.
HI.
V skladu z določili 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva se začasnemu individualnemu
poslovodnemu organu doloti nadomestilo osebnega dohodka v-višini din 30.000 (tridesettisoč) mesečno.
IV.
Izvršni svet Skupščine občine Lendava bo ves ta čas trajanja začanega ukrepa spremljal njegovo uresničevanje.
V.
Individualni poslovodni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
Obrazložitev:
VI.
Izvršni svet Skupščine občine Lendava je spremljajoč gospodarjenje in potek samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji združenega dela VARIŠ na svoji 11. redni seji, dne 7. julija 1982 obravnaval potek samoupravnega sprejemanja programa sanacije gospodarskih težav in na podlagi ugotovitev predlagal uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine iz naslednjih razlogov:
1.	Delavski svet temeljne organizacije VARIS kljub večkratnim poizkusom ni sprejel delovnega koledarja, ki bi omogočil uresničevanje sanacijskega programa, katerega so sprejeli delavci na svojem zboru, dne 28. 5. 1982. S tem so v TOZD nastale motnje v samoupravnih odnosih in je podana osnova za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva na podlagi 9. točke 619. člena Zakon o združenem delu.
2.	S tem, da noče sprejeti predloženega delovnega koledarja delavski svet krši 3. in 4. točko 620. člena Zakona o združenem delu, ker onemogoča uresničevanje sanacijskega programa in s tem nadurnega ustvarjanja dohodka kot osnovo za povečevanje družbenih sredstev in zagotavljanje uresničevanja pravic delavcev glede njihove materialne in socialne varnosti.
VIL
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper ta sklep o začasnem ukrepu družbnega varstva imajo Tarandek Andrija, delavski svet TOZD Varis in vsi izvršilni organi, ki jih je imenoval delavski svet ter osnovna organizacija sindikata pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na sodišče združenega dela SRS, Ljubljana, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
VIII.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 428-2/81-2
Datum: 12. 7. 1982
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r.
210
Na osnovi 254. čl. statuta občine G. Radgona (Uradne objave, št. 41/81) ter na osnovi 5. člena odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Uradne objave, št. 4/80 je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na seji, dne 8/7-1982, sprejel naslednji
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah pristojbin za veterinarsko-higienske preglede v občini Gornja Radgona
L
V 5. členu odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe se spremenijo pristojbine, ki jih lastniki živali plačujejo ob izdaji zdravstvenih spričeval za živino, in to:
—	za goveda in konje	16,00 na 20,00 din/kom.
—	za teleta, žrebeta do 120 kg	8,00 na 10,00 din/kom.
—	• za	prašiče nad 50 kg, ovce, koze	7,00	na 8,50 din/kom.
—	za	prašiče do 50 kg	2,00	na 2,50 din/kom.
—	za	perutnino po komadu	.	0,05	na 0,06 din/kom.
—	za	čebelje panje	2,00	na 2,50 din/kom.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 322-3/80
G. Radgona, dne 8/.7-1982
Predsednica
izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUKIČ
STRAN 16 VESTNIK, 29. JULIJA 1982
2X1
Na podlagi 43. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, St. 18/77 in 2/78) in 254. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na seji dne 8.7. 1982 sprejel
ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Gornja Radgona
1.	člen
S to odredbo se odločijo pristojbine za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede iz 1. odst. 17. člena, 1. in 2. odst. 21. člena in 1. ter 2. odst. 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76) in za veterinarsko-sanitarne, preglede iz 25., 27. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77).
2.	člen
Pri določitvi pristojbin za obvezne .veterinarsko-sanitarne preglede se določi urna postavka 333,50 din, v kateri je zajet tudi 15 % prispevek za republiški sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni.
Stroški za veterinarsko-sanitarni nadzor potrebnih laboratorijskih preiskav v pooblaščenih delovnih organizacijah plača zavezanec veterinarsko-sanitarnih pregledov neposredno in po dejanskih stroških.
3.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled klavnih živali pri razkladanju, za pregled živali pred zakolom jn nadzor mesne predelave KK Radgona, TOZD Mesoizdelki se določi mesečno pristojbina v pavšalnem znesku, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela pri kateri se v proizvodnji opravljajo veterinarsko-sanitarni pregledi in IS SO Gornja Radgona. Stroške za veterinarsko-sanitarni nadzor potrebnih laboratorijskih preiskav plača koristnik storitev.
4.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovih in odpadkov ter za obvezne preglede parklarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenja za promet z mlekom, mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Gornja Radgona plačujejo naslednje pristojbine:
1.	Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov
a)	za kamion ali vagon	345,00
b)	za kamion z enodnevnimi piščanci	207,00
c)	za kosovne pošiljke
—	za kopitarje in goveda od komada	118,00
—	za teleta od komada	42,00
—	za prašiče in drobnice od komada	42,00
—	za čebeljo družino	. 11,50
—	za meso, mast in drobovino parklarjev
in perutnino od kg	0,35
—	za mesne izdelke razen konzerv od kg	0,35
—	za ribe, rake in polže od kg	0,85
— za mleko od 1	•	0,035
—	za mlečne izdelke od kg ali 1	0,200
—	za jajca od komada	0,25
—	za ostale neimenovane živalske proizvode in
odpadke od kg	0,055
II.	Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk, ki Se ženejo izven območja občine
— za pregled kosovne pošiljke za vsako veliko žival oz. za vsakih začetih 10 malih živali ali
vsakih začetih 50 kosov perutnine	115,00
III.	Veterinarsko-sanitarni pregledi pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parklarjev.
a)	za kamion ali vagon	345,00
b)	za pošiljko semena	150.00
c)	za kosovne pošiljke	150,00
laV-osowe po^llIVeloNshlh
— do 20 kom male divjadi all \ kom velike divjadi	350,00
— za vsakih zatellh nadaljnjih 20 kom male
divjadi ali l kom velike divjadi	60,00
IV.	Veterinarsko-sanitarni pregledi klavnih živali
a) za izdajo napotnice pri zakolu v sili zunaj klavnice
— za goveda in kopitarje od komada	180,00
— za teleta, drobnico in prašiče od kom	139,00
V. Veterinarsko-sanitarni pregledi mesa parklarjev, perutnine, kuncev, divjadi, jajc, mleka in njihovih izdelkov, medu, rakov, školjk, polžev in žab, namenjenih za hrano ljudi, a) na kraju skladiščenja
— meso od kg	0,111
— mesni izdelki od kg	0,111
— visoka divjad od komada	*	14,00
— divji prašiči, medved od komada	42,00
— divji zajci od komada	2,80
— divja perjad od komada	2,80
— meso in izdelki v hladilnici Emona od kg	0,07
— jajca od komada	0,014
— mleko od litra	0,028
— med od kg	1,40
— ostalo od kg	1,40
b) na tržnici, preden gredo v promet
— meso od kg	2,30
— mleko od litra	3,50
— mlečni izdelki od kg ali litra	2,30
— jajca od komada	0,30
— ribe in ostalo od kg	0,15
VI.	Veterinarsko-sanitarni pregledi ob pojavu kužne bolezni, če je meso namenjeno za lastno domačo rabo
— teleta, prašiči in drobnica od komada	70,00
VII.	Za veterinarsko-sanitarni nadzor klavne perutnine na perutninskih farmah, predelavo divjačine, na sejmih, dogonih, razstavah in drugih javnih prireditvah, v gostinskih obratih, o.bratih družbene prehrane in kmečkega turizma za vsako začetno uro porabljenega časa	345,00
5.	člen
Za obvezne trihinoskopske preglede stroški pregleda grej o v breme lastnika.
