Najtežje so besede slovesa, težke obležijo na srcu, nemo jih izrekajo oči. kretnje, cvetje v rokah. Toda bolečina, ki nas lomi ob smrti najdražjega sina •Jugoslavije, nas obenem jekleni v volji. Ha dvignjene glave, prav tako kot je to znal Tito. stopamo po Titovi in na$i poti neodvisnosti, svobode, moči in trdnosti: ni jih dedičev, ki bi prevzemali v čuvanje in plemenitenje dragocenejše zapuSčine od te, ki nam jo je zapustil Tito. ni ga, ki bi nam mogel vzeti bratstvo, enotnost, vezivo naše moči in obstoja, kar nam je Tito dobesedno položil na srce.
žitelji: občinska konferenca SZDL Kranj, Radovljica, Skorja Loka 'dt - Izdaja Časopisno podjetje »Ina) ~ Glavni urednik Igor Slavec tvorni   urednik    Andrej Zalar
Kranj,  petek, 9.5. 1980 Cena: 5 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1984 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
giLASILO    SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNEGA LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
jegove pomladi
i ne bomo pozabili najlepše, najbolj cvetoče, najtop-ijbolj sončne, najbolj čudežne pomladi petinštiridesete, h hramov gora, od Krke, od Kolpe, od Save so se utrgale z zadnjih položajev in hitele proti beli Ljubljani. Ni bilo /jptgrad zanje. Le kje so dobili ljudje toliko zastav? Kaj je Miko cvetja na vrtovih, da so ga polne ulice? se sprašujejo »i, ki prihajajo v obljubljeno Ljubljano, osvobojeni Kranj, Vike, Celje, Novo mesto... Sreča, tako velika, da boli... {m. je, zda j je zares konec. Odprla so se taborišča, umolknila '-ara. Svoboda. Štiri leta so zanjo krvaveli in padali najboljši *wi in hčere nafte zemlje. Za svobodo domovine, za vso to *4«*ano v prah  poteptano, čudežno vezenino, kot je rekel
Čudežna vezenina je s krvjo in solzami oprana dobila nov »t Ponujala je vse žlahtnejša, z vsako pomladjo bogatejša, Ina, bolj dragocena. Naša domovina. Gradili smo jo z rokami. Zgradili smo jo sami in samo naša je, to lahko mo vsakomur. Petintrideset svobodnih let smo jo gradili, •mno delovnih  bitk  smo izvojevali. S Titom. Z revolucio-. borcem za svobodo, za mir, za lepši jutrišnji dan vsega Njegova beseda je  kot zdravo seme padalo povsod na tla. Pa naj so nekateri zunaj priznali ali ne. Če ne še vzklilo bo to seme jutri, toda še hitreje in še močneje, še Naredilo  bo   korenine za novo rast, tako vkleščene Ijo. da jih ne bo moč nikoli več izpuliti .. . *t je pomlad.   Pomlad osemdesetega. Spet je cvetoča, pot gre narava in se ne meni za ljudi. Pa vendar se mi je o, da je oni trenutek, ko so povedali, in me je hotelo dušiti morala ven, k oknu po zrak, da je tisti trenutek nehalo ati. Vse se je  umirilo, zamolknilo. Le kaplje so počasi W«ie a čeinjevih cvetov, s streh, žlebov . . . Tudi narava je mladih ...
V«em nam bo ob tej pomladi ostal v spominu čudovit lik |*eka, ki je vse življenje vedel kaj hoče: da hoče svobodnega . '#jtca, avobodnega kmeta, svobodo in blagostanje vsega sveta. !»a*bo nobeni babici več treba krasti semenskega krompirja fcjedi Jakupinki, da bi preživeli še tisto pomlad, da ne bo treba Hrtkotn prodati psa Polaka za srebrnik, ki je pomenil kašo, y»e*. Da ne bo več okov. da ne bo več črnih in belih, da ne bo »»pokalips vojne.
Ti pomlad   nam   ga   je vzela. Zadnja  njegova  bitka je '/»na. Tita ni več, ostal pa bo v naših srcih, v srcih vseh v/r*\nih ljudi sveta. In ostaja Titova Jugoslavija, ki danes ni q  4 le mala pikica na zemljevidu sveta. Svet nas pozna in ceni Widomovino. Titovo domovino. Vprašajte malega kenijskega v»,jta, če ve za Jugoslavijo! Morda mu bo Jugoslavija zvenela Mi*čudno, ker jo boste izgovorili po naše, toda recite zraven **V> Tito, pa se mu bodo usta raztegnila v širok nasmeh in oči bodo zaigrale: Tito, Tito, prijatelj ...
Josip Broz Tito 1892 - 1980
Včeraj opoldne smo na Dedinju, kot je sam želel, tam kjer je prebil veliko svojega delovnega časa in kjer se je vedno rad mudil, položili k zadnjemu počitku našega Tita, človeka, ki je bil že za življenja legenda. Človeka, ki je bil dolga desetletja najtesneje povezan s svojim ljudstvom, dolga desetletja del življenja našega nemirnega stoletja. Neskončno dolga in Široka, kot mogočna reka, je bila žalna povorka, v neskončno a dostojanstveno žalost se je zavila vsa Jugoslavija.
Na njegovo zadnjo pot so ga pospremili člani družine, vojaki vseh enot nase ljudske armade, rudarji in kovinarji, 356 zastav borbenih enot njegove partizanske armade, proleterskih, jurišnih borbenih, ki so bile priče vojnih zmag, med njimi 21 italijanskih, 1 ruska, 1 francoska in 1 bolgarska, najvišji predstavniki federacije in republik, narodni heroji v častnem spremstvu vzornika -heroja, letala vojnega letalstva in več kot 200 delegacij vlad, držav in strank iz več kot sto držav, v katerih živi prek 3,5 milijarde ljudi. Stopali so med kordonom poldrugega milijona Srbov, Bosancev, Črnogorcev, Slovencev, Makedoncev, Hrvatov in drugih Jugoslovanov, ki so prišli na beograjske ulice pospremit svojega predsednika na zadnji poti. .       ; , ,
Ob neizprosni bolečini slovesa je bilo slovo priznanje Titu za njegovo delo in prizadevanja, izpričalo je, kaj je Tito pomenil nam in za ves miroljubni svet. Solze, ki se jih niso sramovali ne otrok, ne starec, ne ženske, ne delavci, intelektualci, kmetje in ne državniki, so potrdile pravilnost njegove poti m veličino njegovega življenja ter bogastvo njegove dediščine.
»Najdražji, tovariš Tito! Mladina se poslavlja od tebe z obljubo, da trdno ostaja na poti, ki si jo začrtal«, so povedali mladinci iz vseh republik m pokrajin, ko so na žalni oder postavili štafetno palico, ki je v nedeljo prekinila svojo pot v Liki.
»Velikokrat smo se zbirali ob različnih dogodkih, surovih in dramatičnih.
Imeli smo lepe in zelo težke trenutke,« je v poslovilnem govoru pred zvezno skupščino dej-al predsedujoči v predsedstvu CK ZKJ Stevan Doronjski. »Sestajali smo se s Titom desetletja. To pot smo se zbrali v žalosti, da se poslovimo. Iz naših vrst odhaja revolucionar in delavec, komandant naše armade in predsednik, človek, ki je poosebljal našo enakopravnost, bratstvo in svobodo - Tito. Ostaja nam njegovo delo, njegova dediščina, ki jo bomo čuvali in na kateri se bo razvijala naša Jugoslavija: bratstvo in enostnost, samoupravljanje in neuvrščenost «
Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Koliševski se je od Tita poslovil pred grobom na Dedinju: »Sedaj smo te izgubili, vendar trdno odločeni, da se borimo za vse dosežke, za vse, za kar si se Ti boril in se trudil, za bratstvo, enotnost, za samoupravljanje ter prijateljstvo in mir med vsemi narodi sveta. Naša revolucija mora ostati takšna kot je bila. Mora ostati Titova: trdna in humana, napredna in človekoljubna.«
O U A S 2.STRAN
petek. 9. maja m.
Sekretar za ljudsko obrambo SR Slovenije — Martin Košir
Bil sem z njim v Colombu
Med tistimi, ki so se večkrat srečali ali bili t ljubljenim predsednikom Titom, je tudi znani družbenopolitični delavec, nekdanji predsednik kranjske občinske skupščine, zdaj pa republiški sekretar za ljudsko obrambo. Martin Kosir.
»Junija 1943 sem Sel v partizane. Kot mlad fant sem takrat prvič zvedel, da ima partizanska vojska vrhovnega komandanta. Nisem si znal predstavljati. kakSen je Tito. Slutil sem le, da je to velik človek, da ima posebno moč. Le taksen je lahko vrhovni komandant in Se generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije. Prvič pa sem videl Tita na sliki (mislim, da je bila grafika Božidarja Jakca) v neki broSuri, ki sem jo po sprejetju v Skoj dobil v XIV. diviziji. Takrat sem si tudi zaželel, da bi tega človeka enkrat resnično videl.«
Mnogi so se potem srečali z njim že 1946. leta, ko je bil na Jesenicah in govoril železarjem. Martin Košir pa je bil 1. maja 1947 na prvomajski proslavi v Beogradu.
»Takrat sem sanjaril, da se bom morda celo z njim slikal. Seveda so bile to le želje. Tito je potem večkrat prihajal v Slovenijo na Brdo in na Bled. Spominjam se njegovega obiska na Gorenjskem sejmu.
Prvič v življenju pa sem imel izredno tremo 25. maja 1962, ko sem bil kot predsednik okrajnega odbora socialistične zveze izbran v delegacijo, ki je obiskala tovariša Tita. Z Gorenjske smo mu takrat dali gorjuške cedre. Rekel je: ,Zakaj ste mi to prinesli, ko so mi prepovedali kaditi.4 Vendar jih je bil zelo vesel.«
Ze leto dni kasneje pa Martin Košir kot  predsednik kranjske
občine sprejema predsednika Tita na Brdu pri Kranju.
»Nisem vedel, kako naj ga pozdravim, kaj naj rečem. Vendar se je hitro razpletel pogovor o zaposlenih, investicijah, tovarnah, stanovanjih. Tito pa se je takrat Se posebno zanimal, kako je s kmetijstvom. Videl sem, da resnično vedno misli na vse.«
Srečanja Martina Koširja s Titom so bila potem pogostejša.
»Nepozabna pa so tista Štiri leta, ko sem delal v Beogradu. Ko se je bližala konferenca neuvrščenih v Colombu, sem prevzel nalogo, da moram skrbeti za varnost predsednika na konferenci. Klimatski pogoji tam so bili slabi in predsednikovo zdravje" ni bilo najboljše. Zato smo se odločili, da bo njegova rezidenca na ladji Galeb. Tam je potem delal in sprejemal državnike. Takrat sem videl, kako priljubljen je naS predsednik. Indira Gandhi je Želela, da bi po konferenci Tito obiskal Indijo. Zaradi zdravja smo mu to odsvetovali. Zato ga je indijska predsednica sama obiskala.
Na poti domov iz Colomba se je predsednik slabo počutil. Ko pa smo preleteli bolgarsko-jugo-slovansko mejo, je kot prerojen zapel: ,0 moja domovina.' In ob pristanku v Puli se je počutil popolnoma zdravega.
Danes mi je hudo, vendar srečen sem, da sem spoznal tega velikega človeka. Tito nikdar ni bil osebna oblast. Bil je osebnost, iz katere je vela inteligenca delavcev, kmetov, samoupravljanja . .. Njegova dediščina je velika. Tolikšna, da nas ne more nič presenetiti. In čeprav se ta hip poslavljamo od njega, bo Tito Živel z nami naprej.«
Žirovci so se poklonili umrlemu predsedniku
Velja: Tito je bil, Tito je in Tito bo!
Častnemu članu v spomin
KRANJ - Pokojni
»Delovni ljudje in krajani Zirov. zbrani na žalni seji ob smrti voditelja in heroja, stratega vseh naših zmag, velikana boja delavskega razreda, boja za svobodo in enakopravnost naših narodov, za srečo in humane odnose v vsem svetu, graditelja neuvrščenosti — Josipa Broza Tita. izražamo globoko bol ob tej nenadomestljivi izgubi. Moč Jugoslavije je v enotnosti vseh narodov in narodnosti in v neuvrščenosti, zato delovni ljudje Zirov zagotavljamo, da se bomo Se bolj zavzeto prizadevali za dosego ciljev, za katere je gorel in izgorel predsednik Tito,« so v sožalni brzojavki centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije zapisali 2irovci.
Na žalni seji v dvorani kulturnega doma so se zbrali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij, društev in klubov, predstavniki verske skupnosti, krajevne skupnosti ter številni krajani, pionirji in mladina, s težko bolečino ob smrti tako velikega človeka, kot je bil Tito. Predsednik skupščine kra-' jevne skupnosti Tone Oblak, ki je spregovoril o liku in delu pokojnika, je dejal:
»Umrl nam je Tito. Umrl je naš Tito, ki je zgradil novo Jugoslavijo. Smrt nam je vzela človeka, ki so ga priznavali za državljana sveta. Bil je ugleden poveljnik, ki ni kot drugi
vojskovodje osvajal, temveč osvobajal. Bil je državnik, ki je svojo modrost črpal iz ljudskih množic. Bil je osebnost, ki je vplivala na zgodovino ne samo naše države, temveč vsega človeštva.
To so deli podobe — portreta predsednika Tita. To je vidno v njegovem nastopu pred zagrebškim so-diSčem. v njegovem snovanju slovenske in hrvatske partije, boju proti frakcionaStvu v komunistični partiji Jugoslavije, v njegovem vodenju narodnoosvobodilne borbe, v boju za neodvisnost Jugoslavije, v njegovi neomajnosti, s katero se je boril za mir vse do zadnjih dni. Vse to je Tita že za življenja povzdignilo v legendo.
Tita ni več in izguba nam nalaga veliko dediščino, ogromno volje in truda, da bodo njegove cilje in ideale uresničevali. Smo se od Tita dovolj naučili? Verjeti je treba, da smo še in bomo znali naprej. Smo bili dovolj vestni in marljivi učenci? Verjeti moramo v to, čeprav smo se mogoče včasih preveč zanašali na to, da imamo Tita. Vsem mora biti jasno, da posedujemo lastno voljo in moč. Od dostojanstva, ki ga je predstavljal Tito, ne smemo in ne moremo obstojati.
republike in Zveze komajustav Jugoslavije Josip Broz-Tito je postal leta 1977 častni član Planinskega društva Kranj, lil gaj co, častno značko in alpiniaueai cepin so kranjski planinci izreaV li predsedniku med njeforiai obiskom na Joštu. člani uprav* nega in nadzornega odbora Ha* ninskega društva Kranj ia Malini člani so se v sredo popoka« zbrali na talni seji in p a tat* trajen spomin na velikega telja in prvega člana kraajakcfi Planinskega društva.
Odšel je velikan stoletja
»Skozi eter je šinila vest, da »
> nase
Tita, šinila je z" vzhoda na zahod
prenehalo biti junaško srce
Velja: bo!«
Tito je bil, Tito je in Tito
juga na sever, po vsej zemeljski oba trepečejo delavska srca ...«
Tako je ob vesti o smrti ljublieae-A' ga Tita zapisal Jože Žemljic u Skoe » je Loke, zaposlen kot pek v temelja organizaciji Peks ABC Loka Taki ko je zvedel za smrt predsedniki, na delu napisal pesem, v spomin Tita. v zahvalo . . .
Glasbena šola
Radovljica v spomin Titu
Učence in učitelje glasben* *•» Radovljica je smrt predsednika fi*] kot vse druge ljudi globoko praa*j la, še zlasti, ker je bil velik glasbe in petja. Njegovemu so se oddolžili s priložnostno stavo fotografij, ki ponazarjajo a*; 1 čanje predsednika Tita z mladi* glasbeniki  in  pevci.  Razstavili •] tudi notna gradiva skladb o Titu
V torek, 13. maja, ob 18. uri r*a bodo priredili v dvorani radovlparj graščine spominski koncert pod slovom Pesmi o Titu. Razen u< glasbene šole, ki bodo nastopili i strumentalnimi skladbami, bo deloval   tudi  dekliški pevski i Pedagoške gimnazije v Radovi
»Tito Je bil, Ttto je in Tito bo ostal v naših mislih, srcih in dejanjih« je zapisano na pni strani knjige žalosti v paviljonu NOB v Tržiču v katero se je doslej vpisalo že skoraj tretjina občanov. Ti v teh dneh grenkobe še vedno prihajajo in izražajo svoja čustva, tako kot nekdo
*l Jl " trV?£° r?*° *WW; »Ni izraza za bolečine, ki nas obdajajo.« - Foto: F Perdan J J
J
Križaj na častni straži
Med redkimi Gorenjci, ki so kitali ob krsti predsednika Tita v .kupščini SFRJ v Beogradu, je bil naš najboljši alpski smučar Bojan Križaj, ki se je s Titom ;<rečal lani v Bohinju, ko mu je irročil kipec Bloškega smučarja.
JANEZ ZUPAN IZ KRANJA:
»Dober človek je bil. Vedno se je boril za mir, ne samo pri nas, po vsem svetu. Zato ne smemo dovoliti, da bi ga pozabili. Zato že vrsht let zbiram slike njegovih potoiKinj, predvsem njegovih obiskov na Gorenjskem, ko se je srečeval z delavci, kmeti, pionirji. Slike in časopise bom shranil za otroke in vnuke, da se ga bodo spominjali tudi čez dolga leta .. .#
Žalna seja v Žireh
»Glejte, Joža ide!«
Marija Soklič iz Zasipa se ie pred drugo svetovno vojno učila poklica v vasi v bližini Kumrov-ca. Čeprav so od tedaj minila že dolga leta, se Marija tistih dni takole spominja:
»Najbolj mi je v spominu trenutek, ko smo dekleta delala v šivalnici in nenadoma je mimo hiše prišel Tito. Tedaj smo ga poznale kot Joža. Ena izmed deklet se je vzdignila in dejala: Glejte, Joža ide, in bile smo takoj pri oknih. Bil je vedno izredno lepo oblečen, postaven fant, vedele smo tudi, da je oblastem stalno trn v peti, saj so nenehno vpraševali po njem. Karkoli se je že v vaseh v bližini Kumrovca zgodilo, vedno naj bi bil sokriv ali soudeležen tudi Joža, ki je bil že tedaj zaveden komunist. Nasploh so bili ljudje v tistih krajih vedno ponosni, vzravnani izredno delavni, Joža pa živahen in nadvse prijeten fant, ki so ga imeli vašča-ni izredno radi.«
Srečno v novem letu
France Perdan je kot fotoreporter Glasa petindvajset let beležil s fotografskim aparatom obiske in srečanja Tita z Gorenjci in na Gorenjskem. Prva njegova slika je nastala tedaj, ko je Tito obiskal kranjski sejem in od tedaj dalje je obeležil številna prisrčna srečanja Gorenjcev « Titom.
»Najboj mi je v spominu Tito tedaj, ko se je nekaj dni po novem letu mudil na Brdu pri Kranju. Bilo jih
{e le nekaj, ki so ga obiskali, sam naj ►i fotografiral to srečanje s Titom. Bil sem v lovski sobi, ko je prihajal in se rokoval z gosti, pritisnil sem na »prožilec, v naslednjem trenutku pa je povsem nepričakovano pristopil k meni in mi zaželel srečno novo leto. Bil sem presenečen, obenem pa srečen, še posebej, ker tega res nisem pričakoval. Čeprav mi bodo številna srečanja ostala v nepozabno lepem spominu, mi je prav ta trenutek najljubši...«
Žalost zamejskih Slovencev
»Tito se je boril za nas*
Novica o smrti predsednika republike in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita je boleče in kruto odjeknila tudi med zamejskimi Slovenci v Avstriji in Italiji ter na Madžarskem. Tito je bil tudi njihov voditelj, njihova opora in njihov prijatelj, ki se je vedno zavzemal za njihove pravice, ker je znal globoko doumeti pomen narodnostnih skupin v sosednjih državah. Večkrat se je srečal s predstavniki naSih narodnostnih skupin v sosednjih državah. Zadnje taksno srečanje v Beogradu je bilo še posebej prisrčno in ustvarjalno.
Številni zamejski Slovenci so se udeležili slovesa od predsednika Tita v Ljubljani. Nič manjSa od naše ni bila njihova bolečina. Tito* bil tudi njihov.
»Čeprav smo vedeli, da je njegova bolezen resna in da te bori s smrtjo, smo vendar upali, da bo zmagal tudi ta boj taka kot je že številne pred njim,« je dejal predsednik Slovenske kulturnogospodarske zveze v Trstu Boris Race. »Tito je tudi na* ae samo zato, ker smo del slovenskega naroda, temveč tudi zato. ker smo v narodnoosvobodilnem boju sodelovali pod njegovi« vodstvom, ker je v svoji zunanji politiki pomirjevanja postavil temelje sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo.«
Dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovenca je dejal:
»Tito se je vedno zelo zanimal za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Leta 1976, pred tako imenovanim preštevanjem, nas je sprejel v Beogradu. Tito nam je vlil poguma in zaupanje v prihodnost, ko je dejal, da uživamo pri vseh demokratičnih silah Avstrije vso podporo. Tudi v pogovorih s kanclerjem na Brdu se je zavzemal za nas in pokazal velik« razumevanje našega problema. Zgubili smo velikega človeka, velikega prijatelja!«
Za Janeza Wutteja-Luca, koroškega partizana in borca, je Titova smrt težak udarec. Umrl mu je komandant, pod katerega poveljstvom se je boril.
»Njegova misel .tujega nočemo - svojega ne damo' je tudi naša. Med nami koroškimi Slovenci ni bilo šovinizma. Ne mm moji soborci, temveč vsi avstrijski demokrati se zavzemamo a plodno in enakopravno sodelovanje z vsemi narodi. Tak je bil a nas Tovariš Tito, to je predstavljal za nas. Prizadeti amo ii žalujemo za njim. V zadoščenje pa nam je, da danes enako čutijo tudi tisti, ki vedno niso z njim soglašali.«
»Ko je neizprosna usoda postala resnica, moram izreči vsesa jugoslovanskim narodom in narodnostim globoko sožah> ob smrti predsednika republike maršala Tita,« je dejal predsedna Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter. »Koroški Slovenci in še posebno koroški partizani, ki smo se borili pod junaškim vodstvom maršala Tita v jugoslovanski naroda«, osvobodilni vojski na strani zavezniških sil proti nacifazhnao, se kot del slovenske narodne celote pridružujemo žalosti vas« Jugoslovanov. Zavedamo se, kako tragična in usodna je na««, domestljiva izguba te enkratne zgodovinske osebnosti za Jugoslavijo, za našo narodnostno skupnost, za ves svet...«
»Prepričan sem,« nadaljuje dr. Zvvitter, »da so ideje ia cilji velikega pokojnika tako zakoreninjeni ne le v jugoslovanski samoupravni socialistični družbi, ampak v vsem svetu, da bedo učinkovali v prid ohranitve miru na svetu tako kot danes tadi s* v prihodnosti. Slovenci na Koroškem se klanjamo apoaaiai trikratnega narodnega heroja maršala Tita!«
ii MAJA 1980
.3.STRAN O LAS
^ obvezujejo, da bndt> nadaljevali po Titovi poti. Foto: F. Perdan
itova moč je v vseh nas
torkovem Žalnem zboru v kranjski garniziji h sestali pripadniki armade in številni delovni ter občani — Starešine in vojaki planinske go se obvezali, da bodo še naprej uresničevali Titove zamisli.
I - Pripadniki enote, ki na-
!,cidicije Prešernove brigade, pujski vojašnici Stane Žagar utfftfajajo z delovnimi ljudmi - 12 Kranja in z vse Gorenj-jvadi so delovna srečanja in obiski nadvse vedri. Poseb-je čutiti, kadar so med armade najljubši gostje, jjiji obiskovalec, ki ga nihče ■^pozabiti, je prav gotovo bil r^ariš  Tito. - Vrhovni po-niAh oboroženih   sil   se je i**tal s kranjskimi planinci 9 j977. leta.   Ta   dan bodo j^ranili v trajnem spominu! drugačen   je   bil letošnji kranjski vojašnici! Starešini, delovni ljudje in občani, ta majski  popoldan tod Li,: potrti. Poslavljali so se osEiga gosta.  Nemo  so se njegovemu spominu. Obe-
Zastava *rrhu Triglava
a - Ob smrti našega Tita se je sleherni kolna* domovine zavil v črni Ikanranja. Povsod plapolajo m droga spuščene zastave, fu najvišji točki naše domo-i* #63 metrov visokem vrhu h m jugoslovanska tribarv-
tHav> zasneženih triglavskih H g zarezali   stopinje .štirje Mati iz jeseniške občine: člana bfntv   odseka    Dovje-Moj-liD»rri Kofler in Dušan Polaj-nf\»na alpinističnega odseka *t Boris Prevanja in Branko * Si pot so se podali 7. maja tyori zjutraj in se prek Krme fctdatire povzpeli na teme naj-n v Julijcih. Ob 12. uri so na . "tolp pripeli našo zastavo. ■ Trifdav, simbol slovenstva in li naših narodov ter narod-v spokojni   tišini klanja , velikana  našega ljudstva, >tadvac ljubil ne le nase ljudi, *>'ui\ lepote naprave.
nem so odločno potrdili svojo voljo, da bodo nadaljevali po Titovi poti.
Na žalnem zboru enote, ki so se ga med drugimi udeležili visoke starešine ljubljanskega armadnega območja, pokrajinskega štaba teritorialne obrambe na Gorenjskem in pokrajinskega odbora za Gorenjsko ter vidni predstavniki družbenopolitičnega življenja na Gorenjskem, je zbranim spregovoril o Titovem delu in njegovem liku poveljnik enote. Kot je v uvodu naglasil. je žalostna vest o Titovi smrti kakor strela zarezala bolečino v srca pripadnikov vseh enot armade, vseh Jugoslovanov. V nadaljevanju govora je opisal najpomembnejše Titove prispevke v snovanju marksistične Komunistične partije, vodenju narodnoosvobodilne borbe in revolucije, ustvarjanju oboroženih sil in razvijanju zamisli o oboroženem ljudstvu, preobrazbi naše družbe v socialistično samoupravno skupnost, širjenju miru v svetu in graditvi politike neuvrščenosti.
Za sklep je govornik poudaril: »Titova moč je v vseh nas; v Zvezi komunistov, Zvezi sindikatov, Zvezi socialistične mladine, Socialistični zvezi, v našem delovanju na vseh področjih. Tito, to smo mi vsi! Zato bo vedno med nami kot neizčrpen vir jasne bodočnosti.
Tito ni mrtev za nikogar, ostal bo v naših srcih. Največjo hvaležnost za vse, kar nam je zapustil, bomo izkazovali z usmeritvijo vseh naših zmogljivosti v razvijanje njegovega dela. Vsaka naša enota mora vzdrževati takšno borHeno pripravljenost, da bo v vsakem trenutku in na vsaki stopinji sposobna smelo braniti pridobitve našega socialističnega samoupravnega sistema, naše bratstvo in enotnost. Pred bojno zastavo se planinci obvezujemo, da bomo nadaljevali po Titovi poti!«
S komemorativnega zbora v kranjski vojašnici so udeleženci poslali žalne brzojavke predsedstvu SFRJ, predsedstvu centralnega komiteja ZKJ, zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo, predsedstvu komiteja Zveze komunistov JLA in družini Josipa Broza Tita.
S. Saje
Sožalje s Kranjem pobratenih mest
Kolegij mestnega  sveta občine Valkenburg-Houthem je z Milovanjem sprejel  vest, da je umrl predsednik Jugoslavije I. Tito. Glede na dobre odnose med vašo občino in Valken-i-Houthem vam kolegij izraža svoje sožalje.
2span, prebivalci Oldhama in člani zveze prijateljev Kravam pošiljamo izraze najglobljega sočustvovanja ob smrti nikaTita.
Sprejmite sožalje ob izgubi tovariša maršala Tita, moža, ki * boril za neodvisnost, enotnost dežele, za mir in sodelovanje narodi.
Zupan R i volijo Silva no Sivierti
Antifašisti, partizani in demokrati področja zahodnega 'trfaa najgloblje prizadeti s težko nenadno izgubo za jugoslo-*aako ljudstvo in gibanje za mir v svetu izražamo občinski sapieini, borcem in vsej občini Kranj svojo žalost ob smrti //fsrlftaTita.
C ari 11 M astri
predsednik a n t i fašisti čn ega komiteja za področje zahodnega Torina
Opominjajoč se bratskega prijateljstva v imenu župana in finskega sveta Grugliasca izražamo solidarnost in se znižujemo vašemu žalovanju ob smrti predsednika Tita.
Giovanni Verfengio
Tito — legenda, ki živi naprej
Ni povsem znano, kdo in kdaj je prvič imenoval Josipa Broza z imenom Tito. Ime, ki je kasneje postalo simbol nekega gibanja, simbol novega časa, je Josip Broz dobil, kot je veliko kasneje sam zapisal, v obdobju 1934 do 1936. Prvić je bilo to ime zapisano leta 1934 v zapisniku seje CK KPJ na Dunaju, v katerem je rečeno, da je seji prisostvoval tudi Tito. Poprej je nosil vrsto ilegalnih imen, kot so Valter, Rudi, Spiridon Mekas, John Aleksander, Kareson, ing. Slavko Babic, Ivan Kostanjšek. Tito je kasneje povedal, da je v njegovem rodnem Zagorju to ime precej pogosto in se je zato tudi odločil zanj.
Bili so časi, ko je imel Josip Broz veliko imen — toliko, da si jih vedno ni mogel zapomniti. Bili pa so tudi časi, ko so tisoči posebej izurjenih ljudi iskali osebnosti, ki so se — kot so mislili —  skrivale za istim ime-
nom. Govorili so, da je Tito sovjetski agent, strelec z brado, ženska, komite in simbol, ki ga privzame eden od voditeljev vstaje, ko prejšnji pade. Tito je bil za ves svet dolgo časa skrivnostna osebnost in sicer vse do Bihaške republike konec leta 1942. Tito je takrat na javnem zborovanju v Bosenski krajini sam pojasnil skrivnost svojega psevdonima; od takrat sta za svet Josip Broz in Tito ena osebnost, od takrat je Josip Broz-Tito simbol svobodne in neodvisne države. V tisku zahodnih zaveznikov je ob koncu leta 1943 izšlo, da je Tito — Josip Broz, celo generalski čin so mu pripisali. Kljub temu, pa so še kasneje po ZDA in Angliji krožile zgodbe, da je Tito hrvaški študent, da je znani srbski komunist, da je baltiški baron, ki dobro igra klavir, da je oficir rdeče armade, ki se je spustil s padalom, itd. Dobro pa ga je poznal okupator. Heinrich Himmler je na primer
V Kropi Titu v spomin - Na žalni seji delavcev kroparskega Pla mena in delovnih ljudi ter občanov Krope so se poklonili spominu tovariša Tita. Tito je obiskal kroparske kovače takoj po vojni, nato pa se je pred leti spet mudil v Kropi. Nanj ima delavska Kropa lep in nepozaben spomin ... - Foto: F. Perdan
Užaloščene, a marljive roke
Delavke in delavci temeljne organizacije Planike, Tovarna Obutve Breznica, so na žalnih sejah počastili spomin tovariša Tita - Odločeni slediti njegovim zgledom
Breznica — Pokrajina pod južnimi pobočji Stola je videti kot vedno, a vendar je drugačna. Drugačno je, tako kot povsod po domovini, življenje v njej. Zastavam na pol droga, ki že tretji dan izražajo našo globoko žalost, se podajo težki in temni oblaki na nebu. Čeprav v človeških očeh in srcih ni veselja, pa je v njih toliko svetlobe, kot še nikoli. Misli kmetov in delavcev so nenehno zazrte v jasne zglede, ki nam jih je zapustil naš ljubljeni voditelj Tito.
Povsod so delavske roke še bolj marljive kot sicer; tako tudi v temeljni organizaciji Tovarna obutve Breznica kranjske Planike. V proizvodni dvorani drdrajo stroji, ob njih delavci sestavljajo dele obutve, v zraku je vonj po lepilu. Le občutki delavcev ostajajo skriti.
Za nekaj trenutkov so privreli na dan minuli torek popoldan, ko sta se prva in druga izmena 215-članskega kolektiva zbrali na žalnih sejah, da bi se poklonili spominu umrlega velikana našega ljudstva. Sklonjene glave in solze v očeh so potrjevale, da se je težko sprijazniti s kruto resničnostjo. Čeprav je predsednica osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji Anjuška Kovačič-Urbas
prebrala sporočilo o smrti predsednika Tita, kateremu so že tolikokrat dotlej prisluhnili, je Tito bil in bo ostal vedno živ med delavci tega kolektiva.
Sekretarka osnovne organizacije Zveze komunistov Nadja Kilar je v svojem govoru o delu in življenju tovariša Tita med drugim dejala: »Danes že lahko trdim, da ne more biti •več človeškega življenja, kot je bilo življenje tovariša Tita . . . Nesmiselno bi bilo razpravljati o veliki izgubi, ki nas je doletela, kajti ta je neizmerljiva. Zavedati se moramo, da bo naše bivanje in delovanje brez Tita drugačno. Komaj lahko slutimo, koliko bremen bo poslej treba preložiti na druga ramena .. . Njegovo veliko in pomembno delo bo za vselej ostalo najdragocenejša dediščina našega boja za socializem in socialistično samoupravljanje, ki bo kot neugasljiva bakla osvetljevala nadaljnje poti do dokončne osvoboditve dela, delavskega razreda, narodov in človeka.«
Ob koncu žalnih sej so delavci temeljne organizacije Planike v Brez-nici poslali žalno brzojavko centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije.
leta 1944 dejal, da je stari komunist Josip Broz trden človek, vztrajen, žal nasprotnik. Res je zaslužil naziv maršala. Čeprav nasprotnik, pa bi — tako Himmler — radi imeli v Nemčiji kak ducat Titov, ljudi, ki bi bili vodje in ki bi bili tako odločeni in tako trdnih živcev, da se nikoli ne vdajo, čeprav so popolnoma obkoljeni.
Ugibanj in razmišljanj je bilo še veliko. Tako je na primer vojni dopisnik italijanskega Corriere della Sera ugibal med vojno, da Titov psevdonim spominja na plebejsko osebnost, ki z lahkoto obvladuje razburkane množice. Dalje so ugibali, če beseda Tito ne pomeni začetnice besed — tajna internacionalna teroristična organizacija, dalje, da so to začetnice imen štirih partizanskih komandantov, da izvira ime iz ukazov — ti boš to, a ti to in podobno.
Za marsikatero od teh ugibanj je bilo mogoče najti opravičilo, še posebej za tiste, ki govorijo o Titu kot simbolu, kajti Tito je bil in ostaja simbol revolucionarja, borca za svobodo, samostojnost, neodvisnost, enakopravnost narodov in držav.
Med žalno svečanostjo v brezniški ti na mi oh'ufve — riimi F. Perdan
Ponosni pod njegovo zastavo
Aci Puhar, kranjski partizan in družbenopolitični delavec ob spominih na Tita:
»Leta 1942 smo na cesti Kranj-Naklo pisali: Živel Tito. živel Tito, a obenem nismo kaj dosti vedeli o njem. Vedeli smo, da je voditelj NOB, bolj natančni podatki pa nam tedaj Še niso bili znani.
Leta 1943, posebej po kapitulaciji Italije, pa so podatki o maršalu prišli do vsake enote, že tedaj so borci vedeli, da je Tito edinstvena osebnost, ki nas vodi. Bolj kot se je bližala zmaga, več smo vedeli o Titu, iz dneva v dan več . JutHn
Po vojni sem se okoli sedem let srečeval z njim kot predsednik kranjske občinske skupščine in kot sekretar občinskega komiteja ZKS. Vedno, kadar je prišel na Brdo, sem bil povabljen, ta srečanja so bila enkratna, za večen spomin . . . Najbolj pa so mi v srcu dogodki po uradnih sprejemih, ko je zmeraj želel, da se s Kranjčani zadrži v intimnem po-|» govoru. Nikdar se ni zgodilo, da ne bi povprašal, kako je kaj v Iskri, kako je kaj v Savi. Bil je tako prijeten, preprost, enostaven in poln humorja. Človek se je lahko z njim pogovarjal o najbolj drobnih človeških tegobah in tedaj si izgubil vtis, da se pogovarjaš z velikim državnikom, zdelo se ti je, da je tvoj najdražji prijatelj.
V življenju nikdar ne bom pozabil srečanj z njim. Kdor je služil vojsko pod njegovo zastavo, naj bo za vedno ponosen; kdor je bil Titov vojak, je bil dober vojak Splošni ljudski odpor je njegova mojstrovina, kajti ljudstvo je resnično armada in v tem je njegova največja moč in njegova genialnost . . . Zdaj, ko prevzemamo nove izkušnje, ko je modernejša tehnika, gradimo vselej na temelju iz NOB. kajti le narod je vojska.
Spominjam se tudi, ko je po nekaj letih spet prišel na Brdo. Z Martinom Koširjem sva bila povabljena. Takoj, ko naju je po več letih zagledal, naju je prepoznal in se z nasmehom obrnil, rekoč: »A vidva sta pa še vedno med kranjskimi vodilnimi?« Tak je bil, ' tako neposreden, tako prisrčen,-' t^ko človeški tako na* . .«__ , n
Stanovanjsko gospodarstvo
Republiški izvršni src t je na seji. ki jo je vadil pod predsednik  Vitja  Roth. oh-ramaral osnutek zakona ti stanovanjskem gospodar stvu. ki določa temeljna na čela za uveljavljanje druč benoekonomskih  tKtMfHOV V stanovanjskem gospodarstvu, zlasti pa samoupravno t trga ni žira nos t delavcev, drugih delovnih ljudi in oh čanov  v  skupnostih stanovalcev, zborih stanovalcev in njihovih hišnih svetih, stanovanjskih skupnostih in njihovih enotah, v stanovanjskih  zadrugah, organizacijah združenega dela in delovnih  ter krajevnih skup nostih.