6.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo iz drugega in tretjega odstavka 25. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico v gospodarstvih z manj kot 20 kravami 115,00 din, oz. 164,45 din v gospodarstvu z več kot 20 kravami. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali v mlekarno pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo se poleg določene pristojbine zaračunava odvzem vzorca mleka v takšnem gospodarstvu in stroški pregleda molznic na tuberkolozo. Pristojbina za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača ob izdaji oz. podaljšanju dovoljenja in odvede na posebni račun sredstva za zdravstveno varstvo živali občine Gornja Radgona, št.: 51910-840-31915-008.
7.	člen
Ce živina ali blago, ki pri nakladanju, prekladanju oz. razkladanju ni pripravljena za pregled ob napovedanem času, se zaračunava za vsako začeto uro zamuda časa po veljavni urni postavki, Za pregled pošiljk izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 50 % za preglede pošiljk v nočnem času ter ob nedeljah in praznikih pa za 100 %, kakor tudi vsi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko-sanitarnega pregleda. Koristnik veterinarsko-sanitarnega pregleda je dolžan obvestiti veterinarsko organizacijo, ki preglede opravlja, najmanj 12 ur pred pregledom.
8.	člen
Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno na podlagi sklepa veterinarske inšpek
cije Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Gornja Radgona o plačilu pristojbine.
Posebne stroške in zamudnino si obračuna delavec Veterinarske postaje, oz. veterinarska inšpekcija, ki je pregled opravila, neposredno pri organizacij'združenega dela in občanu, ki je pregled zahteval.
9.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne Veterinarsko-sanitarne preglede v občini Gornja Radgona (Ur. objave pomurskih občin, št. 27/81).
Štev.: 322-2/82-04
G. Radgona, dne 17. 6. 1982
Predsednica izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUKlC
212
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Radoslavci.
l.člen
Za območje krajevne skupnosti Radoslavci, ki obsega naselja Radoslavci, Precetinci, Godemarci in Sitarovci se s tem sklepom uvede krajevni samoprispevek v denarju za dobo 4 let od 1. 8. 1982 do 31. 7. 1986 za gradnjo vodovoda v Godemarcih in na radoslavski breg, razširitev vodnih zajetij v Precetincih, dograditev doma občanov v Radoslavcih, pripravo dokomentacije za modernizacijo cest Radoslavci—-Godemarci in Sitarovci—Kokoriči, ter vzdrževanje krajevnih cest na področju KS Radoslavci.
2.	člen
S sredstvi krajevnega samoprispevka se bo zbralo 1.900.000,00 dinarjev.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti Radoslavci v naslednji višini:
1.	občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja v višini 3 % od neto OD.
2.	občani od pokojnin 3 % od neto pokojnine
3.	občani ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti 4 %
4.	15 % občani iz'katastrskega dohodka iz kmetijstva.
5.	začasno zaposleni delavci v tujini enkratni letni prispevek v višink 3.500,00 dinarjev.
Zavezanci ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej
4.	člen
Krajevnega samoprispevka ne plačujejo zavezanci, ki so tega oproščeni po zakonu o samoprispevku.
5.	člen
Samoprispevek iz osebnih dohodkov in iz pokojnin odteguje izplačevalec le-teh, samoprispevek od katastrskega dohodka, ter od opravljanja obrtnih dejavnosti pa uprava za družbene prihodke pri SO Ljutomer. Zaposlenim v tujini pa odteguje KS Radoslavci po poslanih položnicah.
Samoprispevek iz osebnih dohodkov in pokojnin se plačuje vsaki mesec sproti.
Samoprispevek iz katastrskega dohodka in obrtnih dejavnosti se plačuje vsake tri mesece.
Samoprispevek od zaposlenih v tujini se plačuje v enem obroku po položnici najpozneje do 20. 12. v vsakem tekočem letu. Zapadle a neporavnane samoprispevke izterja uprava za družbene prihodke SO Ljutomer, z 12 % zamudnimi obrestmi po predpisih ki veljajo za izterjavo davkov občanov.
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Radoslavci št. 51930-842-029-8628 s pripisom krajevni samoprispevek KS Radoslavci.
Izplačevalci osebnih dohodkov, so dolžni v 15 dneh po izplačilu le-teh poslati krajevni, skupnosti Radoslavci, obračun odtegnjenih samoprispevkov po posameznih zavezancih.
Nadzor nad zbiranjem in razporejanjem sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet KS Radoslavci.
Ta sklep skupščine KS Radoslavci prične veljati 8 dan po objavah v uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se s 1. 8. 1982 dalje. Številka: 79/82
Datum: 12. 7. 1982
Predsednik skupščine krajevne skupnosti
Radoslavci
Franc Tomanič
STRAN IR VFSTNII6 TO  iiiiia mon
Radijski in televizijski spored od 3 O. julija do 5. avgusta
PETEK POBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO	' RADIO
MURSKA SOBOTA ! MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
---- -
15.30 - Spored zabavne glasbe, vmes reklamna sporočila, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 - Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega radijskega sporeda.
15.30 — Zabavna glasba z obvestili in reklamami, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 - PRIJETNO SOBOTO VAM ŽELIMO, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Prenos sporeda RLJ.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
17.55 Poročila. 18.00 Te-lestart ’8 L zabavno glasbena oddaja. 18.30 Obzornik. 18.45 Pot v prihodnost: Ra-čunalnik-vsestranska napra-?a. 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 16.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 C. Alfaro: Strah vlada svetu, nadaljevanje in konec. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Ne prezrite. 21.20 Španske operne zvezde: Jaime Ara-gell. 22.15 Spremljajmo — sodelujmo. 22.25 Nočni kino: Odsevi v zlatem očesu; ameriški film. 23.50 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Tv dnevnik v madžarščini. 18.00 Tv dnevnik. 18.15 Plavica. otroška oddaja.. 18.45 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Cherubini: Requiem — koncert na dubrovniških poletnih prireditvah ’82. 20.50 Poročila. 20.55 Izkušnje. dokumentarna oddaja. 21.45 Nočni kino: Kako do Šarma, angleški film (do 2325) b
17.20 Poročila. 17.25 Znanstveno-tehnični filmi: Aparat Ilizarova, Spremembe .v gozdnih življenjskih skupnostih. 17.55 Paavo Nurmi, finski dokumentarni film. 18.55 Naš kraj: Lipovci. 19.10 Zlata ptica, Makedonske pravljice: Medved, volk, lisica in štorklja. 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30Tvdnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Klub detektivov, ameriški film. 21.10 Zrcalo tedna. 21.25 Človekova glasba: Utrip življenja, glasbena serija. 22.20 Festival. zabavno glasbena oddaja TV Skopje. 23.00 Poročila
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 - SREČANJE NA POMURSKEM VALU, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, .13.00 - DOMA IN ONKRAJ MEJA, 13.30 - V NEDELJO POPOLDNE, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 8.00
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 - Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče prejšnjega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega radijskega sporeda.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 DNEVNIK, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 - POTA MLADIH, 17.30 - Radijski disco klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega radijskega sporeda.
15.30 — Zabavna glasba z obvestili in reklamami, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 — Nekaj minut z . . . 16.30 — Glasbena oddaja, 17.00 — Prenos sporeda RLJ.
TV LJUBLJANA *
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 •- DNEVNIK, 16.10 - Glasbena oddaja, 16.30 — S pesmijo in plesom po Jugoslaviji, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega radijskega sporeda.
Oddajniki II. TV mreže
do 13.00 21-232!
telefon:
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
Stibijanska banka
-------fMursk. banka
TvZAGREB
17.00- Otroška prireditev. 18.00 Valter brani Sarajevo, ponovitev nadaljevanke. 19.00 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Radenci '82: Plesni orkester RTV Priština. 20.20 Poezija. 21.00 Poročila. 21.05 Človek in čas, dokumentarna oddaja.21.35 Športna sobota. 21.55 Svet okoli nas: Človek iz Sereng-hetija. dokumentarni film (do 22.50).
OPOMBA: 14.55-17.30 Beograd-Ada Ciganlija: SP V kajaku-kanuju na mirnih vodah — finale .
9.55 N. Companeez: Ženske z obale, nadaljevanje in konec, 11.25 Tv kažipot, 11.45 Domači ansambli: Na sprehodu s Stanko Kovačič, 12.15 Kmetijska oddaja, 13.15 Poročila (do 13.20), 16.20 Poročila, 16.25 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper, 17.10 Športna poročila, 17.25 Stotisoč sonc, film iz francoske serije Komisar Moulin, 18.45 Indija — Čas bogov, 1. del — oddaja iz dokumentarne serije Opera narave, 19.15 Risanka, 19.23 Tv in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ilinden, nadaljevanka TV Skopje, 21.25 Človek brez meja: Komu ali čemu je zemljan pokoren, dokumentarna serija, 22.00 Športni pregled, 22.30 Poročila
17.35 Poročila, 17.40 Eskimsko poletje, angle-ško-kanadski poljudnoznanstveni film, 18.30 Obzornik, 18.45 Pop godba: Sneguljčica, 19.15 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 William Shakespeare: Dva gospoda iz Verone, predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. 21.50 Kulturne diagonale, 22.35 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v mad-žariščini, 18.00 TV dnevnik, 18.15 Lutkarski pogovori, otroška oddaja, 18.30 Ljudske pripovedke, 18.45 F. Chopin: Fantazija in Dva valčka (samo za’Lj 2), 19.00 Telesport, 19.30TV dnevnik, 20.00 Po poteh spoznanj, 21.00 Poročila, 21.10 Živa žica, zabavno glasbena oddaja (do 22.10)
17.50 Poročila, 17.55 Zgodbe o prismukih, otroška serija, 18.05 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Sonce, morje in mimoze, oddaja Tv Beograd, 18.30 Obzornik, 18.45 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno'skupnost, . 19.00 Knjiga, 19.15 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Kdo ima prav?, aktualna oddaja, 20.40 Propagandna oddaja, 20.45 R. Roland: Jean Christophe, francoska nadaljevanka, 21.40 V znamenju
18.00 Poročila, 18.05 Gusarji kapitana Gan-cha, brazilska nadaljevanka, 18.30 Obzornik, 18.45 Amaterski studio: KUD Ivo-Lola Ribar, 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Kapelica, kongoški film, 21.20 Miniature: Zlato zrno preteklosti, 21.35 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Tv dnevnik v madžarščini, 18.00 Tv dnevnik, 18 15 Padla z neba, otroška serija, 18.45 Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Življenje filma, 20.45 Poročila, 20.55 Zadnji dnevi vojaka Kaupaie, finska drama (do 22.20).
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
TV ZAGREB
17.50 Video strani, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 PLAVICA, otroška oddaja (NS), 18.45 Oddaja ljudske glasbe, 19.15 Risanka, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 20.00 HILL STREET BLUES, ameriška serija, 21.00 PESEM V PESMI, zabavnoglasbena oddaja (Zg), 21.55 Dnevnik, 22.10 KULTURA SRCA (Zg) -do 23.45.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
) TVZAGREB
Avstrija
1-PROGRAM
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Harry z dolgimi prsti (film), 11.10 Risanka, 11.15 Premiera Premier, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Oče ni poročen (film), 16.00 Eci, peci, Pec, 16.25 Wombeljevi, 16.30 Matt in Jenny, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 pan-optikum, 17.30 Družin-ski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, '9.15 Stari (ser. film). 20.20 Narejeno v Avstriji, 21.10 sPort, 21.20 Nočni studio.
2 PROGRAM
17.00 Kompas, 17.30 Brez nagobčinka, 18.30 Čas v s«kt, 19.15 Verdi: Falstaff l°Pera), 22.05 Lepotica in P^ast(film).
14.55 BEOGRAD: Sveto-' vno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah, finale, 17.30 NAMESTO TOP LESTIVICE, mladinska oddaja (Bg), 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 MALI KONCERT (Sa), 18.30 PRISRČNO VAŠI, dokumentarna serija o igralki Mariji Cmobori (Zg), 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 POCESTNICE, ameriški film (Tg), 21.35 EPP, 21.40 Dnevnik, 21.55 Za konec tedna: PODONAVSKA MESTA (Bg), 23.25 Poročila — do 23.30.
11.55 Pregled sporeda, 12.00 Dnevnik, 12.15 Kmetijska oddaja (NS), 13.15 FILMSKI DOPOLDAN
ZA OTROKE' (Bg) -13.45,15.40 Pregled sporeda,
do
15.45 Ali ljubite TV?,. 16.15 REMBRANDT, dokumentarna serija (Zg), 16.45 Glasba narodov: PERU, 17.15 TARZAN, SIN OPICE, ameriški film, 18.55 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 ILINDEN, dramska serija TV Skopje, 21.25 EPP, 21.30 DUBROVNIŠKA KARAVANA (Bg), 22.00 Športni pregled, 22.30 Dnevnik - do 22.45.
17.50 Video strani, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 LUTKARSKI POGOVORI, lutkovna oddaja (NS), 18.30 Zgodbe narodov in narodnosti, 18.45 POP PARADA, mladinska oddaja (Lj), 19.15 Risanka, .19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Senečič: GABRIJEL, monodrama o odnosu moškega do ženske (Boris Bu-zančič), 21.00 EPP, 21.05 Izbrani glasbeni trenutek, 21.10 SVET DANES, zunanjepolitična oddaja (Bg), 21.55 V iskanju Seuteja, dokumentarni film, 22.15 Dnevnik, 22.35 Pregled sporeda za torek
17.50 Video strani, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 NAŠ DAN, otroška oddaja (Tg), 18.45 AMATERJI: Na obisku ... (Sa), 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 TEME IN DILEME, notranjepolitična oddaja (Bg), 20.45 EPP-, 20,50 ADAM, ameriški film (Sa), 22.20 Dnevnik, 22.40 Pregled sporeda za sredo
.17.50 Video strani, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 PADLA IZ OBLAKOV, otroška serija, 5. del: Banket, 18.45 IZROČILA, oddaja ljudske glasbe (Sa), 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 ZABAVNA LEPLJENKA (Sa), 21.30 ŽENE Z OBALE, francoski serijski film (Sa), 22.15 Dnevnik, 22.35 Pregled sporeda za četrtek.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Z© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Madžarska
, 15.25 Potovanje po Ky-k«dih, film. 16.20 Glasbeni ”«n. 16.50 5 minut mete-®r°logije. 16.55 Prijatelj na-(FC turistični magazin. ,'d5 10 minut za ribiče. , -25 Monosokor, spored Studia Pecs. 18.30 TV dne-^'k. 19.00 Delta. 19.25 Še P01 ni res, kviz. 19.55 Urnega tedna. 20.00 26 dni iz Wnjk Dostojevskega, ^kn. 21.20 TV dnevnik.