Širina verskih skupnosti
K <mi i sija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi je ocenila sedanje odnose med našo socialistično družbo in rimokatoliško cerkvijo. Člani komisije so poudarili, da i ječ a t tem odnosom dajejo tudi nekatera zadnja dogajanja, med katere sodi nastop norega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja in njegor razgovor s predsednikom RK SZDL Mitjo Ribičičem, smrt dosedanjega nadškofa dr. -Jožeta Pogačnika, nedarni obisk apostolskega pronuncija dr. Miche-la Ceccinija r naši državi in drugi dogodki.
Ocenili so. da je pokojnik dr. Pogačnik s svoje strani mnogo prispeval k današnjim dobrim in urejenim odnosom med cerkrijo in družbo in glede na jame izjave je možno pri Čak orati, da bo tudi nori nadškof dr. Šuštar nadaljeval odnose srojega predhodnika.
Pohod v nedeljo
Po nekaterih spremembah zaradi splošnega ljudskega šaloranja po rsej Jugo-lariji. je sedaj znano, da bosta tako tekmoralni kot anifestatirni del prirediter XIV. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« r nedeljo. 11. maja. Manifestatir ni del. to je pohod »Po poteh . torarištra in spominov«, bo r jutranjih urah in dopoldanskih urah. Tekmovalni del se bo odvijal v popoldanskih in rečernih urah. Zato v nedeljo ne bo mednarodnega kolesarskega »Kriterija prijateljstva^, ki je preložen za teden dni.
Aprila večja poraba elektrike
Aprila smo Jugoslovani porabili skoraj toliko elek trike kot sredi zime. Za vso Jugoslavijo je treba trenutno zagotoviti okoli 155 milijonov kiloi atnih ur električne energije dnevno. Letošnje po trebe aprila pa so bile za 12 do 15 odsotkov večje kot v enakem lanskem obdobju. Vendar pa elektrike nikjer ne primanjkuje, čeprav so nekatere termoelektrarne v remontu, nekatere pa zaradi rarčeranja z gorirom ne obratujejo. A kumulacijska jezera so polna, rendar pa je gladina rode r njih nekoliko nižja kot je bila lani. To je posledica in tenzirnejšega obratoi anja hidroelektram zaradi rečjih potreb.
Večja likvidnost banke
Dinarske hranilne rloge so se od začetka leta do konca marca porečale za 2.4 od stotka. lani r tem času /*/ za HJ) odstotka. V Jugoslaviji so se porečale hranilne rloge r prvih treh mesecih samo za odstotek, lom po za H od stotkor Dcrizric rloge so se od decembra do marca zman/ša/r :o •'?.-/ odstotka, r Jligoslan/i po za I .'■[ "(I stotka Vendar po je likrid nost bank r zadnjem fiastt /ic'ollk"h<>l/š(i.
Zavidljiva aktivnost starešin
Člani zveze rezervnih vojaških starešin v kranjski občini so bili lani dokaj dejavni -Kazen organiziranosti in strokovnem usposabljanju so posvečali vso pozornost akcijam širše družbene skupnosti
nju starešin. V vseh krajevnih konferencah so imeli predavanje o voja-škopolitičnem položaju v svetu in njegovih vplivih na razmere v domovini. V okviru obveznega dela izobraževanja so povsod poslušali tudi strokovno vojaško predavanje. Teoretičnega izobraževanja se je udeležilo okrog devetdeset odstotkov članstva, praktičnega dela na terenu pa nekaj manj. Uspešno je bilo tudi letno preverjanje znanja rezervnih vojaških starešin, saj so ocene poznavanja družbenopolitičnih vprašanj, topografije in taktike, gibanja po terenu ter streljanja s puško presegle pričakovanja. .
Naloge iz obveznega dela izobraževanja so v mnogih krajevnih organizacijah dopolnili z uresničevanjem lastnin izobraževalnih akcij.'Na primer, krajevna konferenca iz Šenčurja je ob dnevu letalstva pripravila ogled letališča v Cerkljah pri Brežicah, ki se ga je udeležilo 55 članov.
Znanje rezervnih vojaških starešin je bilo v pomoč nosilcem lanskoletne obrambne akcije Nič nas ne sme presenetiti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri mnogih načrtovanih nalogah.' Predvsem je prišlo do izraza pri organizaciji patrolnih in strelskih tekmovanj, raznih pohodov in drugih aktivnosti, pri katerih so se starešine povezovali s članstvom drugih organizacij.
Starešine iz kranjske občine so množično sodelovali na lanskoletnih pohodih, proslavah in drugih prireditvah. Pomembna je bila udeležba zlasti na dražgoških prireditvah, proslavi ob 30. obletnici obrambne vzgoje in tradicionalnem patrolno orientacijskem tekmovanju ob dnevu mladosti v Dupljah.
Uspešnost članstva Zveze rezervnih vojaških starešin v kranjski ob-
1'    Ji:i...ironia no-
r
Kranj — Ena pomembnejših družbenih organizacij v kranjski občini je Zveza rezervnih vojaških starešin, ki združuje prek dva tisoč članov. Več kot sto njihovih delegatov deluje v občinski konferenci in njenih organih, vsi pa se povezujejo v 23 krajevnih konferencah. Štiri največje, med njimi imajo celo po dvanajst osnovnih organizacij.
Nove kvalitete bo v takšno organiziranost in delovanje vneslo zlasti uresničevanje Titove pobude za utrjevanje in razvijanje kolektivnega dela. vodenja, odločanja in odgovornosti. Kot so pokazale lanskoletne razprave med članstvom o teh nalogah, bo tudi kranjska organizacija težila k učinkovitejšem delovanju znotraj celotnega delegatskega sistema.
Za občinsko konferenco Zveze rezervnih vojaških starešin je značilna organizacijska in povezovalna vloga. Delegati predsedstva so lani imeli veliko dela predvsem s pripravo in uresničevanjem delovnih programov organizacij. Sekretariat je skrbel zlasti za povezovanje z organi Zveze in družbenopolitičnimi ter družbenimi organizacijami. Komisije so delovale na področju ideinopolitičnega izobraževanja, in vojaškega usposabljanja, kadrovanja in obveščanja.
Tako kot doslej so tudi lani posvečali posebno pozornost izobraževa-
Rdeči križ v sistemu SLO
Boh. Bistrica - Krajevna organizacija Rdečega križa v Boh. Bistrici je dokaj prizadevna, saj razen vsakoletne organizacije krvodajalskih akcij organizira s pomočjo podmladkarjev RK osnovne šole dr. Janeza Mencingerja tudi zbiranje oblačil in starega papirja.
V okviru podružbljanja splošne ljudske obrambe so letos aprila organizirali tudi tečaj nege bolnika na domu. Tečaj je trajal 18 ur. udeležilo pa se ga je osem žena. Tečaj je vodila višja med. sestra Mihela Medja. Podoben tečaj pripravljajo tudi za mlade podmlad-karje RK na osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja.
S. J.
Kongres slovenskih gasilcev
Kranj — Pred štirimi leti je bil v Novi Gorici 8. kongres Gasilske zveze Slovenije, zaključen z veličastno parado, v kateri je sodelovalo nad 10.000 gasilcev, gasilk in pripadnikov civilne zaščite. 7. in 8. junija letos pa bo v Brežicah že deveti kongres Gasilske zveze Slovenije. Tudi ta bo zaključen z množičnim mimohodom, v katerem bodo sodelovali tudi gasilci iz sosednje Hrvatske.
Vsi dosedanji kongresi so veliko pripomogli v utrjevanju gasilske organizacije in k sodelovanju ter enotnosti vseh komponent gasilstva, tako prostovoljnega kot poklicnega. Kongresi nimajo pomena le za gasilstvo v ožjem pomenu besede, temveč za naša prizadevanja pred uničujočo silo ognja in drugih nesreč nasploh. I.Petrič
čini potrjujejo tudi odlikovanja posameznikom in organizacijam^ Lan, so osem članov nagradi i z driBvm-mi odlikovanji, dva z zlato plaketo ZRVS Jugoslavije m več z drugimi priznanji.
S. Saje
r
"TT
MM)
Uspešne volitve
Ljubljana — Uporabniki stanovanjskega sklada ljubljanskega ar-madnega območja so obsežne pred-kandidacijske in kandidacijske priprave sklenili z uspešnimi volitvami delegatov in delegacij v stanovanjske skupnosti Jugoslovanske ljudske armade. Volitve so pripravili 26. aprila skupaj z organizacijami Socialistične zveze po krajevnih skupnostih, v katerih žive in delajo uporabniki sklada.
V pripravah so posebno skrb posvetili izbiri kandidatov, saj so za delegate in nosilce najodgovornejših dolžnosti v organih skupnosti izbrali' del delegatov dosedanjih skupščin in aktiviste, ki so se izkazali že t dosedanjim delom. Po novem stanovalci oblikujejo delegacije po krajevnih skupnostih kot temeljnih samoupravnih celicah. Tako postajajo stanovanjske skupnosti v naši armadi sestavni del celotnega delegatskega sistema v jugoslovanski sovi;) lis.ični samoupravni družbi.
1    1 ' ' M .Hudo vernik i
Teden Rdečega križa
Letošnji teden Rdečega križa, ki poteka od 4. do 11. maja, ima temo - Rdeči križ za človeka. Tema simbolizira nenehno skrb organizacije RK za človeka in njegovo zdravje, skrb za humane odnose med ljudmi, za solidarnost, človečnost in prijateljstvo.
V tem tednu, ki ga bodo krajevne organizacije in občinski odbori Rdečega križa proslavili z vrsto akcij, se bodo vrste članstva te humanitarne organizacije pomnožile s sprejemom mladih: na osnovnih šolah bodo najmlajše sprejeli v podmladek RK, medtem ko bodo starejši šolarji sprejeti v članstvo RK. Tudi v marsikateri organizaciji združenega dela, kjer še nimajo aktiva RK, ga bodo v tem tednu ustanovili, saj lahko prav z organizacijo RK marsikje prispevajo tudi k zmanjševanju nesreč pri delu, zboljšajo ukrepe za higiensko tehnično varno delo, organizirajo zdravstve no vzgojna predavanja, so delujejo s civilno zaščito, organizirajo solidarnostne akcije in s podobnim delova njem zmanjšujejo odsotnost z dela in večje delovne učinke.
Čeprav so se podmladkarji Rdečega križa v sodelovanju z ostalimi organizacijami že pred časom vključili v vrsto akcij za varstvo okolja in dvig higiene, pa bodo marsikje prav ta teden s podobnimi akcijami poudarili prizadevanje RK za čistejše in bolj zdravo človekovo okolje.
Teden Rdečega križa je tudi priložnost za priznanje vsem delovnim aktivistom RK, brez katerih akcije RK sploh ne bi bile tako uspešne kot so sicer enako pa seveda velja tudi za posamezne organizacije.
V tem tednu Rdeči križ tud zbira  prostovoljne prispevke za svojo dejavnost, ne pozab mo pa tudi dodatne znamke pri poštnih pošiljkah ter do plačila za avtobusne in želez niške vozovnice.
Svet v tem tednu
Pod vtisom slovesa
a ,
KRANJ - Kot da se je svet ob vesti o smrti predseaaikai^ republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza..Ti«i zdrznil in umiril! Za vedno se je poslovil velikan, ki je poaadr^ legenda že med svojim življenjem, heroj, za katerega je al V 11 največji cilj mir in največja odlika vsakega človeka, če je k da-1 seganju miru primaknil vsaj delček dobre volje in dejanj I Ni veliko zunanjepolitičnih dogodkov. Na stranski tir aa I rob jih je postavila najkrutejša* resnica sodobnosti: i—rlitdai T8^ Jugoslavije   in   voditelj  Jugoslovanskih   komunistov Jiil" Broz-Tito je umrl, njegovih dejanj, besed in napotil pa se bo mt F k trajno spominjal. Mora se jih, saj je to dolg in odgovornost da T*> 1 človeštva. 11 la
Omenjamo le nekaj zunanjepolitičnih dogodkov 1M V tretjem krogu glasovanja v parlamentu je Konataatiitb Karamanlis dobil potrebno večino in postal predsednik titkt F** republike. To nekateri ocenjujejo tudi kot umik iz politiSaf^ življenja. Karamanlis je bil doslej predsednik vlade, za oJJZpil' te dolžnosti pa ima po sodbi opazovalcev največ mafta^r* sedanji obrambni minister Averof. Opazovalci prav tako aaSTp"* da je Karamanlisova zmaga minimalna in je zato na prihoJ volitvah vprašljiva. Možnosti za zmago se zato Doninau!i^H grškemu socialističnemu gibanju PASOK, ki ga v^i Am^-mm *mt Papandreu. Mogoče bi se že sedaj njemu nasmehnila ta. vendar tudi ta politična grupacija ni brez problemov
Tristranska   pogajanja   o   avtonomiji Pakrati.e*« zasedenih arabskih ozemljih so prišla v slepo ulico ia m prekinjena. Prekinitev pogajanj je na osnovi trditve ii ' radia terjala delegacija Egipta, ki ni bila zadovoljna z o varnosti v Cisjordaniji in Gazi. Le-ta je bila nimntZH že dogovorjena, pa so Izraelci dogovor prekršili i« popolno nadzorstvo nad tem ozemljem. Kot vzrok JT napad Palestincev na židovska naselja v Hebronu^dJJ in Gazo naj bi upravljala posebna palestinska .S*. oblast. V torek »o še trdili, da egiptovska delegacij, krat Janja    še    ni    zapustila.   Na    položaj Paleeti«<»~5 bližnjevzhodni zaplet na sploh je bil vezin t^diMA premiera Suaresa v Siriji in najverietnei* *Za* Arabiji. V Siriji je bil. izražen. 132« JS2riW
O napetostih poročajo iz Afganistana  kW .
tS^&R?*"*iz tujine ilri- 'A^£
trupT.^.^^^
iz   ameriškega   veleposlaništva   v   Teh^^ iff* Dokumente  je  podpisal   grški   katoliškf n.rf.iT*!"*., Capuchi. Trupla bo Iran vrnil ZdruženimhL.^***0'. ? s posredovanjem Rdečega križa* fl££naSm^TiP~k 9 ameriške interese. Grškega nadškof«Me a^TS TJa?,"" ditelj Homeini v svoji rezidenci v^E&Kffi y£££*
J. Košnjek
J J
Spet letovanje mladi!
Kranj — Občinski odbor Rdečega križa Kranj pripravlja letos julija štirinajstdnevno letovanje za najbolj delavne mlade člane Rdečega križa s kranjskih osnovnih šol v Leskovcu. Gre za izmenjavo letovanja 15 šolarjev, podmladkarjev RK, v okviru sodelovanja kranjskega RK z enako organizacijo v pobratenem Leskovcu. Po samoupravnem sporazumu, ki so ga podpisale s Kranjem ^tudi ostale pobratene občine, bo septembra letos občinski odbor RK pripravil srečanje aktivistov Rdečega križa iz devetih pobratenih jugoslovanskih mest. Tema letošnjega že tradicionalnega srečanja, ki je vsakokrat v drugem mestu, bo organiziranje prostovoljnega krvodajalstva.
To pa je le ena od nalog, ki si jih je občinski odbor Rdečega križa zapisal v letošnji program. Medtem ko je uspešna krvodajalska akcija že bila
Januarja, le julija je za kranjske ;rvodajalce predviden še en dan, pa vrsta pomembnih nalog čaka Rdeči križ še v tem polletju. Sem sodi že tradicionalno zbiranje rabljenih oblačil,  obutve,  posteljnine, medtem
ko je zbiranje starega gospodarsko in vzgojno , akcija — postala povsem mladih  članov Rdečega šolah. Tudi denar zbran***1 ostaja  organizaciji poa*»*. del pa ga namenijo za ki jih brigade Rdečega kril« «P Ijajo pri delu v improviziranih1 na odmaknjenih področjih K", skega,  Brkinov. Suhe Kraja« Posočja.
Ena prav tako pomembnih utečenih nalog je prav gota*^ usposabljanje občanov ta prve pomoči in sicer v w~ voznike motornih vozil ter v za pripadnike CZ, delovne zacije in TO. Junija letos«l občinskem tekmovanju ekip*! in delovnih organizacij poi znanju prve pomoči.
Še posebna pozornost pi menjena mladim, ki se Sek jejo v to humanitarno onja. Prav v tednu Rdečega križal vseh osnovnih šolah sprejeli med mlade člane RK. mladi razredov osnovnih šol pa v RK.
Kranj — V soboto so se v počastitev dneva invalidov v prostorih Gu-renjskega sejma i Kranju zbrali invalidi z vse Gorenjske. Za r razpoloženje na srečanju so jim zapeli fantje iz Naklega - ktmttt Gorenjci, zaplesali pa so jim savski folkloristi. Program je p<Hrt»nl humorist Marjan Rohlek. Zadovoljni so bili naši invalidi m ith o V • takih srečanj.1- Foto: F Perdan
... -• i .«•.<<.i' <» a u||
1 MAJA 1980
5.STRAN GLAS
tos izpolnili planske obveze
n jeseniške občinske skupščine so na nedav-tejah obravnavali analizo lanskoletnih gozdarskih gibanj v občini — Delegati so izrazili rbljenost zaradi odstopanj od začrtanih ci-poudarili potrebo po doslednejšem izpolnjevanju sedanjih nalog.
JICE - Na sejah vseh „ jeseniške občinske skup-konec aprila so posvetili pozornosti pregledu anali-jjoflkoletnih gospodarskih jjj, v občini. Posebno plod-razprava v družbeno ito zboru, kjer so ugoto-jke za odstopanje od za-dljev in opozorili na ne-od pomanjkljivosti pri rvanju resolucijskih usna posameznih področ-i so tudi spregovorili o jh ukrepih, da bi letos rili v skladu s sprejetimi za uresničevanje druž-plana. Delegati zborov pa \£ipr\i ugotovitve izvršnega
sveta, ki jih je sprejel po obravnavi omenjene analize.
Iz analize je razvidno, da so ob posameznih    ugodnih kazalcih gospodarjenja  navzoča tudi odstopanja od pomembnih načrtovanih nalog. Gre za slab.še rezultate, glede na predlanske, predvsem  v  gospodarnosti poslovanja, delitvi dohodka in akumulaciji sredstev. V občini so sicer bili uspešni na področju zunanjetrgovinske    menjave, finančne sestave      naložbene politike, zmanjševanja izgub in zaposlovanja.
Lani se je celotni prihodek glede na leto poprej povečal za
>ave veljave še nimajo
ne skupnosti kranjske občine poročajo, da že vse oblikovane poravnalne svete, potroš-svetov pa je sedaj v kranjski občini 35
občinska
- Kranjska izvršni  svet   in družbe-organizacije posvečajo pozornost sprotnemu oce-samoupravne organizira razvoja krajevnih skup-J/Jjrca lani je občinska skup-tjela gradivo o samouprav-roju krajevnih skupnosti v občini in zadolžila izvršni »kupaj   z družbenopoli-B organizacijami enkrat letno fueaiičevanje priporočil o sa-t~fiem    razvoju krajevnih . Komisija   za delovanje v skupnosti je poročilo pri-Večina krajevnih skupnosti lih   konferenc   SZDL je en vprašalnik, le kra-lost Golnik vprašalnika še ni vrnila.
vredno temeljitejše oblin analize, v posebnem po-^4>ravnava delovanje porav-potrošniških svetov. Kra-oosti kranjske občine spo-„ do oblikovale poravnalne i da le-ti tekoče obravnavajo jtiko. ki jo njim v reševanje i Temeljno sodišče v Kranju.
I   ugotovitve krajevnih i in   sodišča razlikujejo: pravijo, da  rešujejo pro-•t sodišče pa meni, da po-isveti še ne odigravajo svoje i je bilo 70 odstotkov sporov rešenih. Sodišče tudi pra-avnalni  sveti   večkrat v ... roku ne opravijo obrav-»To kaže. da je treba poravnal-sftom nameniti   več pozorna bodo tisto,   kar  od njih pričakuje in  da  bodo imeli delo. Občinska skupščina tila. da morata že  maja so-
dišče in komisija izvršnega sveta za delovanje krajevnih skupnosti pripraviti seminar za predsednike poravnalnih svetov.
Drugo pomembno področje krajevne samouprave je oblikovanje in delovanje potrošniških svetov. Leta 1978 je bilo v kranjski občini ustanovljenih skoraj 20 potrošniških svetov, sedaj pa jih je že 35. Med krajevnimi skupnostmi brez potrošniških svetov so tudi nekatere večje kot na primer Primskovo in Šenčur. Povsod so problemi in vprašanja, kjer bi bil vpliv svetov potrošnikov nujen. Sveti nimajo programov, prav tako pa v občini še ni ograna, ki bi jih povezoval. Zato bi kazalo v občini oblikovati konferenco svetov potrošnikov z ustreznimi organi.
•J. Košnjek
31 odstotkov, vendar pa so še bolj kot celotni prihodek narasla porabljena sredstva. Stroški za porabljene surovine, material in električno .energijo so se lani povečali za 23 odstotkov, za proizvodne storitve pa celo za 41 odstotkov. Precej so narasli tudi razni poslovni stroški. Tako se je zaradi povečanja deleža porabljenih sredstev v celotnem prihodku zmanjšala gospodarnost poslovanja.
Ciljev lanskoletnega načrta razvoja občine prav tako niso dosegli pri razporejanju dohodka in čistega dohodka. Poslabšanje delitvenih razmerij se kaže v povečani razporeditvi dohodka za vse oblike porabe in pomanjšani za razširitev ter razvoj materialne osnove dela. Ob 20-od-stotnem povečanju dohodka so za te namene razporedili 17 odstotkov sredstev manj kot leto poprej; za skupno in splošno porabo so namenili 22, za osebno porabo pa 33 odstotkov sredstev več kot 1978. leta. Za poslovne sklade, razširitev materialne osnove dela, rezerve in pospešeno amortizacijo je gospodarstvo^ v jeseniški občini lani razporedilo 8 odstotkov dohodka manj glede na predlansko leto, celotna sredstva za reprodukcijo pa so bila večja le za 8 odstotkov.
Posamezni finančni kazalci gospodarjenja so slabši zlasti zaradi spreminjajočih se pogojev gospodarjenja med lanskim letom. Na začetku leta je bil na domačem trgu ugoden gospodarski položaj. Velike težave pri poslovanju je v drugem polletju, posebno v zadnjem trimesečju, nekaterim organizacijam združenega dela povzročalo pomanjkanje surovin in reprodukcijskih materialov.
Uresničitev načrtovanih rezultatov za sedanje srednjeročno obdobje je zaradi odstopanj v lanskem letu v mnogočem odvisna od uspešnosti letošnjega gospodarjenja. Da bi uresničili vse naloge, ki so si jih začrtali s smernicami letošnjega uresničevanja družbenega plana, bodo v jeseniški občini morali poskrbeti *f. dosledno izpolnjevanje resolucijskih dogovorov na vseh področjih. S. Saje
Poudarek osnovnim organizacijam
Radovljiški   komunisti   so   za   prvo polletje letošnjega leta sprejeli več pomembnih zadolžitev — Vsi komunisti o planih in gospodarjenju
Radovljica - Radovljiški komunisti so na osnovi temeljnega programa dela občinske konference ZKS Radovljica in drugih organov ter dokumentov minulih kongresov sprejeli za prvo polletje letošnjega leta več pomembnih zadolžitev.
Osnova  za uresničevanje darske in socialne politike v
gospo-občini
)0GOVORILI SMO SE
tte- V Tržiču so se sestali de-Srarh zborov skupščine občine. gVaih sejah so obravnavali pro-aj»« delovanja delegatskega si-lCar »prejeli stališča in sklepe, lavane na problemski konfe-l#delovanj u delegatskega siste-|a informiranju v delegatskem k medtem ko so poročilo o patfMkih delegatov v zveznem [dtupačine SFRJ v preteklem i naj bi ga obravnaval družbe-zbor. preložili na prihod-
»ivejša   točka dnevnega pnjr skupščine je bila razpra-irjenju v letu 1979 z oce-fcflrmav o zaključnih računih, fospodarstvo je lani uspelo dinamično  rast celotnega in dohodka   ter obdržati delitvena razmerja. Izjem-je bila tudi trgovinska tujino. Izgube ni zabeleži-delovna organizacija, če-i ji nekatere koma) ušle. Pro-itka teh organizacij bi morala W pnti na skupščino, so menili hstj družbenopolitičnega zbora. ]V/>j krajevnih skupnosti pa so ili  naj bi  podoben pregled li tudi glede  uporabe sred->■ jib krajevne skupnosti dobili« občinskega proračuna
so zatem sprejeli poročilo ranili dogovora o razpore-
janju dohodka in poročilo o delu odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti v letu 1979. Nekoliko več razprave je bilo v zvezi z letošnjim programom pospeševanja kmetijstva. Menili so. da je dober in bi ga bilo potrebno uresničevati tudi v prihodnje. Komisija za pospeševanje kmetijstva naj bi preučila možnosti za sistematsko pospeševanje konjereje in ovčjereje. naslednje leto pa bo treba preučiti tudi možnosti za sofinanciranje zavarovanja kmetijske proizvodnje.
Z malenkostno dopolnitvijo, ki natančneje opredeljuje, kaj so potoki in jarki, so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejeli odlok o spremembi odloka o vodah, sledil pa je paket poročil o delu sodišč, tožilstva, pravobranilstev in organa za postopek o prekrških. Od temeljnega sodišča v Kranju so delegati zahtevali podrobnejši pregled obravnavanja zapuščinskih zadev, predvsem koliko časa traja reševanje teh zadev, sicer pa so poročila sprejeli brez pripomb.
Razrešili so sedanjega pravobranilca samoupravljanja. Namesto Ferda Bema. ki je doslej opravljal delo v radovljiški in tržiški občini, bodo po novem v Tržiču imeli samostojnega pravobranilca Vladimirja Erjavška.
H J
so izhodišča za akcijski program, ki so jih sprejeli na zadnji občinski konferenci Zveze komunistov. Tako bodo v vseh osnovnih organizacijah ZK spremljali in uresničevali zakon o združenem delu, nadaljevali z akcijo za samoupravno organiziranost delavcev in si prizadevali za ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela povsod tam. kjer bodo možnosti. Poslovni skupnosti za turizem Bled bodo nudili vsestransko in objektivno pomoč za utrjevanje in nadaljnje povezave v okviru občine ter nadaljevali s po-slovnotehničnim sodelovanjem nekaterih delovnih organizacij. Se vedno je v radovljiški občini aktualna povezava in sodelovanje tekstilne industrije, LIP Bled in FILBO Bohinjska Bistrica. Verige in Plamena, Alpetoura. TOZD Hoteli Pokljuka in Klmonta - Megrad. Aktivno se bodo vključili v prizadevanja za stabilizacijo gospodarjenja in obravnavali gospodarska gibanja po zaključnih in periodičnih računih.
Se posebno veliko nalog pa čaka komuniste pri obravnavi in sprejemanju planskih dokumentov za srednjeročno obdobje ter pri utrjevanju delegatskega sistema in na področju kolektivne odgovornost i.
Občinska konferenca in komite se bosta aktivno vključila v krepitev vloge osnovnih organizacij Zveze komunistov. Zato bodo organizirali seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK. spodbudili delo akti va komunistov delavcev — neposrednih proizvajalcev ter vse komuniste vključili v izobraževalne ak< -ije po programu izobraževani«, ki s<» g«"' sprejeli
Radovljiški komunisti pripravljajo za dan mladosti sprejem novo-sprejetih članov ZK v domu -Joža Ažmana. obenem pa bodo podelili spominske značke tistim članom, ki so že dolga leta zvesti partiji iti Zvezi komunistov
I).S
Letošnje leto bo praznoval 80-letnico dolgoletni Titov sodelavec, član sveta federacije Miha Marinko. Med prazniki so ga obiskali pred stavniki občinskega sindikalnega sveta Kranj Vinko Šarabon in Miran Stefe ter sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Zdravko Krtina. - Foto: F Perdan
Usmeritve so dobre, le uresničiti jih moramo
Razprave o poslovnih rezultatih zajele doslej najširši krog delavcev — Investicijski programi naj prikažejo tudi ekonomski učinek investicije in vključevanje v izvoz — Zaposlovanje naj išče notranje rezerve — Akcijo za podaljšanje samoprispevka za vrtce naj podpro tudi sindikati
Kranj — Nedavna volivna konferenca občinskega sveta v Kranju je največ časa posvetila najaktualnejšim vprašanjem našega gospodarjenja, stabilizaciji, planiranju, investicijam, zaposlovanju in uveljavljanju delegatskega sistema pri nas.
Razprave o poslovnih rezultatih so zajele širok krog, saj je bilo vanje vključenih kar okrog 80 odstotkov vseh delavcev. Veliko vlogo so pri seznanjanju delavcev odigrala tudi tovarniška glasila. Tudi poročila o gospodarjenju, ki so prihajala na občinski sindikalni svet, so bistveno boljša, kot so bila pretekla leta: kazalci gospodarjenja so prikazani primerjalno na leto 1978, veliko podrobneje je obdelana delitev dohodka. Redka pa so poročila, ki razlagajo kazalce produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, pa tudi rimerjav med tozdi in panogami je olj malo. Dostikrat pa so poročila tudi preobsežna, obremenjena z množico podatkov. In poslovna poročila bi morala poleg primerjav s planiranimi rezultati vsebovati tudi najpomembnejše usmeritve za naslednja planska obdobja, kajti problematika in pogoji gospodarjenja ter doseženi rezultati pomenijo pomemben del startne osnove za naslednje leto.
V razpravi so člani sveta poudarili, da so predvidene investicije najslabše obdelane in investicijski programi preozko pripravljeni: prikazani so le stroški, anuitete, premalo pa
P b
je posvečeno izračunu ekonomskega učinka investicije, zaposlovanju, ki ga bo investicija potegnila za sabo. kako bodo vplivale na vključevanje v izvoz in podobno.
Vztrajati bomo morali pri omejevanju zaposlovanja in iskati notranje rezerve, ki jih imamo marsikje še dovolj, posebna skrb pa nam mora biti tudi družbeni standard delavca. Svoj napredek naj delavec vidi ne v večjem nominalnem osebnem dohodku, ampak v skupnih rezultatih. Predvsem koriščenje notranjih rezerv bo vodilo k boljšemu osebnemu dohodku, rasti dohodka, boljšim stanovanjskim razmeram delavcev.
Se vedno nam primanjkuje vrtcev in predlog, da bi za šest mesecev v Kranju podaljšali samoprispevek za izgradnjo vrtca na Planini, bi morali podpreti tudi sindikati. Danes je namreč le tretjina naših otrok v vrtcih, želimo si pa, da bi storili toliko, da bi bila leta 1985 v vrtcih vsaj polovica naših otrok.
.Sindikat je kot družbenopolitična organizacija soodgovoren za delovanje našega delegatskega sistema, ki še vedno ne deluje kot bi moral. O pripombah delegatov še vedno premalo razpravljajo v delovnih organizacijah in se vedno so slabe povratne informacije. Najslabše pa delujejo delegacije v samoupravnih interesnih skupnostih, kjer je tudi udeležba najslabša. Pa vendar se prav tu odloča o največjih sredstvih.
D. Dolenc
Neodgovoren odnos
Kako naj socialistična zveza pomaga društvom, če pa ne ve, kakšne težave jih tarejo, ker so za pogovor domala nezainteresirana
TRZlC - V občini je 73 družbenih organizacij in društev, ki zajemajo okrog šest tisoč občanov. Ce upoštevamo, da so nekateri člani več društev hkrati, se številka nekoliko zmanjša, vendar ne za več kot dva tisoč. Član najmanj enega društva je torej skoraj vsak tretji občan.
O delu društev so v socialistični zvezi že večkrat razpravljali. Znano je, da imajo težave s prostori, z denarjem, s strokovnjaki, ki hi vzgajali mlade člane, da so preveč zaprta vase in podobno. Vendar so to le grobe ocene. Da hi v koordinacijskem odboru /.a družbene organizacije in društva pri predsedstvu občinske konference SZDL dobili natančnejšo podobo o položaju društev. «*o pred nekaj meseci sklicali vse predsednike. Pri-ftlo jih je komaj deset . . .
Kljub čudni nezainteresiranosti pa koordinacijski odbor ni vrgel puške v koruzo. Poskusil je /. anketo, v kateri naj bi društva odgovorila na vprašanje o aktivnosti, o kadrovski problematiki, pogojih /a delo in opremljenosti ter o virih financiranja. Od 73 jih je odgovorilo samo 36. torej niti polovica ne.
Ko je pred dnevi o tem razpravljalo predsedstvo občinske konference SZDL, je menilo, da je to skrajno nerazumljiv in neodgovoren odnos do socialistične zveze, ki želi o problematiki društev razpravljati in jim pomagati. Celostna slika je tako okrnjena (manjkali sta na primer celo poročili planinskih društev, čeprav je njun položaj eden najtežavnejših v občini), ni pa tudi podatkov o članih in denarju, ki se v društvu preliva. Predvsem pa ne o tem, kaj društva pomenijo v uresničevanju politike socialistične zveze. To naj bi namreč bilo osnovno vprašanje, na katerega naj hi odgovorila problemska konferenca še to pomlad.
Za tak odnos je morda kriva tudi dosedanja premajhna skrb socialistične zveze za društva, saj so bila največkrat prepuščena sama sebi in v preokret odnosov verjetno ne verjamejo.
Kakorkoli že je, popolnejšo sliko o društvih bo do sklica problemske konference treba izoblikovati. Dobro pa bi bilo. da hi društva prizadevanja koordinacijskega odbora tokrat le vzela zares,   m ■lelovčuli
Splošno gradbeno podjetje Tehnik
Uresničen plan lastnih investicij
Letos se izteka srednjeročni plan in letos bo treba pohiteti, da bo načrtovano tudi uresničeno. Pri Splošnem gradbenem podjetju Iehnik v Skorji Loki ugotavljajo, da jih letos čaka vrsta zahtevnih nalog pri uresničevanju lastnih investicij, da bodo zastavljeni uresničeni.
cilji
V temeljni organizaciji Komunalne dejavnosti že nekaj let uspešno uresničujejo program, čeprav se srečujejo z vrsto težav in problemov, ki zavirajo gradnjo. Vendar računajo, da bo letos končana gradnja kanalskega sistema in čistilne naprave v Zireh, končana bo druga faza izgradnje loškega vodovoda pa tudi s potekom gradnje kanalizacije so zadovoljni. Zaradi premajhnih gradbenih zmogljivosti imajo težave pri gradnji druge etape čistilne naprave v ftkofji Loki. Ce k vsem naštetim delom prištejemo še začetek gradnje vodovoda v Železnikih, začetek gradnje vodovoda od Trebije do Poljan, potem se lahko pohvalijo, da so z uresničevanjem zastavljenih nalog zadovoljni. Ne bo pa uresničena zamisel o gradnji črpališča na Sorskem polju za potrebe Škofje Loke. Ta naloga se prenaša v naslednje    srednjeročno obdobje.
Temeljna organizacija Gradbeništvo bi morala po sprejetem investicijskem programu zaključiti gradnjo obratov v Starem dvoru, vendar zaradi premajhnih zmoglji-
vosti in tudi zaradi pomanjkanja denarja ne bodo dokončani letos. Sicer pa bodo pri Tehniku letos razen naložb v opremo in mehanizacijo vložili še 11 milijonov dinarjev v gradnjo teh objektov s tem. da bodo dali prednost cementni in tesarski delavnici, ki sta najbolj potrebni za izboljšanje organizacije dela. Zgrajeni ne bodo prostori za upravne službe.
Precej težav imajo v zadnjem času zaradi nakupa opreme in mehanizacije, ker je uvoz omejen, na domačem trgu pa je ni. Ze lani so uresničili le dobre tri četrtine plana, za letos pa izgledi niso dosti boljši.
Letos bodo začeli graditi tudi nadomestni stanovanjski objekt, kjer bodo dobili stanovanja delavci Tehnika. Iz. vsega tega se da sklepati, da bodo srednjeročni in letni plan lastnih investicij v Tehniku uresničili. Ugotavljajo tudi, da so bili nekateri cilji previsoko zastavljeni in jih bo potrebno prenesti v naslednje srednjeročno obdobje.
Predstavitev računalnikov
Iskra je na sejmu elektronike in elektrotehnike v Hannovru     prvič     razstavila računalniško
proizvodnjo
Na letošnjem sejmu elektronike in elektrotehnike v Hannovru, ki je eden največjih te vrste v svetu, je Iskra razstavljala svoje izdelke v dveh razstavnih prostorih: v prvem izdelke iz proizvodnega programa elektronskih elementov, elektromotorje ter naprave elektronske telefonije, v drugem pa je prvič pri-
Tehnični biro Jesenice
Delavski svet delovne organizacije v skladu s 17. členom Pravilnika o delovnih razmerjih in zaposlovanju pripravnikov razpisuje dela in naloge >
1. vodje sektorja
2 delavca
2. tehničnega vodjo
1 delavca
Zahtevajo se naslednji pogoji:
diplomirani inženir strojništva in 9 let delovnih izkušenj ali inženir strojništva in 12 let delovnih izkušenj
strokovni izpit
zaželeno pasivno znanje tujega jezika diplomirani inženir strojništva in .najmanj 10 let delovnih izkušenj na podobnih delih strokovni izpit in izpit iz varstva pri delu zaželeno pasivno znanje dveh tujih jezikov.
Pod L
Pod 2.: -
ma2njr4nietl°ba " 0pravl^anJe razpisanih del pod točko 1.
raSnrt zahtev za opravljanje
RrM^^ «> ^hnični
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
kazala svoje dosežke računalniške proizvodnje. Hkrati je na razstavi drobnega industrijskega oblikovanja IF 80 razstavila in dobila priznanje za 5 izdelkov.
Kot so povedali predstavniki 1 Iskre, ki so skrbeli za stike z obiskovalci sejma v Hannovru, so se za razstavljene izdelke zanimali tako kupci kot proizvajalci. Med izdelki iz proizvodnega programa elementov so vzbudili pozornost med obiskovalci tako pasivni elementi kot hibridna vezja. Precejšnje zanimanje za elektromotorje pa kaže, da se je povpraševanje po sodobnejših izvedbah elektromotorjev za najrazličnejše gospodinjske stroje, ročna orodja in druge naprave še povečalo in bo lahko Iskra pospešila izvoz teh izdelkov.
Sodeč po zanimanju za hišne elektronske centrale, ki bodo naprodaj že letos, bo mogoče že letos povečati prodajo central zlasti v deželah v razvoju.
Z izdelki proizvodnega programa računalniške proizvodnje se je Iskra predstavila na sejmu v Hannovru prvič in pri tem ugotovila, da lahko z dosežki   lastnega   razvoja uspešno nastopi na zunanjih trgih, saj ti prav nič ne zaostajajo za podobnimi izdelki tujih proizvajalcev. To velja zlasti za računalniški zbirnik Iskra-data 80 za pripravo dokumentacije in pisem, za katerega so razvili tudi vse   potrebne   programske rešitve, dalje sistem za vnos podatkov Iskra-data   1680/20,   ki  se  odlikuje po sodobno   izoblikovanem delovnem mestu.  Omeniti  kaže  tudi mikroračunalnik za razvoj programov, ki ga je mogoče uporabljati tudi za različne poslovne in procesne sisteme in zaslon s tastaturo, ki ga je mogoče z ustreznimi spremembami priključiti tudi na katerikoli računalnik. Priznanja za dohro oblikovanje je Iskra dobila za elektronski telefon in ohišje telefonske centrale, za dve ročni orodji in za sestavljivo klip-klap mizo.
NA DELOVNEM MESTU
Vhodna vrata v Kemično tovarno v Podnartu so bila tisto pozno popoldne zaklenjena. Luč je bila v vratarnici, toda vratarja ni bilo nikjer videti. Le čistilki. ena v vratarnici, druga pri čiščenju oken precej visoko na zunanji steni upravne zgradbe.
»Kje pa imate vratarja?« zavpijem, ne vedoč. kdo se mi bo od kod oglasil
»V razmnoževalmci je. Saj bo prišel.« se je zaslišalo od Zgoraj. Potem mi odpre ena od delavk, ki pravkar odhaja.
Našla  sem ga  med kupi in/ množenih materialov, Nekaj b»> za  tovarno,  nekaj  fcfl krajevno skupnost. N<>. tule pa znajo dobro
zaposliti vratarja, pomislim. Kolikokrat se ti ljudje dolgočasijo -...
Povedal mi je. da je v Kemični tovarni že 18. leto. da je bil prvih deset let vratar, potem pet let telefonist, zdaj je pa tretje leto že spet vratar. Prste na levi roki mu je odžagalo pri vojakih v Beli Crkvi   pri   Vršcu devetinpetde-setega, zato je na teh delih. Zdaj se pa ravnokar odpravlja na novo , delovno  mesto  v razmnoževal-nico. Pravzaprav je že določen za tja. pa sta dva vratarja zbolela in je moral še vskočiti. In zdaj je v vratarnici po dvanajst ur: od šeste do šeste. Dvanajst ur dela. šestintrideset ur je prost. Obhod ima vsako uro. Ne. kraj ni tu. Kisline, kemikalije in strupi so po stavljeni po tovarni. Lahko bi prišlo do samovžigov, lahko bi iztekalo iz sodov in bi nažrlo asfalt. Paziti je treba na te stvari. Potem prihodi, izhodi iz tovarne. Najmanj fletno je tisto vpisovanje v kartice. Če koga prej ven spustiš, si ti udarjen, ker ti trgajo, če ga zapišeš, si spet ta'grd... Veliko bolje bi bilo. če bi bile ure.
Dolgčas mu ni. Za vsako delo zna poprijeti in tudi rad poprime. Tudi za šoferja je. če je treba nujno skočiti kam v Kranj, v Radovljico. In s svojim kolektivom je ves zadovoljen
»Veste, pri nas je še tako lepo, kot včasih; Se vedno smo eden z drugim. Sloga je v tej tovarni. 155 nas je zdaj zaposlenih. In družabno življenje v tovarni skušamo ohraniti.«
Mimogrede pove nidi. da so v sobot«) delali udarniško, lznivn«' Vali so parkirišče No, danes sogn-
asfaltirali, v sredo bodo pa preostala dela opravili tisti, ki v soboto niso prišli. Krajani so pa vozili pesek. Vinko pravkar spet organizira izlet v neznano za keg-ljaČe. Na vabilu jim je postavil datume 18.. 19.. 25. in 26. april. Vsak naj obkroži, kdaj bi raje šel. Tam okrog 26. se je nabralo največ krogcev in izlet v neznano bo tisto soboto, ko so vsi vozni. V neznano bolj zato. da ni zamud, da ne kaplja vsak zase. ampak se zbero pred tovarno in gredo skupaj nekam, kjer je kegljišče. Vsako leto takoj po novem letu organizira tudi izlet za splošni sektor. Pa piknike poleti.
»Saj me kar sprašujejo, kdaj bom spet kaj organiziral.«
Vesel, prijeten človek je tale Vinko, vidim. Nič čudnega, da ga imajo delavci tako radi. Tudi ribič, gobar in muzikant je. Na bas igra pri triu »Veseli Dobrav-ci«. Na Zgoški ravni na Jelovici bodo igrali poleti. S 1. majem začno. In prav nič ne skriva, da je zdravljen alkoholik. Ze 1.3 let se pijače ni pritaknil in se je tudi ne bo. pravi. »Cisto vseeno je, če dva deci radenske popiješ namesto vina. Ravno tako odžeja, pa še zdrava je.«
Ze dolgo nisem na delovnem mestu srečala človeka, ki bi bil tako zadovoljen, kot Vinko. Zadovoljen z delom s sodelavci, z osebnim dohodkom, z družabnim življenjem in resnično vesel življenja. Pri srečanju z njim kar čutiš, kako ves ta njegov optimizem in zadovoljstvo prehaja na vse okoli njega .... \ • > v     .• .D. bflfov'
Zimski turizem na Gorenjskem
Bomo zamudili tudi to priložnost
Turizem postaja vse bolj vroča tema današnjega dne. Kolika smo in kaj nismo naredili zanj ter seveda, katere motnosti nismo, pa bi jih lahko izkoristili. Veliko besed, ki jih se vedno ovija negotovost, kaj naj nam turizem pomeni.
Tudi na Gorenjskem v zadnjem času veliko govorimo o te-. rizmu, skušamo izluščiti probleme in nakazati poti reševanja. Gorenjska turistična zveza je začela s turizmom na vasi, katerega sestavni del je kmečki turizem, sledila je študija o zim aken turizmu, junija bo razpravo zaokrožila z letnim turizmom.
Toda, spet smo razgalili nafto razdrobljenost in nepovezanost. Istočasno smo dobili dve študiji o zimskem turizmu. IaaV lala ffa ie tudi medobčinska Gospodarska zbornica. Ali nam grt torej le za programe, čigav bo boljši, kdo bo pametnejši, ne pa. kako jih bomo uresničili! Ali jih torej čaka usoda preteklih, aa katerih se nabira prah? Če smo spoznali vsaj to, da ne moremo več delati drug mimo drugega, da bomo učinkoviti le, če bomo združili moči, če je vendarle dozorela zavest, da programi zaradi dialoga gluhih ne smejo izgubiti svoje udarnosti, amo naredili velik korak, v nafti majhnosti seveda.
Le z združenimi močmi bomo lahko izkoristili današnjo priložnost povezati šport, turizem in gospodarstvo, ki stegujejo roke drug proti drugemu. Nafta smučanja je na silovitem pohodu, ki ga ni predvidel nihče. Prebujajo se smučarski centri v drugih republikah. Ali ne gradijo v Bosni in Hercegovini na tej povezavi? Vse bolj se sprašujemo, kdaj bo za nafte gospodarstvo zanimivo vlaganje v turizem.
Strokovnjaki pravijo, da število smučarjev pri nas raste tako hitro, da bi morali zgraditi po eno Kranjsko goro letno. V mislih imamo seveda naprave. Pa ostanimo v Kranjski gori. V načrtu ie imela tri nove naprave, pa fte obnje je postavljen vprašaj. Primerov, kako gorenjski turizem caplja, je neštete Pot, ki jo ubirata Soriška in Velika planina, nakazal pa jo je Krvavec, je dober recept le za rekreacijski turizem, Bled. Kranjska gora ali Bohinj si z njim ne morejo pomagati.
Ne smemo si domišljati, da bomo dohiteli ali se postavili ob bok smučarskim središčem pri sosedih. Dovolj je, o» izračunamo, koliko denarja smo to zimo odnesli tja. Nalotst bodo hitro upravičene. M.Volčjak
Novatorji leta
TRŽIČ - Na slavnostni prireditvi ob dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela, ki je bila v ponedeljek, 28. aprila, so v Tržiču letos drugič podelili priznanja in nagrade za dosežke na področju inovatorstva, raciona-lizatorstva ter inventivne dejavnosti za leto 1980.
Diplomo Inovator leta I. stopnje, zlato značko in nagrado so iz tovarne obutve Peko prejeli Janez Ažman, Vili Bedina, Janez Knific, Marjan Dolžan in Anton Simonič za koristen predlog »Možnost izdelave in uvajanja proizvodnje orodij in različnih delov poliuretana«, ki je delovni organizaciji prinesel prihranek v višini dobrih 1,8 milijona dinarjev, ter Jože Tiftler, prav tako iz Peka, za tehnično izboljšavo »Izdelava in uporaba sekalnih nožev za presekovanje oblikovanih prednjikov«, ki je s tem pocenil proizvodnjo za dobrih 246 tisoč dinarjev.
Diplomo Inovator leta ter zlato značko sta predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov in izvršni odbor tržiftke raziskovalne skupnosti podelila Borisu Lebanu iz Peka za tehnično izboljšavo »Tehnologija izdelave sekalnih nožev«, Marjanu He-raku iz Tika za izboljšavo elek-
trične instalacije na lakirai bini, Miru Šparovcu iz Tika a boljftave ogljisč kabelske rice,     Andreju Bizjaku Tika za izboljšavo tehnološke postopka   za   lakirno kat Marici Čuk iz Tokosa za ii Savo   izdelave   japan lopat Riku Primožiču iz Tokosa n delavo priprave za kaljenje gov, Dominiku Hausmnjsterjt Tokosa za spremembo tennol kega postopka izdelave pokU cev za oblice ter Antonu iz tokosa za spremembo tel loškega   postopka izdelave tacijskih nožev sip.
Komisija za podeljevanje znanj inovatorjem, ki je mala predloge, meni, da at*J ganizacijah združenega dal* j vedajo   pomena   te akdr* cenijo trud posameznika*«' svojim nenehnim prisade« po   nečem   boljšem pi dragocen delež k boljši zaciji   dela   ter posoda! tehnologije. Vendar pa t> tovitev ne velja za vse organizacije,  saj  so tudi prijavile inovacije le tri, Peko, Tiko in Tokos. v draginj prizadevanj svojih delavca* ne znajo dovolj ceniti. To kaj slaba spodbuda novat ki naj bi bili za koristno vsaj moralno nagrajeni.
Za boljšo preskrbo
V ftkofjeloftki občini je v zadnjih letih razvoj trgovine splošnim gospodarskim razvojem. Tudi v primeri.vi , ™ poprečjem razvoja trgovine se je trgovina v ftkofieloftki^tehn vijala počasneje, čeprav se povpraševanje ve*. hfttrZtekL republiki. Zato so v program razvoja malega 208DoH*r«tv.7; f»T, zapisali, da je potrebno v naslednjih letfh zagato v ki osnovi skrbo v vseh krajevnih skupnostih, kjer je le možno. OBnovBO
J
Predvsem bo potrebno izboljšati materialno osnovo trgovine v obeh dolinah in oblikovati močnejše trgovinske centre v Železnikih, Zireh in v Gorenji vasi. V Skofji Loki, na Jeperci oziroma Godešiču bi bilo nujno potrebno zgraditi večje trgovske centre, ki bi zajezili odliv kupne moči. Hkrati naj bi postopno prenehale obratovati neustrezne in zastarele prodajalne.
Za uspešno uresničitev omenjenih načrtov bo potrebna širša družbena podpora, organiziranost, aktivnost in učinkovitost potrošniških svetov in konference, sofinanciranje krajevnih skupnosti pri izgradnji trgovin za osnovno preskrbo, zlasti tistih, katerih obratovanje ni ekonomično, vendar jih prebivalci nujno potrebujajo. Organizirati je »roba tudi kmetijske proizvajalce na določenih področjih, da bi s svojimi pridelki bogatili ponudbo. Hribovske in manjše prodajalne izven centrov naj bi se v prihodnje ne držale sedanjega običajnega obratovalnega časa, temveč naj bi bile odprte tedaj, ko je obisk največji oziroma v skladu z željami in potrebami kraja nov S 1em bi se'povečala njihova ekonomičnost,   saj    bi    se lahko
zmanjšalo število zaposlenik, ristek delovnega časa pa hi bil
Nosilec razvoja trgovine jeloškem področju naj bi bila Loka in sicer predvsem za pr živili   in gospodinjskimi nami ter deloma s tekstilom ničnimi predmeti.
V oskrbi prebivalstva pr največji   problem   slaba osi sadjem in zelenjavo, zato je no, da bi ponudnki v večji n... delovali s proizvajalci in tako ol tili ponudbo. To bo laže uresni tedaj, ko bo zgrajeno skladiVr delovalna cona na Godešiču
Skladno s programom razvoja n govine   in   oskrbe prebivalstva delovna   organizacija Loka I.oka že izdelala razvojne usmentvtj in v zvezi s tem predvidela mvesti < t je. ki naj bi znašale po prvdračui '2Hf> milijonov dinarjev Ra/votni investicijska politika <loni na afr«1 zevanju dela in sredstev vseh TOjd saj je ugotovljeno, da je HkumnUcti ska sposobnost trgovine 7 h v i gostinstva izredno slaba in da k *j nekaterih drugih temeljnih ormatj zacijah Loke veliko boljša. Potrebna pa je v te programe vključuj kot r Že  omenjeno,   rudi  krajevne 4«V nosti.
miA 1980
7. STRAN. G L A
Štiri namesto ene skupnosti
ffabtmu vremenu je bih> I. maja na Joštu praznično in velik Mnogo Kranjcanav pa se je na Jošta povzpelo ie na predvečer 5 da ho zakurili veliča sten prvomajski kres. — Foto: F. Per-
tlefoni na Primskovem
mjevne skupnosti so podpisale pogodbo s podjetjem o gradnji telefonske mreže — IlOOO dinarjev prispeva vsak naročnik
j. podjetje za PTT promet krajevne skupnosti Prim-f in Predoslje so že skle-radnji krajevnega te-„..žja. Na Primskovem ^telefonskih naročnikov. |(kupnosti Britof 158 na-l, v krajevni skupnosti 94 naročnikov. ■ Skupna p vrednost vsega k raje v-itja znaAa 18 milijonov di-
nji mreže, ostale pa ob vključitvi rajonske centrale na Planini, predvidoma v letu 1983.
Krajevne skupnosti bodo morale poiskati soglasje lastnikov zemljišč in stavb, ki bodo potrebna za gradnjo krajevnega telefonskega omrežja. D. S.
V krajevni skupnosti Skofja Loka že dlje ugotavljajo, da je nujno razdeliti preveliko krajevno skupnost na več manjših. V tako veliki krajevni sluipnosti je bilo namreč nemogoče organizirati široko aktivnost krajanov, prav tako pa v manjših samoupravnih celicah pridejo bolj do veljave interesi krajanov Sklep o reorganizaciji krajevne skupnosti je skupščina sprejela konec lanskega leta.
Na osnovi tega sklepa skupščine krajevne skupnosti Skofja Loka je bil izdelan osnutek nove organiziranosti, ki je bil po obravnavi v samoupravnih organih krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah dan v javno razpravo krajanom. Javne razprave so bile konec marca in so bile povsod dobro obiskane. Krajani so se izrekli za štiri nove krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost Skofja Lo-ka-mesto naj bi obsegala Mestni in Spodnji trg, Cankarjev in del Titovega trga, Blaževo, Klobovsovo in Kopališko ulico. Poljansko cesto. Grajsko pot, Jegorovo predmestje. Novi svet, Vincarje, Puštal, Andrej nad Zmincem. Ožbolt, Sv. Barbaro in Podpurfelco. Imela naj bi 3.370 prebivalcev  in   1.084 gospodinjstev.
Krajevna skupnost Stara Loka -Podlubnik naj bi obsegala Podlub-nik. Staro Loko. Groharjevo naselje. Papirnico, Crngrob, Pevno, Križno goro, Moškrin, Virlog, Trnje. Binkelj in Vešter. V tej krajevni skupnosti bo 4.086 prebivalcev v 1.232 gospodinjstvih.
Krajevna skupnost Kamnit nik bi obsegala Šolsko. Potočnikovo in Tavčarjevo ulico. Partizansko cesto, del Ceste talcev, del Titovega trga. Kidričevo in Ljubljansko cesto do potoka Suha. Koširjevo. Suško. Sorsko in Demšarjevo cesto ter vas Suho do potoka Suha. V tej krajevni skupnosti bo živelo 2.620 prebivalcev v 822 gospodinjstvih.
V krajevno skupnost Trata bodo spadali: Hafnerjevo in Frankovo naselje. Kidričeva in Ljubljanska cesta
od potoka Suha dalje. Lipica. Trata. Gosteče. Pungert. Draga in Hosta ter Suha od potoka Suha dalje. V tej krajevni skupnosti ho živelo 2.830 prebivalcev   v   831 gospodinjstvih.
Skupščina krajevne skupnosti bo te dni sprejela sklep o razpisu referenduma, ki je predviden v zadnjih dneh maja. Na njem se bodo krajani z. neposrednim izjavljanjem odločili za ali proti predlagani razdelitvi krajevnih skupnosti.
L. Bogataj
Krajevna skupnost Skofja Loka naj bi se razdelila na Štiri manjše.
skupnost Primskovo bo /milijo" 380.000 dinarjev Ifltdinarjev na naročnika. Itjjveč za osnovno telefon-Krajevna skupnost Bri-evala 3 milijone 634.000 po 23000 dinarjev na .krajevna skupnost Preli milijona 162.000 dinarjev /dinarjev na naročnika, „^va bo zagotovilo Po-IrfT promet Kranj in ob-na skupnost za PTT firmi Krajevne skupnosti „ prispevale postopoma, priključki bodo zgrajeni
a PTT promet Kranj, inizacija združenega jromet Kranj, zagoni, da bo začelo z deli '»da bodo dela zaključena 1982. Naročnike bodo iaortopoma. 30. po izgrad-
Novi poslovni prostori - Tehnični biro na Jesenimh     , , premalih pros^rih poslovne stanovanjske J$£^a%^t%Zd.
elovmh razmer so se odločili za
Ške postaje. Zaradi izboljšanja del<
postavitev lastnega poslopja, ki ga grede za domom *^re'7wXtv£ niku. Predvidevajo, da bo nova stavba-------J »
zgrajena do jesenj. - B. B.
I MrP - V kampu Sobec so pred letošnjim prvim majem odprli trga-L,esce .""'^„iietia Murke, ki je za sam kamp Sohec in za vse vmo ^!^^a^Xt^^o\ina bo odprta tudi ob nedeljah in ZSZJEl7^^iSt1d»g^tj?kampa in Leščani lahko kupil, živila In operno a Zrenji. Za giadnjojrgovine so 2 milijona 600.000 dr narfevpHspevali delavci Murke, gradnja pa je bila hitra m solidna. -Foto: F. Perdan__,
ISMO SE UKLONILI
t pod   vtisom zadnjih dogodkov: slovesnost v Zagorju, kamor je bil kot eden od osvoboditeljev Zagorja ,,m>pripovedoval o dogodkih 5. maja. % t nemškim   komandantom vodil »mjih pripravil k dokončni predaji, -jort Petra Stanteta-Skale in za njim Tita. ki mu je kot vsakemu i*vborcu pomenil največ ' »i\f dneh so  spomini   še bolj živi. —fiZ vojne še bolj  blizu.   Vsak dan v 14 * **\W>mu pomeni poseben, velik dan. \*r* y «t čakali konec,  pa   vendar so ta iS *e prehiteti. Zakaj  bi po nepo-peiivali kri. če  se da dogovarjati. ItfSavo je bil tedaj politični korni-, pitona ftlandrove brigade. Ze jeseni ** w f v*toP'' v ŠJanrirovo brigado, so ~«irj» ugotovili, da ga zaradi odličnega nemščine —  srednjo kmetijsko
šolo je obiskoval v Lavantu in na Dunaju -lahko koristno uporabijo pri zasliševanjih vojnih ujetnikov in tudi pri pogajanjih. Prav tako je bilo kasneje v Zidanškovi brigadi, sploh pa spomladi 1945, ko je bil po potrebi prestavljen spet v Slandrovo brigado.
O tem, kako se mu je predala nemška vojska 5. maja 1945 v Zagorju, mi je nekoč že pravil. Odlična zgodba je in prav bi bilo, da bi jo tudi Gorenjci pobliže spoznali. Ob 35-letnici osvoboditve Zagorja je Savo dogodek podrobno opisal v zagorskem občinskem Obveščevalcu.
Ze od konca aprila in prve dni maja so nad Zagorjem v zasedah ujeli ali prisilili k predaji manjše skupine Nemcev. V štabu brigade so izvedeli, da bi bila dobra polovica Nemcev v Zagorju voljna za predajo in 5. maja zgodaj zjutraj je Savo dobil navodila za pogajanja z nemško komando v veliki topliški šoli. Kot parlamentarec naj doseže, da se nemška vojska vda brez boja in položi orožje. .S sabo naj vzame še dva bataljonska kurirja in če bodo pogovori uspešni, naj izstreli v zrak tri rakete v znamenje, da je Zagorje svobodno
Brez večjih zapletov je prišel s kurirjema do komandanta, kjer mu je Savo prepričljivo razložil, da sta njegova postojanka in mesto že obkoljena, on pa je pooblaščen, da zahteva brezpogojno kapitulacijo vojakov in mirno predajo nepoškodovanih vojnih in gospodarskih objektov, orožja in vojaške opreme. Vse mora biti narejeno brez odlašanja, za to je on. kamandant, osebno odgovoren. V nasprotnem primeru bo postojanka utrpela hude posledice. Za kornandantovo varnost in za varnost neoborožene vojske bodo poskrbele naše posebne čete . ..
Seveda se komandant sprva ni dal. vendar, ko ga je Savo opozoril, da njegov čas poteka in ko je še dodal, da oficirji lahko obdrže svoje pištole, osebne predmete in oficirske torbice, za vse moštvo zadrže za dan ali dva suhe hrane in obleke, ter da jih bodo njegove enote varovale pred kakršnimkoli nasiljem, se je vdal . . . Seveda tudi potem ni šlo vse gladko, kajti vsaj polovica oficirjev je bila proti in še med razgovori samimi je zapel telefon: s Kosovca je komandant enega bataljonov Slandrove brigade klical Sava. da je tam postojanka že prazna. Lahko bi se vse podrlo". .
»Menim, da ni odveč pojasnilo, da so za takšna pogajanja potrebni zbranost, iznajdljivost in ne nazadnje tudi pogum. Vsaka beseda, vsaka gesta pri vprašanju ali odgovoru je   pomembna   za   izid   pogajanja. Vojaška
zgodovina pravi, da so parlamentarci velikokrat uspeli in rešili množice vojakov smrti. Toda zaradi napak in nespretnih ali nesrečnih spodrsljajev v besedni igri so često padle žrtve.«
Nemška vojska se je 5. maja 1945 v Zagorju predala. V zrak so švistnile rakete iz Savove pištole . . . Ujetih je bilo 485 Nemcev in zaplenili so kupe orožja ... 7. maja je bilo Zagorje sicer spet v rokah Nemcev, toda le za dober dan.
Slandrova brigada je iz Zagorja nadaljevala boje v Radmirju v Savinjski dolini, kjer so naleteli na Lehrove bočne enote, takoj nato pa so se dobro organizirani lotevali glavnine desettisočglave sovražne vojske, ki je hitela proti naši severni meji.
10. maja je II. bataljon Slandrove bngade v Celju, kjer ima eno najtežjih nalog. Podpisana je kapitulacija Nemčije in Celjani jih pričakujejo kot osvoboditelje, toda iz smeri Laškega in-Zidanega mosta se je valila do zob oborožena vojska: Nemci. Četniki. ustaši in drugi kvizlingi, ki so hoteli za vsako ceno skozi Celje in naprej proti Koroški. Savo je s svojimi fanti zasedel Kapucinski most. glavni most čez Savinjo, po najbližnjih hišah razvrstil borce z avtomatskim orožjem, pred mostom namestil tank, ki sicer ni delal toda, borci so cev grozljivo vrteli in usmerjali proti sovražni vojski, ki je včasih pridrla že kar na levi brez Savinje. Savo je zahteval razgovore z vodilnimi oficirji, toda ustašem. in četnikom so popuščali živci. Ob Savu so se znašle prave gorile, osebni stražarji oficirjev.
»Meterdevetdeset merim, pa sem se pred njimi počutil pritlikavec, tolikšni so bih. Oboroženi do zob. Namesto brzostrelk so imeli najmodernejše mitraljeze, za škornji bodala, za pasom pa namesto bomb ,pan-zerfauste'. ki so bili za uničevanje tankov in bunkerjev. Ce bi se vzeli skupaj, bi nas le pomendrali. Toda, prihajala so obvestila, da obračunavajo med seboj in iskal sem dobro premišljene, učinkovite in pomirjevalne besede za razgovore z nemškimi oficirji. Po dolgotrajnih prerekanjih na mostu, ko sem ostal nepopustljiv, je na mostu prevladala nemška komanda. Med Nemci se je pojavil nemški zdravnik. Ta je potem vzdignil glas nad vse in opozoril svojo in ostale vojske, da naj vendarle že nehajo, da bo partizanske potrpežljivosti konec in na mostu lahko nastane pravi pokol ... Oddahnilo se mi je. Tedaj sem temu oficirju tudi obljubil, da bo celjska bolnišnica prevzela vse bolne in ranjence iz vseh sovražnih vojsk, vendar morajo pustiti orožje na oni
strani Savinje. To je pomagalo in tisti dan je bila celjska bolnišnica, njeni vrtovi in dvorišče polna sovražnih bolnikov. Obljubo smo držali.«
Bil je to najhujši pritisk in najtežja pogajanja, kar so priznali tudi vsi komandanti in zgodovinarji v literaturi.
Za Sava pa tudi tu še ni bil konec vojne.
11. maja se v Vuzenici pogaja s Sovjeti in Bolgari, ki so vsekakor hoteli odpeljati s seboj avtomobile, zaplenjeno orožje in ostalo blago, ki ga je zajela partizanska vojska. Pred kratkim so mu pisali pionirji iz Vuzenice. da bi radi poznali tega pogumnega partizana, ki je tako odločno takrat upal zaustaviti zavezniško vojsko pri plenjenju, in ki je morala oditi praznih rok . ..
Toda. ni bilo še konec pogajanj za Sava. Zdaj so jim delali težave britanski in ameriški zavezniki.    Slandrova    brigada   je hotela
12. maja čez Dravo blizu Lipice pri Velikovcu. Most so imeli že zaseden Angleži s tankov-skimi enotami. Tedaj so bile partizanske enote, ki so se nahajale na desnem bregu Drave v veliki nevarnosti pred prihajajočo maso beguncev, ki so pritiskali z vseh strani. V delegaciji, ki je šla na razgovore v angleški štab, je bil tudi Savo. V francoščini in nemščini so se sporazumevali z angleškim generalom. Sprejeti so bili lepo, toda odklanjali so, da bi partizanska vojska prestopila Dravo. Po senžermenski pogodbi namreč mi res ne hi smeli prestopiti Drave. Delegacija pa je dokazovala, da so naše rnočne enote že na levem bregu Drave in da si v skrajnem primeru lahko partizani tudi izsilijo prehod, kar bi bil pa velik madež na plemenitost in čast zavezništva v boju proti skupnemu sovražniku . . Delegacija je končno le dobila potrdilo, da enota, ki ima most zaseden, dovoli Titovi vojski prehod mostu. Hitro so brigade XIV. divizije in enote III. armade JLA s Kostom Nad j na čelu zasedle položaje na levem bregu Drave in pričele razoroževati sovražne enote in vojaštvo vračati v ujetništvo.«
Kje ste potem sploh doživeli praVo svobodo?
»Obveznosti so me zadržale. Po končanih bojih pri organizaciji bataljona za zveze in sanitetnega bataljona pri XIV. diviziji, pozneje pa je bila osnovana posebna enota iz borcev te divizije za čiščenje terena sovražnih ostankov v Slavoniji, v Hrvaškem Zagorju, Gorskem Kotoriu in drugod, vse do očiščenja zadnjih kvizlinških enot pri nas. Prava svoboda.je zame prišla šele jeseni 1946.«   p l)0|en,-
»Bodimo, brat moj, vredni dediči«
V AN RIBIC:
Solza za Tita
»Joči, brat moj, izjoči se. lažje ti bo,« ravim človeku, ki mi je prinesel usodno vest. pirajoč vame kalni pogled / nepotočenimi olzami zalitih oči. V odgovor samo trzne z lavo. Nestrpno in kljubovalno. In spet obmi-uje, kot da se rešuje v negibnost in molčanje, tazumem ga: tega. kar mu polni oči s solzami, '.jokati ni mogoče, prav tako kot ni mogoče akorkoli spremeniti resničnosti tega trenut-a. Tega neusmiljenega, komaj, komaj do-mljivega trenutka, čeprav smo ga pričako-ali, vedeli, da se bo prej ali slej moral zgoditi, ajti zakonov življenja in smrti spreminjati li jim celo ukazovati, pač ni možno. Ni-omur. Za nikogar. To je. kot je od nekdaj ilo in kot vedno bo: brez smrti bi tudi živ-lenja biti ne moglo, ker bi v nas ne bilo za-esti o tem, kaj je to - živeti. Brez smrti bi pomin za začetek bivanja potonil in se raz-rojil v večnostnem minevanju časa, v prihod-ost zreti in snovati bi ne bilo mogoče, če bi sem življenskim potem slehernika ne bil prej li slej usojen konec življenja. Tako bi živije-je brez smrti izgubilo sleherni veliki in sle-erni mali smisel — življenje brez smrti bi aloh ne moglo biti žviljenje, saj ga niti strah anj samega ne bi več vrednotil in osmišljal.
»Vem, brat moj, da zdajle v takšnih mislih i tolažbe in ne more biti utehe, čeprav je v jih večna in neizpremenljiva resnica sleher-ega bivanja in nehanja. Zato se ne upiraj dzani — dar življenja so. V teh urah in dneh • posebno velik in dragocen dar. kajti vsaj •enutki olajšanja so v teh solzah, komur jih i dano jokati, a izjokati jih do kraja ne bo ano nikoli, kajti - umrl je Tito. Morale bi mreti množice, da bi zares presahnila posled-ja solza. Množice pa ne umirajo, samo ob-avljajo se in z njimi se obnavljajo spomini, redni časa med rojstvom in smrtjo - časa vljenja. Misel na vse tisto, s čemer je Tito iz-olnil čas svojega in našega življenja pa nas otrjuje v prepričanju, da so stvari, ob katerih idi smrt ostaja praznih rok: ideje in volja ^tajajo, kljubujoč smrti in času in nič jim ne )loča trajanja in življenja. Ce so veljale do-'obiti človeka in človeštva, meja sploh ni. saj ne v dosegu tisočletnih človekovih do-
gnanj in zgodovinskih izkustev in naši zmožnosti dojemanja časa.
In takšna, vsa v človeka, človeštva in življenja vrednejšo prihodnost usmerjena, je bila volja Josipa Broza-Tita. Takšna je bila sleherna njegova izrečena ali zapisana beseda — ideja, v vojni in miru vselej v celovitosti prelita v dejanje. To je njegova dediščina nam in rodovom, ki se šele porajajo na daljnih obzorjih življenja in časa.
»Bodimo, brat moj, vredni dediči. Ne tako. da bi se ob misli na zadnjo pot velikega moža za vsako ceno vzdrževali ali celo sramovali ne-možatih solz. Ne. Kajti ni moških in ženskih solz. Je samo človeško čustvo, ki ima vso pra-' vico živeti polno in nezavrto, kot delec posameznikove osebnosti. Vendar tudi solze Titu v poslednje slovo potočimo odločno dvignjenih glav: kajti tudi dediči človeškega ponosa smo. In takšni moramo biti in ostati, če naj bomo resnično vredni velike dediščine Josipa Broza-Tita, dediščine, kateri je domala ves svet priznal najvišjo ceno in vrednost, ki jo je mogoče meriti in izmeriti le s priznanji, kakršnih je deležna z vseh celin, čemur skoraj da ni mogoče najti primerjave ne v sedanjosti, ne v preteklosti, pa naj jo iščemo v znanstveno izpričanih in potrjenih virih, ali v legendah.«
1IHA KLIN AR:
►Tisto noč,
v koroških ■lutah ...«
»Težko je z besedo izraziti občutje ob Ti->vi smrti: to je bolečina, podobna bolečini, ki občutiš ob izgubi najbližjih, najljubših. Za-tš se, da so bili del tebe. Tito pa ni bil samo '1 tebe, bil je več, bil je del nas, naše skupno epenenje, volja in moč v boju za svobodo, rta sila, ki nas je združevala in združila ter >dila našo skupno usodo v osvobodilnem iju do zmage in po njej.
To niso le besede. Spomin me nosi tja čez aravanke. V korošo hišo. Zunaj noč in sneg, leni veter, zameti kakor bela konjenica
rti. Sedimo v izbi. O tebi govorimo. Ljudje mači bi te radi poznali po obrazu. Nihče ed nami še ni videl tvoje podobe. In vendar
bil tisto noč v koroških Rutah kakor živ ed nami v besedah: boj, ko bo svoboda, ko • mir. Bil si naše hrepenenje in hrepenenje idstva, da pod tvojim vodstvom izbojujemo š boj od Drave pa do morja ...
Nihče med nami takrat ni vedel za tvoj edvojni življenjepis, ne za datum rojstva, ito smo za Jožefovo 1945 proslavili z mi-tgom v Zalem logu v Selški dolini tvoj god, a nekaj dni na Poreznu doživeli »Sutjesko« korpusa.
In potlej zmaga, Trst, Gorica, Soče desni g. Toda sredi praznovanja zmage grenka )lja ob umiku na angloameriški pritisk, sti so stiskale se v svetem gnevu. Ljudje so li: Tu smo Slovenci! Jugoslavija je tu! Naj mo za Evropo kakor po pryi vojni samo obiž? Naj nas vnovič udari krivica? Ne, mi smo Titovi! In Tito naš! Ta zemlja naša.
In bil sem priča novega nasilja in črnih letk! Množica na Piazza Unita v Trstu, klikajoča bratstvu delovnih ljudi v obeh ikih: Živel Tito! in II viva Tito! in brat-o-fratellanza vseh ljudi! A pod zavezniško čito fašistična drhal, naša in njihovi dovče-*nji sovražniki.
Jokal sem od besa! Ali glej, naš človek se ni \\ nasilju! Ne strelom v Skednju iz žalnih pušk v naše zastave in napise: Tito! el Tito! II viva Tito . . . Pa so padali streli!
In padale so žrtve pod kroglami anglo-leriških pušk! In plavale so krste, z zasta-mi pokrite in na zastavah zvezde, rdeče kor kri .. . V tistem času so moji stihi bili t rafali, naperjeiH \  imperialistično svo-... Bil sem vojak in urednik oddaj odreda \ v tržaškem radiu. In s stihi, ki so bili naša sem pred triintridesetimi leti hotel potiti štiriinpetdeseti Titov rojstni dan, a za-niška vojna uprava je črtala program. In 5ei mesec dni nam je prepovedala v Gorici i recital.
IVAN JAN:
Titovo dediščino imamo
za dolgo, dolgo
»Vsi smo zaječali, vsi smo zajokali, vsi smo kriknili. Nihče ni mogel verjeti. Zgodilo se je nemogoče. Titu nismo priznali, da je star. da je bolan, čeprav je razum to vedel. Nočemo sprejeti resnice. Tito živi v nas.
Prevzema nas spoznanje: saj so bili in so veliki politiki, a niso vojskovodje; saj so veliki vojskovodje, a niso politiki; saj so tudi oboje, a niso revolucionarji in misleci; saj so po malem vsega tega, vendar niso športniki. Bil je telovadec, plavalec, sabljaš, poskusni voznik, tekoče je govoril nemško, rusko, češko, v glavnem angleško, deloma italijansko, bil je načitan, ne le z zgodovino in klasiko marksizma, celo klavir je znal igrati. Kaj vse je znal? Kdaj je uspel? Tudi v vsem tem je bil človek izjemnih razsežnosti. V vsem kar mislim in čutim, je v Titu zaobjeto vse. Nikoli pa ni izražal kulta osebnosti. Celo svoj rojstni dan je spretno spremenil v dan mladosti.
Bil je resen, toda tudi radoživo duhovit. Spomnim se pripovedi Janka Mehleta, kako je v Drvarju pozdravil slovensko delegacijo: »Drugovi Slovenci, sad znam zašto ste vi tovariši!« Prispeli so oprtani s težkimi nahrbtniki — tovori. Dvakrat sem imel priložnost sil-vestrovati skupaj z njim. Opolnoči je vstal in sproščeno spregovoril. Ježek, ki je bil tedaj na vrhu svojih moči, je pripravil satirično oster program. Tito se mu je iz srca nasmejal in kot sam pri sebi dejal, tudi to bomo naredili.
Bil sem vojak in že proti koncu vojne sem spoznaval, kako velik človek je Tito. Silno jasno je izražal misli, tako za kmeta kot intelektualca. Kar je rekel, je tudi naredil. V
V
Od kod ta bes na Tita in na nas? Morda zato, ker so nas vojaki kolonialnih sil pozdravljali s pozdravom: »Tito!«
O, tudi nje je tuji jarem žgal. In trgali so tuje znake z uniform in jih zamenjavali z našimi petokrakimi zvezdami. Potem smo zvedeli, da so jih strpali na ladje, češ, da gredo v Indijo — domov. In dobro se spominjam, da smo brali, da so te ladje postale na morju žrtev še plavajočih izgubljenih mjn . . Svoboda pa je kljub temu v Indijo prišla ...