1. PROGRAM
8.00 Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV, 9.35 Smetana: Moja domovina, 10.25 Arheologija biblije, 10:55 Nočni studio, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.35 Kraljevski valček (film), 17.00 Grizu — zmajček, 16.25 Womblejevi (lutke), 16.30 Flipper, 16.55 Span-ček Zaspanček, 17.00 Tedenski spored, 17.25 Cirkus, 17.55 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Aneliese Rottenber-ger vam predstavlja, 21.00 Šport, 21.10 Danes zvečer, 21.55 Jazz iz Antibessa.
L PROGRAM
14.15 Hamad in pirati — Disneyeva risanka, 15.45 Risanka, 16.10 Lutke, 16.15 Tehnika za otroke, 16.40 Helmi — oddaja za otroke, 16.45 Klub starejših, 17.30 Potovalna mrzlica, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 18.50. Šport, 19.00 Kovarstvo in ljubezen — drama, 21.15 Šport, 21.30 Poročila.
Z PROGRAM
16.00 Velika reka — Ganges, 16.45 Glasbeni show, 17.30 Mladinska TV, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Sem z mlado Angležinjo — film, 21.05 Sto let kabareta, 22.05 Soap — družinska zgodba,
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
14.00 Tatovi imajo prednost — film, 16.00 Am, dam, des, 16.25 Oddaja z miško. 17.00 Nečak iz Amerike, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 19.15 Prisma, 20.00 Vedioteka, 20.35 Ženski monolog, 22.00 Poročila.
2. PROGRAM
16.30 Kompas, 17.30 Bonanza, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Alfred na potovanju, 20.03 Dallas — 2. del, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Poročila.
L PROGRAM
14.00 Kri in čast, 15.00 Možje brez živcev, 15.10 Show, 16.00 Lutke, 16.30 Risanka, 17.00 Policijska inšpekcija, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Neumna poroka — film, 20.55 Poročila.
2. PROGRAM
16.30 Kompas, 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Bonanza, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kulturna oddaja, 20.05 Po leopardovi sledi — film, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Moji gostje in jaz, 22.35 Poročila.
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
14.00 Poletje na Floridi — film, 15.45 Možje brez živcev, 16.00 Am, dam, des, 16.30 Nekoč je bil... človek, 17.00 Pustolovščina divjine, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport, 20.05 Dvojno življenje, 20.55 Šport, 21.25 Poročila.
2. PROGRAM
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8.05 Za narodnosti. 8.40 Za otroke. 9.30 Bolnica na robu mesta. 13.20 Za otroke. 14.40 Vse zlato Transvaala. 15.40 Voda..., 3. del. 16.15 SP v kajaku. 17.45 Zabavna glasba. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Dunaj 80, mednarodno čarovniško srečanje. 20.05 Sanatorij za potrte, film. 21.40 TV dnevnik. 2.1.50 Na Tihem oceanu, španski glasbeni film.
7.05 Za cicibane. 7.25 Spored za otroke. 14.05 Kantor, zgodbe o policijskem psu. 15.05 Dankojeve pesmi. 15.30 Priporočamo naše sporede. 15.55 SP v kajaku. 17.15 Risanka. 18.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 19.05 Dolgo slovo, ameriška kriminalka. 20.55 V ateljeju; ob 75-letnici Karo-lya Boldizsara. 21.35 TV dnevnik.
16.30 Kompas, 17.00 Perspektive, 17.30 Bonanza, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Deske, ki pomenijo svet, 20.05 Samo smrt ni izdajalec, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Vroča kri v žilah — film, 22.45 Poročila.
TV MADŽARSKA
2. avgust — ponedeljek: Ni sporeda
17.35 Poročila, 18.40 Mladi virtuozi: Oboa, 18.00 Pot okoli sveta z osmimi notami: Moj grad, 18.30 Obzornik, 18.45 Na sedmi stezi, 19.15 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Studio 2,21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Pesmi F. G. Lorce in španski ples, 21.50 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Tv dnevnik v madžarščini, 18.00 Tv dnevnik, 18.15 40 zelenih slonov, otroška oddaja TV Ljubljana, 18.40 Dašenka, risanka, 18.45 Muppet show, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Filmski večer: Zadeva Mačober, ameriški film (do 22.30)
TV ZAGREB
17.50 video strani, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar 18.15 ŠTIRIDESET ZELENIH SLONOV, otroška serija (Lj), 18.40 Dašenka risanka, 18.45 MUPPET SHOW, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 PANORAMA, politični magazin (NS), 21.00 EPP, 21.05 TV KIOSK, zabavna serija (N S), 22.05 Dnevnik, 22.25 Pregled sporeda za petek
TV AVSTRIJA
L PROGRAM
14.00 Edgar iz Tamarac-ka — nadaljevanka, 14.50 Korejski državni državni cirkus, 16.00 Am, dam, des, 16.30 Slike naše zemlje, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Do pekla in nazaj — film, 20.00 Film, 21.45 Šport, 22.35 Poročila
2: PROGRAM
16.30 Kompas, 17.00 Po Avstriji, 17.30 Bonanza, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Narodna glasba, 20.50 Deset pred deseto, 22.20 Poročila.

Vaš oglas v VESTNIKU
zanesljiv uspeh
TV MADŽARSKA
15.20 Antarktika, 1. del. 16.10 Imaš rad melono?, kratek film. 16.25 Šah mat. 16.50 Se še spominjaš? Operetni spored Roberta Rato-nyija. 17.25 Kronika Južnega Alfolda, spored študia Szeged. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Bolnica na robu mesta, nadaljevanka. 19.50 Zgodovina plovbe. 20.25 Kodaly. 20.55 Štirje lemi časi na Ba-latonu. 21.15 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8.05 Za otroke. 9.45 Rešil sem si življenje, film. 15.45 Modra plavut, avstralski film. 17.20Antarktika,2.del. 18.30 TV dnevnik. 19.00 'Klara Feher: Morje, L del nadaljevanke. 20.00 Umetnina tedna. 20.05 Mladinska ura; o nostalgiji. 21.05 V deželi Indijancev, glasbena reportaža o kanadskem Skalnatem gorovju. 21.35 TV denvnik.
15.25 Potopljena mesta, iugosl. kratek film. 16.00 Sola za badminton. 16.15 Otroci v hiši, nadaljevanka. 16.45 TV borza. 16.55 Tele-šport. 17.20 Kljubovanje, reportaža. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Petrocelli, ameriška serijska kriminalka. 19.45 Panorama, svetovno-politični magazin. 20.45 80 let na tehtnici, A. Babits. 21.25 TV dnevnik.
W, 29.