Dovolj o tem v spomin in opomin. Ne samo v nas, tudi po svetu se je v ljudi neizbrisno vtisnil Titov obraz. In potem doma: obnova in petletka. Potem krivica, ki je ni nihče pričakoval: Stalin, blokada, črni dnevi so grozili, da zrušijo Titov načrt. To je že daleč v minulosti. S Titom smo premagali čas. Vse, kar hi še radi, mir na svetu in bratstvo vseh ljudi. Naj tale svet postane vrt in ne atomski grob. Naš narod je veliko pretrpel ...
Lahko bi še nadaljeval. Beseda pa ne teče. kot bi rad. Zanaša me v spomine in ne v veličino Titove poti, ki jo je za nas začrtal. Ta pot pa z njegovo smrtjo ni končana, Titova misel živi in bo živela iz roda v rod!
IVE ŠUBIC:
začetku njegovih potovanj po svetu povsem doumeli in v takem razpoloženja rekli, da so draga. A Tito je pronicljiv« -po vsem svetu, v temeljih. Vse je bik) njeno poštenemu miru.
Kaj smo izgubili, smo nekoč ž% občutili je malo popustil in smo takoj začutili ia"~ beralizma, malomeščanstva. Pokazala njegova veličina. Nismo mu mogli d da bi si pri osemdesetih letih vzel t« dopusta.
Hudo nam je. V ljubezni, v tem imeli. Toda tudi v rahli, neizrekljivi bo. Gledam življenja polno, v rai razigrano mladino, ki je danes n bledelimi, objokanimi obrazi. V njih roštvo.
Kaj zdaj? Naj ponovim Ljubičičevel - po Titu bo Tito. Tudi svet nam je vedal v teh žalostnih dneh. Priložnost« sobnost imamo utrjevati Titovo dedtffiaal
jo imamo za dolgo, dolgo.«
TONE SVETINA:
Ljubezen do narave, do živali . . .
»S smrtjo Tita je v današnjem negotovem svetu ugasnila ena velikih luči upanja v pravično in razumno ureditev sveta. Žalostni smo in obenem ponosni, da je naša zemlja rodila človeka tako velikih moči in nenavadnih duhovnih razsežnosti, človeka, ki spaja heroja in genija v eni osebi, revolucionarja in komunista.
Človek, kakršen je bil Tito, se v narodu rodi enkrat v tisočletju. Zato je njegov zgodovinski pomen toliko večji, izguba pa nenadomestljiva.
Srečen sem, da sem imel kot vojni romanopisec priložnost seznaniti se z njim in izmenjati misli. Dal mi je mnogo koristnih napotkov za pogled v zgodovino in za iskanje resnice v našem velikem boju. Dal pa mi je tudi priznanje za moje delo, ko mi je v knjigo napisal: »Zelo sem impresioniran, ko sem videl umetniško delo o NOB, ki je bila v Sloveniji in ki jo je tako realistično opisal Tone Svetina, udeleženec te krvave epopeje. Želim, da nadaljuje s svojim delom . . .«
Tito je očaral .vsakogar, ki je prišel z njim v stik. Prodornost njegove misli, osredotočenost na bistvo problemov, njegov zdrav humor in jasnovidnost, sta vsakogar presenetila.
Tito je bil tudi naš veliki ljubitelj narave, lovec in zaščitnik živalskega sveta. Bil je človek z orjaško energijo ter svetlo in neomajno vero v življenje in človeka. To svojo moč pa je črpal ne le iz revolucionarnega dela, katerega cilj je bil spremeniti svet in človeka, črpal jo je tudi iz narave, iz katere se je učil, občudoval njene lepote. Napajala ga je vedno znova* z vedrino duha, z ljubeznijo do življenja in mu dajala fizično moč.
Te stvari sem spoznal, ko sem stul* setletje zbiral gradivo za knjigo Tito i« I* še ni končana. Njegova osnovna misel*" lepo je tam, kjer se živali ne bojijo fw" Ljubezen do vsega  živega je bila aj1-posebnost. Lovcem nam je naročal: brei« ni lova, najprej gojite divjad in jo v*™** je vaša prva naloga. Prav Titova je ta da je naše slovensko lovstvo ontant vzorno, tako, kot nikjer na svetu, li parka na Brionih je Tito poslal lovce« venije muflone in drugo divjad, iz svoje« valskega paradiža na Brionih, kjer m " benega lova in živali živijo v sožitju s vekom.
Tito se je vedno zanimal za varstvo »ari*j in bil zaskrbljen oh vedno večjem oneaaaJH vanju. Poudaril je, da je skrb vse drulhe, našo deželo ohranimo lepo in zdravo tuA naše zanamce; kar človek naravi vtaa*. mora tudi vrniti. Na koncu nekega raqpw mi je dejal:
»Spremeniti moramo odnose medljudaa.1 bodo drugačne tudi živali. Lov mora pa* kultura in mir v svetu bo šele zagotovil pogoje za uresničenje naših idej.«
S spoštovanjem sem risal njegove portrete
»V tem trenutku je bilo o Titu izrečenih veliko besed; o človeku, mislecu, politiku. Kaj naj dodam? Rad bi povedal nekaj svojih spominov.
Z njegovo podobo sem se prvič srečal poleti 1942 v Tomšičevi brigadi, ko je bilo treba na-raditi njegov lik za prvo stran Tomšičevega glasa. V brigadi je bila tedaj le ena predloga, linorez Ismeta Mu^jazinovića. po kateri „senj
narisal portret. Ta linorez mi je bil _ tudi kasneje, ko sem se srečeval z Jt
portreti, zelo všeč. Narejen je bil s skr_
pripomočki, prikazoval pa je odločne«, nega moža, zazrtega v daljavo, vendar je i okrog ust blag, očetovski nasmeh. Rwli zelo natančno, z izrednim spoštovanje* občudovanjem do človeka, ki smo mu zani neizmerno zaupali, verovali vanj.
Kasneje, ko sem bil v tiskarni, « večkrat risal njegov lik, vselej z spoštovanjem   in prizadevnostjo, se preprostih fantov v tiskarni, ki niso. nobenega slabo odtisnjenega lista, I« pol so izrezovali portrete, jih shranjevanj jih bodo kasneje odnesli domov.
Prvikrat sem se s Titom osebno srečali tremi leti v Dražgošah, ob spomeniku P goške bitke. Srečanje je bilo zame posebno cm živetje, vtisnilo se je vame. Tolmačil sem * mozaik in posebnosti detajlov. Presenetilo r je. ko je Tito poznal Dražgoško bitko. Vat« sovražnikove enote so sodelovale. doDaftajM nas je. Bil je izredno pozoren poaluaaj« duhovit kasneje v živahnem pogovoru Nt dober pripovedovalec, toda pogovor ja tekel zelo sproščena*. - - ■
IMAM 1980
9.STRAN G L, A
Bohinj v miniaturni knjižici
r
foiturne knjižice postajajo vse I ljubljene. Merijo komaj dva. j sli pet centimetrov, redkejše ij milimetrov, največje pa tVrimetra.   Nekatere imajo
uporabno vrednost, kot različni slovarji ali knjižice formul, druge imajo bolj bibliofilsko vrednost.-Tudi pri nas so nekatere založbe posegle po tovrstnih izdajah. Pred kratkim so v
ico. kako majhna je knjižnica, smo natisnili r merilu 1:1 tri up* ifn/unja.
pri Bledu — V zadružnem domu v Ribnem so prizadevne #e sekcije za ročna dela v počastitev letošnjih praznikov azale razstavo ročnih del. Razstava je zanimiva in privlačna in ,na živahno dejavnost žensk v krajevni skupnosti Ribno. Takšne avf niso redkost. Ženske v sekciji za ročna dela jih pripravijo t leto. - Foto: F. Perdan
Uspešno gledališko leto na Jesenicah
Jto gledališče Tone Ču-JMC, osrednja gledališka „eniški občini, je v zadnji ripravila kar pet premier, pa so tudi Borove Raz-Doma  so   pripravili 42 .  ter   15-krat gostovali. ^Aupai kar 57 predstav, kar »jI več kot leto poprej. Tudi ,m * ie precej povečal. Doma ikpredstave ogledalo 7.364 gle-' ter*, na gostovanjih 5.289, to-itupaj 12.653.   Poprečno je predstavo obiskalo 222 gle-leta 1978 le 132. Igralska je uspeh dosegla tudi s njem   števila gostovanj, -ri {lani so z recitali sode-w na petih proslavah, gleda-1M j« nudilo tehnične usluge * drugim prireditvam. Na rah je lani gostovalo devet "l skupin, predstave si je —12.615 gledalcev. . 'Mrnaka kulturna skupnost je 10tlriru namenila lani 1.050.000 v. kar je za 32 odstotkov I a? kat leto poprej,  lastni do-pa so znašali  322.000 di-
narjev, kar je 20 odstotkov več kot leto poprej. Letos naj bi mu namenila 1.220.855 dinarjev.
Gledališče načrtuje večjo kvaliteto dela, povečati namerava število gostovanj. Pripravili bodo štiri premiere za odrasle, eno za mladino, eno lutkovno predstavo in dva literarna večera. V gledališki dvorani naj bi se zvrstilo 60 predstav, tem moramo prišteti pet gostovanj v jeseniški občini, deset izven občine in dve gostovanji z recitali. Načrtujejo tudi deset gostovanj drugih gledališč na Jesenicah, pet gostovanj lutkovnih odrov ter 20 večjih in 40 manjših prireditev drugih izvajalcev.
Po programu Zveze kulturnih organizacij bodo osnovali recita-cijski krožek, za svojo igralsko skupino pa dramaturške analize tekstov, delo s poklicnim režiserjem in strokovno pomoč pri lutkovni predstavi. Poleg tega bodo pripravili letos tudi svečanost ob 35-letniei gledališča.
Rina Klinar
■L m
Vlieset let Kulturnega društva Sora - V soboto, 26. aprila, je Inlturnoumetnikko društvo Oton Zupančič iz Sore slovesno proslavila Ufctoico. V prepolni dvorani doma občanov v Soli no se predstavili \ti4ki, ženski in mekani pevski zbor ter folklorna skupina domačega Latttia. v programu pa so sodelovali še člani tamburaškega orkestra \tornura iz Reteč in godba na pihala iz Medvod. — fr
Sarajevu izdali različne slovarje in knjižice formul, posebej velja omeniti novosadske izdaje, med katerimi je najvidnejša komaj dober centimeter velika knjižica »Tito v Vojvodini«, v Trstu pa so izdali nekaj miniaturnih slovarčkov.
Posebnost je dober znanec Slovencev Karol'v Andrusko iz Sente. Tega grafika samouka, ki obožuje naše gore. smo srečali že na številnih razstavah male grafike. Lani je prejel za drobno grafiko na temo »750 let Kamnika« tretjo nagrado.
Karolv Andruskć izrezuje tudi lesoreze jn linoreze za miniaturne knjižice. Nekaj centimetrov velikih je pripravil že več kot 60, najmanjša meri le 4 milimetre. V miniaturni knjižici je že pokazal Slovenijo, izdal je knjižico s 50 ekslibrisi na imena članov Društva Exlibris Sloveniae, pripravlja staro Ljubljano, pravkar pa je izšla izredno prijetna knjižica »Bohinj«.'V samozaložbi je odtisnil 500 izvodov. Knjižica meri 56 krat 42 milimetrov." vezana je v umetno usnje in ima celo ščitni ovitek, na katerem je dvobarvni lesorez z delom Bohinjskega jezera in cerkvijo. Knjižica vsebuje 32 lesorezov, ki so odtisnjeni iz originalnih plošč, velike so 28 krat 35 milimetrov. Karolv Andruskć je lani hodil po Bohinju in okolici. Zanimive motive si je zapisoval v beležnico in iz njih so nastali lesorezi. Posegel je po po-pokrajinskih motivih, prevzelo ga je seveda jezero in gore, zanimive hiše na Ribčevem lazu, muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, Hudičev most. Cojzova hiša v Stari Fužini, več umetnostno zgodovinsko pomembnih cerkva, slap Savica, hoteli na Voglu in okrog jezera in še kaj.
Miniaturna knjižica Bohinj je enkratna predstavitev tega dela Slovenije in med domačini ter med obiskovalci tega lepega kotička bo gotovo vzbudila veliko zanimanja. Zato si le lahko želimo, da hi prišla v širšo prodajo.
Rajko Pavlovec
Prva samoukova
predstavitev
Naklo - V klubskih prostorih doma družbenopolitičnih organizacij so v petek, 25. aprila odprli razstavo likovnih del slikarja samouka Franca Markoviča iz Zej. Na svoji prvi razstavi se predstavlja s platni, jeseni pa bo podaljšana z akvareli.
Franc Markovič je kmetovalec. Torej živi in dela pretežno v naravi, ki je prevzela njegovo ustvarjanje. S čudovitimi barvami realistično govori o polju, drevesu, oraču, porajanju jutra, zatonu sonca... Njegova narava je prešerna, nedotaknjena v svoji lepoti in barvah. Pomeni mu izražanje notranjega zadovoljstva, hotenj, občutij in nenazadnje globokih vtisov. Slika pretežno pozimi, ko mu delo to najbolj dopušča.
Njegova prva razstava je med krajani vzbudila veliko zanimanja, zato mu nedvomno pomeni spodbudo za bodoče delo in seveda mejnik, ko se je predstavil javnosti.
Otvoritev razstave je dopolnila proslavo, ki sta jo ob dnevu OF in prazniku dela pripravila kulturno-umetniško društvo Dobrava in krajevna konferenca SZDL. Kot vsako leto so podelili najbolj prizadevnim krajanom priznanja OF. Letos so jih prejeli Zofka Golob. Miro Brajnik. Vinko Križnar st.. Tinka Nadiževec Vinko Cernilec in Drago Papler. V kulturnem programu so nastopili: domači moški pevski zbor in reci-tatorji kulturno umetniškega društva, otroci iz vrtca Pavle Mede-Ka-tarine in šolarji naklanske osnovne šole.
»Zlati« zbor vadi v neustreznem prostoru
Uspeh poveča odgovornost
Razburljivo. Na tihem smo ie upali, toda veliko je odvisno od trenutnega razpoloženja. Velika želja je bila, predvsem tistih, ki ie dolgo pojejo v zboru. Bolj občutijo uspeh. Vsekakor je bilo razpoloženje navdušujoče, nam je, »zlati« trenutek opisal Matevž Fabjan, ki je po desetih letih popeljal Akademski komorni zbor iz Kranja do velikega uspeha, zlatega zmagovalca mariborskega tekmovanja slovenskih odraslih pevskih zborov.
Tekmovanje je vrh, proti kateremu stremi vsak zbor, pot navzgor, cilj, ki ga skuša doseči. Tak vrh je posebej za mlade velika spodbuda. Lahko pa je tekmovanje hudo razočaranje, saj je veliko odvisno od trenutka, ko vse delo na odru dobi svoj smisel. Na nastop smo se dobro pripravili, vsak član zbora je čutil, da program zna, tveganje je bilo manjše. Strokovnjaki so interpretacijo zelo dobro ocenili, da je v dvorani zazveneloje gotovo posledica sproščenosti, družabnosti, ki druži te mlade ljudi in se začenja že na vaji, o uspehu niza misli Matevž Fabjan.
Štirikrat je zbor v Mariboru prejel srebrno plaketo, tokrat eno izmed treh zlatih in postal najboljši med najboljšimi. Široko mu je odprta pot na mednarodna tekmovanja in nastope. Priznanje torej, ki nekaj velja, saj bodo zbor dve leti merili po tem, kar je dosegel na tekmovanju.
V tistem navduiujočem trenutku je bilo pozabljeno trdo delo. Sleherni izmed šestdesetih je dejal, da ure vaj, ki vzamejo toliko prostega časa, niso bile zaman, da je vredno peti. Navdušenje, ki ga ne bodo pozabili, počasi prekriva vsakdanjik. Dve uri vaj dvakrat na teden, ko se jih šestdeset stoje drenja v tesnem šolskem razredu. Znova, kolikokrat že, se sprašujejo, ali res v Kranju zanje ni boljšega prostora, v katerem bi pesem vse drugače zvenela.
Prostor lahko veliko vzame in veliko da. Premajhen ubija zbor. Ko so pred desetimi leti začeli, jih je bilo štiriindvajset, danes jih je šestdeset. Gimnazijska učilnica je zato za vaje ie zdavnaj neustrezna, čeprav imajo v gimnaziji zanje veliko razumevanja. Pred nastopi si »privoščijo« dvorano v Delavskem domu. Da bi tam redno vadili, ni misliti. Vmes je denar. Vendar je prav Delavski dom zanje najboljša moinost, ne le zaradi prostora, tudi zaradi blizine. Pripeljejo se od vsepovsod, veliko iz Ljubljane, kjer študirajo. Po vaji hitijo na zadnji avtobus. Planina ki so jim jo ponudili lani, je zato zelo od rok.
Res žalostno je, da se mora zbor otepati s takimi teiavami. Ob uspehu toliko bolj. Kako grenka je izkušnja, da hude težave hromijo zagnano delo, da utegnejo privesti celo do razpada uspešne skupine.
Uspehi Izpolnjena je velika želja. Akademski komorni zbor je lani praznoval desetletnico, ki je ie sama po sebi nekakšen mejnik. Kaj sedaj?
UsDeh poveča odgovornost, pravi Matevž Fabjan.Tudi pevci ae zavedajo, da je dobro že premalo za vsak naslednji nastop. Odgovornost pa daje program sam. Seveda, če se vsidra v »vest da ga je treba doseči. Program Akademskega komorne-oa zbora je zahteven. Poseganje po njem tvorijo veselje do petja, JlmflJie za fflasbo, resno delo in dobro vodmtvo. Poseben Si™"nriniTujejo pripadnosti akupini. Matevi Fabjan pravi, da CmS.mCE'.kupino\ellko narediti, saj je hitro dojemljiva za novosti! » sodobne poskuse. Ce kdo, morajo mladi vzgajati okus glasbenega občinstva. Tudi vprašanje, ah je stopnjevanje »kv^noati iz leta v leto, se navdušenje ali morda že ni pretežko fjriprimladih ne zaatavi tako hitro kot pri starejših zborih. Mladi pač radi preizkušajo svoje moči, se lotevajo teikih
^^Žbor je danes dobro upeta skupina, ki se zaveda odgovornosti zahtevnega programa, zato je vprašanje, kaj sedaj, neumestno! Ohranili bodo narejeno, pisan program slovenske oesmi oii začetka 16. stoletja do sodobnih poskusov, ki ga poživljajo narodne pesmi. Dodali bodo sodobna jugoslovanska dela. Motiv bodo nastopi.
Posebej vznemirljivi so doma. Ce so se pred leti še bali velike dvorane kina Center, danes strahu, da bodo sedeži prazni ni več. Morda najboljši dokaz dvomljivcem, ki menijo, da je treba slediti le sočasnemu okusu poslušalstva in ga ne presenečati z novoetmi, razvijati torej glasbeni okus. Vsaka pesem je pač lepa, če je lepo zapeta.
M. Volčjak
Radovljica - V Šivčevi hiši je odprta razstava »Industrijsko obliko vanje - pomemben element srednjeročne usmeritve Almire*. Mikavna razstava torej, saj si oblikovanje pri nas šele utira pot. Almira mu že vseskozi posveča posebno pozornost, tako oblikovanju klasičnih ple tenin kot novosti. Razstava niza pletenine, ki so pomagale položiti temelj priznani jugoslovanski pletilni industriji in je pravzaprav pred stavitev dela akademske slikarke Vesne Gaberščik-Ilgo, ki spada med jugoslovanske vrhunske modne ustvarjalce, njen ustvarjalni opus pa je izražen predvsem v pleteninah, ki jih suvereno obvlada. Natanko pozna modne tokove, vendar soji samo okvir za ustvarjanje v njej lastnem izrazu. Vsi Vesnini modeli imajo pridih sproščenega načina oblačenja, kt dejansko obvladajo pretežno i>eČino oblek sodobne, delovne žene. — Foto: F. Perdan
J
Občni zbor kranjskega avtomoto društva
2200 ur predavanj v šolah
r
V petek so se v dvorani kina Center v Kranju zbrali na obenem zboru elani kranjskega Avtomoto društva in pregledali dvoletno delo ter so dogovorili na prihodnje akcije. Društvo je ena najbolj množičnih družbenih organizacij, saj združuje skoraj 4000 članov ter ima v programu svoje dejavnosti izobraževanje voznikov amaterjev, vzgojo predšolske, osnovnošolske in srednješolske mladine in drugih občanov za varnost V cestnem prometu, celotno motociklistično športno dejavnost, povezovanje in sodelovanje s turizmom doma in v tujini, zaščito naših voznikov na popotovanjih ter najrazličnejše storitve voznikom.
Čeprav število voznikov motornih vozil narašča, pa v zadnjem času ne narašča število članov avtomoto društva. Menijo, da je vzrok na eni strani v preslabi povezanosti članov društva, preslabi informiranosti o dejavnosti in na drugi v slabi tehnični opremi in s tem v prepočasnih storitvah AMZS. Več pozornosti bo tudi treba posvetiti hitrejšemu včlanjanju motoristov v društvo, saj je motor v zadnjem času prava moda.
Ena najpomembnejših dejavnosti društva je avto šola. Leta 1978 je tečaje cestnoprometnih predpisov zaključilo 805 kandidatov, lani pa nekaj manj. Upadu je botrovala prepoved vožnje z osebnimi vozili ob določenih dnevih. Praktični izpit iz tehnike vožnje je lani delalo 740 kandidatov in jih je 329 uspešno naredilo prvič. Se pravi, da je bilo prvič uspešnih nekaj čez 45 odstotkov kandidatov.
Cl ani avtomoto društva so sodelovali tudi na različnih cestnohi-trostnih dirkah, kjer so dosegali dob-
re rezultate. Društvo je organiziralo tudi dva ženska avto-rallva. ki sla bila zelo dobro obiskana
Med najuspešnejša področja dela kranjskega avtomoto društva v zadnjih dveh letih pa sodi vzgojno-pre-ventivna dejavnost. Organizirali so predavanja o novostih cest no-prometnih predpisov, pripravili so predavanja o varnosti prometa v delovnih organizacijah, zlasti pa je pomembno, da se je vzgojna dejavnost povečala zlasti v osnovnih šolah. Društveni delavci — inštruktorji — so imeli več kot 2200 ur predavanj po šolah kranjske občine. Sodelovali so na izpitih z kolesarsko značko, lani so organizirali brezplačen tečaj iz cestno-prometnih predpisov za vzgojiteljice vrtcev in za učiteljice nekaterih šol. V sodelovanje s tovar-
no Sava in zavarovalnico Triglav so pripravil i kviz za učence od 4. do K. razreda o cestno prometnih predpisih Skratka, društvo si prizadeva, da bi se prometna vzgoja začela že V vrtcih in se ne bi končala s položitvijo izpita  za določeno kategorijo.
Avtomoto društvo nudi občanom storitve tudi v mehanični, kleparski in ličarski delavnici. Čeprav je delo organizirano v dveh izmenah, so zmogljivosti že premajhne. Ta dejavnost se povezuje z dejavnostjo tehnične baze AMZS in voznik lahko opravi na enem mestu vse. kar potrebuje v zvezi z registracijo in zavarovanjem vozila ter vožnjo. V preteklih dveh letih so tam opravili več kot 32.000 tehničnih pregledov. 7.200 testiranj, 3290 vlek itd.
L. Bogataj
Jekleni odpadki
Tehnologija izdelave surovega jekla zahteva tudi večje količine jeklenih odpadkov - Zato so v industrijskem svetu že dosegli optimalno vračanje jeklenih odpadkov v predelavo, pri nas pa v tem prav tako ne zaostajamo dosti
Papirna industrija, ki je posebno letos za razliko od preteklih let postala pravo brezno brez dna za star odpadni papir, nam je pravzaprav pokazala, kako slabo smo bili dotlej organizirani v zbiranju tovrstnih odpadnih surovin. Doslej mo namreč lahko zbrali le polovico potrebnega starega papirja, medtem ko ostale tone nekoristno končajo na smetišču.
Vendar pa se tako nikakor ne obnašamo tudi do ostalih vrat odpadnih surovin. Za vrsto odpadnih surovin imamo ie leta utečeno zbiranje in predelavo. Med njimi so jekleni odpadki prav gotovo v samem vrhu lestvice surovin, ki se spet vračajo v predelavo. Slovenske železarne, ki vse od leta 1945 vodijo statistiko o zbiranju jeklenih odpadkov, se lahko danes te pohvalijo z izredno visokim odstotkom zbrane količine jeklenih odpadkov, ki ne zaostaja dosti za evropskim poprečjem. Seveda so te številke lahko tako zadovoljive prav zaradi tehnologije v izdelavi jekla, ki potrebuje tudi jeklene odpadke. Pri tem ni važna samo količina jeklenih odpadkov, pač pa tudi količina energije, ki se skriva v njih in s tem tudi energetski prihranek V Evropi zberemo letno do 24 odstotkov odpadnega jekla, pri nas pa je bil lani odstotek le nekaj manjši od 22 odstotka*. Ker se primerjava nanaša na gospodarsko najbolj rarrite zahodne dežele, kjer je vračanje odpadnega jekla nanj v predelavo že skoraj doseglo maksimum, je seveda tudi pri aaak še nekaj možnosti za povečanje količine odpadnega jekla.
Dolgoročni sporazumi o zbiranju, predelavi in uporabi jeklenih odpadkov ter vlaganju v opremo so že v preteklih letih pri naših železarnah pokazali zadovoljive rezultate, ki ar ar nazadnje kažejo tudi v povečanju količine surovega jekla in ta* porabe jeklenih odpadkov. Še posebej pa je pri tem zadovoljita, da uvoz teh odpadkov upada.
PRED PRAZNIKOM VARNOSTNE SLUŽBE
Varnostniki opravljajo delo, ki se tako kot mnoga druga ne prekinjajo ne ponoči ne podnevi, ne v nedeljo ali praznik. Varnostniki varujejo družbeno premoženje v objektih večje materialne vrednosti, objektih večjega družbenega   pomena,   v tovarnah, skladiščih, ustanovah itd. Čeprav so t varnostniki lahko tudi delavci zaposleni   v   organizacijah združenega dela, pa že vrsto let tudi združujejo delo pri delovni organizaciji Varnost, ki   je   strokovna   organizacija za področje    fizičnega    in tehničnega varovanja premoženja. Organizacija posluje na osnovi 94. člena Zakona o združenem delu in 43. člena zakona o DSZ, varnosti in notranjih zadev ter pravilnika o splošnih pogojih poslovanja   za   organizacije združenega dela, ki varujejo družbeno premoženje. Medsebojna razmerja za uresničevanje skupnih potreb med uporabniki storitev in varnostniki urejuje samoupravni sporazum o splošnih pogojih  poslovanja;   storitve delovne organizacije Varnost se izvajajo na osnovi analize stanja, ocene ogroženosti,  lokacije,  vrste proizvodnega procesa, storitev ali dejavnosti, iniciative in predlogov delovnih ljudi ter družbenopolitičnih  organizacij, stališč in sklepov samoupravnih organov in skupščine uporabnikov.
Delovna organizacija Varnost Ljubljana je bila ustanovljena leta 1959 po ukinitvi industrijske milice. Danes zaposluje več kot 2500 dela v-
Varnostna služba • varnostne kulture
člen
cev v Sloveniji. Delavci združujejo delo v trinajstih temeljnih organizacijah združenega dela, od tega je pet tozdov v Ljubljani, ostali pa v Novi Gorici, Kopru, Kočevju, Novem mestu, Mengšu, Skofji Loki, v ustanavljanju sta tozda v Celju in Mariboru ter temeljna organizacija za varovanje premoženja Kranj za področje Kranja, Tržiča, Radovljice in Jesenic, medtem ko je tozd Tehnična zaščita z enoto za tehnično zavarovanje in gasilski servis na Viču pri Ljubljani.
Temeljna organizacija Varovanje premoženja Kranj za področje štirih gorenjskih občin ima sedež v Kranju, na Cesti JLA 16. Zaposlenih je 170 delavcev, občasno in po potrebi pa je s pogodbami o delu vključeno še okoli 40 delavcev. Ustreznega kadra vseskozi primanjkuje, ne samo sedaj, pač pa tudi v vsem preteklem srednjeročnem obdobju, ko so bili uveljavljeni ostrejši kriteriji za novo zaposlene. Zadnja leta pa se še posebej poudarja pomen izobraževanja strokovnih delavcev,  izpopolnjevanju  ob delu in družbenopolitičnemu delu. Pri delovni skupnosti skupnih služb je tudi enota za izobraževanje, ki organizira usposabljanje varnostnikov.
Služba varovanja premoženja je bila organizirana z namenom, da se zagotovi varstvo premoženja, naprav in objektov pred požarom, uničenjem,
poškodovanje, tatvino, po drugi strani  pa  se  zagotavlja  zdravo okolje, varuje življenja ljudi in njihovo premoženje,   preprečujejo   kazniva dejanja in drugo. Varovanje premoženja je predvsem preventivnega značaja, vendar  pa  ima  služba  tudi veliko zaslug pri reševanju materialnih dobrin, preprečevanju sekundarne škode, uspešnem dušenju začetnih požarov, okvar na instalacijah itd. V delo varnostnika sodi tudi sodelovanje pri preganjanju storilcev kaznivih dejanj in pri tem uspešno sodelujejo z organi javne varnosti in z občani. Varnostniki so namreč dolžni sodelovati z državnimi organi kot tudi z nosilci SLO in DS v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Prav tako sodelujejo in nudijo strokovno pomoč varnostnikom in strokovnemu vodstvu vsi ostali nosilci LO in DS. Varnostna služba je pomemben člen varnostne kulture, še kako pomemben pri aktiviranju narodne zaščite in civilne zaščite, gasilcev, milice in drugih. Vloga varnostnika nikakor ni izvajanje reda in discipline pri izhodih, pač pa je še kako pomembna organizacija dela, izraba časa v sami delovni organizaciji, v osebni odgovornosti ter večanju kolektivne in osebne discipline.
Romano Orgorinič
i
Gladko mora odrezati dleto
Ze kot otrok si je želel rezbariti. Občudoval je Strica, tesarja, ki je v prostem času »šniclal« okvire ca slike in slikice iz »šperplat«. Za polje mu ni bilo nikoli. Tudi za vrt ne. zato ga kar ženi prepusti. Njegov je les . . .
Franc Krivec je doma iz Stolnika pri Stranjah. V Kamniku pri Weiblu se je učil za mizarja. Leta 1952 je v Hotemožah pri Kranju poskusil na svoje, čez dve leti pa se je zaposlil v kranjski Roleti. Devetnajst let je tam miza-ril, potem so ga invalidsko upokojili zaradi okvare roke in žil na nogi. No, nazadnje je bila to že Jelovica. Osem let je tega, kar je ostal doma. Toda, če je človek vse življenje trdo delal, ne moreš mirovati. Tudi Franc ne. Intarzij He je lotil najprej in še ima pokazati velike, lepe, take s petelinom, krajinske, potem podstavkov za lovske trofeje. Prenatančno delo je bilo, pa ga je začel mučiti vid. Potem pa se je odločil, da bo pričel rezbariti. Nabavil je diete, posebne, polokrogle. Od 5 do 30 mm široki morajo biti za njegovo delo. Kar 25 vrst. Celo življenje si jih je Želel. Zdaj bo lahko ustvarjal . .
Lotil se je okvirov: ozkih, širokih, majhnih, velikih. Vse je ročno delo. Majhno delavnico si je uredil kar v kleti svoje hiše na Visokem. Ne rabi dosti orodja. Le diete, »vedre in pomične žagice. Za les jemlje lipo. Tudi s češnjo je poskusil, pa je pretrda. Lipo je pa kar stoječo kupil pri kmetu, jo dal razŽagati in plohe sušil dobri dve leti. Povsem
y,0lnn delo je rezbarjenje in rad ga moraš imeti, Itfiz rok res lep  izdelek. Foto: D. D.
romaj sk a •ada dela Raj k a Benedika jStražiSča pri Kranju
suh les mora biti. da okvir ne spoka ali se ne .skrivi potem, ko pride v kakšen suh. s centralno kurjavo ogrevan prostor. Tako natančen je, da tudi, če prične z njim delati v deževnem, mrzlem vremenu, ga najprej v kuhinji dobro presuši, šele potem se ga loti.
»O, je pa laije delati iz polsuhega lesa. Toda blago hočem dati dobro od hiše.«
Pravkar ima v delu rezbarijo za domača vrata. Pravi, da jih bo malo predrugačil. Vzorec je vzel z neke stare omare, take, ki je imela na vrhu srednjega dela omare — sredinska omara so ji včasih pravili - rezbarijo. Prerisal jo je na papir, jo prenesel na les in zdaj ob črtah že lušči les in ustvarja z dletom novo rezbarijo.
Trikrat je svoje izdelke že razstavljal v Cerkljah na razstavi cvetja in lovstva in posebno njegovi rezljani okviri so pritegnili. Takrat so bili razprodani na vse konce. Celo v Beograd. Lepi so. ni kaj reči. Stoletja stari vzorci so oživeli v novem času.
Idej išče povsod. V gradu Miramare pri Trstu je bil nekoč na izletu. Ni se mogel odtrgati od starih omar, postelj, stopnišč, miz. Kot otroka prevzame igrača, tako njega rez-barija. Če bi bil še enkrat mlad, bi bil zagotovo rezbar. Toda, takrat, ko je on gor rasel, so bili drugačni časi ...
Po velik okrogel sveženj papirjev se je stegnil vrh omare in jih razgrnil po mizi. Vzorci so to, kjer ima zrisane okvire. Spominjajo me na »muštre« čipkaric. Prav nekaj takšnega so.
»Ko bi le imel nekoga, da bi mi zrisal te stvari, da bi imel predlogo, potem bi šlo latje. Tako se pa sam dajem in sem bolj slab za prostoročno risanje. Veliko časa porabim, da »snamem« en tak vzorec z originala.«
Šestdeset ur porabi za srednje velik okvir. Najprej ga obdela na grobo, potem na fino. Ne, nobenega smirkovega papirja ne uporablja. Rezbar ga ne sme poznati. Le dleta. Ta morajo biti ostra kot britev in gladko morajo drseti po lesu. Nobenih raz ne sme biti. Kajti, če so, so potem, ko je okvir pobarvan, še globlje in temnejše. Le na surovo naredi okvir, potem ga pa pobarva po želji: na orehovo, češnjevo.
Veselje je dobil, ko vidi, da ljudje znajo ceniti pravo ročno delo. in lotil se bo tudi rezljane skrinje. Če le dobi lepo za vzorec.
Zadnjič ste dali oglas v Glas. Pa je kaj pomagalo?
»Da bi kdo prav zato prišel, da bi nekaj mojega kupil, ne vem. Ampak, izgleda da bo pomagalo, ker ste danes vi prišli,« se smeje.
D. Dolenc
Športne vrline, prežete z domovinsko zavestjo, nas rešujejo v vojni
Te dni mineva petintrideset let, odkar je minila druga svetovna vojna in ko je prišla tako težko pričakovana svoboda. Starejši so težke čase osvobodilnega boja neposredno doživljali, mlajšim jih po-* sredujejo šola, knjige in pričevanja.
Spomin preživelih se zmeraj vrača v vojni čas, saj se je ta močno vtisnil v njihovo zavest. V možganih ponovno začno tleti tista središča, ki so sprejemala vse nevarne, vznemirljive, težke in izjemne doživljaje: naporne in dolgotrajne pohode, spopade, zasede, hajke in daljše ofenzive, trenutke ogroženosti, žalosti, tesnobe, strahu in poguma. Večkrat zažarijo predeli, v katerih so nepozabni dogodki, oživlja sklenjeno delovanje možganske skorje, v sanjah se srečujemo z vojnimi tovariši, trenutno smo več desetletij mlajši, pogovarjamo se s tistimi, ki jih dejansko ni več, ki so v boju klonili, pogovarjamo se z mrtvimi tovariši, ki so po vojni drug za drugim'odhajali, saj se kolone nekdanjih borcev trajno krajšajo, nadaljuje pa se njihovo idejno izročilo, trajne so vse pridobitve osvobodilnega boja.
Vojni napori so potrjevanje moralne moči in poguma, so boj številnih notranjih nasprotij, v katerih neuklonljiva domovinska zavest premaguje utrujenost, lakoto, mraz. Boj nasprotij, ki je značilen v športnem tekmovanju, je še bolj očiten v vojni, čeprav gre v obeh primerih za preizkus zmogljivosti, moralnih vrlin in volje, je boj v vojni bolj napet, saj gre za obstoj posameznika in narodov, ki se bore za svobodo.
V vojni je od pripravljenosti vsakega borca odvisen uspeh enot. Oh taktiki, tehniki se uveljavljajo borilne, strelske in vse veščine, ki ščitijo borce. V vsakem vremenu — podnevi in ponoči, tam kjer malokdo pride, je potrebno opravljati vojne naloge. V takih razmerah so pridobljene športne navade velike zaveznice.
Mnogi vojaki športniki so se posebno odlikovali in uspešno opravili zahtevne naloge. Ravnali so hitro, prisebno, odločno, brez panike in brezglavega beganja. Narodni heroj Tone Dežman je v smuku, ko mu ni bilo več poti nazaj, ugonobil sovražno patruljo. V skoraj tisočpetsto dneh vojne, v tem dolgem smrtonosnem času, je bilo veliko junaštva, športna vzgoja v miru je dobrodošla pomočnica v vojni. Šport utrjuje življenje, krepi vero v uspeh, v športu in posebno v vojni prevladujejo skupni nagibi nad posameznimi, vojake povezuje medsebojna pomoč, borec plavalec rešuje iz objema valov sobor-ca neplavalca.
Nihče od preživelih, ki so se jih izognili svinčeni izstrelki, ne bi želel vojne.
Ob izdatni hoji, hitrem teku, popestrenem s skoki in preskoki ob večkrat pičli prehrani, ne bi bilo nevšečnosti z odvečno težo, vse bi teknilo, odpravljali bi škodljive porabniške navade in spet bi bolj cenili svobodo v kateri živimo.
Živimo v olimpijskem letu, v brezsmrtnem plamenu olimpijskega ognja bo lesketal lik športnikov-vojakov, živih in mrtvih herojev minule vojne.