JULIJA 1982
STRAN 17
tedenski koledar
PETEK, 30. julij — Peter SOBOTA, 31. julij — Ignac NEDELJA, 1. avgust — Alfonz PONEDELJEK, 2. avgust — Evzebij
TOREK, 3. avgust — Lidija SREDA, 4. avgust — Janez ČETRTEK, 5. avgust — Snežana
kino
KINO
„PARK” MURSKA SOBOTA
30.	julija ob 18. in 20. uri in 1. avgusta ob 16., 18., in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: , .KRVAVA PLAŽA’ ’;
2.	in 3. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški barvni film; „NORI ZAPORNIKI”;
4.	in 5. avgusta ob 18. in 20. uri hong kongški barvni kinemaskopski film: „36 CELIC SHAOLI-NA”;
LENDAVA
30.	7. ob 17.30 in 20 uri ter 31. 7. ob 17.30 in 10 uri ameriški western film: „DVA SUPER BANDITA”;
prodom
MEŠANI GOZD prodam. Šalemenci 6. M—2631
ŠIVALNI STROJ „Danica” elektronik, malo rabljen, prodam. Andrejci 13. M—2631
PRALNI STROJ Gorenje, prodam. Juša Kramarja 11, M. Sobota. M—2632
GUME štiri mišelin 6,40 x 13 komplet s platišči in mizo s šest stoli, prodam. Stoti, Veščica 22. M—2633
HlSA, nova v Kidričevem naselju v Ljutomeru, se proda. Informacije Tibor Hari, Murska Sobota, Titova 9. M—2633
SKOBELNIK, skoraj nov, prodam. Tišina 6. M—2634 HlSO v surovem stanju v Radencih, možnost lokala, prodam. Informacije in ogled 2. in 3. avgusta pri Kumjek, St. Kovača 29, M. Sobota od 8. do 9. ure m od 15. do 16. ure. Cena 2,500.09,00 dinarjev. M—2635
MALE PUJSKE prodam. Sale-menci 25. M—2636
TOVORNJAK TAM Y6500 Kaso-nar (Paletni), prodam. Naslov na upravi lista. M—2638
ZASTAVO 1300 komplet ali po delih, prodam. Dankovci 21, Mačkovci. M—2639
BIKCA za vzrejo prodam. Pečarovci 86. M—2641
ZASTAVO 750 in Junior za kross, prodam. Lendavska 59, M. Sobota M—2642
STISKALNICO (prešo) za seno m slamo tip WSA 350 Welger v zelo dobrem stanju, ugodno Pr°“am. Naslov na upravi lista. M—2643 HlSO, starejšo v M. Soboti, prodam. Naslov na upravi lista. M—2646
KORUZO, luščeno, prodam.
Bratonci 163. M—2650
ŠIVALNI STROJ Veritas Mima z omarico in z motorčkom, prodam. Ogled možen v popoldanskem času od 15 ure dalje. Škedelj, Cankarjeva 48, M. Sobota. M 2651 KRAVO z drugim teletom prodam. Domjan, šalemenci 17, Puconci. M—2654	kt„„iav
VINO šmarnico, prodam. Na na uprayi lista. M—2655
SLAMO, balirano, večjo količino, prodam. Naslov na upravi lista. M—2656	. ..
r 4 registriran do junija 1983, ugodno prodam. Turnišče novo naselje 3. M—2657
KOSO za traktor DEUTZ, ugodno prodam. Hodošček, Zenkovci 38.	M—2658	. .
AVTOMAT za pivo na dve pipi z kompresorjem, kompletne, brezhibno deluje, takoj prodam Dostava na dom. 5,500 m, tel. 068 72-700. M—2662
KRAVO staro 4 leta, 9 mesecev brejo dobra mlekarica, prodam. Križevci 178 v Prekmurju. M—2663	„	
2 in pol toni trenobe .ZREČE in dvobrazdni traktorski plug, prodam. Kupšinci 67. M—2665
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednik^), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lonarnik. Feri Maučec (šbort). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (donisništvo), Branko Zunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in Zi 323; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
GOSTILNA z velikim gospodarskim poslopjem primerna za vsako obrt v predmestju Ljutomera, na prodaj. Vprašati pri Karlu Žumnu, Ormoška 27, Ljutomer. In-238 Vino klinton, prodam. Krapje 59.
TELEVIZOR črno-beli, nov, po zelo ugodni ceni prodam. Cezanjevci 15, Ljutomer. In—240 MOTOR od Škode 120 L — nov, prevoženih 18.000 km in nekaj rezervnih delov, prodam. Jože Budja, Logarovci 26/a, Križevci pri Ljutomeru. In—241 ELEKTRONSKE ORGLE prodam. Anton Kreslin, Panonska 107, Beltinci. M—2504 FIAT 750 in Renault 8, prodam. Lendavska 59, M. Sobota. M—2666
TELEVIZOR barvni, novejši Gorenje, prodam. Cvetkova 2, M. Sobota. M—2667
KUHINJSKE ELEMENTE, ugodno prodam. Informacije po tel. 21-944. M—2668
BUKOVE HLODE prvovrstne, prodam. IvanOvci 57, Bogojina. M—2669
ZASTAVO 750 v voznem stanju,prodam, lahko tudi za rezervne dele, prodam. Alojz Čemi, Martjanci 59/a. M—2670 Kravo po izbiri s teletom ali brez, prodam. Viktor Car, Kovačevci 31, Grad. M—2671
ŠKODO 100 S, dobro ohranjeno, prodam. Lukač, Krog 148/a. (ža šolo) M—2672
PUJSKE MALE in moped s tremi prestavami in ZASTAVO 101 — letnik 1975 registrirana 12 mesecev, prodam. Rakičan 82. M—2676
KIT CB postajo, prodam. Mlinarič Franjo, Velika Polana 106. M—2677
MOTORNO KOLO JAVA 250 kub. m, 2 valja, skoraj nov, prodam. tel. 81-238. M—2678 ENOOSNO PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Franc Žilavec, Tišina 56. M—2679
PARCELO v Puconcih prodam. Informacije pri Vlaj, Puconci 21/d po 16. uri. M—2683
HIŠO s 140 kv. m stanovanjske površine, skoraj dograjeno, v centru M. Sobote prodam. Parcela meri 650 kv. m. Pismene ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod „340 M”. M—2685
SVINJO, 3 mesece brejo, 170 kg, prodam. Odranci 91. M—2686 POHIŠTVO za dnevno sobo in globok otroški voziček prodam. Papič, št. Kovača 9, M. Sobota. M—2687
MALE PUJSKE prodam. Krajna 43. M—2688
19 arov 55 kv. m zemlje v Žepovcih pri Apačah, primemo za gradnjo prodam. Informacije po tel. 74-595 vsak dan od 6. do 14. ure. Naslov na upravi lista. M—2559 DROBILEC in LUšClLEC koruze prodam. Krog 135. M—2689 AUDI 60 v zelo dobrem stanju prodam. št. Kuzmiča 20, M. Sobota. Ogled možen v soboto in nedeljo od 8. do 12. ure. M—2690 VISOKOTLAČNO BALIRKO KLAS — POBEDA, puhalnik TAJFUN in balirano slamo prodam. Kupšinci 62. M—2691 WARTBURG caravan na novo registriran in skobelni stroj z dvema operacijama — starejše izvedbe — prodam. Gorjup, Puconci 100 ali Puconci 9/c. M—2692 ŠKODO š 100 registrirano do julija 83 prodam. Štefan Gjerek, D. Bistrica 174, Crenšovci. M—2693 KOMBANJ FERGUSON, kosa 270 cm, v delovnem stanju, in ostrešje za montažne hiše 10 x 10 m prodam. Štefan Ščančar, Rakičan 82, Tel. 23-196. M-2694 AVTO R-6, letnik 1972, prodam. Alojz Kurbus, Mele 22, Radenci. M—2695
OVČARJA, nemškega, starega 7 mesecev, prodam. Branko Baranja, Vanča vas 80. M—2696
.FOSLINE”, 8 kosov, 4 m dolge, 5 cm debele, suhe, JESENOVE, prodam. Lukač, Mali Bakovci 80. M—2697
BLATNIKE, nove notranje sprednje, za FIAT 1300, prodam. Vrbanjščak Jože, Banovci 34, Veržej. M—2699
TRAKTOR ZETOR 2511 in KOMBI ZASTAVO prodam. Arpad Barbarič, šalovci 195.