J. Ažman
Ni jih moč vrednotiti z denarjem
obrazložitvi,   ki   smo   jo dobili, je I  da    je    bil     Rajko Benedik, kotelegrafski    mehanik   iz Iskre, .jnehanike v Kranju predlagan za lj*ko nagrado  dela  zaradi več iz-f v postopku   preizkušanja in pri •Inih napravah. Tako je na primer osnutek naprave  za preizkušanje b enot, načrt naprave za preizku-,Jtojal za telefonske centrale ter ee-ffisčrt za kontrolo in preizkus relejni telefonskih central. Poudarjeno da njegove izboljšave v procesu I telefonskih  central uporabljajo leta  1967,   vendar   pa za svoje inovatorsko   delo se ni prejel priznanja,  za  katerega je še , upravičen,   saj   je do svojih in izboljšav prišel v svojem pro--JU in z znanjem, ki si ga je pridobil Inem delu v Iskri. In še to: njegove ve so trajne, zato jih ni mogoče »vrednotiti.
bolj
Ni mu bilo dano, da bi študiral, čeprav si je želel v šole. Vabila pa ga je tehnika in kmalu je postal član kranjskega Radio kluba. Ko je delno premagal bolezen in leta 1952 le prišel v tovarno Iskro, je hitro spoznaval delo v njej. Kako srčno si je želel delati v telefoniji! Po rednem delu v tovarni je v iskrški šoli kmalu opravil še tečaj za telefonskega mehanika in 1954. je prišel v kontolo telefonskih naprav na preusposabl janje.
Takrat se je v kontroli telefonskih naprav še vse preizkušalo funkcijsko, se pravi ročno. Nobenih naprav še ni bilo. saj je bila telefonija takrat v Iskri šele v prvih začetkih. Male hišne centrale so takrat izdelovali: najprej z eno poštno linijo in desetimi priključki, pa z dvema linijama in štirinajstimi priključki, potem pa Že celo s štirimi linijami in tridesetimi priključki. In za preizkus, če so naprave brezhibne, so v sobi postavili centralo in jo s telefoni preskušali: klicali vse pozive.
Rajko Rent'dif: Foto: D. J)
etntt prvih preizkusnih naprav :a telefonske cen tira le
odpravljali napake. Dokler je šlo za majhne centrale, je bila še mogoča takšna kontrola, ko so pa prešli v širino, v izdelavo poštnih central, so nastale težave. Kontrola je postajala sčasoma ozko grlo. saj je zahtevala ogromno časa.
»Po potresu v Skopju je bilo,« se spominja Rajko, »ko smo delali novo skopsko centralo in je bil postavljen zelo kratek rok izdelave, sem začel razmišljati, kako bi podsestave centrale preskušali na kakšen drug način. Misel mi ni šla iz glave in premle-val sem jo vse dni in noči. Doma razmišljal, delal načrte in zaključke, v tovarni delal preizkuse. Potem sem začutil, da bo uspelo. Naredil sem provizorij  in  napravo demonstriral domačim   in   tujim strokovnjakom. Navdušeni so bili in spominjam se, da so dali še nek umesten predlog, ki sem ga hitro vključil v delovanje naprave. Naprava naj bi pokazala, če so vsi tokokrogi na svojem mestu, če so navitja v redu, vse pravilno spajkano itd. S tem je bila opuščena funkcionalna kontrola. Naprava je delala na principu programa tako, da jo je bilo možno z menjavo programov prilagoditi za vse vrste podsestavov. Prva naprava je bila dokončno izdelana leta 1964 in pripravljena za obratovanje. Tako dobro se je obnesla, da smo takoj izdelali še sedem tovrstnih naprav in programe. Vse te naprave še danes delajo v kontroli. S to napravo smo prešli s subjektivnega preizkušanja na objektivno   —   izločen je bil človeški faktor. Z njo je bil preizkus krajši,  kvalitetnejši  in  kar je bilo velikega  pomena   —   kontrolorju ni bilo treba poznati funkcij enote, ki jo je preizkušal.
Zaradi dobrih rezultatov prve naprave sva s sodelavcem Silvom Seražinom izdelala še dve napravi. Prva, ki je bila izdelana leta 1968, je bila namenjena preizkušanju vseh vrst crossbar stojal, druga, ki je bila dokončana leta 1973, pa je bila za preizkuse   klasičnih   telefonskih si-
stemov, vendar jo zaradi njene velike prilagodljivosti uporabljamo tudi za preizkus vtičnih enot elektronskih telefonskih naprav, podsestavov elektronskih sistemov.«
Četrte naprave se je lotil spet sam. .Slo je za napravo za preizkus relejnih enot. katere niso zajete pri programskem preizkušanju na ostalih napravah. Te relejne enote so se po obstoječi kontrolni tehnologiji preskušale »ročno«, za kar sta bila potrebna dva kontrolorja. Preizkus enot opravlja zdaj le en kontrolor in sicer s kontrolnim predpisom brez programa. Za to zadnjo napravo mu je skupščina občine Kranj podelila priznanje inovatorja leta II za leto 1979.
Od vseh teh naprav jih danes obratuje 35: v kranjski ATC 21, na Blejski Dobravi 12. v Turčiji pa 2
Skromen človek je Benedikov Rajko. Morda preskromen. Pravi, da ni mogel verjeti, da je pravi, ko so mu sporočili, da dobi prvomajsko nagrado dela. Ne. ni inženir in vsi. ki so se zanimali za njegovo delo. ne morejo verjeti, da so take iznajdbe in naprave lahko delo le kvalificiranega delavca. Praksa in delo so ga gradili in silili v razmišljanja, da bi šlo lahko tudi drugače, hitreje, kvalitetneje.
»Ko sem delal prvo napravo, sem bil v velikih dvomih. Težke trenutke sem preživljal. Ko pa stvar steče, kot sem si zamislil, človek nekako oživi in dobiš volje in poleta za nova ustvarjanja. Dobil sem pa za svoje delo vsa priznanja, ki so mi šla, tudi denarne nagrade in reči moram, da je delo inovatorjev pri nas vedno bolj cenjeno in spodbujano.«
Povsod elektronika izpodriva klasiki) in tudi v Rajkovo kontrolo v telefoniji je že zašla. Sčasoma jo ho povsem izpodrinila. Kar nekoliko žal mu je, da ni mogel poseči tudi na področje elektronike, ki je t ako. vsemogočna. Prevelik zalo« turi bi bil zanj. pravi. Saj tu so mladi, ki se že spoprijemajo z njo in uživajo v njej. On sam pa bo < klasiko ostal do konca S<> veti no se ho tudi tu dalo kai izboljšati;
D. Dolenc
O L, A S12.STRAN
SOZD
ALPETOUR skofja loka
" TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
1 5 VOZNIKOV ZA PRIMESTNI IN MEDKRAJEVNI PROMET ZA DE KRANJ
2 2 VOZNIKA ZA MESTNI PROMET ZA DE KRANJ
3. 5 VOZNIKOV ZA PRIMESTNI IN MEDKRAJEVNI PROMET ZA DE SKOFJA LOKA
Zahtevani pogoji:
Pod 1,2. in 3.
— poklicna Sola za voznike motornih vozil
— izpit D kategorije
— 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil. Poskusno delo 3 meaece.
Posebni pogoji:
— stalno bivališče v Kranju oziroma Skofji Loki ali bližji okolici, ker TOZD ne razpolaga s stanovanji. Za vsa dela se sklene delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe z dokazili sprejema pod točko 1. in 2. kadrovski oddelek v Kranju, Koroška "c. 5» pod točko 3. pa kadrovski oddelek v Skofji Loki, Titov trg 4b, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
Napadalen srnjak
V okolici Sivkarjeve hiše v Za-bretniku ae zadržuje tri leta star udomačen srnjak. Že dalj časa so pripovedovali, da je postal napadalen. Napadel je te starejšo ženo in njeno hčer, njenemu motu pa je na nogi z rogovi napravil precej veliko rano.
V soboto sem bil pa priča, ko je pri sajenju krompirja napadel mojega očeta in mu z rogovi napravil na nogi dve večji rani. Žival gre tudi do 3 kilometre daleč za človekom in ga največkrat napade neslišno od zadaj.
O tem je obveščena lovska dra-tina iz Zirov, vendar lovci aJee-sar ne ukrenejo. Pred to divjadjo so ogroženi predvsem otroci, ki morajo zdaj v spremstvu staršev v šolo. Ker gre ca ogrožanje občanov v tem kraju, bo Lovska družina morala ukrepati, sicer bodo kmetje sami opravili a tata napadalnim srnjakom, čeprav j« zaščiten. Odločili ao ae, da bode v prihodnje iskali zdraviliško pomoč za poškodb« na stroške Lovske družine Žiri.
J. Mrovlje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage
ELIZABETE BERGANT
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti: pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči mož Gabrijel in vsi njeni!
Kokrica, 5. maja 1980
r
PD Kranj
Vabilo na.
Spominski pohod v počastitev dneva zmage na B leg oš Odhod z avtobusom iz Kranja izpred hotela Creina v nedeljo 11 maja 1980 ob 6 uri
V.
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, stare mame, tašče, sestre in tete
ANE MIHELlC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih, izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju, dr. Krečevi in dr. Čopovi za zdravljenje; sodelavcem tovarne SAVA - oddelku TAr in ISKRE - ATC oddelku Tehnične kontrole. Prav lepa hvala tudi pevcem in g. ž upniku za lepo opravljen pogrebni obred. Prisrčna hvala tudi vsem tistim, ki ste jo v tako veimem
številu spremili na zadnji poti.
Vsem še enkrat prav lepa hvala!
Žalujoči vsi njeni!
Strahinj, 20. aprila 1980
V 78. letu starosti je prenehalo biti srce naše dobre mame
MARIJE KOGOVŠEK
roj. Kalan
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam V najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in darovali cvetje ter jo tako številno spremili na njeni
zadnji poti.
Zahvaljujemo se župnikom iz Poljan in Zirov za pogrebni obred in besede slovesa ter pevcem za
zapete žalostinke.
Se posebno zahvalo smo dolžni prof. dr. Košaku, dr. Gabrijelčiču in dr. Poloni Peternel za skrb v
času njene bolezni.
Žalujoči njeni: Stanko, Ivanka, Štefka, Mici, Franc in Jože
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in bratranca
JANEZA JAGODICA
iz Senturške gore št. 15
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se dr. Beleharju in sestri Anici, intenzivnemu oddelku bolnice Golnik, sodelavcem Iskre - TOZD Števci, kolektivu Živinorejsko veterinarskega zavoda Kranj, kolektivu OŠ Cerklje, obema pevskima
zboroma, obema župnikoma in zvonarjem.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Manca in hčerka Marjanca v imenu vsega sorodstva
Senturška gora, 6. maja 1980
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA
ZBOR UPORABNIKOV SKUPŠČINE
na podla p 25. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list S RS. *t 8/78) 8. člena samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977-1981 (Uradni vestnik Gorenjske, »t. 1/77). 7. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje in sklepa 8. seje zbora uporabnikov skupščine t
dne 28. 4. 1980. razpisuje
NATEČAJ
za dodelitev kreditov za nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje in dograditev ter revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini — za leto 1980.
I. NAMEN KREDITOV
krediti se dodeljujejo za:
- nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje:
- dograditev in revitalizacijo stanovanjskih hift v individualni lastnini.
II. VIŠINA KREDITOV
Krediti so razpisani iz dela sredstev, ki jih temeljne organizacije združenega dela. druge družbene pravne osebe in zasebni delodajalci (v nadaljevanju besedila: organizacije* združujejo v okviru stanovanjske skupnosti - do skupne visine 36.000.000,00 dinarjev in se dodeljujejo za: ,. »u
- nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje do vrtae 32 milijonov dinarjev:
- dograditev stanovanjskih hift v individualni lastnini do vrtine 3.500.000.00 dinarjev:
- za revitalizacijo stanovanjskih hiS v individualni lastnini do visine 500.000.00 dinar
jev.
Pri določitvi razpisnih vsot za posamezne namene je bilo v celoti upoštevano <ka> vorjeno razmerje med družbeno (801) in individualno (20**) gradnjo; prav zato razam vsota za nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene stanovanjske gradnje izstopa. Ver t ta namen v letu 1979 natečaj ni bil izveden ter .so v letošnji natečaj vključena vsa razpoložljivi, sredstva.
III. PRAVICA DO KREDITOV
Upravičenci do kredita, iz sredstev stanovanjske skupnosti so:
A. organizacije, ki združujejo del svojih sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977-1901 |v nadaljevanju besedila: sporazumom) v okviru stanovanjske skupnosti.
B. delavci, ki združujejo delo v organizacijah iz prejšnje alineje in delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih.
IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV KREDITOV
A. Organizacija pridobi pravico do kredita za nakup stanovanj v okviru usmene« stanovanjske gradnje, če izpolnjuje naslednje pogoje:
_ da ima srednjeročni in letni program reAevanja stanovanjskih vprašanj svojih deta*
' _ da je kreditno sposobna: tega7tatva^ ^ "sanjske granje in ap# |
B. Delavec, zaposlen pn organizaciji oziroma zasebnem delodajalcu ki združujete svojih sredstev v skladu s sporazumom v okviru stanovanjske skupnosti in nim " unXZ oz. ima premajhnega neprimernega, pndobi   pravico do kredita z. nakuTst.nov^ etažni lastnini oz. za dograditev afi revitalizacijo stanovanjske hifte v indiv&ualni če izpolnjuje naslednje pogoje:
- da kupuje stanovanje oz. dograjuje ali revitalinra stanovanjsko hiso v okvn usmerjene družbene stanovanjske gradnje oz. sprejetega stanovanjskega standarda
- da predloži potrdilo organizacije oz. zasebnega delodajalca, kjer združuje «Wa . soglasju k najetju kredita;
- da je kreditno sposoben.
V LASTNA UDELEŽBA
A. Organizacija, ki zaprosi za kredit, mora sodelovati z lastno udeležbo ki ne sme bih manjša od 30 I zneska, potrebnega za investicijo. '
Za lastno udeležbo se šteje tudi kredit, ki ga organizacija dobi v poslovni banki m podlagi vezave sredstev, s katenmi razpolaga. r
B. Lastna udeležba delavca prav tako ne more biti manjša od 30"» zneska potrebne*, za dokončanje investicije - določi pa se v skladu z določili pravilnika
Za lastno udeležbo se šteje tudi kredit, ki ga delavec pridobi na podlagi namenska* varčevanja v poslovni banki ali kredit organizacije, kjer združuje delo.
VI. KREDITNI POGOJI
1. Odplačilni rok
A. Odplačilna doba za organizacije je diferencirana in odvisna od ekonomskih motno* oz. kreditne sposobnosti organizacije.
B. Pri določanju odplačilne dobe kredita delavca se upošteva povprečni mesečni oseb« dohodek na družinskega člana v preteklem letu in kreditna sposobnost prosilca
2. Obrestna mera:
A. inB.
Za najet kredit iz sredstev stanovanjske skupnosti plačuje najemnik 4 * obresti ft preteku desetih let od pnčetka plačevanja kredita, se poveča obrestna mera za neplačanih kredita za 2 *.
3. Visina kredita
B. Individualni prosilec za dodelitev kredita lahko dobi kredit največ do visine M' vrednosti standardnega stanovanja.
VII. DOKUMENTACIJA
Udeleženci natečaja morajo k vlogi za dodelitev kredita predložiti se:
A. Organizacija:
- srednjeročni in letni program reševanja stanovanjske problematike svojih delavct*
- sklep pristojnega samoupravnega organa o najetju kredita:
- predpogodbo o nakupu stanovanj v okviru usmerjene družbene stanovanja!«
gradnje;
- dokumentacijo o zagotovljeni lastni udeležbi in kreditni sposobnosti
- pregled sredstev in obveznosti sklada skupne porabe, ki se nanašajo na stanovanjsko gradnjo - na posebnem obrazcu, ki ga organizacija dobi pri strokovni službi stanovanisk* skupnosti (ALPDOM Radovljica. Cankarjeva 27).
B. Individualni prosilec za dodelitev kredita: Prosilci za nakup stanovanja v etažni lastnini:
- potrdilo organizacije oz. zasebnega delodajalca, kjer je prosilec zaposlen, o soglasju k najetju kredita;
- predpogodbo o nakupu stanovanja v okviru usmerjene družbene stanovanjske grtd-
nie:
- potrdila o mesečnih osebnih dohodkih vseh družinskih članov v letu 1979. Prosilci za dograditev in revitalizacijo stanovanjske hise pa se:
- gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo oz. potrdilom o priglasitvi del pristojnega organa;
- predračun stroškov in podatke o virih sredstev za gradnjo ali revitalizacijo stanovanjske hise;
- zemliisko-knjižni izpisek o lastništvu stavbnega zemljišča oz. vknjižbi pravic* « uporabi stavbnega zemljišča v družbeni lastnini za gradbene namene.
Individualni prosilci za dodelitev kredita morajo proAnje vložiti na posebnem obrairu ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovljk-a. Cankane»t
27.).
VIII. OSTALE DOLOČBE
1. Vlogo za dodelitev kredita je potrebno vložiti v enaindvajsetih dneh od objave natečaja s celotno dokumentacijo pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (ALPDOM Radovljica. Cankarjeva 27.).
2. Prepozno prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo obravnavale.
3. Pri individualnih prosilcih se bodo obravnavale aamo vloge enega od družinskih članov, zato naj zakonci ne vlagajo ločeno prošenj za dodelitev kredita.
4. Stanovanjska skupnost bo v skladu s sprejetimi kriteriji komisijsko preverjala upre vičenost do dodelitve kredita ter o izidu natečaja obvestila vse prosilce najkasnej* i
Petnajstih dneh po seji zbora uporabnikov skupAčine. na kateri se bo odločalo o dodelitvi reditov.
5. Dodeljene kredite bo možno črpati v skladu z dinamiko združevanja sredstev, kar o* tudi Ae posebej opredeljeno v kreditnih pogodbah.
Stev.: 20-10 '80 Datum: 28. 4. 1980 Radovljica
ffCTMAJA 1980
13. STRAN G L A
VAŠA PISMA
ifiior se je preteklo sobotna dopoldne peljal po Poljanski dolini, je ob ti srečeval kupe velikih polivinilastih vreč, napolnjenih z odpadki, ki V" tnbnle da tih odpeljejo, ob vodi pa otroke in starejše z vrečami in
tolarji z vse _
* lahko spustili tudi v vodo, če je bilo potrebno in tako bregove Sore 'umaj s šolarji res temeljito očistili.- Upajo, da kopalci, ki bodo tudi fSnje poletje prihajali na njene bregove, ne bodo puščali odpadkov ■ „aini na tudi domačini bi morali imeti več zavesti, da bi ohranili
ufpaj s šolarji
okolje kar najbolj naravno. - Foto: D. Dolenc
«-u    V Gor/ah so poskrbeli za varstvo najmlajših, saj so preuredili 2V niem so štirje veliki in preurejeni prostori, stavba pa lahko itn n*rnk   Obnovili so tudi kuhinjo, garderobne in sanitarne yne tl0otr»k.uonoviu s   m      Gradbeno podjetje Bnni ,
l&£Eff&£™ podjetje Bled-Grad z Bleda - Foto:
Umbrožič
NOB IN NOV
V sestavku tov. Staneta Bob-ka-Mihe (Glas z dne 22. aprila 1.1.) se večkrat ni dosledno uporabljala le kratica NOV tudi takrat, ko bi moralo biti zapisano NOB.
NOV t.j. Narodnoosvobodilna vojska je bila vojaško organizirana oborožena formacija - udarna pest NOB t.j. Narodnoosvobodilnega boja, vseslovenskega revolucionarnega gibanja. Le-to pa je družilo tudi neoborožene pristaše boja proti okupatorju in njegovim hlapcem.
Torej bi bilo bolj prav, če bi tov. Bobe k pisal, da se na raznih proslavah premalo ali celo napačno govori o Narodnoosvobodilnem boju, t.j. o NOB. Saj ta pojem vsebuje tudi vse boje, sabotaže in podobne akcije oborožene NOV.
Kako skromno, dostikrat le preskromno, omenjajo na raznih slovesnostih naš Narodnoosvobodilni boj (včasih celo napačno) pa je najbrž tudi posledica premajhne budnosti krajevnih odborov ZB - NOV, ter osnovnih organizacij ZK in SZDL.
Do ustreznega gradiva gotovo ni težko priti. Tu je cela vrsta krajevnih zbornikov, tu so številni članki v časopisju, tu je oddelek NOB v Gorenjskem muzeju; razvid člankov, ki govore o slavnih časih NOB je tudi v kranjski osrednji knjižnici.
Nenavadno pogostokrat in dosledno — spričo drugega časopisja — pa o NOB poročajo zapisi v Glasu. Največkrat so to celo feljtoni v nadaljevanjih (Jože Vidic, Ivan Jan, Stane Šinkovec) in zajetne reportaže (Danica Dolenc, Darinka Sedej, Jože Košnjek). Tudi sam v svojih dolgoletnih zapisih v gorenjskih krajih in ljudeh nenehno prikazujem (v besedi in sliki) delež nekega kraja v času NOB. Prav to, česar ne smemo nikoli pozabiti!
No, v tem pogledu dajem tovarišu Bobku prav: da mora biti pri sleherni naši krajevni manifestaciji prisotna dostojna in temeljita beseda o prispevku kraja k skupnemu Narodnoosvobodilnemu boju.
(Raje uporabljam slovensko besedo »boj« kot srbohrvaško »borbo«). /s , •
' Črtomir Zoreč
/ASA PISMA
KJE JE ČLOVEŠKO DOSTOJANSTVO?
Jfo nem prebral članek i jrtfi časopisu GLAS z paprila z naslovom »Naturi-,/» r razmahu*, sem se zami Jjl kje je človeško dostojan-0. Ali pa gre le za nekaj po-^mnikov, ki bi jih        —*«
va-dne
v naši
tftibi ne smelo bih hneč nas je stalo in nešteto j.t*nHkih ljudi je moralo umre-? mzmemrjenih teles, v grožnji bolečinah. da imamo danes y kar je potrebno za pošteno Jjfnje. Zdi se mi. da ti na to „4ajo nič, ker uganjajo tako ifvamnost.
(t ie imajo to za tako po-iM». naj jo pobrišejo kam v 0tyli>. med divjake. Pa še 0» kot sem videl na televiziji, tD]o okrog ledij kake cape ali 41 kak list.
fraiijo. da hočejo zraka in tpa. Tega dobijo tudi. če dajo ie itak komaj za *»fliko« fike kopalke nase. ali pa naj f<in tinti čas kakemu hribov-frmu kmetiču na pomoč. Bi bi-
ui)koristni in dostojni, pa se ,,bt bilo treba razkazova t po ,fikm lepem koščku Gorenjske. fijMiirnilijo.
fmetnemu, dostojnemu člo-,}u m tudi onemu z žuljavimi ,)imt  ki  mora   vsak dinar jffknt obrniti, kaj takega še v ne pride na misel. Tujce , ./j "i/e posnemajmo le v tistem, imajo dobrega, nikakor pa i't* glejmo, če take svinjarije y/'njaji> pri nas. Ra/ši jim po ,/Jimopof nazaj!
'[)<im   da   bodo odgovorni 0Jm mnenja. Četudi  bi pa blagajne sami cekini, se i'ftihn morala mora obdrža-R d
Jesenice — Delavci jeseniškega Gradbinca grade nov most čez Jesenico ob izlivu tega potoka v Savo Dolinko. Prek njega bodo delavci jeseniškega komunalnega podjetja Kovinar speljali novo cesto do železniškega tovornega skladišča in razkladalnih tirov, ki jih bodo zaradi rekonstrukcije postaje na Jesenicah prestavili na novo lokacijo. — B. B.
ZDRAVJE V NARAVI
Paprika (Capsicum annuum)
Naravno zdravilo za zboljšanje prebave, za krepitev obrambnih moči proti nalezljivim boleznim in revmatizmu
Paprika je dobro poznana enoletnica s pokončnim, golim razraslim steblom, z dokaj velikimi plodovi, ki jih predvsem uporabljamo v prehrani. Plodovi skoraj nimajo duha. okus pa je oster, pekoč, obstajajo pa tudi mile sorte. Dragocene zdravilne snovi so v plodu.
Pekoča paprika je eno izmed dražilnih sredstev, zato jo največ uporabljajo kot začimbo, milejšo papriko pa za prehrano. Paprika (vse vrste) je zelo bogata vitamina C, ima pa se provitamin A in precej drugih učinkovin. Not ran je se rabi fv zmernih količinah) pri slabi prebavi, pri pomanjkanju vitaminov, nejesčnosti. zunanje pa proti revmatizmu. protinu in ohromitvah V pekoči li »hudi« papriki je glavna učinkovina kapsaicin. ki je pekočega okusa. Prekomerno uživanje pekoče paj ike je Škodljivo predvsem za jetra in ledvica.
Črtomir Zoreč
POMENKI OB SAVI DOLINKI
0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE
Pomnik NOB v Martuljku (ob cesti pri gostišču Spik) (25. zapis)
Preden se bomo s temi zapisi podal v Martuljkove gore, tesnf in krnice (Za Akom in Pod Srcem) pa tudi na edino večjo senožet Na Jdsenih, bom moral pač še ostati v vasi in kaj povedati o njej.
VAS POD GORAMI
aradi Martuljških vrhov, ki se prav tu najbolj približajo Dolini so Rute (staro ime za Gozd) pač najlepša planinska vas med Mojstrano in Kranjsko goro. Kar neverjetno se vidi mimohite-čemu popotniku, da takć, kar neposredno z ozke ravnice ob Savi Dolinki, vzkipe k nebu mogočni Julijski vršaci s svojimi raztrganimi grebeni in prepadnimi stenami.
Seveda, danes vasica ni več tako idilično majhna. Naselje ob cesti se je močno raztegnilo v obe smeri, počitniških hišic pa je več, kot se ;ih more uzreti s ceste. Pravilno so se umaknile v macesnove gaje v južno pobočje Karavank. Tako da ne kaze izgleda kmečke vasi pa tudi razgleda na Martuljške vrhove ne zakrivajo. - Hotelska poslopja so diskretno umaknjena od ceste. Le zanimiva, v gorenjskem slogu zgrajena gostinska stavba »Spik«, stoji ob cesti.
Rute imajo podružnično cerkvico Srca Jezusovega, ki je bila zgrajena leta 1914. Na cerkveni steni je pritrjena spominska plošča v čast padlim domačinom v prvi svetovni vojni.
Ob glavni cesti pri gostišču Spik je postavljen lep spomenik (načrt izdelal arhitekt Vinko Glanz) padlim v NOB. Vklesano besedilo navaja imena domačinov:
Kot žrtve ste padli v borbi za nas
Gregori Franc Rant Andrej Robić Miha Pintar Jože Robič Jože Smid Franc
Slava padlim za svobodo
ŠE DVA POMNIKA NOB IN SE DVE KAPELI
Zaradi popolnosti moram danes vsaj omeniti pomnik NOB na Srednjem vrhu nad Rutami, in bronasto poprsje alpinista, smučarja in partizana Mirana Cizlja na skalnem pomolu nad začetkom Martuljkovih tesni.
Kapela na Srednjem vrhu pa je mnogo starejša od cerkvice v vasi
Zdravnik predpiše droge, ki vsebujejo pekočo papriko, predvsem za zunanjo uporabo zato, da izkoristi na kožo dražeči učinek kapsaicina. Z draženjem kože pride do povečane prekrvavitve, ki je velikega pomena pn revmatičnih težavah. V lekarnah je moč dobiti zadevni obliž. ki ga prilepimo na tisto mesto, kjer je prekrvavitev zaradi bolezni (revmatizem. protin ipd.) potrebna. Cez nekaj dni (3 do 5) obliž odstranimo.
Sladko, rdečo papriko dodajajo različnim jedem zaradi lepe rdeče barve, ki jo ne da nobena druga začimba, ima pa tudi vse navedene zdravilne učinkovine. Mnogi dodajajo jedem pekočo papriko, pri kateri pa je potrebna zmernost, sicer več škoduje kot koristi. Isto je potrebno pri svežih paprikah, ki jih poznamo pod imenom »feferoni«.
Paprika je v zmernih količinah zelo zdravilna, ker pospešuje prebavo, saj neposredno vpliva na izločanje prebavnih sokov Uživanje raznih vrst pekočih paprik lahko mimo drugih Vplivov izzove tudi spolno vzburjenje. Ker paprika vsebuje vitamine, deluje zelo ugodno na ves organizem, krepi ga v obrambi proti nalezljivim boleznim, vitamin P pa je pomemben za vzdrževanje krvotoka v najtanjših žilicah, kar ugodno vpliva tudi na strjevanje krvi. ABC
Rute. Novejša pa je lesena kapela Device Marije Snežnice na senože-tih Na Jasenih.
O obeh spomenikih in o obeh kapelah bo še stekla beseda, ko z zapisi pridem do njih.
LEDENlSKA dolina
Kratka Martuljška dolina bi se morala imenovati pravzaprav kočna ali pa celo le kot (podobno kot Matkov kot v Savinjskih planinah). Saj tu o kaki večji dolini res ni moč govoriti. Sta le dve obsežni terasi: prva. nižja, tam okrog senožeti Na Jdsenih; druga, višja, pa Za Akom, nad drugim ali zgornjim slapom. Krnica pod Špikom z nenavadno lepim imenom Pod Srcem, je pač le manjša krnica ali celo le zatrep.
Iz Martuljkovih gora priteka v dolino hudourniški potok Martuljek. Vodo dobiva izpod Široke peči in Ponc, delno tudi izpod Špika in Frdamanih polic. Martuljek pada v dolino v tesneh s številnimi vodosko-ki. Njegov tek je prekinjen z dvema lepima slapovoma. Prvi se vrže v prepad naravnost izza Aka, drugi pa pada že v dolinske tesni nekoliko pod senožetmi Na Jšsenih. Potem pa teče ledenomrzla voda proti Savi v ozkih tesnćh, močno podobnih kakemu vintgarju. Saj vodi pot čez številne mostičke pa po galerijah, speljanimi pod stenami. V to Martulj.ško tesen vodi zložna izletniška pot. Tudi do Jasenov vodi iz doline varna gozdna pot. Vse druge steze pod stene in na vrhove Martuljških gora pa so le za gornfke, vajene strmin in za ljubitelje tišin . . .
Zal, da so tudi prelepe Martuljške gore zahtevale že toliko žrtev, ki so omahnile pri plezanju v nevarnih smereh. Samo Spik je zavrnil blizu 20 plezalcev, gorske stene nad Akom pa tudi 7. Skušal bom zbrati kaj več podatkov o mladih življenjih fantov in deklet, ki se niso mogli srečni in živi vrniti s teh prelepih a tudi tako okrutnih gora.
IMENA VRHOV
S'opotniki, ki ostrme nad lepoto venca Martuljkovih gora. posvečajo svoj pogled in občudovanje največkrat le koničasti skalni piramidi Špika. Toda tu so še drugi nič manj imenitni vrhovi, ki jih kar imenujem (gledano proti jugu in začenši z leve): Široka peč. (2497 m). Visoki Oltar (2621 m). Velika Ponca (2502 m). Mala Ponc« (2383 m). Spik (2472 m). Frdamane Police (2273 m) in Vrh nad Rudo (2108 m), torej kar trije vrhovi — višji od Špika!
I   1   i   L   i i"
l\ri(J'\'.U Martuljških Rutah.
G U AS 14.STRAN.
r
Tito, naš vzor
Obstalo je srce. srce. v katerem je bil redno prostor za vsakogar; za srečneža in za tistega, ki je bil v nesreči. Obstalo je srce VELIKEGA ČLOVEKA, tovariša TITA. Bomo zdaj. ko ga ni več. obstali tako kot čreda brez pastirja ? NE!
Ta »ne« je vtkan v misli slehernega državljana. Ta »ne« smo izrekli že večkrat, skupaj s teboj, tovariš TITO. Odločno smo zavrnili okupatorja, lačnega naše zemlje, pa tudi Stalin je pokleknil pred tem veličastnim in odločnim Titovim »ne«.
Zdaj smo izrekli »ne« brez njega, Tita. Toda izrekli smo ga trdno, ker nas je tega naučil on in nam jasno pokazal, kako se je treba boriti. Jasno nam je začrtal pot, po kateri MORA hoditi Titova Jugoslavija. In ht>dila bo, ker bo v srcih vseh živel lik tovariša Tita.
Romina Kollmann, 7. a r. osn. Sole Lucijan Seljak, Kranj
Broz postane Tito
Večkrat je bilo že slišati vprašanje, od kod Josipu Brozu ideja, da si nadene partijsko ime Tito. Znano je namreč, da je na svojih ilegalnih potovanjih uporabljal ponarejene potne liste, ki so se glasili na različna imena. Enkrat je potoval kot Šved John Aleksander Carlsonn. drugič kot Kanadčan Spiridon Mekas, imel je izkaznico na ime Ivan Kostanj-šek in Slavko Babic.
Za Tita pa so ljudje slišali sele med vojno. Sovražni tisk je med vojno pisal, da je dobil vzdevek Tito zato, ker je ob izdajanju ukazov govoril: »Ti naredi to, ti to, ti to . . .« Drugi sovražniki so trdili, da je ime nastalo iz prvih
»KO SO TO ZAHTEVALE OKOLIŠČINE, SO FANTJE IN DEKLETA UMIRALI V TISOČIH. VENDAR SE NISO VDAJALI SOVRAŽNIKOM. TUDI ZDAJ .JE TREBA PRI MLADI GENERACIJI VZGAJATI TE ČUDOVITE LASTNOSTI: VDANOST DOMOVINI. PRE-KALJENOST, ČVRSTOST TUDI V BOJU IN NENEHNO TEŽNJO K BOLJŠI PRIHODNOSTI.«
TITO
črk »Tajne internacionalne teroristične organizacije«, ki jo je vodil Broz. A to so le »race«.
Josip Broz je kasneje pojasnjeval, da ga ni k temu navedel prav noben poseben razlog. Ime si je izbral zato, ker je Tito hrvaško ljudsko ime. Tito Brezovački se je na primer imenoval najbolj znani hrvaški književnik v 18. stoletju. Zgodovinarji so pisali, da je med turškim obleganjem Beograda 1456. leta naredil največji podvig Zagorec Tito Dugo-vič, ki je skočil na janičarja v trenutku, ko je ta hotel sneti zastavo z vrha stolpa. Tito Du-gović je skupaj z janičarjem strmoglavil v prepad.
Kako sem prvič videla Tita
Hodila sem v prvi razred. To-variiica nam je naročila, da moramo naslednji dan vsi učenci prinesti v solo pionirske kapice in rutke. V Škofjo Loko bo prišel tovari* Tito.
Komaj sem čakala, da ga vidim. Že sem zagledala spremstvo vozil, ki so imela prižgane modre lučke. Takrat smo začeli vzklikati: mi smo Titovi, Tito je na6! Tito nam je v pozdrav pomahal.
Nataša Kisovec, 3. c r. osn. šole Peter Kavčič, Skofja Loka
mz%0^ y~4i..........
TITOVA ŠOLSKA LETA - Vesna Sonc, 2. a r. osnovne šole Simon Jenko v Kranju
Drobci iz Titovega otroštva
»Detinstva nisem imel lepega. V družini je bilo veliko otrok in težko jih je bilo vse preskrbeti. Tudi kruha je pogosto zmanjkalo. Da bi zaloge koruzne moke pravilno porazdelila, je morala mati shrambo s kruhom zaklepati, otroci pa smo dobivali toliko, kot je menila, da nam ga lahko da, ne pa, kot bi ga mogli pojesti. Moj oče Franjo je bil prisiljen kupovati kruh oziroma koruzo že januarja, za pšenico pa naša hiša ni imela dovolj denarja. Kupovali smo ,onkraj', v Sloveniji, v Šempetru.. . Otroci smo pogosto izrabili prihod sorodnikov, tet in drugih in si v njihovi   navzočnosti   sprosili   od • matere nekaj kruha vrh tistega, ki smo ga že dobili. Mati je bila ponosna ženska, zato nas pred žlahto ni   mogla   zavrniti,   toda   ko so sorodniki   odšli,   nas je dodobra oštela pa tudi pretepla . ..«
»Stokrat sem   ves poten obrnil žrmlje, a kako sladka je bila potem polenta . . . Mati mije tudi rekla, naj zibam mlajšega brata. In jaz sem zibal, zibal, dokler ni otrok padel iz zibke... Kot otroke sem se rad igral. Nekoč je bil zapadel sneg, jaz pa brez sank. Ker ni bilo matere doma, sem vzel korito in odšel z njim na sneg. Spuščal sem se s koritom  po   bregu,   dokler nisem zadel ob kamen in korito preklal... Ali sem jih potem skupil... Najhujše pa je bilo, kadar me je oče s svojo menico poslal k žirantom po podpis. Bili so kmeti kot moj oče, zadolženi, lačni, s številnimi otroki.. . Najprej so zmerjali, potem tarnali, vse dokler menice niso podpisali ...«
»Težko se je bilo tedaj učiti. Bil si delovna sila. Nikoli nisi imel časa za učenje — paseš živino, koplješ ... Greš na travnik kravo past, vzameš s sabo knjigo, da bi bral, pa ni iz tega nič. Krava te vodi s .štrikom', kamor hoče ... če ne gledaš za njo ali ,štrik' izpustiš, je že na tuji njivi... Otroštva res nisem imel...«
»Se kot deček sem se rad šalil... Ko se je možila sestra, sem zmaknil njen venec in ga obesil na kokoš-njak. Iskali so ga po vsej hiši, nazadnje pa so ga našli tam, kjer so najmanj pričakovali. Bilo je veliko smeha, ne vem pa, če sem se na koncu tudi sam smejal. ..«
TITO - PRIJATELJ IN VZORNIK
Ko je žalostna novica segla v naša srca
Tebi, Tito
V očesu mojem, junak moj, tvojih
je sij zenic: moje je Sonce in Kruh in Nebes
in petje Ptic! Na mladju vsakem zdaj žene, glej,
razkošje cveta: beseda tvoja naloga nafta —
obljuba sveta! Na naši njivi semena nova
kale v Ljubezen — da poletimo na krilih časa
v nov vrh in čezenj! A v novem domu o * pri nam srca si na široko — postavil postelj in mizo drugu
z bogato roko! Na mladju vsakem zdaj žene, glej,
razkošje cveta: beseda tvoja na oga naša — obljuba sveta!