M—2700
PARCELO za vikend, veliko 46 arov, v Ivanovcih ob stari cesti
Ivanovci—Zg. Moravci, prodam. Etelka Lenart, Vrtna 5, Lenart v Slovenskih goricah, tel. 062 74-349. M—2701
TRAKTOR FERGUSON in cisterno Creina 3000 1 prodam. Štefan Pal, Lipa 60. M—2702
TELICO brejo, zaradi starosti, prodam. Moravci 101, Martjanci. M—2703
AUDI 100 na novo registriran, letnik 1972, ugodno prodam. Hozjan, Trnje 101. M—2704
HIŠO, primerno za vikend, v Gor. Bistrici ugodno prodam. Topolovec St. Rozmana 2, stanovanje 22, M. Sobota. M—2705
KRAVO staro 7 let s teletom prodam. Andrejci 13. M—2706
FORD TAUNUS 15 ugodno prodam, lahko tudi po delih. Jože Kolar, Domanjševci 4, Križevci v Prekmurju. M—2707
KRAVO, staro 10 let, s teletom, prodam. Ivanci 14, Bogojina. M—2711
R 4 registriran do junija 1983 prodam, informacije Lip, Bled, M. Sobota. M—2712
R 4 letnik 1978 prodam. Dokležovje 93. M—2714
FIAT 850 šport coupe, prodam za 23.000 din. Darko Korošec, St. Rozmana 12, M. Sobota. M—2716 MALE PUJSKE prodam. Puconci 92. M—2717
KRAVO prodam. Satahovci 33. M—2718
Pol ha otave za košnjo, prodam. Poznanovci 16, Mačkovci. M—2719
KRAVO s teletom prodam. Žit-tkovci 12, Dobrovnik. M—2720 KRAVO staro 7 let, 7,5 mesecev brejo, prodam. Satahovci 53. M—2721
OKNA TRODELNE (5 kosov) z roletami, dobro ohranjene, prodam. Gaberc, Veržej 42. M—2722 JAVO 350 prodam. Cena 25.000 din in kasetni radio za .4.500 din, prodam. Miran Satler, Kamenščak 35/C, Ljutomer. M—2723 ZASTAVA 1300 letnik 1972, prodam. Avgust Trstenjak, Križevci 18, Križevci pri Ljutomeru. M—2724
HIŠA, nova, v Kidričevem naselju v Ljutomeru naprodaj. Informacije: odvetnik Tibor Hari, Murska Sobota, Titova 9. M—2633
SAAR 99, letnik 1970, garažiran, nevozen, dobro ohranjen ugodno prodam. Informacije tel. 71-151. M—2727
ZASTAVO 750, letnik 1976, nujno prodam. Naslov na upravi lista. M—2728
NJIVO (primerno za gradnjo) in travnik vsakega po 40 arov, 8 km iz Murske Sobote, prodam. Banfi, Staneta Rozmana 15, M. Sobota. M—2729
HIŠO z vinogradom in več arov zemlje v Šalovcih (Kutoš) prodam. Mirko Toplak, Šalovci 195. M—2730
KRAVO, staro 7 let, 6 mesecev brejo, ali telico, 7 mesecev brejo, prodam. Pečarovci 109, Mačkovci. M—2731
OPEL REKORD 1700, cena 30.000,00 din, prodam. Avgust Krajnc, Radoslavci 13/a, Bučkov-ci. In—244
MOTORNO KOLO MZ 250 letnik 1979 prodam. Cena po dogovoru. Branko Ozmec, Krapje 46, Veržej. In—248
HSR 70 2 x 40 W, ugodno prodam.
Pristava 6, Ljutomer. In-245 ZASTAVO 128 C, staro 6 mesecev, prodam. Informacije tel. 22-059 od 15'ure dalje. M—2736
VW 1300, letnik 1971, dobro ohranjen ugodno prodam. M. Sobota, Prekmurske čete 8, informacije na telefon 23-331 ali ogled vsak dan po 15. uri.
MERCEDES 190 C, cena 30.000 din, nujno prodam. Balažko, Lendavska 17/a, M. Sobota. M—2742 KRAVO, 8 mesecev brejo in telico brejo 4 mesecev, prodam. Janez Horvat, Drakovci 75, Bučkovci. M—2708
MOSKVlC CARAVAN 1500, star 15 mesecev, prodam. Prisojna cesta 1, Radenci ali tel. 73-205 od 18 do 20. ure. M—2709
TOVORNI AVTO MERCEDES kiper 6 ton, prodam. Vitez, Nedelica 54/b. M—2710
sobe
SOBO s kopalnico v M. Soboti
iščeta mlada zakonca. Naslov na upravi lista. M—2681
SOBO s kuhinjo in s kopalnico, centralno ogrevano, iščem. Ponudbe na upravo lista. M—2713 SOSTANOVALKO sprejmem. Tel. 22-583. M—2715
SOBO in kuhinjo s samouporabo kopalnice išče zakonski par. Na relaciji M. Sobota—Lendava. T£. 71-075. M—2648
kupim
OTROŠKO POSTELJO kupim.
Naslov na upravi lista. M—2630
STARO LESENO HIŠO kupim.
Naslov na upravi lista. M—2682
KRAVO vozno (desno) kupim.
Kuronja Karel, Panovči 13, Križevci v Prekmurju. M—2698
zaposlitve
NATAKARICO, kvalificirano, sprejmem v redno delovno razmerje od 1. avgusta dalje, ostalo po dogovoru, Javite se od 27. julija dalje od 7 do 9. ure. Gostilna Gergjek, Tišina. M—2553 DVA FANTA in dve dekleti zaposli Gostilna pri ,,REZIKI” Nova Gorica. Hrana in stanovanje v hiši, OD po dogovoru. Tel. 065 21-369. M—2649
GOSTILNA na Gorenjskem zaposli kuharico in natakarico (za natakarico možna priučitev). Osebni dohodek dober, hrana in stanovanje zagotovljeno v hiši. Oglasite se pismeno ali po telefonu. Pirš Stane, Loke 1, 61219 Laze. Tel. 061 847-013, kličite po 14. uri.
In—243
razno
Inštruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Tel. 069
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
Ivana Hribarja
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo predstavnikom KS in DO Radenska za poslovilne besede ter družini Glažar za nesebično pomoč.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 57. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Bela Banko
iz Sebeborec 124
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znanceI?na prijateljem, ki so darovali vence, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pa pospremili njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo duhovniku za pogrebni obred, predstavni* KS za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hva
Žalujoči: žena Marija, hčerki Jolanka in Darinka z družinama ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
X 30. julija bo minilo 5 let, odkar nas je tiho zapustil n dragi sin, brat in ujec
Franc Žilavec iz Vanče vasi
ki
Odšel si tiho, poln dobrine in upanja, nam pa je ostala nepozabna bolečina. Vsem-ga še spominjate in sočustvujete z nami, iskrena hvala.
Neutolažljiva: oče Franc in sestra Angela z družino
Dragi mami in stari mami Barbari Golob iz Sebeborec vse najboljše in najlepše za 77. rojstni dan ter da bi še vrsto let zdrava, srečna in zadovoljna praznovala med najdražjimi — sin Jože, vnuka Stanko in Darinka.
21-341. M—2637
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, izdano pri Kombinatu G. Radgona — Vinogradništvo, št. knjižice 047357. Kovačič Slavko, Šalovci 100. M—2652
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice izdano pri Kombinatu G.
• Radgona TOZD Farma Podgrad,
št. knjižice 4921-3. Breznik Jožica, Drvanje 2, Benedikt. M—2653 Vdovec, star 45 let, zaposlen, z majhno kmetijo išče sebi primerno žensko. Resne ponudbe pošljite na upravo lista pod ,,SKUPNO ŽIVLJENJE”. M—2660 Preklicujem zaključno spričevalo, izdano na osnovni šoli Gor. Petrovci 1969 leta. Olga Kerčmar, Gor. Petrovci 80. M—2661 Obveščam cenjene stranke, da bo gostilna Hribček v Moščancih zaradi letnega dopusta zaprta od 2. do 16. avgusta. Po dopustu pa se spet priporočajo za obisk. M—2673
21.	julija sem izgubil dokumente pri Zvezdi v M. Soboti. Poštenega najditelja prosim, da mi jih proti naradi vrne na upravo Vestnika ali v slaščičarno Baki Žečinovič, Gornja Radgona (avtobusna postaja). M—2680
ZAHVALA
Se be borci, 26.6. 1982
Dragemu možu in očetu Ignacu Sobočanu iz Žiberc 53pri Apačah, iskrene čestitke za 40. rojstnidan in god ter izpolnitev vseh življenjskih upov — želijo žena Štejka, sinovi Drago, Ignac in Bojan. Enake želje tudi sinu oziroma bratu Ignacu za god.
Dragemu sinu in bratu Avgustu Bencaku iz Bakovec, ki je na od-služenju vojaškega roka na otoku Lastovo. Ese lepo ob praznovanju 19. rojstnega dnevu ter da bi se čimprej vrnil med svoje najdražje-Obenem mu želijo čimprejšnje okrevanje. Mama, oče, sestri Marija z možem, Regina, brat Franc, in stara mama.
Mariji Horvat iz Turnišča, kije M-julija praznovala svoj 19. rojstni dan iskrene čestitke ter izpolnitev vseh skritih želja — želijo oče, mama, brat Adolf, sestra Renata in sestra Klavdija.
Ni hujše bolečine, kot je nate boleč spom'
_________—
VESTNIK, 29.
STRAN 18
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega papa in opapa
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 82. letu starosti zapustila naša mama, stara mama in prababica
Bara Smej
iz Turnišča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnjipoti, ji darovali vence in cvetje, posebna zahvala g. kaplanu, pevcem za odpete žalostinke, zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin, predstavniku KS Turnišča tov. Dravcu za poslovilne besede.
Žalujoči: otroci Štefan, Marija, Marta, Jože, Alojz, Barbara in Ančka z družinami
M
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
28. julija mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Aleksandra Carja
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli pismeno in ustno sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede ter zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, 14. julij 1982	'
V globoki žalosti: hčerka Jolanka z družino
Ignac Raščan
iz Večeslavec
Praznina za teboj je boleča, a spomin na tebe ne bo ugasnil, dokler mi živimo.
Žalujoči: žena Marija ter otroci z družinami
Oh, ti nesrečna cesta, kaj si storila, da brez slovesa najdražje si nam vzela. Povej nam mož in očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s sabo si odnesel srečo našo.
Mnogo prezgodaj, komaj v 39. letu starosti, nas je nepričakovano, tragično za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, brat in zet
S cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 76. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek
Alojz Stertak
iz Nuskove 66
Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu k njegovemu poslednjemu domu, mu poklonili vence in cvetje ter v dobrodelne namene, sočustvovali z nami ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebna hvala društvu upokojencev iz Rogaševec za darovani venec, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbi na pihala iz Bakovec.
Franc Sebjanič
Žalujoči: žena Marija, sin Alojz z ženo Helgo, sin Jože z ženo Marijo, vnuki Maida z družino, Alojz, Bili m Bernard, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo.
iz Sebeborec
ahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, izrekli sožalje, darovali ze?ce >n cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno po Val? jzre^amo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, č. g. duhovniku za M^bni obred, Pevcem za °dpete žalostinke, govornici Majdi Pavličevi in magistru kolekf ^rJavcu za poslovilne besede in sodelavcem ŽVZ M. Sobota, podjetju Sobota, 1Vu Mure in OŠ Puconci. Iskrena hvala za darovani venec Viljemu Ratkaju iz Dobrovnika.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
kujoči: žena Šarika, sinova Emi in Feri, hči Marjana, sestra Irena z družino, tašča in ostalo sorodstvo
S cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami švežimo, a v srcu je polno bolečin.
V SPOMIN
19. julija je minilo štiri leta polne žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Franc Gomboc
iz Ženavlja
Nikoli te ne bomo pozabili. Spomin na tebe še živi in bo živel, dokler bomo živeli mi. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Ane Cor
roj. Cizel iz M. Sobote
ste jo p zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki izrekli s Prpmi 1 Pa njeni zadnjipoti, sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno osebjuk^Za fv’ nJen £r°b Pa zasuli z venci in cvetjem. Zahvala zdravnikom in skunn	’n- 'nternega oddelka soboške bolnišnice, predsedniku krajevne
P °sti Alija Kardoša za globoko občutene besede ob slovesu, župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Ah kako nam sonce milo sije, ker smo vedno žalostni, smo najdražje na svetu izgubili, tebe mož in oče ljubljeni.
V SPOMIN
22.	julija mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
Franc Rituper
upokojenec iz Otovec
Ni ure. ne dneva, da se ne bi spomnili in občutili praznine, kije nastala za teboj. V naših srcih so ostale bolečine, nezaceljene rane. Bridko je spoznanje, da te ni več, vendar v naših srcih še živiš in boš živel do konca naših dni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, krasite njegov grob s cvetjem in prižigate sveče.
Žalujoči: žena Irena, sinova Franc in Rafael z Nives ter sestra Sidonija z družino.
ZAHVALA
Ob grenki in prerani izgubi moža, očeta in dedka
Ivana Kotnjeka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili darovali vence in cvetje, se poslovili od dragega pokojnika in nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo predstavnikom D PO, društvu ZB, lovski družini, društvu invalidov in društvu upokojencev. Hvala tudi našemu prijatelju prof. dr. Ivanu Krampaču. kije skrbel v času težke bolezni za našega dragega pokojnika in nam zvesto stal ob strani.
Murska Sobota, 13. julij 1982
Žalujoči: VSI NJENI
Žalujoči: žena Marika, sinova Zvonko in Boris z družino
29- JULIJA 1982
STRAN 19
v besedi in sliki po pomurju
GASILSKO SLAVJE V GANČANIH
S solidarnostjo do novega avtomobila
OBRAMBNO USPOSABLJANJE )ELAVSKO-KMEČKE MLADINE
Gasilsko društvo Gančani je v nedeljo pripravilo slovesnost, ki so jo povezali s praznovanjem dneva vstaje slovenskega ljudstva in prevzemom novega gasilskega avtomobila. Slavnosti so prisostvovali številni gasilci iz okoliških vasi in pa krajani.
MBM RtMI
Po pozdravnem nagovoru predsednika društva Antona Sabotina sta na proslavi govorila sekretar gasilskega društva Štefan Maučec in predsednik skupščine krajevne skupnosti Štefan Maučec. Oba sta poudarila pomembno vlogo, ki jo ima gasilsko društvo Gančani, hkrati pa izrekla zahvalo krajanom, ki so s solidarnostno akcijo omogočili na
Vabimo vse izseljence in zdomce, ki so trenutno doma, da se srečanja udeležijo.
Prevzem ,,motorke” na Gornji Bistrici. Foto: S. S.
(Foto: J. G.l
LEPŠA IN VEČJA TRGOVINA - Pred nedavnim so v Gornjih Petrovcih brez posebne slovesnosti odprli prenovljeno in razširjeno trgovino, v kateri je poslej moč kupiti tudi železnino, gradbeni material, izdelke bele tehnike in drugo tehnično blago. Trgovsko po-
djetje Potrošnik je za obnovitev in razširitev prostorov vložilo več kot 2 in pol milijona dinarjev.