'"">"< ■ i jr   i/icu   »ru/Hiwi».   i/fiiuir  rti/  ir iijirn/if
obljube, da bodo hodili po Titovi poti. Veliki voditelj bi bil parno svoje najmlajše prijatelje.
sen na
Žalostno novico, da je umrl tovariš Tito, nam je povedal sošolec Zoran. Imel je aolzne oči in jokav gla«. Tisti trenutek imo tudi mi onemeli. — Gregor
Vem. tovariša Tita ni več med nami in ga nikoli vec ne bo. Zapustil pa nam je veliko bogastvo — svobodo. Zelo težko mi je pri srcu. Tega dneva ne bom pozabil. — AleA K.
Jokal sem v postelji in tako zaspal. To not nisem sanjal. Preveč sem bil žalosten. — Bojan
Zelo mi je žal, ker je umrl velik človek — Tito. Učil se bom, da bom izpolnil njegovo željo, ki jo je izrekel pionirjem. -Matjaž G.
Na poti proti domu sva z očkom zvedela žalostno novico. Oba sva umolknila. To je bil za naju velik udarec. Dragi Tito, čeprav te ni več, bol vedno z nami. Nadaljevali bomo tvoje delo in misli. — Urban
Po pretresljivi vesti smo bili vsi žalostni. Poskušal bom izpolniti to, kar je tovari* Tito naročil pionirjem. — Rok
Po žalostni novici je bila nafta družina vsa v joku. Mamica je jokala kot takrat, ko je umrla njena mama. — Darja
Novica nas je zelo pretresla. Očka je bil nervozen, mi pa smo tiho jokali. — Zoran
Zazdelo se mi je, da je ta dan neresničen. Ves sem se tresel. Zal mi je za Titom. —
Solze so mi tekle po licu, ko sem slišala žalostno sporočilo. Vedela sem, da je hudo bolan. Želela sem, da bi za dan mladosti sprejel itafetno palico. Imela se ga zelo rada. Nikoli ga ne bom pozabila. — Maja
Ko so zdravniki sporočili, da je tovariš Tito umrl, sem zajokal. Nikoli več ne bom tekel k cesti, če bom slišal sireno in videl velik avto z državno zastavo. Tako dobrega predsednika ne bomo nikoli več imeli.
— Urban
Ne morem verjeti, da je umrl. — Daisv
Zvečer dolgo nisem mogla zaspati, tako sem bila žalostna. — Snežna
Včeraj sem bral Bevkovo Knjigo o Titu. Joj, saj ni mogoče, da bi bil tovari! Tito mrtev! — Lenart
Mami je ob žalostni novici postala čisto rdeča, jaz pa nisem mogel zadržati solz. V mojem srcu ie vedno živi, ker ga imam rad.
— Gorazd
Gledala sem sklonjene glavice pred seboj. Zapisovali so misli na Tita. To so Titovi pionirji! Nikoli ni podvomil v mladi rod. Zaupal jim je. S skupnimi močmi bomo gradili prihodnost v mislih na Titove besede: »Vedeti morate, da velika bodočnost ni že nekaj gotovega, mora se graditi tudi z valim sodelovanjem in napori.« -Simona, učiteljica
Sedela sem ob televizorju, zunaj je rosilo. Dežne kaplje so kot solze polzele po okenskih lipah. Film so prekinili, na ekranu sem zagledala Jugoslovansko zastavo, pod njo črn trak. Čez nekaj trenutkov pa sem zasliiala presunljivo novico: umrl nam je nal Tito. Ne morem verjeti, da dragega Tita ni več med nami. Moža, ki je ljubil vse ljudi sveta, le posebno pa nas mlade. Mi
smo bili in ostanemo Titova mladina- -Nataša Kern
Ljubila sem ga kot očeta, bil mi je «***• V mojem srcu je misel: Tito nikoli ne bo umrl. Nafta zgodovina je bogato. Ponosai smo nato! - Zorka Petrič
Bolečina mi je obtičala v grlu in bila se« brez besed. Tito ni več med nami. Tita, ki smo ga vsi imeli neizmerno radi in kij"* je pokazal pot v svobodo, enakopravnost in bratstvo. Sedela sem in poslušal« najbolj žalostno glasbo, kar sem jo kaai slišala. Težko je opisati občutke, kajti lja-bezen do Tita je bila toliklna. da bi ae tako trdno srce občutilo bolečino ob njegovi smrti. - Metka Slabe ..t
Ko sem gledala televizijo, me je pretresi« novica, da je umrl najboljši prijatelj aU«-dine - tovariš Tito. Nikoli več «e imeli tako dobrega predsednika. Nikoli vet nam ne bo tako lepo. Boril se je cela »t»n leta, Jugoslavijo pa je vodil kar petintrideset let. — Metka Koder
Novica me je pretresla. Tito je večkrti poudaril, da se nam ni treba prav ni**««' bati, ker imamo tako mladino. Zato da vemo, kakšna je nafta naloga. - Barbar« Pibernik
Tito, jaz sem ti želela, da bi čimpr*) ozdravel. Tito, ti si se zelo boril. Tito, k» sem zvedela, da al umri, mi je bilo sel« hudo. Tito, ti si bil zelo bolan. Tito. ti nt« pustil Nemcem zemlje. Tito. ti nisi ba k* doben. Tito, ti si imel rad otroke. Tito, ti •« bil dober. — Majda Likar
Ko je Tito umrl, mi je bilo slabo. - » mona Marc
Včeraj, ko sem zvedel, da je tovari* Ttts umrl, mi je bilo zelo težko. Imel sem ga a«*« rad. Tudi on je imel rad otroke, še p "««**" pa pridne učence. Tito je bil dober, hraber, pogumen, velik, zato ga vsi tako c*n«aj*-Vsi smo žaloatnl, ker nas je zaaasnj. čeprav ga mi zelo ljubimo. - Robert Rupo*
Občutke ob izgubi dragega predsednik« *° zapisali učenci iz osnovnih Sol Simon Jenko in Lucijan Seljak v Kranju. Peter Kavčič in Cvetko Golar v Skofji Loki. heroin Brsčtcs v Tržiču in Kokrski odred v Križah
Kaj nam pomeni ime Tito
velikan domovina mir vztrajnost heroj partija borec svoboda partizan voditelj vzornik hrabrost učitelj dobrota poštenost moč prijatelj sreča srečno življenje mislec boj komunist sonce ponos enakopravnost
Učenci 3. b r. osn. šole Lucijan Seljak. Kranj
iti MAJA 1980
15.STRAN GLAS
feč dogovarjanja med uporabniki in šolo
ograni dela Delavske univerze Tomo Brejc v itanju, prilagojen zahtevam usmerjenega iz-frraŽevanja, je v grobem ze znan — Opredeliti, zre so skupne potrebe in interesi, ki bi jih jvni ljudje in občani zadovoljevali prek Delav-univerze — Izobraževalni center za manjše organizacije združenega dela
»Kranjska  delavska univerza se je v priprave za prehod na usmerjeno izobraževanje vključila že od vsega začetka,« pripoveduje direktor Anto Marjančič. »V okviru občinskega koordinacijskega odbora amo dosegli sporazum o nadaljnji usmeritvi delavske univerze. Na osnovi te orientacije smo pretresli sedanje programe in presodili, kateri ostajajo  naša  prvenstvena naloga, katere pa bo potrebno postopno prepuščati matičnim Šolam oziroma   jih   ukinjati. Analizirali smo tudi, kaj lahko glede na preobrazbo vzgoje in izobraževanja vnesemo  novega.  Tako imamo program dela v grobem že izdelan. Prednost ima dopolnilno strokovno izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela, splošno in družbenopolitično izobraževanje. Svojo programsko naravnanost usklajamo z matic-, nimi Solarni prek posebnih izobraževalnih   skupnosti, predvsem pa  prek  občinskega koordinacijskega odbora.«
Anto Marjančič
- V razpravah o vlogi in delavskih univerz v usrner-izobraževanju so prek zveze Jtih univerz Slovenije aktivno i^/rali tudi delavci delavske uniji^ Tomo Brejc v Kranju. Priza-[MCja so uspela, saj so delavske tamt postale del enovitega si-V* (umerjenega izobraževanja.
»Kakšna bo delavska univerza v prihodnje? Katere programe bo izvajala?«
»Izhajajoč iz osnovnih ciljev samoupravne preobrazbe družbe in iz potreb, da se vzgoja in izobraževanje, kultura, informiranje in druge družbene dejavnosti razvijajo kot sestavni del proizvodnih sil, je nujno, da se v občini dogovorimo in utrdimo vlogo delavske univerze v teh procesih. Ko govorimo o tem, kakšen profil vzgojnoizobraže-valne organizacije želimo imeti, moramo vedeti, katere so skupne
potrebe  in  interesi,  ki  bi jih delovni ljudje in občani zadovoljevali prek delavske univerze. Skupne potrebe in interese vidim zlasti v idejnopolitičnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov oziroma članov družbenopolitičnih organizacij, v usposabljanju na področju splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite, zaščite človekove sredine in varnosti pri delu, v usposabljanju po programu kulturnega razvoja, kulture dela, tehnične kulture,  kulture stanovanja in življenja,   prometne  kulture in skupnih   kulturnih   potreb kot tudi negovanja in obeleževanja revolucionarnih tradicij NOB, v usposabljanju   članov delegacij in delegatov ter v usposabljanju in izpopolnjevanju delavcev na delu, ob delu in iz dela. To so osnovne smeri nadaljnjega razvoja in programske orientacije delavske univerze.« namenili   programom osnovnošolskega izobraževanja ob delu,
»Kaj pa druge vrste izobraževanja odraslih?«
»Delavska univerza se mora s svojo programsko naravnanostjo vključiti v celotni vzgojno-izobraževalni sistem v občini. Zato bo izvajala programe, s katerimi bo pokrivala potrebe in interese delovnih ljudi in občanov. Posebno pozornost bomo saj je osnovna šola še vedno izhodišče za vse nadaljevalne programe. V okviru dogovorjenih normativov bomo izvajali tudi programe splošnega, kulturnega, zdravstvenega izobraževanja in vzgoje, šole za življenje, šole za starše, programe v klubih OZN, skratka programe za humanizacijo odnosov med ljudmi.«
»Strokovno izobraževanje bo delavski univerzi prav tako Se ostalo?«
»Na tem področju bomo razen dislociranih enot visokošolskih organizacij in dogovorjenih programov srednjih šol dajali prednost usposabljanju za opravljanje del m nalog, za katere opažamo pomanjkanje znanj. Z neka-
terimi organizacijami združenega dela se dogovarjamo, da bi delavska univerza za nje opravljala naloge izobraževalnega centra. Teh predvsem v manjših organizacijah nimajo. Prek delavske univerze bi lahko kadrovsko in vsebinsko bolje ter racionalneje opravljale naloge s tega področja.«
»V delavski univerzi ste ustanovili programskoanalitsko službo. Kak-Sna je njena vloga?«
»Dvojna. Ugotavljala bo potrebe za izvajanje programov in usmeritev delavske univerze, bila pa naj bi tudi izobraževalni center za tiste organizacije združenega dela, ki bodo te naloge poverile delavski univerzi. Kakšen bo obseg nalog in katere bodo, bo treba opredeliti s samoupravnim sporazumom, saj bodo gotovo za vsako delovno organizacijo drugačne.«
H. Jelovčan
Mesec mladih
Maj je mesce mladosti, mesec Titove mladine in čas, ko naj bi celotna aktivnost vseh mladinskih organizacij v krajevnih skupnostih, v združenem delu in po šolah doživela vrhunec, izražen v številnih in raznovrstnih manifestacijah, obogaten s prikazom vsega, kar mladi znajo in kar počnejo v prostem času.
Svečano obeležje daje mesecu maju tudi sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Postali bodo sooblikovalci odnosov v Zvezi socialistične mladine, na svoja ramena bodo prevzeli prve odgovorne družbene funkcije in obveznosti. V osnovnih organizacijah na šolah in v krajevnih skupnostih že sedaj tečejo priprave za to, da bi bil sprejem v mladinske vrste čim lepše doživetje za vsakega pionirja, kajti ne gre pozabiti, da so prav »najmlajši mladinci« najbolj prizadevni med mladimi.
Pred vrati so delovne akcije. Se ena manifestacija mladih in izraz pripravljenosti pomagati manj razvitim krajem in pokrajinam v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot prvi bodo prijeli za krampe in lopate na lokalnih delovnih akcijah. Mladi jih obljubljajo v vseh gorenjskih občinah. Tako »ogreti«   in   pripravljeni bodo
junija, julija in avgusta stopili na delovišča republiških in zveznih delovnih akcij.
Številne bodo očiščevalne akcije, kjer bodo mladi najbolj številni in delavni. Povsod bodo: po delovnih kolektivih, šolah in ustanovah, po krajevnih skupnostih. Omeniti velja akcijo očiščevanja mesta Kranja, ki jo v sodelovanju z izvršnim svetom in občinsko konferenco SZDL pripravlja občinska konferenca ZSMS Kranj.
Meseca maja bo potekal prvi krog tekmovanja »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«, ki vključuje kulturne aktivnosti in kviz z naslovom »Tito — partija — revolucija« in je posvečeno 35-letnici osvoboditve. V ospredju je množična udeležba vojakov in mladincev in ne toliko tekmovalni dosežki.
Številni bodo pohodi od spomenika do spomenika in po poteh našega NOB in revolucije. Mladinci — prostovoljci bodo stopili v vrste teritorialne obrambe, oživela bodo športna igrišča. Ob vsem tem bodo številne proslave, kulturni programi, mladi bodo zaplesali, zapeli in zagoreli bodo kresovi...
C. Zaplotnik
AKTIV ŠTIPENDISTOV ISKRE
Kranj — Zveza socialistične mladine je že pA desetletjem dala pobudo, da bi vsaka #ovna organizacija v delovnem kolektivu tv krajevni skupnosti ustanovila glede na jrtrebe svoj aktiv štipendistov. Odziv med «i*duni ni bil posebno velik, toda prve »la-W*ke« (ki pa se ne prinesejo pomladi) so se le iprzdile tudi na Gorenjskem. V kranjski Jfini izstopata po dejavnosti aktiva v Iskri •tSavi, v dveh največjih delovnih organiza-sjth, ki imata tudi največ Štipendistov.
Aktiv naj bi povezoval mlade v izobraževanji z mladimi v proizvodnji in vzpostavil •ihejfo vez med štipendistom in štipenditor-/0, obenem pa naj bi svoje bodoče delavce iraunil s samoupravljanjem, z družbenopo-jofeo, kulturno in s športno dejavnostjo v nkkuvu. Sodelovati mora pri ustvarjanju in vtjtnju štipendijske politike in ustreznega fiirtiaik*, primakniti svoje tudi v odboru za '/ddjevanje štipendij, reči »da« ali »ne« pri m.ali dijaki in študentje izpolnjujejo krite-
LSkratka, aktiv mora obravnavati pro-tiko, ki je pereča za mlade v izobraže-*ju. za njihov družbenoekonomski položaj, Mtdine* temu strokovno pravimo. Vsako št i -/ftdijsko razmerje ima dve plati, štipendisti lahko le organizirano sodelujejo v tem od-m in ga spreminjajo na boljše.
V delovnem kolektivu Elektromehanika (a*Kranj je bil aktiv Štipendistov ustanov-fi lini maja, potem, ko je bila dejavnost Dttif neurejenega financiranja v okviru se-<*djene organizacije prenesena na posa-•nae delovne organizacije. Porodne krče je V prestal in prerastel je v vzorno organiziran *w s številnimi komisijami, z raznovrstno #jt*ao*tjo, z zanimivimi problemi . . S pogajajo ga z besedami sogovornikov.
Vez z delovno organizacijo
tisti, ki ne izpolnjujejo redno svojih Studijskih obveznosti. Tqda pravilnik o štipendiranju, pri oblikovanju katerega smo sodelovali, natančno določa naše in Stipenditorjeve obveznosti, tudi primer, ko je treba Stipendijo vrniti.
Pomembna v vsakem štipendijskem razmerju je obveznost obeh strani do počitniške prakse. Štipenditor jeva je v tem, da zagotovi praktikantu glede na smer študija in stopnjo teoretičnega znanja ustrezno delovno mesto. Zal ima Iskra v tem oziru preveč štipendistov in premalo primernih mest, zato se kaj zgodi, da se med prakso znajdeš pri takšnem delu, ki nima veliko povezave z dosedanjim izobraževanjem. O počitniški praksi bomo zato pripravili okroglo mizo, kjer bomo skušali skupaj s predstavniki delovne organizacije najti, če že ne dolgoročne, pa vsaj začasne rešitve. Sicer pa ni to le slabost Iskre, temveč značilnost skoraj vseh organizacij združenega dela.«
Skem tekmovanju, o Šahovskem in fotograf skem krožku, o novem informativnem listu Športniki poročajo o uspehih in neuspehih v trim ligah in v tekmovanju med Iskrinim temeljnimi organizacijami. Štipendistom, k kljub prizadevanjem v šoli ne gre in ne gre priskrbimo inštruktorje ali pa sami priskočimo na pomoč. Obravnavamo poslovne in delovne rezultate delovne organizacije^ znane doma in v svetu .. .«
štipendistov. Lani smo obiskali mlade v Avto-elektriki v Novi Gorici, letos se bomo srečali s štipendisti Uporov v Šentjerneju in Polprevodnikov iz Trbovelj.«
Aadrej Kriinar, študent elektro fakul-/ftvLjunljani in predsednik aktiva:
»Aktiv deluje v okviru koordinacijskega »a ZSMS Elektromehanika in združuje ■m 800 štipendistov poklicnih, srednjih. I r m visokih Sol. Polovica jih je iz Šolskega /-'ra Iskra Kranj, med ostalimi pa prevladu-t>i 4tud_entje elektro fakultete in fakultete ,j naravoslovje in tehnologijo. Nekaj je Se 4//nomistov. pravnikov in organizatorjev '/i Sestajamo se vsako sredo ob pol osmih gpftr v prostorih Mladinskega servisa na |'fltanevi. Zaželene, so pobude in predlogi rtkfipkT. zato naj bo to tudi poziv vsem. ki so fmifj omahovali in stali ob strani naše ^*vnwii. Namen aktiva je povezati Stipen-</t>* i živi|enjem in delom Iskre, tako da bo 1 «*da j vsak čutil pripadnost svojemu vdorVmu delovnemu kolektivu. Zaživelo je yi; »»delovanje   /   drugimi   fskrinimi aktivi
Janez Šmid. Student elektro fakultete v Ljubljani, v aktivu predsednik komisije za družbenoekonomski položaj Štipendistov:
»Na relaciji Stipendist - Stipenditor zaenkrat še ni bilo zapletov. V, stiske prihajajo le
Marija Kurent, dijakinja srednje ekonomske šole v Kranju, v aktivu zadolžena za tajniSka posla:
»Na aktiv me ne veže le določilo v pravilniku, ki pravi, da mora biti vsak štipendist družbenopolitično aktiven. Spoznavamo se med seboj kot bodoči sodelavci, kot bodoči IskraSi. se pogovarjamo o dijaških in Student skih težavah, o Štipendijah, ki so v kranjski občini in na Gorenjskem pod republiškim povprečjem. Dogovarjamo se /a nove akcije, za okroglo mizo n obvezni praksi, o keglja-
Ivan Verdenik, študent elektro fakultete v Ljubljani in predsednik kluba Štipendistov SOZD Iskra:
»Sestavljena organizacija združenega dela Iskra ima blizu 2000 štipendistov. Potem, ko je bil aktiv po petnajstih letih uspeSnega dela zaradi finančnih težav »razdeljen« po delovnih organizacijah, smo v Ljubljani zadržali le inovacijsko dejavnost, ki je bila že preje dokaj razvita. Sti|)endisti imajo na voljo različne instrumente in aparature, ki jim omogočajo raznovrstne eksperimente in praktično preskušanje teoretičnih znanj.
Vendar v klubu zadnji dve leti ne delamo najbolje. I.ani oktobra smo izgubili gostoljubje na srednji elektrotehnični Soli v Vegovi ulici v Ljubljani Od takrat smo v nenehnem »lovu« za novimi prostori, pri černer nas omejujejo še denarna sredstva S 24 starimi milijoni ne moremo naenkrat ubiti dveh muh-zagotoviti prostor in pest ro dejavnost.«
C. Zaplotnik Foto: N. Sladic
G L A S16. STRAN_
Gorenjska Avto moto društva
SKOFJA LOKA - Se/ona avtomobilskih dirk v .Jugoslaviji ie jo tudi lotos začc-la s tekmovanji v rallvju (izvedeni so bili ze trije), mrdtrm ko tte bo cestno hitrostno prvenstvo Jugoslavije /ačclo 25. maja / dirko »Dan mladosti« v Sarajevu. Prav zaradi tega smo se odločili, da vam najprej predstavimo tekmovalce edinega gorenjskega avto-moto društva, ki se skoraj izključno ukvarja / avtomobilskim sportom, to je tekmovalec AMD Skofja l.oka. Ostala AMI) na Corenjskem (Kranj. Tržič, Radovljica, Hlod) so ukvarjajo predvsem / moto-ciklističnimi tekmovanji in deloma tudi karti ngom.
Za AMI) Skofja l.oka so ze vrsto let nastopali nekateri nafti najboljši rallv vozniki. Med njimi sta bila vsekakor najuspešnejša večkratni državni prvak v rallvju A le* PuAnik in Jane/ Milavec. PuAnik je letos zaradi premajhnega števila tekmovalcev v razredu do 2000 com grupa 1 prenehal tekmovati. Milavec pa je ze lansko sezono prestopil v AK Donit Olimpija. In prav v lanski sezoni so tekmovalci AMI) Skofja l.oka prvič dosegli boljše rezultate I v cestno hitrostnem prvenstvu kot pa v rallvju. Tako je Janez 1'rbančič postal državni prvak na krožnih progah v razredu do 1150 cem grupa 2 in viceprvak v gor-, skohitrostnem prvenstvu. Zal pa je tudi ta tekmovalec zaradi boljših finančnih pogo-' jev letos prestopil v AK Donit Olimpija. ki ' je tako z zbiranjem najboljših jugoslovanskih tekmovalcev zelo hitro postal eden '  najboljših jugoslovanskih klubov. *     Ker ao v zadnjih dveh letih izgubili tri ,  svoje najboljše tekmovalce, so se pri AMD i Skofja Loka odločili, da mora vsak tekmo-I valeč ostati v klubu vsaj tri leta. Preteklo sezono se je izredno dobro odrezal tudi mladi Branko Zorman, ki je v razredu do 1150 com grupa 1 zasedel odlično četrto mesto. Prijetno pa je presenetil tudi mladi motokrosist   Anton   Bevk,   ki   si   je z odličnimi vožnjami v republiškem prven ,! stvu priboril pravico nastopa na državnem prvenstvu v razredu do 250 cem druga liga.
Kaj lahko pričakujemo od tekmovalcev AMD Skofja Loka v letošnji sezoni. Precej. Predvsem v cestnohitrostnem prvenstvu bo ekipa AMD Skofja Loka zelo močna. Nastopilo bo 6 tekmovalcev in sicer Logar in Andrej Zorman v razredu do 1150 cem grupa 2, Cernigoj in Branko Zorman v razredu do 1150 cem grupa 1 ter Črtali,- in I.ampreht v razredu do 785 cem. Na prvi dirki lahko največ pričakujemo od Branka Zormana. ki se je ze v lanski sezoni izkazal z odličnimi rezultati. Realno bi bilo pričakovati, da se bo uvrstil na eno izmed prvih treh mest, kajti poleg tega, da je dober dirkač, ima letos tudi izredno dobro pripravljeno tekmovalno vozilo. •
Na državnem prvenstvu v rallvju bo letos sodelovala le posadka Furlan-Janko-vec in sicer v razredu do 1150 cem grupa 2. Na letošnjem Yu rallvju sto v svojem razredu zasedla odlično četrto mesto in od nji-
Šah
Pionirsko prvenstvo Kranja
Na ekipnem pionirskem šahovskem prvenstvu občine Kranj za leto 1980 so bili doseženi naslednji rezultati: starejši pio-A'T t S?" S Žagar (Kranj) 25 točk 2. O. S L. Seljak (Kranj) 21 točk. 3. Os F.Prefteren (Kranj) 21 točk, 4. O. S S.Jenko (Kranj) 18 točk; starejše pionir-KL*' PA' S- in J-Mlakar (Šenčur) 10.5 točke. 2. O. S. J. B.Tito (Predoslje) 6 točk; mlajši pionirji; 1. O. s. L. Seljak (Kranj) ,20;* 2. O. ft. Orehe* (Kranj) 16 5
očke' O a M inv'\.M,»k«r (Šenčur) 15.5 ' . • *• M> Va|javec (Preddvor) 13,5 točko; mlajše pionirke: 1. O. *. S. in .) Mla kar (Šenčur) 7 točk. ,nla
J^kupaj se je tekmovanja udeležilo 23 ekip z več kot 90 tekmovalci. Zmagovalne ekipe so prejele pokal, drugouvrftčene fta-«1°«™ Kar1nituro in ""i prvouvrSčeno diplomo.   Tekmovanje   so   organizirali in
mišjih*DPM- wrWW
Kranj in f). S. Lucijan Seljak. Tekmovanje je pokazalo, da je med mladimi več nadarjenih sahistov.
s H
Pavlin mladinski prvak Kranja
Na mladinskem prvenstvu Kranja za leto 1980 je med 18 tekmeci zmagal Pavlin z 8 točkami. Sledijo: 2. Zorko 8,5 točke, 3. Baj-zelj B točk, 4. Dri novec A. « točk. Nastopila je tudi mladinka Poklajeva, ki se je s 5,5 točko uvrstila na 5.- 7. mesto.
Po končanem prvenstvu so udeleženci nastopili na brzoturnirju, na katerem je bil prav tako najuspešnejši Pavlin 9 točk, 2 Bajzelj 8.8 točke, 3.-4. Zorko in Olobev-nik točk.
S. H
ALPINISTIČNE NOVICE
VSTENINADOSPOM
Ta stena, odkar no jo odkrili tudi naSi plezalci, doživlja vse več obiskov v zgodnji pomladi.
31.3. sto Matej Kranjc in Jernej Zaplotnik ponovila Staro smer. Isto smer sto 5. 4. ponovila Pavle Oman in Drago Segregur. Tega dne pa sta Rudi Lanz in Andrej Margetič preplezala Medoto-vo smer.
6. 4. so bile v steni *e tri naveze iz Kranja. Gobo sta Marko in Tomo Česen ponovila v pičlih dveh urah in četrt. Isto smer sto preplezala Ae Klemen Kobni in Matej Kranjc. Staro smer pa sta ponovila Matjaž DraAak in Vili Skok.
SMODLAKOV CRABF.N
Matej Kranjc s soplezalcem je v soboto, 12.4. preplezal novo Smodlakovo smer v Prednji ali Zeleni glavi Prisojni-ka. Smer je dolga 400 m, ocena 30 stopinj (skoki 60 stopinj), v skali III - IV eno mesto V. Stena je k ruslji v«
13.4. sta Cveto Cerkovnik in Iztok Kriznar ponovila Zleb vrnitve v Malem (■rintovcu. Istega dne sta Štefan <Jart-nar in Srečo Rehberger opravila drugi spust s smučmi preko S stene Skute (prvega sta opravila Toma/ Jamnik in I/tok Belehar). Milena Kkar in Nada Panič pa sta ponovili grapo med Veliko Koroško Babo in Ledinskim vrhom.
A Š
PETEK, 9 MAJA 1980
AMD Skofja Loka: ponoviti lanske uspehe
ju lahko n« prihodnjih rallvjih pričakuje so holjAe rezultate.
Ker je avtomobilski sport zelo drag. moramo vsekakor omeniti, da so si vsi tekmovalci AMD Skofja t.oka svoja tekmovalna vozila pripravili z lastnimi sredstvi. Ker ima društvo na razpolago malo denarja, si je vsak tekmovalec lahko najel le kredit \ visini 50.000 din. ki pa ga bo moral v onem letu vrniti. Društvo tudi no moro kriti vseh stroškov tekmovanja, zato mora tudi te stroške delno kriti tekmovalec sam. Niti društva niti Zvezni odbor /a avtomoto sport pa no moreta doseči, da hi avtomoto Sport začela podpirati vsaj avtomobilska in naftna industrija. Zato tudi ni čudno, čita privlačen, vendar drag sport v zadnjih letih stagnira ali celo nazaduje.
Zaradi finančnih težav letos AMI) Skofja l.oka ne bo organiziralo rallvja za državno prvenstvo. Namesto tega rallvja pa ho 6. septembra organiziralo rallv za republiško prvenstvo, na katerem bodo prav tako nastopili vsi najboljši slovenski tekmovalci. Na rallvju za republiško prvenstvo bodo tekmovalci v ra/redu do 785 cem in v razredu do 1150 com grupa 1 lahko nastopili / društvenimi licencami, v razredu do
1150 com grupa 2 in v razredu do 2000 cem grupa I pa tekmovalci z republiškimi licencami. Vsi tekmovalci, ki bodo dosegli 1 — 3 mest«i v razredu oziroma 1 — 6 inesto v skupni uvrstitvi, bodo lahko prihodnjo sezono nastopali na rallvjih za državno prvenstvo. Lotos hodo /.a RP lo trije ali Štirje rallvji. kar jo vsekakor premalo, ker se tekmovalcu za tri rallvjo ne izplača pripraviti drago tekmovalno vozilo, premalo pa tudi zato. ker se na treh rallvjih mlad tekmovalec ne more ničesar naučiti. Rallvji za RP so lahko dolgi največ 200 km in imajo 2—3 gorsko hitrostne preizkušnje.
Pri AMI) Skofja l.oka so letos uvedli So ono prijetno novost, ki bo razveselila predvsem navdušene motoriste. 1'stanovili so sekcijo »Klub mladih motoristov«, kater«' namen j«- motoriste poučevati o varnosti v prometu. «» načinu vožnje, n vzdrževanju motorjev ter organizirano sod«'lovanje na shodih motoristov. V klub se je ze včlanilo okoli 30 motoristov. Vsi. ki bi se Ae želeli včlaniti ne glede na velikost in moč motorja, pa so a informacij«- lahko pozanimat«' pri AMD Skofja Loka. fj>
Svetovno prvenstvo v motokrosu Tržič '80
Za peto dirko že skoraj vse nared
TRŽIČ -- Na /nani progi v Podljubelju bodo 17. in 18. maja spet brneli motorji. Športni delavci AMD Tržič dva dni organizirajo tri zanimive dirke za državno prvenstvo, svetovno prvenstvo in za pokal Karavank v motokrosu. Že v soboto ob 14. uri bo na tej progi dirka za državno in republiško prvenstvo za kategorijo do 50 cem.
Najbolj slovesno in zanimivo bo v nedeljo, 18. maja. Takrat bodo ljubitelji motokrosa videli najboljše tekmovalce v kategoriji do 125 cem. V tem razredu se bodo najboljši v peti dirki za svetovno prvenstvo pomerili za nove točke. V Tržič prihajajo vsak dan nove prijave. Tako bodo na startu res vsi najboljši motokrosa na svetu. Prva dirka za svetovno prvenstvo bo ob 14. uri. Med odmorom bodo gledalci ob 15.30 uživali v tekmi za pokal Karavank v kategoriji do 250 cem.
V Podljubelju bodo za svetovno prvenstvo zbrani najboljši. Iz Avstrije sta se prijavila dva: Helmunt Frauvvall-ner in Werner Fasching. Med Belgijci je najbolj znan ljub-
ljenec podljubeljske proge, Harv Everts, za Dance pa bo nastopil Ole Svendsen. Autio Matti je finski motokrosist svetovnega razreda. Tudi italijansko zastopstvo bo močno. Med petimi prijavljenimi je najbolj zveneče ime Nam Dario in Renato Zocchi. Tudi Japonci niso od muh. V Podljubelju bosta nastopila Toro Suzuki in Mitsuvasu Tetsumi. Na startu bodo tudi Nizozemci, Novozelandec Crigh Cole-man, iz SZ pa bosta prišla Valerij Korneev in Jurij Kho-udjakov. Svojo prijavo so poslali tudi dirkači iz San Marina, Španije, Švedske, Švice in ZRN. Naslednjih »edem dirk bo še v ZRN, Italiji. CSSR, Finski, ZDA, Kanadi in Španiji. , .
Organizacijski komite, ki skrbno bdi nad pripravami, vodi predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris, na čelu častnega predsedstva pa je zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. Pokrovitelji letošnjih dirk so BPI Tržič, Zavarovalna skupnost Triglav, Borovo. Fadip, Miloje Zakič. Podravka. Sava in Ti-Kar D. Humer
NOGOMET
Nova zmaga Šenčurja
Nogometaši Šenčurja igrajo v pomladnem delu v izvrstni formi. V soboto s«> zlahka premagali tekmeca za visoko uvrstitev mostv,, Trboj s 5:0. V A ligi je Triglav v mestnem obračunu slavil zmago proti Korotonu s 3:0, Naklo pa je doma remiziralo / NK Podbrezje 3:3. Tudi moštvo Podbrezij igra v dobri formi in počasi bezi z dna, kj«»r je Ae naprej najresnejAi kandidat za izpad moAtvo Pri makovega, ki se je sicer dobro upiralo Kokrici. a vseeno izgubilo s 3:4.
V B ligi je bil Preddvor prost, Filmarji pa Ae naprej igrajo v odlični formi. Tokrat
so premagali Britof s 6:3 in zanesljivo vodijo na lestvici. Tudi pri mladincih ni bistvenih sprememb, pri drugih selekcijah pa so Primskovljani odvzeli točko vodeči Savi. Rezultat je 2:2, visoko pa je zmagal tudi Britof 5:0 proti Šenčurju.
Kadeti Save so Ae vedno na vrhu lige. prijetno pa so presenetili tudi kadeti moštva Britof- Šenčur, ki so premagali Domžale kar z 8:1 in med tednom tudi LTH v Skofji Loki s 4:3. V soboto bo derbi med obema kranjskima kadetskima selekcijama v Straziftču.
M Suhi«'
Košarka
Za uteho prvo mesto Triglava
KRANJ - Mariborski Branik je letošnji košarkarski republiški prvak. Branikovci so bili najboljši v slovenski košarkarski super ligi. V vzhodni podskupini so bili najboljši košarkarji Kamnika, v zahodni pa je zmagal kranjski Triglav, medtem ko so bili košarkarji loškega Lokainvesta drugi, deveti v tem tekmovanju pa so mladi Radovljičani.
Naslovi so razdeljeni, vendar je prvo mesto kranjskih košarkarjev v zahodni podskupini tekmovanja prej neuspeh kot uspeh. Res so bili med temi moštvi najboljši, a to jim je le uteha. Pred začetkom košarkarske sezone so bili med favoriti, da .se bodo enakovredno kosali z najboljšimi moštvi, ki so nastopali v super ligi. Toda, Tri glava ni so v svoji predtekmovalni skupini zaigrali slabše kot smo pričakovali. Ni jim uspelo se uvrstiti v tisto ligo in med tista moštva, ki so se borila za republiški naslov. V predtekmovanju so imeli toliko slabih trenutkov, da bi bili lahko v višji družbi. Tako kot na tujem /Hirketu so tudi doma morali prevečkrat priznati premoč na sprotnikom. Ne moremo reči. da
v Kranju ni pogojev za dobro vadbo in igranje. Pogoji so in tudi dobrih igralcev ne manjka. Imajo tudi poklicnega trenerja. Edino, kar jih pesti, je pomanjkanje visokih igralcev. To pa ni vzrok, da to moštvo ni sposobno pokazati še več kot je. Lahko bi se ceh) borilo za sam vrh v slovenskem članskem košarkarskem prvenstvu. Le v igri morajo marsikaj spremeniti.
Prijetna osvežitev v drugi podskupini so bili Kamničani. Igrajo »svojo« igro in ta jim je prinesla tudi prvo mesto v vzhodni podskupini. Ce hodo tako nadalje vali, bodo med najresnejšimi kandidati, da v prihodnji sezoni nastopijo v super slovenski ligi. Tako kot so presenetili Kamničani so z igro presenetili tudi košarkarji Lokainvesta iz Škofje Loke. Enakovredno ho se kosali s Kranjčani v zahodni podskupini za prvo mesto. Tudi drugo mesto v tej ligi je za Ločane izreden uspeh in lepa vzpodbuda za še boljše delo in napredek. Tudi zanje velja, da lahko v prihodnji košarkarski tekmovalni sezoni zaigrajo v družbi najboljših slovenskih moštev.
Radovljičani so to tekmovalno košarkarsko sezono prvič nastopali v tako močni skupnosti. Niso razočarali, čeprav so bili v isti skupini kot Triglav in Lokainvest deveti. To je moštvo, ki jim košarkarska igra ni tuja. le izkušenosti jim še manjka.
D. Humer
Kranj - Na predvečer 1. maja so v krajevni skupnosti Cirče rfotvsfto izročili namenu novo balinišče in otroško igrišče, ki so ju zgradil; sami. Okrog 850 prostovoljnih delovnih ur so naredili, krajevna skup nost je prispevala 7.500 dinarjev, krajani pa so s prostovoljnimi pn spevki zbrali 16.260 dinarjev. 2.0(X) dinarjev so primaknile tudi delovnr organizacije na njihovem terenu. Objekta bodo še dograjevali. Irnav pa v tej kranjski krajevni skupnosti še velike načrte: izgradnji* več namenskega družbenega doma. Odkupili so že zemljišče in pnprat Ijajo gradbene načrte in vso potrebno dokumentacijo. Leta 19RI kodu predvidoma že začeli z gradnjo. Krajani so pripravljeni, da bodo tudi pri družbenem domu pripomogli po vseh svojih močeh. - Fnt«. F. Perdan
Kolesarstvo
Slaba vožnja »olimpijcev«
Ljubljana — Vsakoletne kolesarske dirke po Zasavju za Veliko nagrado Astre, ki jo je v nedeljo, 4. maja, pripravil ljubljanski klub Astra, se je udeležilo skupaj okrog dvesto kolesarjev. Med mladinci so bili tudi predstavniki češkoslovaškega Interja in kluba Da Ugo iz Pordenona v Italiji, medtem ko so dirko članov napovedovali napraviti zanimivo naši olimpijski kandidati, ki so z zveznim kapetanom Hvasti-jem prihiteli s priprav v ZR Nemčiji.
Vendar je njihova vožnja razočarala. Morda je vzrok ta, ker so se vrnili šele v nedeljo ob treh zjutraj in se do Starta niso utegnili spočiti. Kakorkoli že, od njih bi vendarle pričakovali več; če že ne rezultatov, pa vsaj bojevitosti. »Trimčkanja« v skupini, v kateri so sicer prevladovali mladi in neizkušeni kolesarji, si vrhunski športniki kot so Ropret, Udovič, Frelih, Borovičanin, Po-lončič, Ćolig in še kdo, ne bi smeli dovoliti. Še največ želje za dobro uvrstitvijo je od njih pokazal Frelih, žal brez večjega uspeha, in seveda ljubljanski tekmovalec Zanoškar, ki je na koncu s poprečno hitrostjo 41,3 kilometra na uro tekmo tudi dobil.
Sicer pa je bila članska dirka nezanimiva, (četverica kolesarjev, ki se je od glavnine odcepila že po Startu, je prednost vztrajno povečevala. Edini Savčan, ki je bil v njej, Rakuš, žal ni zdržal do konca, tako da najboljšega. Staneta Kurenta, ki letos prvič vozi v članski skupini, najdemo šele na devetem mestu.
Rezultati - člani (160 km): 1. Zanoškar (Rog), 2. Rozman (Astra). 3. Pirš (Rog), vsi 3:51,52, 4. Polončič (Rog), 5. Colig (M. C. Zagreb), 9. Kurent, 11. Frelih (oba Sava); starejši mladinci (106km): l.Dal Molin (Da ligo). 2. Planin (Astra), 3. Moravec (Sloga Varaždin), 4.Kapun (Beltinci), 5. Bertoldi (Da Ugo), vsi 3:09,02; mlajSi mladinci (74 km). l.Tunič (Sava), 2. Kosirnik (Rog), 3. Pintarič (Astra), 4. Zevnik (Sava). 5. Pavlinčič (Rog), vsi 1:50,00; ekipno je pri članih zmagal Rog, pri starejših mladincih Da Ugo in pri mlajših Sava. Tekmovali so tudi pionirji in veterani.      H. Jelovčan
Nepremagljivi Savčani
Ljubljana - TVD Partizan iz Dola pri Ljubljani je v soboto, 3. maja, organiziral sedme prvomajske kolesarske dirke okrog Dola. Tekmovanja, ki je bilo neke vrste kombinacija krožne dirke in kolesarskega krosa, so se, razen, najboljših članov, udeležili tekmovalci vseh kategorij iz večine slovenskih klubov.
Savčani so bili nepremagljivi. V članski konkurenci so bili najboljši Kurent, Mali in Rakuš. Vozili so 33 kilometrov, enako kot člani C, pri katerih je zmagal Blejec Poklukar, in mladinci. Pri starejših so prva tri mesta osvojili Lampič, Polanc in Krišelj (vsi Sava), podoben uspeh pa so dosegli tudi mlajSi: prvi je bil Zevnik. drugi Kavaš, tretji Tunič in četrti Bogataj. Pionirji so se pomerili na krajSih progah. V B skupini je zmagal Krek (Grosuplje). Draksler (Sava) je bil tretji, v A skupini pa Jeršin (Grosuplje), medtem ko sta Savčana Naglic in Pagon zasedla tretje oziroma peto mesto.
H. J.
Ob dnevu zmage
Pohod na Blegoš
Planinska društva Sovodeni. Zin in Gorenja vas pripravljajo četrti spominskorekreativni pohod na BiV goš. Namen pohoda je počastitev dneva zmage, 9. maja in 35-letnire osvoboditve ter 30-letnice samoupravljanja. Pohod bo v nedeljo. 11. maja 1980 ob vsakem vremenu
Glavna smer pohoda bo iz Javori nad Poljanami do Črnega kala in naprej čez vrh Blegoša do postojanke, kjer bo ob 11. uri prodava* programom. Poti bodo dobro oma čene in zavarovane. Prevoz i avtobusi in osebnimi vozili je mojtn! samo do Javorij, ker je cesta ta Zetino do Črnega kala slaba. Ide ležencem pohoda, ki bodo do Poli*« prispeli z rednimi avtobusi d*** bo tudi do Javorij omogočen^01 z avtobusom.
Vsak udeleženec pohoda prej«* na cilju izkaznico in se bo vpisal * posebno evidenčno knjigo. Prv« stran izkaznice simbolizira BleflrfJ odtisom 9. maj. Na drugi pa je pr* stor za vpis števila pohodov h dvakratni pohod bodo udelereno dobili bronasto, za Štirikratni srebr no, za šestkratni pa zlato znaHfc Kdor bo Blegoš letos obiskal deset krat, bo dobil posebno plaketo.
Organizatorji bodo v nedeljo pripravili za udeležence topel NI hkrati pa jih opozarjajo nai * pri merno oblečejo in obujejo
Priprave na armadno prvenstvo
LJUBLJANA - Priprave na 35. Športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja in 3. pregled kulturno«-bavnih aktivnosti pripadnikov Jugoslovanske Ijodeke armade so v polnem razmahu. Obe manifestaciji bosta potekali od 27. maja do 2. junija v Tolminu.
Tolminska občina, kjer je bilo letošnje smučarsko prvenstvo ljubljanskega artnadneft območja, bo tako ie dragk gostila najboljše športnike ii kulturne aktiviste ii naše republike. Pomen tokratnih prireditev ni samo v dokniova-nju telesne pripravljenosti in umetniške ustvarjalnosti vojakov in starešin, ampak radi v množični počastitvi Si. obletnice samoupravljanja 35. obletnice zmage nad fa šizrnom in letošnjega praznika tolminske občine. Obe manifestaciji pomenita tudi sklep številnih prireditev ob pm* niku mladosti.
Na letošnjem športnem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja bodo pomerila svoje moči moštva it Ajdovščine, Celja, Kranj«, Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Postojne in z Vrhnike. Udeleženci bodo tekmovali v streljanju, vojaškem mnogoboju, atletiki, plavanju, pa« trolnem orientacijskem pohodu, rokometu, odbojki in košarki.
M. H ud o vernik
.....w
jjrtZj. MAJA 1980
17. STRAN. Q L* A 35
SOZD Alpetour
Skofja Loka
za  delovna razmerja
p3°L: - V K K S r
jMavlja   na   podlagi   sklepov Komisij •aslednja proata dela oziroma naloge v:
TOZD GOSTI NSTVO K RAN J , VODJE RAČUNOVODSTVA J KNJIGOVODJE O8N0VNIH SREDSTEV, 'DROB INVENTARJA IN EMBALAŽE , KONTROLORJA t VODJE IZMENE V KUHINJI I BLAGAJNIKA V KUHINJI \ NATAKARJA I - 3 delavce i UCEPTORJA — 2 delavca (1 za določen čas)
a pomožnega delavca v bifeju \ Skladiščnega delavca
VEKS in 2 leti delovnih izkušenj ali ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece, pod t.: — ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Pod I.: — srednja ftola ekonomske ali gostinske smeri in 2 leti delovnih izkuftenj ter znanje strojepisja in uporabe namiznih računskih strojev. Poskusno delo 2 meseca. Pod 4-: - poklicna gostinska šola in izpit za VKV kuharja ter 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. |^ _ hotelska  ali gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj.
Poskusno delo 2 meseca. |,: — poklicna   gostinska  šola  in  2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca, •.j 7>; _ ekonomska ali hotelska šola ali gimnazija in 2 leti delov.
nih izkušenj ter znanje dveh tujih jezikov. Poskusno delo 2 meseca.
Pod •« - priučen gostinski delavec in 1 leto delovnih izkušenj. Strokovnost znanja se bo preverjala s testom. Pod t.: - NK delavec s 6 meseci delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. Dodatni pogoji: tečaj za skladiščnika
It vsa navedena dela je delo za nedoločen čas.
pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovski odlitek v Kranju, Koroška c. 5.
pOYU BANDAG SKOFJA LOKA VtČGUMARJEV - MONTERJEV AVTOPLASČEV FsfOJJ - NK delavee ter 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo je 1 mesec.
pelo je ca nedoločen čas, s polnim delovnim časom, v dveh
Monent ponudbe sprejema kadrovski oddelek v Skofji Loki, TRov trg 4 b, 15 dni po objavi.
Oltida bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku
K
'(IMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST »CINE RADOVLJICA
ODBOR ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
■•■alUti 1 in S člena Pravilnik« o delni nadomestitvi stanarine v občini Radovljica jn "fkladus sklepom zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti z dne 28.4. 1980. mamij«
NATEČAJ
7BIRANJA VLOG ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE ZBIRANJA vluu ^ _ za letq 19g0
F  UPRAVIČENCI DO DELNE NADOME8TITVE STANARINE Pravico do delne nadomestitve stanarine do maksimalne visine 80 1 imajo vsi imetniki Mnovtniske pravice na stanovanjih, vloženih v stanovanjski sklad Samoupravne stano-.MHfccskupnosti obline Radovljica, ki izpolnjujejo pogoje po cit.ranem pravilniku. Ddna nadomestitev stanarine je različna in odvisna od:
- velikosti stanovanja.
- Ietne«a doseženega dohodka gospodinjstva
- premoženjskega stanja imetnika stanovanjske pravice in članov gospodinjstva.
TJo delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti imetniki stanovanjske pravice, ki sufttj « člani gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjih •mttivov
ftevilo člano\ gospodinjstva:
površinski normativ (m2>:
.1
4 in več
do 28 42 57 66
m na vsakega nadaljnjega <"lana gospodinjstva po 10 mi.
U nefunkcionalna stanovan ja. ki so starejša od petdesetih let. se lahko normativ povrsi-
v poveča za 30 T. ...
Imetniki stanovanjske pravice pa nimajo pravice rio rielne nadomestitve stanarine v jmnerih.česami oz. drugi člani gospodinjstva:
- oddajajo stanovanje v podnajem.
- uporabljajo del stanovanja v poslovne namene.
- m lastniki vseljivega stanovanja.
- *o lastniki po^itniftke hiSite ali drugih nepremičnin.
- #olastniki avta (določilo ne velja za invalide, ki avto potrebujejo).
Imetniki stanovanjske pravice nimajo pravice do delne nadomestitvestanarine tudi \ " če so iz neopravičenega razloga nezaposleni.
II UVELJAVITEV PRAVICE DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetniki stanovanjske pravice /
astevkom. ki ga vlože na stanovanjsko skupnost
Zahtevek morajo vložiti na posebnem obrazcu - ki ga dobe pri strokovni službi sta
mnpk* »kupnosti (A L PIIOM Radovljica. Cankarjeva 27) - v roku enaindvajsetih dni od
i*)*ve natečaja.
Zahtevku za delno nadomestitev stanarine je potrebno priložiti:
- potrdila o letnem doseženem dohodku gospodinjstva za leto 1!»7?»:
- »tanovanjsko pogodbo:
- potrdilo o Atevilu družinskih članov;
- izjavo, da imetnik stanovanjske pravice oz. drugi člani gospodinjstva ne oddaja jo del >»i*jvania v podnajem. ne uporahlja j« del stanovanj« v poslovne namene in da niso lastniki /zavrta stanovanja, počitniške hišice ali drugih nepremičnin ter avta
111  SPLOŠNE DOLOČBE
V okviru razpisa /.a leto 19H4I hodo obravnavane vse vloge z dokumentacijo, ki l>ori<> jšuele v rok u enaindvajsetih fini od oh jave natečaja.
Pn«i'»ina komisija stanovanjske skupnosti ho preverila upravičenost prosilcev do delne (*frim<-»titvc stanarine leto 15JH0 ter pri tem upoštevala vse določite pravilnika, o ikIIo-**np* tm pršili <• ulivcsi ila v pi-i najstih dneh po sprejemu ustreznega sklepa
Sle v   22-IO m Dal um: 28. 4. IHH0 ^ <      t  '   t Kariovliii n > <>     I      t f I
NESREČE
— - — -»■«.«. *
i' i r t   ' J I ti
i .ti
7F
NEPRAVILNO PREHITEVANJE
Kranj - V četrtek. I.maja. oh 5.30 se je na magistralni cesti na Orehku pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Branko Galekovič (roj. 1940) je vozil proti Ljubljani. Ko je prehiteval kolono vozil, je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Štefan Novak (roj. 1926) iz Ljubljane. Voznik Gaiekovič je zaradi tega zaviral, vendar pa ga je na mokri cesti zaneslo še bolj v levo in tako je trčil v Novakov avtomobil. V trčenju je Novakov avtomobil odbilo s ceste, sopotnica v Novakovem avtomobilu pa je bila pri tem lažje ranjena. Škode na obeh avtomobilih pa je za 65.000 din.
ZAPELJAL MED PEŠCE
Kranj - V četrtek, 1. maja. nekaj po 20. uri se je v križišču Ceste Staneta Žagarja in Jezerske ceste pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Davorin Kraner (roj. 1957) iz Kranja je zaradi neprimerne hitrosti v križišču zapeljal na
Eločnik, na katerem so prav tedaj ili pešci. Avtomobil je trčil v Nežo Blanc (roj. 1901) iz Kranja in Julko Kovačič (roj. 1911) iz Kranja. V nesreči je bila Neža Blanc huje ranjena in so jo odpeljali v Klinični center, medtem ko je bila Kovačičeva le lažje ranjena.
PO NESREČI ODPELJAL
Skofja Loka - V četrtek, 1. maja, ob 20.30 se je na regionalni cesti pri Železnikih pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Boris Bergant (roj. 1939) iz Kranja je peljal proti Železnikom, ko je v hližini Soteske v desnem preglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levo in trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Rajmund lavčar pravilno po svoji desni strani. Po trčenju voznik Bergant ni ustavil pač pa je odpeljal dalje, voznik Tavčar pa za njim in ga je pri Dolenj, vasi dohitel. Škode na vozilih je za 50.000 din.
CESTA NI BILA PROSTA
Jesenice - V nedeljo, 4. maja, ob 11.45 se je na magistralni cesti v Gozdu med Kranjsko goro in Jesenicami pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Franjo Pavlovič je vozil proti Jesenicam in v preglednem levem ovinku prehiteval dva osebna avtomobila. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila nemške registracije Erich-Josef Kagleder, tako da sta avtomobila čelno trčila. V nesreči so bili ranjeni voznik Pavlovič in njegov sopotnik, v avtomobilu Kaglederja pa njegovi trije sopotniki, Škode na avtomobilih pa je za 130.000 din.
NEPREVIDNO ČEZ CESTO
Naklo — V torek, 6. maja, ob 12.50 se je na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jožef Trtnik (roj. 1951) iz Škofje Loke je pripeljal po lokalni cesti od bencinske črpalke do magistralne ceste in pri tem ni upošteval prometnega znaka (prepovedan promet v eno smer), zapeljal čez vozišče, ne da bi se dovolj prepričal, če je cesta prosta. Tedaj je pripeljal voznik osebnega avtomobila Viktor Gantar (roj. 1947) iz Kamnika, tako da sta avtomobila trčila. V nesreči sta bila oba voznika lažje ranjena, prav tako pa tudi sopotnik Franc Lavrič s Kokrice. Škode na avtomobilih je za 81.000 din.
Pogorel vikend
Planina pod Golico — V nedeljo. 4. maja, v zgodnjih jutranjih urah je pogorel nedograjen vikend Staneta Smoleja z Jesenic Goreti je začelo v drvarnici, od tu pa se je ogenj razširil na ostreSje in gornje prostore vikend hišice. Ogenj so gasili sosedje in prostovoljni gasilci, škode pa je za okoli 300.000 din. Vzroke požara Se raziskujejo
>      A .1  «  . .,j.i
■»......Nffal   l----'
LJUBLJANA - V SALONU ZA8TAVE PRIKAZALI JUGO AVTO — Pred dnevi so v salonu Zastava avta v Ljubljani prvič predstavili »jugo 45*. Vpisovanje za to novo jugoslovansko vozilo Se vedno teče, informativna tovarniška cena je 100.000 dinarjev. Dva »juga«, ki sta narejena še ročno, proizvodnja bo stekla v zadnjih mesecih leta, sta bila v Ljubljani do 5. maja. Obiskala bosta še Novo mesto, Celje. Maribor, Mursko Soboto, Ravne, Slovenj Gradec in Koper. Novi jugo-slovanski avto je vzbudil precej zanimanja pri vseh obiskovalcih salona Zastave na Celovški cesti v Ljubljani. Moti le previsoka cena. f-dh) - Foto: F. Perdan
Z MOTORJEM V AVTO
Ziri - Na regionalni cesti v Selu pri Zireh se je v nedeljo, 4. maja, ob 11. uri pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi. Voznik motornega kolesa Anton Bezek (roj. 1960) iz Fužin je pejal z neprimerno hitrostjo in v levem nepreglednem ovinku trčil v osebni avtomobil Ivana Logarja (roj. 1939) iz Stare vasi, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju sta motorist in sopotnik Jože Primožič padla, pri tem je bil Primožič ranjen. Škode na vozilih je za 25.000 din.
L. M.
TRŽNI PREGLED
JESENICE
Solata 25 do 30 din, špinača 21,60 dinarjev, cvetača 25 din, korenček 28 dinarjev, česen 60,90 din, čebula 19,15 din, pesa  H.50 din, kumare 55 din, paradižnik 64 din, slive 45 dinarjev, jabolka 19 din. pomaranče 20 din, limone 38,40 din, ajdova moka 30,70 din, koruzna moka 13 dm. kaša 21,20 din, surovo maslo 130,50 dinarjev, smetana 58,30 din, skuta 46,30 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 12,50 din, kisla repa 12,50 din, orehi 256,40 din, jajčka 3.10 do 3,30 dinarjev, krompir 5,60 din.
TRČIL V PRIKLOPNIK
Kranj - V petek, 2. maja. ob 23.25 se je na Cesti talcev pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je umrl Edvard Vrbnjak (roj. 1950) iz Kranja. Vrbnjak se je peljal brez luči na motornem kolesu po Cesti talcev proti pokopališču. Na osvetljenem delu ceste je na parkirnem prostoru trčil v parkiran priklopnik, padel in obležal mrtev.
DEŽURNE TRGOVINE
V soho to, 10. maja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine:
KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure: Kle-rhenček, Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84. V nedeljo 11. maja pa so dežurne naslednje prodajalne od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg II. Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. Živila - prodajalna SP Pri mostu, Vodo-pivčeva 16, prodajalna SP Oskrba. Cesta Kokrškega odreda 9, prodajalna Emona - market, Delavska 20, Stražišče, PC Planina 63.
JESENICE: Rožca - Samopostrežna trgovina na Plavžu, Titova 79 in Delikatesa - Kasta 3 na Koroški Beli, V. Svetina 8 a.
mi
»tO1 2
«sss
not** -
(40
30
Nenadoma  je  postalo občutljivo se polip (-2! Crni povsem  zvezal nasprotnikove
figure.
5. Tdfl 8b3:!!
Sedaj se napetost sprosti in črni osvoji kmeta.
fi. Td8: + TdH:
7 cM: Lc3:
h. LcS: Dc3:
9. nbfi Dd3
Nastala je končnica težkih figur, v kateri ima črni kmeta več Prednost ni velika, vendar je tudi črna trdnjava napadalne j*a od bele. Igra se je končala takole: 10. Kgl Tdf> II. M a<-, 19 Tf'{ Dc2 13. Kh2 h.r> 14 De3 Kh7 lr>. Tf2 Dc7 16. Tf:i h4 17. Pel Dd8 18 Te.1 Tdl 19. Df2 Kg7 20. TeS Dcl4 •>1 Dd4: Td4: 22. f.r> gf»: •n Ta.V Kf« 24. Ta4 Ke* 25 Ta7 f» 26. Tb7 Kf4 27. Tf7 e5! 28. Tf6: Tdl 29. Th6 Kg.r, •jO Te6 e4 M. b4 Kf4 32. »>r> iti heli se je vdal. Po 32. . . Thl X). b6 e3 odloči nulnica!
Pozicije lahko omogočajo raznovrstne oblike napadov Vzemimo enega, diagram 6.1 (JANOSKVIČ - C\R\C: Tr-stenik. 1978)
Pretilo je flD + . sedaj pa se bo odprla linija e. na kateri je črna dama!
2. ... ef5: Tfl Tel!!
Beli se je vdal. Napadene trdnjave ne more pokriti, na 4. Tel pa sledi Del + r> Tel: fe1:F> mat.
ODPORNA TOČKA
Polje, na katerem stoji figura podprta z lastnim kmetom, nasprotni pa je ne more prepoditi, imenujemo odporna točka. Figura na odporni točki lahko trajneje prekinja smeri učinkovanja nasprotnikovih figur. Za ukinitev njene dejavnosti je pogosto potrebno žrtvovati vrednejšo figuro.
Položaj na diagramu 64 (KERES - ELISKASES; Mar del Plata. 1957) daje belemu možnost, da stopnjuje pritisk na slabega kmeta dS posredno, in sicer tako, da izkoristi odporno točko d6.
*SP^
	
	I . W+4
	
	i
&	4 A A
+	I	
4		4
4		X
	i A 4	4
A	4	
A	A -M	A
	AfSŽ	A
Diagram fi.'1
Lf5
Tfr,
Diagram M 1. Ld(i"
Lovec se je zasidral na odporni točki in prekinil kmetu d5 zaščito po liniji d
1. ... Lf7
2. h4
O L, A S18 STRAN
PETEK, 9. MM* IM*
MALI	telefon
OGLASI	23-341
PRODAM
Ugodno prodam SPALNICO in plinsko PEČ gibo ter »TEPIH«. 3x 2 m. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam KRAVO po izbiri. Pod-reča 24, Kranj 3426
JADRALNO DESKO, dobro ohranjeno, prodam. Marenčič Janez, Ul. mladinskih brigad 4, Kranj 3510
Prodam KRAVO s teletom ali po teletu in 10 let starega KONJA. Šenčur, Pipanova 40 3511
Prodam HOBI STROJ 77 s priključki in CIRKULAR s priključki. Hrvatin Bojan, Ročevnica 53, Tržič
3512
Prodam 5 mesecev brejo TELICO simentalko. semenski KROMPIR igor in 100-litrski BRZOPARILNIK. Golmajer Albin, Breg ob Bistrici 5, Tržič 3513
Prodam SKOBELNI STROJ, poravnalni in debelinski, delovna Širina 60cm. Anton Arnež, Repnje 42, Vodice nad Ljubljano 3514
Prodam ZLATO za zobe. Naslov v oglasnem oddelku. 3515
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
JANKA VALJAVCA
šoferja iz tovarne Iskra
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, pomoč in darovano cvetje. Zahvaljujemo se Šoferjem Iskre, sodelavcem TOZD — Stikala, sodelavcem TOZD — Nabava, sindikalni organizaciji Iskre, soSolcem 3. b razreda osnovne Sole Josip Broz Tito iz Predoselj, gasilcem za spremstvo, Tehtnici Kranj, sosedom iz Bele.
Iskrena hvala govornikom, pevcem iz Predoselj in g. župniku iz Predoselj za poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem Številu poslovili od naSega Janka Žalujoči: žena Anica, sin Bojan, mama Pavla, brat Slavko in drugi sorodniki!
Suha, Sr. Bela, 2. maja 1980
Sporočamo da je 5. maja 1980 umrl sodelavec
FRANC GODNIC
iz Primskovega, Staneta Žagarja 55 a, Kranj
Vestnega in poštenega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
V Kranju, 8. maja 1980 Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK, KRANJ
Vrni ta seje pomlad, a ti si odšel
za redno in troj grob je prekriI o cvetje.
ZAHVALA
Ob smrti mojega ljubega moža
ROMANA REŠKA
borca in invalida za severno mejo ter predsednika KO - ZVVI Predoslje
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč in tolažbo ter podar.iene vence in cvetje. Zahvalo izrekam dr. Bavdku za zdravniško pomoč ter organizacijama KO - ZVVI Predo*lje in KO - ZB Kokrica za sodelovanje pri pripravah pogrebnega obreda in tako lepa poslovilna govora pri mrliški vežici in odprtem grobu.
Hvala vsem, ki ste se od njega tiho poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Anica, sestra Micka, brata Srečo /. ženo Francko in Mirko ter nečakinji
Zlata in Helena
Kokrica, 29. aprila 1980
ZAHVALA
Ob smrti našega nepozabnega moža in očeta
VINKA
POTOČNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje.
Posebna zahvala velja organizatorjem pogreba: ZB - Stara Loka in PM - Skofja Loka. pevcem in godbi na pihala kakor tudi delovnim kolektivom: Kroj. Veletrgovina. Loka. Iskra TOZD TKI. —  Blejska Dobrava, sosedom, znancem in nekdanjim solnuvcm ter
ožjemu sorodni vu
Hvala ludi dr. Zrimšku in dr Jezcrnikovi za napore in prizadevanja med njegovo težko
boleznijo.
Vsem. ki sle imeli pokojnika radi. ga spoštovali in ga ohranili v lepem spominu, prisrčna
hvala.
Mi-S ^      v. >~
Žalujoča žena Julka, sin Brane in hči »Jožica! Skofja Loka, 2. maja 1980
ssga»>B^B^BagBa^BaaBn^Bss^BBSBsai
,   :, '".  >" *.  '. . * *
Prodam jedilni KROMPIR igor. Zabnica 15 3516
Prodam PRAŠIČKE, težke 40kg. Posavec 16, Podnart 3517
Prodam 7 tednov starega BIKCA in PUNTE. Roblek Anton, BaSelj 15, Preddvor 3518
Prodam 10 tednov stare JAR-ČKE, priznane nesnice. Jože Urh, Reber 3, Zasip - Bled 3519
Prodam mlado KRAVO s teličkom. Zalokar Janez, GorjuSe 42, Bohinjska Bistrica 3520
Prodam Sest tednov stare PUJSKE in KRAVO po izbiri. Dolar, Vrba 9, Žirovnica 3521
Prodam semenski KROMPIR igor. ZgoSa 47, Begunje 3522
Prodam borov OPAŽ (napušč). TenetiSe 46, Golnik 3523
Prodam 7 tednov staro TELE za zakol; in kupim 1 teden staro TELIČKO simentalko za rejo. Jerala Frančiška, Podbrezje 103 3524
Prodam KROMPIR dessire, po l,80din. Jama 14, Kranj 3525
Prodam traktorsko KOSILNICO za deutz ali ursus. Prebačevo 34, Kranj 3526
Prodam STREŠNO OPEKO bo-bovec, Galetova 12, Kokrica — Kranj 3527
Prodam KRAVO s prvim teletom. Mihelič, Zg. Veterno 5, Tržič 3528
Poceni prodam SPALNICO. Šteb-laj, Šorlijeva 5, Kranj. tel. 28-221
Prodam hrastove PLOHE. Trboje 58, Kranj 3530 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Kosmač, Zg. Radovna 4
Prodam 56 kv. m hrastovega LAMELNEGA PARKETA. Naslov v oglasnem oddelku. 3532 Prodam 5 tednov starega BIKCA. Srednja vas 16, Golnik 3533 Prodam TELICO simentalko, ki bo prvič teletila. Veternik Ivan, Breg 7, Tržič 3534 Prodam  PUNTE  in BANKINE ter 5000 kosov STREŠNE OPEKE bobovec. Posavec 17, Podnart 3535 Prodam traktorsko KOSILNICO hardi. Podreča 18, Kranj 3536 Prodam MIZARSKO kombinirko: cirkular, poravnalka, vrtanje, električni OBLIC black — decker in va-gonsko OS, 1000X 160. Krč Janez, Jezerska c. 124/a 3537 Prodam izdelan GOBELIN »Zadnja večerja« (140x 60). Kralj Jože, Predoslje 137 3538 Prodam     montažno GARAŽO (5,80 X 2,80). Naslov v oglasnem oddelku. 3539 OTROŠKO POSTELJICO  z jo-gijem, OTROŠKO KOLO za 4 do 6 let in žensko KOLO, vse dobro ohranjeno, prodam. Sp. Duplje 14 3540 Zelo    poceni    prodam starejšo SPALNICO. Sr. Bitnje 1. Zabnica Ugodno prodam  komplet HI-FI stereo tjuner RIZ 730 in HI-FI ste-reo OJAČEVALEC tranhiwat 80 z dvema   50 VV   zvočnikoma. Stare. Titova 102, Jesenice, teh 064-82-737 Prodam dve OMARI za v dnevno sobo z raztegljivim LEŽIŠČEM ter moško, žensko in ponv KOLO. Cankarjeva 35, Radovljica, tel. 75-671
Prodam' 3000  kosov STREŠNE OPEKE novoteks. Grašič, Posavec 22/b, Podnart 3544 Ugodno prodam ŠTEDILNIK gorenje (4 elektrika, 2 plin), 80-litrski HLADILNIK gorenje, sobno OMARO in KAVČ. Radovljica, Triglavska c. 24, tel. 74-634 3545 Ugodno  prodam   nemško samo-nakladalno   PRIKOLICO, 22-ku-bično in KOSILNICO   za traktor staver. Birk. Dob 73 pri Ljubljani Prodam KROMPIR igor ter jedilni in semenski KROMPIR. Bistrica 13, Duplje 3588 Prodam 5 let starega KONJA in 6 let staro lahko KOBILO. Krč Janez, Kokriški log 10, Kranj 3589 Prodam osem tednov staro TELIČKO. Ljubljanska 23, Radovljica Prodam  več TELET, starih 10 dni. Naklo 39 3591 Prodam novo KOSILNICO. Sp. Duplje 23 3592 Prodam globok italijanski VOZIČEK. Ogled od 18. ure dalje. Jeglič, Janeza Puharja 4/VIL, Kranj 3593 Prodam OBRAČALNIK  za priključek na kosilnico BCS. Kokalj Jože, Gorice 20, Golnik 3594 Prodam OPREMO za v dnevno sobo in PEČ na olje. VVeingerlova 16, Šenčur 3595 Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4  elektrika)  in kombinirano PEČ za kopalnico. Kokrica. Okor-nova 6, tel. 24-227 3596 Prodam  obhajilno  OBLEKO za osemletnega fanta. Cerklanska Dobrava 11, Cerklje 3597 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, dobro   mlekarico   in KOSILNICO BCS s sedežem. Sp. Brnik 40. Cerklje 3598 Prodam 5 tednov staro TELIČKO frizijko in GRABLJE sonce na 3 vretena. PSata 12, Cerklje 3599 Prodam mortlnovo KOSILNICO za fergusona in kabino. CeSnjevek 28, Cerklje 3600 Prodam PRAŠIČA za zakol. Jama" I.Kranj 3601 Prodam   dobro   ohranjeno KUHINJSKO POHIŠTVO. Žerjav Jožica. Sp. Bitnje 11. Zabnica 3602 * t Poctr* prodam* RECTAM »tadder*
35.000 kal., je v odličnem stanju, rabljeno 3 sezone. Naslov v oglasnem oddelku. TfifO
Prodam mlado KRAVO po teletu Jereka 15, Bohinj "HM
Zaradi daljše odsotnosti zrlo ugodno prodam barvni TELEVIZOR Gorenje. Informaciji- po tri 28-704 3605
Prodam KAMP PRIKOLICO IMV s predSotorom in vso opremo, cena 4 SM. Praprotnik Alojz, Ljubno 6, Podnart 1606
Prodam 12 m (36 kosovi SCNIB-DEL TULJAV, premera 20rm * pripadajočimi priključki, rabljen kombiniran ŠTEDILNIK, ŠTEDILNIK na trda goriva in POMIVALNO MIZO. Golja. Na kresu 41. Železniki -160?
Prodam mlado plemensko KRAVO in PRAŠIČA za zakol Srednje Bitnje 6 1824
Ugodno prodam rabljen KAVČ in dva FOTELJA. Ogled v popoldan-skem času od 15. ure dalje. Naslov* oglasnem   oddelku  ali tel 28-207
Prodam SENO. Potoče 5, Preddvor «29
Prodam jahalno KOBILO, staro * let.  Grošelj  Miran. Selo I«. Zm
p)
F'*
LI
PRIMC MARIJA
Cesta na Klanec i
(v bližini gostilne BUiun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporočam!
J K
Prodam ODER za fasado in BAN-KINE. Dvorje 93, Cerklje        *»l i
Po ugodni ceni prodam OMARO vitrino, MIZO in dva FOTELJ«-Ambrožič Božo, Sp. Gorje 42 Kd Prodam kombiniran OTROŠKI V^j VOZIČEK tribuna ter STROJ »MEl MENJALNIK za fiat 850. Jenko. 1% Naklo 15
Prodam 2 meseca stare JARKI-CE, nesnice. Helena Dobre. Loka i Tržič 34« Ugodno prodam PRALNI STROJ. ŠIVALNI STROJ singer in PEC « olje Emo-6. Zupan. Prešerno«* Radovljica
Poceni prodam litoželezno PALNO KAD 150X 75. Ogled *>" poldan, Radovljica, Linhartov tif» Prodam KONJA ponija s ček*«* VPREGO, primerno na malo kn* tijo. Cena 3 M. Slovša. Mačkovo* 61230 Domžale
Prodam kombinirano OMAKV. KLUBSKO MIZO in skoraj no« PREPROGO. Poljanec. Mencinp* jeva 5, Kranj „onu Prodam drobni in jedilni KKUM-PIR igor. Dobi se v sobotah m nedeljah. O lše vek 11
Prodam dobro ohranjen crnow TELEVIZOR, letnik 1974. Mlakarjeva 26, Šenčur
Ugodno prodam lep, zelo cJobro ohranjen italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Informacije na telefon 50-262 dopoldne.
Po nizki ceni prodam *}"°tT mentno STREŠNO OPEKO fo£ Češnjica 10, Železniki      A j1™
Prodam AVTORADIO punkt, mono, cena 700.00 din petrska 35, Stražisče, Kranj
Prodam TELIČKO čisto fnr staro 10 dni. Zalog 4, Cerklje
Prodam pralni stroj kandi in MOREZNICO.  Dolžanova P«* Kokrica
Prodam staro ročno »™*^, OMARO in KUHINJSKO OPRA VO. Velesovska 34. Šenčur 34
Prodam 100 kom ISO-SPAN DAKOV velikosti 24 cm. 300 iso-span   IZOLACIJSKIH ?l-ter 100 kom BETONSK1B ZIDAKOV. Luskovec, Strahinj 49. Nakk Prodam    jedilni    in semenski KROMPIR. Srednja vas 51. Šenčur
Prodam SKOBELNI STROJ rine 50 cm z motorjem. Sp. Bela Preddvor 34
Prodam skoraj nov PLUG traktor TV 730. Martinj vrh 1. lezniki
Prodam JAGNJE. primeren raženj in KOSILNICO reform Laze 182
Prodam nov GUMI VOZ tti tir«. Naslov v oglasnem oddelku
MM
Poceni prodam BARVNE TV IGRE. Krožna ul. 12. Kranj 34*1
Izdaja ČP Glas, Kranj. Stavek: TK Go> I renjski ti.k Kranj. Uak: ZP Ljudska pravica. Ljubljana. Naalov uredništva in uprave liata: Kranj, Mose Pijadcja i - Tekoči račun pri SDK v Kranj« *te-vilka 51500-003.3 lttt - Telefoni: a e 23-341, glavni uradnik, odgovorni are*. nik in uprava 21-835, redakcija II-tat, komerciala - propaganda, naročata*, mali oglaai in računovodstvo 33-341. Naročnina ca prvo polletje 10O0 *■ 200. Oproščeno prometnega davki po pristojnem mnenju 421-1 72.
tVLaJ
_
* i r,T*t\tJ
jjjj MAJA 1980
19.STRAN.O LAS
j.01 25 ČEBELJIH DRUŽIN 'Tali brez. Sturm, Spodnji trg lijaLoka 3638 JE, KOSILNICO BCS » JT,Jože. Gabrk 18, Skofja Loka JJL KRAVO s teletom in ^TELICO po izbiri. Starman, Jtf 26, Skofja Loka 3640 Jjim zračno mazalico TECLA-KiJOOOdin, primerno za avto-"Jflike. Telefon 60-819 3641
"Jm dieael KOSILNICO bar-žetveno napravo  ali brez.
* W*vž, Vešter   24, Skofja
3642
malo   ravljen MOTO JJfVATOR standard,  7  KM s *L, plugom, frezo in železnimi , Ržen Jože, Sovodenj 2, So-
* 3643 JU drobni KROMPIR za ^/jkotnik, Forme. J4,_2abnica^ "i4nTKRAVO za zakol (polo-*Tcelo) Telefon 061-611-363 ST^Iftrsko TRAKTOR-J&ROPILNICO in dvobrazdni !, obračalnik. Rozman, Hraše 'AJnik 3484 Snl8 mesecev stare KOKO-■Takol. BlenkuS Zorko, Kr. ^bka 12, telefon 88-731 3509
^KUPIMi
i^m SOD za gnojevko creina, %m Naslov v oglasnem od-
3504
j%kupim ohranjeno dekliško od 4 do 6 let. Zupan. ReSeva Igranj - Primskovo 3547 m* TRAKTOR   pasquali v <Ponudbe po tel. 061-611-373
<jp0 prodam FIAT 850 sport. JJiran. Suinik,  Zg. Besnica
VOZILA
^^(084j"*T>567 od   15. ure
3441
ij* novo   PRIKOLICO za >to. Loe 37, Železniki 3485 *Lj prodam dobro ohranjen ?J,Jk 1974, registriran do mar-f|ahko tudi na kredit. Bester, Sprava 1 a, Kropa 3486 J   S> rabljen  MOPED tomos, 1 ^racije. Cerkovnik Franc, •j ^.Preddvor 3487 x   Oprodam odlično ohranjeno B/0 101, letnik 1972. Popra-H Ltdefonu 28-157 od 16. do 18.
j j Jim
1. avgusta 5.