VELIKO TOMBOLO
Tradicionalno
srečanje izseljencev
in delavcev na začasnem delu v tujini bo v nedeljo, 8. avgusta ob 15. uri
MED GLAVNIMI DOBITKI JE PET AVTOMOBILOV PRVI DOBITEK GOLF JGl
V MORAVSKIH TOPLICAH (restavracija)
izseljenska matica za Pomurje Občinska konferenca SZDL M. Sobota
bavo novega gasilskega avtomobila, kar je za kraj velika pridobitev. V imenu občinske gasilske zveze Murska Sobota je spregovoril sekretar Konrad Vuček, kije zaslužnim gasilcem tudi podelil priznanja. Zlatko značko 1. stopnje občinske gasilske zveze je prejel Šte-
fan Pucko, zlato značko druge stopnje pa Franc Horvat. Značke za 50-letno delo sta prejela: Matija Sabotin in Štefan Pucko, za 30-letno Anton Sabotin, za 20-letno Jože Vidonja in Franc Horvat ter za 10-letno delo v gasilskem društvu Štefan Erjavec, Štefan Maučec, Marjan Horvat, Jože Bobovec, Alojz Tivadar in Štefan Horvat. Posebno pri-
znanje za tesno sodelovanje pa je GD Gančani podelil predsednik občinske gasilske zveze Radlje ob Dravi Anton Zver. »Boter« prireditve je bil Ivan Jerič.
Novi gasilski avtomobil je veljal 590.000 dinarjev. Krajani so s prostovoljnimi
prispevki zbrali 270.000 di-  natjev, 180.000 dinaijev je I prispevala OGZ M. Sobota S in 80.000 dinarjev KS Gančani, V kulturnem programu E so sodelovali recitatorji, 1 harmonikar in beltinska S folklorna skupina. Novi gasilski avtomobil je predal S namenu predsednik skup- 1 ščine KS Gančani Štefan
Maučec.	„
Feri Maučec
Kljub vročini je bilo v minulih julijskih dneh v centru obrambnega usposabljanja na Negovi, ki ga je v začetku leta formiral občinski štab za teritorialno obrambo Gornja Radgona, živahno. Devetdeset mladincev in mladink, ki ne obiskujejo šol usmerjenega izobraževanja, je namreč tu na tritedenskem usposabljanju pridobivalo osnovna vojaška znanja. Pri tem je letos upravni organ za ljudsko obrambo, ki je organizator tovrstnega usposabljanja, posebno pozornost namenil predvsem praktičnemu pouku mladih.
Poleg vojaškega pouka so se mladi delavci in kmetje srečali še z družbeno-politič-no vzgojo, vključeni pa so bili tudi v interesne dejavnosti v prostem času. Naš obisk je bil povezan z nastopom vojaškega zabavno glasbenega ansambla iz Ljubljane, ko so na
,,Znano je, da so šulinski gasilci pred tremi leti kupili stari gasilski avto," mi piše neki Goričanec in dodaja, da je registracija tega avta vprašljiva. Nadalje zvem iz pisanja, da zaradi tega ne dobijo niti dinarja dotacije za gorivo. Vse to je mojemu Goričancu znano, kaj zdaj ta avto počne v gozdu blizu kovaške delavnice, to mu pa ni jasno in razmišlja, če imajo morda šulinski gasilci avoj avto tam zato, da bi v njem gnezdile gozdne' ptice. Ker se tudi njemu takšna rešitev „zadeve" ne zdi pravšnja, mi pi-
GASILSKO DRUŠTVO GORNJA BISTRICA
prireditev v tabor povabili tudi okoliško prebivalstvo in predstavnike KS Negova, s katerimi zgledno sodelujejo.
Izpostaviti velja predvsem to, da usposabljanje mladih poteka na prostem, torej v naravi, kjer so skupaj fantje in dekleta. Takšen način življenja in dela pa omogoča
še, naj vprašam šulinske gasilce, kako dolgo mislijo pustiti samevati avto blizu Kančeca. Pa še to naj bi zvedel — da ne bodo vsega krivi le Sulinčarji — kdaj nameravajo lucovski gasilci pospraviti šotorišče iz lesa in brezovih vej izpred gasilskega doma, katero so tam postavili še pred dobrima dvema mesecema, ko so svečano praznovali 50-letnico uspešnega in vsekakor pohvale vrednega delovanja.
Vidiš, spoštovani bralec, vse to naj bi zvedel in tako pomiril Goričanca, ki mu skrb za druž-
Zgradili 13 vodnjakov <	- rt v
Objekti so veljali 797.433,90 dinarjev, od tega so vaščani v obliki krajevnega samoprispevka primaknili 350.000 dinarjev, ostala sredstva pa so zbrali gasilci z raznimi prireditvami in prostovoljnimi prispevki. Gre torej za ogromno denarja, ki pa ga Bistričanom ni bilo težko dati iz rok, saj se zavedajo pomembnosti civilne zaščite, torej varovanja
svojega in družbenega premoženja. Glede na to, da gasilci premorejo tudi ustrezno dolžino cevi, je poslej mogoča intervencija na katerem koli koncu vasi.
Nedelja pa se bo Bistričanom vtisnila v spomin tudi zaradi „ uradnega” prevzema motorne brizgalne. Le-to so sicer kupili že pred letom dni, vendar so jo slavnostno predali namenu na nedeljski slovesnosti.
Konjeniški klub Ljutomer vas vabi
8. avgusta ob 14. uri na
odnose, ki temeljijo na tovarištvu, medsebojni pomoči in enakopravnosti. V dvajsetih dneh bivanja na terenu je mentorjem v veliki meri uspelo uresničiti geslo »vsak mladinec usposobljen vojak«, k čemur so veliko prispevali tudi mladi s svojo zavzetostjo.
beno lastnino očitno ni poslednja stvar na tem lepem svetu. Am; pak, če bi to hotel zvedeti, bi moral sesti v avtomobil in se odpeljati ,,gor ta". Bencin je Pa danes hudičevo drag luksuz, zato upam, da mi tega ne bo treba počenjati, saj mi bodo šulinski m lucovski gasilci to lepo pismeno obrazložili in dokazali, da ni čisto tako, kot je tukaj napisano. A« ni to najbolj enostavno in P°' steno? Vsaj nobene svaje ne bo-Ce to drži, potem naj obvelja tista: bela breza, zeleni bor, čakam hiter odgovor . . . Dodo
SZ
Lahko torej ugotovimo, da so v teh vasi v nedeljo slavili dve delovni zmagi. Mimogrede naj povemo, da imajo v vasi poleg vodnjakov še 26 hidrantov.
Nadvse slovesno je bilo na Bistri' ci. Ob zadružnem domu, kjer Je bila proslava, so se zbrali skorajda vsi vaščani. Po podanem finančnem obračunu in prevzema vodnjakov in brizgalne ter slav-
nostnem nagovoru 
vaškega odbora SZDL Ste	rni
žka je bil dokaj bogat program. Posebej folklorno mešani pevski zbor, skupino, mladince in točko iz vaškega 1 jana, Prireditev pa še ni bila na nadaljevala se je z z joneta' kateri je igral ansambe Kmetca.
V letu 1982 začeto investicijo — gradnjo 13 požarnovarnostnih vodnjakov — so gornjebistriški gasilci končali v nedeljo. Tedaj so tudi podali obračun svojega dela.