Šifra 3488
ZASTAVO    101, letnik nStfevo 58 3489 i» MOPED APN 4. Ogled v Času.   Velesovo 27, 3490
«% karambolirano ZASTA-i "teer letnik 1978, celo ali po ova 10, Kranj 3491 . prodam ZASTAVO 750, ■IB.Zg. Bela 19, Preddvor
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971. Zadraga 1, Duplje 3493
Prodam LADO 1200. Podreča 64 Kranj 3494
Prodam ŠKODO S 100 L. Karoserija in stroj generalno obnovljena O rehovlje 2, K ran i 3495
Ugodno prodam HANOMAG F 55, 2,5 t, kason 4,10x2,20. Informacije vsak dan razen ponedeljka in četrtka po tel. 28-897__
Prodam FORD TAUNUS 12 M. Kristan, Vodopivčeva 10, Kranj
Prodam FORD TAUNUS M 15. Garibovič, Bistrica 182, Tržič 3497
Prodam avto FORD ESKORD 1100, letnik 70 in RADIO KASETOFON s priključkom na avtomobilski vžigalnik - ugodno. Brezje 80/c nad pošto ,3498
Ugodno prodam FIAT 750. starejši letnik, v ohranjenem stanju. Naklo 244 3499
Prodam   FORD  TAUNUS XL 1300 cem,   letnik   1971.   74.000 km Cirče 17, Kranj 3608 Prodam   karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1978. Podnart 63 -Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano za eno leto ali menjam za fička. Vo-povlje 7, Cerklje 3610 Za peugeot 4 prodam 4 VRATA STREHO,   POKROV. PRTLJAŽNIK,   PRTLJAŽNIK.   POLOS in BLATNIK.   Sakič   Anton, 64243 Brezje 3611 Poceni  prodam  ZASTAVO 750, letnik 1971. Ogled vsak dan popoldan. Tupaliče 50, Preddvor 3612 Po ugodni ceni prodam ZASTAVO  101,  letnik  1975. Pšojd Ivan, Kebetova 1, Kranj 3613 Prodam   VW,   letnik   1972. Zg. Brnik 46, Cerklje 3614 Prodam   karambolirano SIMCO 1100, letnik 1968. Ogled možen vsak dan. Legat Luka, Gorenjska c. 22, Radovljica 3615 Prodam VW 1600 limuzina, letnik 1970. Draga Brezarja 30, tel. 26-285 Prodam ZASTAVO 750, starejSi letnik in nerabljen dvotarifni ŠTEVEC. Šmartno 29, Cerklje 3618 Prodam TAM 4500, lahko tudi po delih. Žiganja vas 27, Tržič 3619 Prodam ZASTAVO 1300, skupaj ali po delih. Telefon 28-363 vsak dan po 16. uri 3620 Prodam   VVARTBURGA turist, letnik 1977. Telefon 064-74-636 3621 Prodam ohranjeno ZASTAVO 101 ali menjam za 126-P. Ogled dopoldan. Haklin Rafko, Golnik 47 3622 Poceni  prodam  AMI  8, letnik 1975. Mihovec Andrej, Svetje 76, Medvode 3623 Prodam FIAT 124. Zg. Bitnje 76, Zabnica 3626 Ugodno prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Informacije po tel. 57-066 3627
ZAHVALA
Prodam ZASTAVO 101 confort. popolnoma novo, še neregistrirano. Naslov v oglasnem oddelku ali tel 24-269 3616
Prodam OPEL KADETT, letnik 1973. Trboje 9, Kranj 3377
Ugodno prodam FIAT 850 spori, karamboliran. Sušnik. Zg. Besnica 58, tel. 064-40-567 od 15. ure dalje
Najboljšemu kupcu prodam odlično ohranjen VVV 1300, letnik 1965. Skubic, Gradnikova 9, Kranj 3548
Poceni prodam A USTI N 1300, letnik 1971, registriran do 17. septembra. Lahko tudi na kredit. Kropivšek Bojan, Strahinj 101, Naklo 3549
Ugodno prodani karambolirano ZASTAVO 101. Matovič Rasko, Bistrica 190, Tržič 3550
Prodam VVV variant, 1971, 93.000 km in OMARO za v dnevno sobo Hafner, Godešič 25, Skofja Loka
Ugodno prodam odlično ohranjen GOLF-J, november 1977. Betonova 20, Kranj - Kokrica, tel. 25-751
Prodam VW PASAT, 75. Bajželj, Benedikova 13, Kranj, tel. 23-674
oAPn^Tam d?bro ohranjen FORD CAPRI. letnik 1972. Informacije na domu: Sumi Oto. Begunjska 9 KranJ 3554 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1972, registrirano do aprila 1980 v dobrem stanju. Mlakar. Voglje 75 Šenčur ot«
FORD TAUNUS 17 M, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon 21-145 od 13. do 14. ure in od 20
UT*da¥ 3556
Ugodno prodam avto FIAT 750 letnik 1971. Tišler. Lom 11/a, Tržič
Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1975. Simončič, Preddvor 1 3558
Prodam GOLFA, letnik 1977. Se-nično 29, Tržič, tel. 26-698 3559
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, Pivk Milan, Moša Pijade 46 Kranj, tel. 28-524 3560
Prodam osebni avto VVV 1200, letnik 1969 in SPAČKA, letnik 1974. Srednja vas 23, Šenčur 3561
Prodam CITROEN GS - 1,3 super, letnik februar 1980. Golniška c. 56, Kokrica 3562
Prodam dobro ohranjen VW 1200 registriran do marca 1981. Telefon 24-336 3563
Prodam rabljeno karoserijo za zastavo 101. Luže 22, Šenčur 3564
Ugodno prodam generalno obnovljen FIAT 850. Ogled popoldan. Ko-
lv}\£ni 50' K°menda, tel. (061) »41-106 35gć
I97r1?m Z£ST*V0 101' »etnik 1974. Kranj C. JLA 58, tel. 23-959
io™odam ZASTAVO 125-P letnik
D ~T62' Kranj, Planina 3, Žarko Prodam R-12 dacia, letnik 1974
Kidnčeva 37/c, Jesenice 3568 Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1974. Cesta svobode 30; Radovljica
Ob nenadni in mnogo prerani izgubi
našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica
EDIJA VRBNJAKA
«e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sostanovalcem, znancem, kolektivu PTT in   kolektivu Exoterm, pevcem ter vsem ostalim za izkazano pomoč, izrečena sožlja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, hčerka ter drugo sorodstvo!
Kranj, 5. maja 1980
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljube mame, sestre in tete
MARIJE ERŽEN
roj. Ogrizek
K iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom in hifinemu svetu iz Mlakarjeve ul. ter vsem sodelavcem tekstilne tovarne Zvezda Kranj za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala teti Ivanki, Milki in Stanetu, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsem de enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Milena, brata Jure in Tone z družinama ter ostalo
sorodstvo
Kranj, 27. aprila 1980
V popoldanskem času kopiram, formatiziram in opremljam načrte hitro in solidno. Kopiram tudi tranaparentne originale, kot tudi enobarvne plakate amonijačno rdeče ali črno. Poslovna tajna zajamčena.
Sprejem in oddaja dopoldne od 10. —12. ure in popoldne od 14.-16. ure. M. Likozar, Kranj, Jezerska 2/1.
Ugodno prodam VW 1600 TL, letnik 1967, parni, registriran do septembra. Torkar Tone, Lesce, Begunjska 23, tel. 75-320 (avtoličar-stvo) 3570
Prodam obnovljeno in registrirano ZASTAVO 750 luxe, letnik 1973. Fliser Milan, Breg 63, Žirovnica 3571
Prodam obnovljeno in registrirano ZASTAVO 750, letnik 1971. Šorli Srečko, Bled, Savska c. 2 3572
Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1965. Lahko ločeno: stroj ali karoserijo. Šifra: Ugodno prodam 3573
Prodam MOTORNO KOLO ČZ 350. Ostri vrh 3, Železniki 3574
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik december 1977. Benedičič, Tenetiše št. 35
Prodam ZASTAVO 1300, registrirano do 15. 7. 1980, letnik 1969, ie v voznem stanju, z rezervnimi deli. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure. Grgič, Podlubnik 153, Skofja Loka
Kupim dele za LOYDA LP 400 letnik 1954. Telefon 064-60-524 3647
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, za 9000 din, registnrano do junija 1980, z neparno registrsko št. Kralj Ivan, Grohorjevo naselje 2 Skofja Loka „„r.
Prodam OPEL C0M0D0RE neregistriran ter PRIKLOPNIK z atestom za vleko poškodovanih vozil. Hafner, Hafnerjevo naselje 97 Skofja Loka, tel. 62-625 3649
Menjam 3-tonsko kiper PRIK°-LICO za 5-tonsko. Mesec Albin , Sv. Lenart nad Škofjo Loko 3650
Poceni prodam NSU 1200 letnik
1969. Krek Brane, Volča 13. Poljane Prodam   dobro   ohranjeno ZASTAVO 750, Sr. Bitnje 24, Zabnica
Prodam  ŠKODO  100 L, letnik
1970. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Dežman Miro, Vodnikova 8 Lesce -3°31
ZAPOSLITVEe
" Takoj zaposlim KV ali VK ročnega ORODJARJA. OD od 13.000 do 15.000 din. LIVARSTVO BERČIČ, telefon 60-816 3631
V službo sprejmem delavca za delo pri sekalnem stroju (štanca) ter PRESIVALKO za šivanje copat na domu. Bučan, Britof 240 3632
Redno ali honorarno zaposlim kvalificiranega avtokleparja ah fanta za priučitev. Naslov v oglasnem oddelku 3505
Pašna skupnost Brezje pri Tržiču išče PLANŠARJA za pašo živine na Bistriški planini. Interesenti naj se javijo do 25. maja 1980 pri predsedniku KS ali predsedniku pašne skupnosti na Brezjah pri Tržiču 3506
Sprejmemo DELAVCA za priučitev. Pogoj: odsluženi vojaški rok. Servis smuči Elan, Kranj, C. St Žagarja 45 3507
Iščemo PASTIRJA za pašo na Mali poljani. Veliki poljani in Ja-vorniku za 100 dni, honorar po dogovoru. Informacije: Pašna skupnos Storžič, Krničar Andrej, Babm vrt 10, Golnik .
Sprejmem dva KV ali priučena KLEPARJA. Dober zaslužek, vse sobote proste. Šifrer, C. Talcev 2 Skofja Loka, tel. 60-720 3586
STANOVANJA
S 1. junijem oddam SOBO s souporabo kopalnice - predplačilo. Informacije popoldan od 16. ure dalje po tel. 27-192 3575
Dva prijatelja iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici, plačava dobro, v prostem času sva pripravljena tudi pomagati. Šifra: Nujno .--J?
Učiteljica išče GARSONJERO ah SOBO  s  souporabo kopalnice na
relaciji Kranj— Jesenice. Ponudbe pod Čimprej 3577
Kupim izpraznjeno manjše staro STANOVANJE v centru Kranja. Ponudbe z opisom in kupoprodajnimi pogoji oddajte v oglasni oddelek pod: SOBE 3578
Takoj kupim GARSONJERO ali manjše enosobno STANOVANJE v Kranju, Skofji Loki ali bližnji okolici. Šifra: Plačam z gotovino 3579
Za družino svojega sodelavca iščemo SOBO z možnostjo kuhanja in pranja na relaciji Kranj-Ljubljana. Ponudbe: Iskra avtomehanika TOZD tovarna orodij, Ljubljana, Stegne 15 3500
Takoj oddam v najem opremljeno SOBO in POČITNIŠKO HIŠICO za vikend mirnim ljudem, 15 km od Škofje Loke. Oddati ponudbe pod »Oddih na deželi« 3501
Zakonca brez otrok iščeta VEČJO SOBO v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod »Polletje« 3502
V Kranju, na Planini, Cirčah ah v Hrastjah nujno išče samski moški SOBO. Dobro plačam. Oddajte resne ponudbe: Ranko Kalondaf, vratar, mlekarna Čirče____ 3503
Prodam komplet trosobno STANOVANJE v centru Kranja, takoj vseljivo. Tavčarjeva 5 3633
POSESTI
V najem vzamem GARAŽO na Planini.   Bogataj,   telefon 27-106
V najem vzamem HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglsnem oddelku.
Prodam GOZD nad Preddvorom. Z. A., Preddvor 74 3582
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, lahko z gradbeno dokumentacijo ali začeto gradnjo v okolici Kranja. Ponudbe pod: Do 25 SM — gotovina
Kupim enostanovanjsko, še dobro ohranjeno HIŠO ali polovico dvo-stanovanjske HlSE, smer Gorenjska ali Notranjska. Ponudbe pošljite na nasloV: Hrovat Jože, Titova 49, Jesenice, tel. 064-82-022 3584
V Kranju prodam DVOSOBNO STANOVANJE s telefonom. Ponudbe pod 12. nadstropje. Telefon 26-129 od 15.30 ure dalje 3508
Prodam GARAŽO v Šorlijevi ulici. Telefon 28-507
OBVESTILA!
Izdelujem in popravljam VRTNE MREŽE iz pocinkane in aluminijaste žice. Frlic, KOVINSKA GALANTERIJA, Zevnikova 5, Orehek — K.r&ni o*w»7 VISEČE    PELARGONIJE -brslinke,   prodam.   Vrtnarija, mg Gomzi, Podbezje 135 T3?* ZVEZA BORCEV PREDOSLJE sporoča udeležencem obiska Maut-hausna, da bo avtobus odpeljal iz garaže ob 3.30, pobral potnike na postajališčih v Gorenjah, Bntofu m Predosljah.  Odhod  iz  Kranja ob 4. uri 3625 SERVIS za čiščenje tepihov, ta-
Kisoma in itisona za zasebni in druž-eni sektor. Telefon 22-043 od 14. do 20. ure. 3220 ROLETE, ŽALUZIJE in MAR KIZE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610. Lahko pišete pridem na dom. 2803 CANDY SERVIS - Rajko Kni-fic, obvešča cenjene stranke, da sprejema naročila po telefonu 21-457
FOTO RISTIČ - Kranj - Kokrica, Kuratova 58 (montažno naselje), tel. 24-902! Vse foto STORITVE za osebne dokumente, črnobele in barvne na kodak papirju, v najkrajšem času___ 3300
NAJDENO!
Našel sem ŽENSKO URO na poti proti Lubniku. Matko Branko. Podlubnik 156, Skofja Loka 3653
OSTALO ^1
Na domu tipkam vse vrste gradiva. Gorjanc, Sušnikova 9, Šenčur
Tisti Gorenjki, ki bi želela živeti ob morju, nudim dobro honorarno delo. Zaželena mlajša upokojenka, vešča knjigovodstva, lahko tudi strojnega. Stanovanje no dogovoru. Ponudbe z navedbo zadnje zaposlitv pod: Edinstvena prilika 3636
V 80. letu starosti je ugasnilo življenje dolgoletne članice društva medicinskih sester
ANICE ČARMAN
v. med. sestre iz Kranja
Od |K»kojnice smo se poslovili v sredo. 7. maja 1980
v Ljubljani
Vzorno sestro bomo ohranili v lepem spominu! DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER GORENJSKE
G LAS 20.STRAN
Svet o Titu
svetovni državnik
Martin Luther K ing, pok. voditelj ameriških Črncev: »Nobenega dvoma ni. da je Tito danes državnik sveta, ki s svojimi silami, razumom in srcem brez rezerve in iskreno brani pravico vseh narodov, da sami izbirajo svojo pot in obliko državnega upravljanja, družbeno ureditev in neodvisnost v zunanji politiki. Prav zaradi tega lahko brez strahu na pripombo o pristranosti govorimo, da je Tito v enaki meri borec za neodvisnost vseh držav na svetu, ne le Jugoslavije«
prevarane partije
Santiago Carrillo, generalni sekretar KP Španije: »Spoštujoč tradicijo brezpogojne privrženosti Sovjetski zvezi so leta 1948 mnoge KP spodbujene s formaliziranimi stališči kominforma kot čreda ponavljale obsodbo Josipa Broza in drugih jugoslovanskih voditeljev. Ko pa je Hruščov zmogel dovolj moči, da je javno demaskiral ta manever, smo se počutili kruto prevarane in nečastno manipulirane.
V tej skoraj brezupni praznini sta mi Tito in njegovo delo nakazovala nove, zanesljivejše in sodobnejše poti mednarodnega naprednega delavskega gibanja.«
nova pota
Palmiro Togliatti, pok. predsednik KP Italije:
»Poznamo tovariša Tita. Vemo. da je bilo njegovo življenje težko, da je bilo to življenje junaškega borca. Njegova zasluga je, da je v nekem težkem trenutku mednarodnega delavskega gibanja znal stopiti na pot, ki je utrdila našo enotnost in ki nam je omogočila napredovati pri iskanju novih poti v razvoju komunističnega gibanja in graditvi socializma.«
znal je ohraniti neodvisnost
Valerv Giscard d'Estaing, predsednik francoske republike: »Francija in francosko ljudstvo so z vami v globoki žalosti, ki se je zgrnila nad Jugoslavijo.
V njunem imenu izkazujem spoštovanje borcu, ki je med drugo svetovno vojno vodil junaški boj svoje države za njeno osvoboditev, državnemu voditelju, ki je posvetil 35 let oblikovanju izvirnega modela organizacije, ki ustreza težnjam jugoslovanskih narodov, pa tudi mednarodnemu voditelju, ki je znal | ohraniti svobodo in neodvisnost svoje države, poleg tega pa zelo visoko dvignil avtentični glas neuvrščenosti v svetu. Jugoslaviji, ki je z naukom preminulega velikana veliko bogatejša, pošilja Francija svoje sožalje in želje, ki jih preveva vera v prihodnost.«
neuklonljivi borec za mir
Prvi sekretar CK Poljske združene partije Edvard Gierek in predsednik državnega sveta LR Poljske Henrvk Jablonski: »Vse življenje tovariša Josipa Broza Tita je bilo neločljivo povezano z bojem jugoslovanskih komunistov za nacionalno in socialno osvoboditev, z aktivno, nad 40 let trajajočo dejavnostjo na čelu komunistične partije, z izgradnjo in razvojem socialistične Jugoslavije in njenega mednarodnega položaja. Pod neposrednim vodstvom maršala Tita so se jugoslovanski narodi zmagovito borili proti hitlerjevskim osvajalcem, utrdili svojo enotnost in dosegli velike uspehe v socialistični izgradnji. Odšel je ugledni delavec mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja, ugledni državnik, ognjevit patriot in revolucionar, ki je bil po svetu deležen splošnega spoštovanja in ugleda kot eden od ustanoviteljev gibanja neuvrščenih, kot neutrudni nosilec ideje, plemenite ideje bratstva, prijateljstva in sodelovanja med narodi in kot neuklonljivi borec za veliko stvar miru, napredka in socializma ...«
hraber državnik
Predsednica britanske vlade Margaret Thacher:
»Globoko me je prizadela novica o smrti predsednika Tita, velikega borca, neustrašnega voditelja in hrabrega državnika. Ustvaril je moderno Jugoslavijo, prispeval k oblikovanju njene ponosne tradicije. Njegovim naporom in jugoslovanski neodvisnosti dajejo priznanja po vsem svetu. Predsednik Tito je bil močan zaveznik Združenega kraljevstva, naši državi pa sta tudi po vojni nadaljevali toplo prijateljstvo.«
Podpredsednik ZDA W al ter Mondale: »Titova smrt je velika izguba ne le za jugoslovanske narode, temveč za vse tiste v svetu, ki občudujejo njegovo državništvo. vodstvo in modrost. Junaštvo, dostojanstvo in državništvo predsednika Tita, njegov prispevek k naporom za ustvarjanje boljšega sveta, bodo pomnile in občudovale te in prihodnje generacije.«
borec
za pravice narodov
Predsednik izvrinega komiteja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat: »... Z
njegovo smrtjo so prijateljska Jugoslavija in jugoslovanski narodi izgubili velikega voditelja, palestinska revolucija pa velikega prijatelja, ki je vedno podpiral naše ljudstvo, iskreno in neomajno branil njegove pravice v skladu s svojimi revolucionarnimi načeli, da nenehno podpira pravično stvar borbenih narodov v svetu. S smrtjo predsednika Tita je gibanje neuvrščenih izgubilo še zadnjega svojih ustanoviteljev, svet pa enega najvidnejših voditeljev in braniteljev človekovih pravic in pravice nasploh. Predsednik Tito je bil eden tistih, ki so branili narode, se bojevali za svobodo in dostojanstvo ljudi.«
Čutili bomo njegovo odsotnost
Predsednik republike Italije Sandro Pertini:
»Smrt predsednika Tita predstavlja zame veliko izgubo. Z njim sem izgubil prijatelja po prepričanju. Tito je bil. spoštovan voditelj jugoslovanskih narodov. Uspelo mu je združiti šest jugoslovanskih republik in dve avtonomni pokrajini. Prav ima vsakdo, da so se jugoslovanski narodi sami osvobodili diktature nacistov in fašistov, da so si nato hrabro priborili neodvisnost in z uvedbo samoupravljanja ustvarili genialno obliko socializma. Bil sem v Jugoslaviji in osebno sem se lahko prepričal o dosežkih socialističnega samoupravljanja, o pozitivnih straneh svobode, ki jo državljani v resnici uživajo. Samoupravljanje je ena izmed oblik socializma, ki jo v celoti podpiram. V vsem svetu bodo občutili odsotnost človeka, ki je dal življenje gibanju neuvrščenih. Gre za več kot sto držav in Tito je bil njihov spoštovani voditelj. Kdo bo lahko danes zamenjal Tita? Kdo bo danes namesto Tita vodil neuvrščene države? Tito je v Havani dobil bitko proti tistim, ki so hoteli neuvrščene uvrstiti v enega izmed blokov. Gibanje mu je uspelo obdržati na resnično neuvrščenih pozicijah. V sebi jočem, odkar sem slišal za novico. Objokovali ga bodo tudi vsi drugi, ki ljubijo svobodo, kaiti Tito ie iskreno ljubil ne samo svobodo, ampak tudi mir v svetu. Za svetovni mir se je bojeval vse življenje in bil je garant tega miru. Ponavljam, čutili bomo njegovo odsotnost.«
njegova smrt je udarec za človeštvo
Predsednik Zambije Kenneth Kaunda: »Ponosen sem, da sem bil učenec velikega človeka, Tita, ko gre za politiko neuvrščenosti. Jugoslovanskim narodom bi rad sporočil, kako zelo nas je prizadela smrt velikega državnika, ki je vedno kazal veliko ljubezen do moje domovine. Na političnem področju je bil Tito zadnji živi voditelj med ustanovitelji gibanja neuvrščenih. Njegov prispevek k razvoju humanih odnosov na mednarodni ravni je gotovo enkraten. Tito je bil osebnost, ki se rodi samo enkrat. Predsednik Tito je bil resnični internacionalist. resnični demokrat in resnični socialist. Njegov odhod je velik udarec za človeštvo nasploh, za Jugoslovane in njihove tesne prijatelje in tovariše Zambijce pa še posebej. Najlepše se mu lahko oddolžimo tako, da ohranimo ideje, za katere seje zavzemal.«
osebna in svetovna izguba
Predsednica indijske vlade Indira Gandhi:
»Indija občuti globoko žalost, ker je odšel eden izmed velikanov našega časa, ustvarjalec zgodovine. Dobro lahko razumem občutke jugoslovanskih narodov, da jih ie doletela velikanska izguba. Na srečo je predsednik Tito zgradil enotno državo in ji dal stabilnost, moč in velik ugled v svetu. Prepričana sem, da mu bodo jugoslovanski narodi postavili dostojen, najboljši spomenik s tem, da bodo ohranili ta lik, to enotnost in moč države. Zaradi našega prijateljstva s predsednikom Titom, zaradi njegovega prijateljstva z mojim očetom in družino ga v Indiji visoko cenijo in ljubijo — kot voditelja prijateljskih jugoslovanskih narodov in pomembnega svetovnega državnika, kot osebnost, ki je v zadnjih desetletjih vplivala na usodo mnogih držav. V svetovnih forumih bodo zelo pogrešali njegove modre nasvete, za nas, ki smo ga osebno poznali, pa je to tudi osebna, nacionalna in svetovna izguba.«
graditelj sodobne jugoslavije
Prvi sekretar CK bolgarske KP in predsednik državnega sveta LR Bolgarije Todor Živkov:
».. . Tovariš Tito j bil več kot štirideset let na čelu jugoslovanskih komunistov. Ima velike zasluge ; uspeh narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov proti fašizmu in kapitalizmu, za graditev sodobne socialistične Jugoslavije. Tito.je bil priznan državnik in politik, eden ustanoviteljev in vidnih borcev gibanja neuvrščenih držav. V teh žalostnih dneh za komuniste in narode SFRJ si bolgarski komunisti in delavci iskreno želijo, da bi se bratska Jugoslavija razvijala kot mirna in stabilna socialistična država.
General Nikola Ljubičić na žalni seji oboroženih sil
Zadnje povelje
Skozi ogenj in borbo, skozi kri in trpljenje, je Tito ustvarjal oboroženo silo vstaje in revolucije, ki je bila kovačnica bratstva in enotnosti in enakopravnosti, »opora in ščit« nove ljudske oblasti. Tito je v posebnih, do tedaj neznanih razmerah spodbudil narode in narodnosti Jugoslavije k vstaji. Organiziral in vodil je vojno na celotnem jugoslovanskem ozemlju v času, kt> je bila Jugoslavija razbita in razdeljena. Zahvaljujoč se njegovi daljnovidnosti se začne boj za nacionalno in družbeno osvoboditev naših narodov in narodnosti in v ognju revolucije se združujejo vsi deli države v celoto in nastaja nova Jugoslavija. Ta prispevek je zgodovinskega pomena za narode in narodnosti, ki so v taki skupnosti doživeli svoj preporod in napredek in svojo osvoboditev.
Tita uvrščajo med najbolj znamenite vojskovodje v zgodovini vojn. Trajna je njegova zasluga pri tem. da je dokazal možnost uspešnega oboroženega boja proti večkrat močnejši imperialistični sili. Njegove politične in strateške zamisli ter praktične rešitve so postale last vseh narodov, ki se bojujejo za svobodo in neodvisnost ali se branijo pred zunanjim pritiskom in agresijo. To je njegov prispevek k boju narodov za dokončno osvoboditev.
V svoji dolgi revolucionarni praksi se je neutrudno bojeval proti dogmatizmu in etatizmu, birokraciji in tehnokraciji,  liberalizmu  in nacio-
Vladimir Bakarić:
nalizmu. proti vsemu, kar ie ogrožalo pridobitve naše revolucij«" in dosežke narodov v boju za neodvisnost, mir in družbeni napredek.
Najbolje se mu bomo oddolžili.če bomo dostojno uresničili njegova sporočila, ki jih je pred smrt jo postal vsem pripadnikom armade.
»Se naprej negujte in razvijajte enotnost svojih vrst, štab* krepite moralno politično stanje svojih enot in ustanov, nenehno Igjjč stremite k večjim dosegom celot- \ fa ne  borbene  pripravljenosti H made.«
To sporočilo  je za  nas njegovo
zadnje povelje.
Sožalje pobratenega mesta
La Cio ta t —  Iz pobratenega
francoskega mesta La Ciotat. ki je že nad deset let pobrateno s Kranjem, sta prišli sožalni bris* javki ob smrti predsednika rep*5; blike in Zveze komunistov Juio» slavije Josipa Broza-Tita. Sotttai brzojavki kranjski skupščini ■ predsedniku občinske skupščine Stanetu Božiču sta poslala župan mesta La Ciotat Louis Perrimond in senator okrožja La Ciotat Louis Minetti. Oba sta izrazil podporo in sočustvovanje ter bratsko solidarnost.
I
Tito je jamstvo prihodnosti
»Neizprosna smrt nam je iztrgala tovariša Tita. Iztrgala ga je po nenavadno plodnem življenju, pa vendarle tako rekoč sredi izjemne ustvarjalne aktivnosti delavskega borca in državnika, borca za osvoboditev delavskega razreda in delovnih ljudi, borca za boljše odnose med ljudmi, narodi in državami,« je dejal na osrednji žalni seji najvišjih organov in organizacij federacije Vladimir Bakarič. »Nobenega dvoma ni, da bo to stoletje označeno za naše narode in narodnosti s Titovim imenom in da bodo rezultati njegovega dela ostali trajni.«
Na teh naših tleh je bila zgodovina polna nenehnega boja ljudskih množic proti socialnemu in nacionalnemu zatiranju, proti fevdalni tlaki in kapitalističnemu zatiranju, proti zavojevalskim načrtom in interesnim območjem. Tito, ki je vodil naše revolucionarno gibanje, pa je, kakor nihče pred njim, znal razgibati in organizirati naše narode in narodnosti ter jih popeljati v odločilni zmagoviti boj za uresničenje  stoletnih  osvobodilnih teženj.
Oblikovanje trdne socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, samoupravljanje delovnih ljudi, bratstvo in enotnost, lastna pot socialističnega razvoja, neuvrščanje in druge velike pridobitve naše socialistične revolucije pričajo o veličini in značaju Titovega dela. Lenin je v tem stoletju odprl proces zmage socializma in socialističnih revolucij v svetu ter postal simbol svojega časa. Titovo delo pa je močno pripomoglo k svetovnemu socialističnemu procesu v sodobnih razmerah. Tito je začrtal temelje odnosov med socialističnimi državami in gibanji ter sprožil pro-
cese nastajanja novih družbenih državnih odnosov v svetu tako. daje] njegova dejavnost  prestopila meje] Jugoslavije, on kot osebnost pa*? uvrstil med najsvetlejše like dam njega sveta. Njegovo ime je in I ostalo med oznakami sodobne dol človeštva.
Tito je bil legenda že za življenji zdaj pa prihaja v legendo zgodovt med njene vrhove. Ko odhaja nas, nam zapušča v dediščino si orjaško delo, s katerim smo vsi vsi naši delovni ljudje, vsi narodi i narodnosti te svobodne in ponosa* države, zrasli v granitno enotnost, ki je ni mogoče z  ničemer omajati To veliko delo je jamstvo za nata prihodnost. To pa je spet Tito in v* kar  razumevamo s  tem imenom bratstvo in enotnost, soctalštiča* samoupravljanje, naša svobod« ■ neodvisnost,   trdna   solidarni " silami miru in napredka v svetu
Namesto vencev in rož — v Titov sklad
Občani   in   delovni ljudje, organizacije  združenega dela in    družbenopolitične skupnosti lahko namesto vencev in rož za predsednika Tita namenijo sredstva v sklad Titovih štipendistov   na  žiro račun: 50100-655-50108   -   SRS -Titov  sklad za stipendiranje mladih    delavcev    in otrok delavcev. (V prejšnji številki j objavljen   žiro   račun  se je ■ prikradla napaka in jo s tem popravljamo).
Predsednik republike Josip Broz Tito seje srečal z vsemi uglednimi državniki vodji k^J^f'č"'h in delavskih partij našega časa. Med drugim večkrat tudi s predsednikom državnega sveta SR Ro mu^nfe^ Komunistične partije Nicolaem Ceauseseujem  - Foto: F. Perdan
PRIPRAVILI SMO PESTRO POLETNO KOLEKCIJO TKANIN. PRISOTNOST VSEH MODNIH KOMPONENT PRI TKANINAH JE VODILO NAKUPA TUDI ZA NAJBOLJ ZAHTEVNE KUPCE.
Pričakujemo vaš obisk.
Informativno prodajni center v hotelu Creina v Kranju tel. 25-168.
TEKSTILINDUS KRANJ
[ELEVIZIJSKI SPORED
VJC POHIŠTVA
IA, 11. maj
llparpfila - 8.35 Za nedelj-jutro: Festival pevskih zborov v 4.55 Tigri«, dokumen-9.45 Zgodbe iz ži-vrta - 10.05 Ostržek, »erija - 10.30 I. Iva-foola Tesla, TV nada-11-35 TV kažipot -jlozaik - 12.00 Kmetij-ijaja ■ 13.00 Poročila -pop godba - 16.50 Poro-16.55 Komati, potopis-js - 17.25 Športna po-J7J0X 25 javlja, alo-fdm - 19.05 Risanka -"rikcak • 19.26 Zrno do . 19JO TV dnevnik -\ se priznam buržoazne-oddaja iz doku--Jfoe serije Titovi spo-Jj0.552rtve, III. del TV gpnnke  Žive vezi H Kmigherjevci, doku-ym oddaja - 21.40 V
bedi«
SALON POHIŠTVA
EK, 12. MAJ
fV v soli - 10.00 TV v ' j4J56 TV v Soli - ponovi-|7.20 Poročila - 17.25 v glasbeni deželi -živalstvo Avstralije, w. znanstvena serija -y izjemnih okoliščinah, alna serija - 18.35 18.45 Mladinska . 1915 Risanka - 19.20 19.26 Zrno do zrna -
19.30 TV dnevnik - 20.00 Na predvečer velike vojne, zadnji del dok. serije Titovi spomini - 21.05 Bombaški proces, I. del TV drame - 22.30 V znamenju
torek, 13. maj
9.15 TV v šoli - 10.00 TV v Soli - 16.10 Šolska TV: V svobodo, zvok v filmu - 17.05 Poročila - 17.10 Mali pingvin, otroška serija - 17.25 Glasbeni triangli: Julijan Bizantine in kitara - 17.55 Poletavček, oddaja TV Beograd - 18.25 Mozaik - 18.30 Obzornik -18.40 Po sledeh napredka -19.10 Risanka - 19.15 Cikcak - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 tv dnevnik - 20.00 Ljubljena Ljubljana, dokumentarna oddaja - 20.35 Bombaftki proces, II. del TV drame - 21.45 v znamenju - 22.00 Za lahko noč: Marija Bitenc-Samčeva
sreda, 14. maj
9.30 TV v Soli - 10.00 TV v Soli - 17.30 Poročila - 17.35 K. Kovic: Piki piSe pismo, zgodba iz nadaljevanke Moj
Erijatelj Piki Jakob - 17.50 Fmetnost na jugoslovanskih tleh - serijska oddaja - 18.10 Tekmovanje učencev in Studentov glasbe - 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka  -   19.15  Cikcak -
19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Film tedna: Trenutek, romunski film 22.10 Propagandna oddaja -22.15 V znamenju - 22.30"Miniature: Slovenski klavirski kvartet
Četrtek, is. maj
9.10 TV v Soli - 10.00 TV v Soli - 16.00 Šolska TV: V svobodo. Zvok v filmu - 16.55 Poročila - 17.00 Tigris, dokumentarni film - 17.50 F. Bevk: Pestrna, I. del otroSke oddaje 18.25 Obzornik - 18.35 Na sedmi stezi, športna oddaja -19.10 Risanka - 19.15 Cikcak - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Tretja razsežnost - 21.30 Propagandna oddaja - 21.35 Odprto za ustvarjalnost - 22.05 V znamenju
petek, 16. maj
8.55 TV v šoli - 10.00 TV v Soli - 14.55 TV v Soli -ponovitev  -   17.00 Poročila
- 17.05  Zgodbe  o Poluhcu
- 17.20   F. Bevk: Pastirci
Kri plesu in kresu, predstava Iladinskega gledališča v Ljubljani - 17.55 Glasba Jadrana: Piran - 18.25 Mozaik -18.30 Obzornik - 18.40 Poklici v pomorstvu, oddaja iz cikla Pred izbiro poklica - 19.10 Ri-
sanka - 19.15 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 2000 Glasbena oddaja - 20.55 Propagandna oddaja - 21.00 Martin Luther King, TV nadaljevanka -22.40 V znamenju
sobota, 17. maj
8.05 Poročila - 8.10 Mali pingvin, otroška serija - 8.25 Mi-nigodci v glasbeni deželi -8.35 K. Kovic: Piki piše
pismo, zgodba iz nadaljevanka Moj prijatelj Piki .Jakob -8.50 F. Bevk: Pestrna, I. de! otroSke oddaje - 9.25 Poletavček, oddaja TV Beograd -9.55 H. Fallada. Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka -10.55 Po sledeh napredka -11.25 Pred odločitvijo, oddaja iz cikla Pred izbiro poklica 11.55 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.35 Poročila - 15.40 Ne joči Peter, slovenski film - 17.10 Naš kraj - 17.25 Nogomet Olimpija : Rijeka - prenos (za JRT) v odmoru Propagandna oddaja - 19.15 Zlata ptica -19.20 Risanka - 19.23 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 H. In-nes: Zlato brezno, avstralska TV nadaljevanka - 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 I. Stravinski: Žar ptica, baletna oddaja - 21.40 Žito je zeleno, ameriSki film - 23.10 TV kažipot - 23.30 Poročila
Opomba: Spored na oddajnikih II. T V mreže in I. spored zagrebSke televizije bomo objavili v dnevnih časopisih
bled
lesna industrija
64260 bled ljubljanska c 32 telefon. 064-77384 telegram: lip bled telex: 34-525 yu lipex
STRUŽENO PO HI ST VO
ten les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost struženemu Ivu   ki  s  svojo   bogato obliko sprošča in osvaja človeka v domačem ambientu.
>ru po širini   in   višini ter namenu.  Služi  nam   lahko   za   vsakdanji   počitek,   prijeten od-dopustu, vikendu ali hotelu. leno   pohištvo    je     izdelano   iz   prvovrstnega    masivnega    smrekovega    lesa, površinsko klano v naravni   barvi   lesa ali z lužili in lakirano   s   prozornim   nitro   lakom   v   pol mat
5. mednarodni sejem malega gospodarstvu
/z\  Veletrgovina Živila
Kranj
Odbor za delovna razmerja v združenem delu VT Živila Kranj TOZD VELEPRODAJA na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. ŠOFERJA TOVORNEGA AVTOMOBILA
- več delavcev
2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA
več delavcev
3. PRODAJALCA ZA PRODAJO MANJVREDNEGA BLAGA V KIOSKU s polovičnim delovnim časom
4 PRODAJNEGA REFERENTA ZA DOLOČEN CAS
Pogoji
Pod 1.: - Šola za voznike motornih vozil, z opravljenim izpitom,
- 1 leto delovnih izkušenj,
- delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom za čas trajanja turistične sezone
Pod 2.: - osemletka,  1  mesec delovnih  izkušenj, poskusno delo 30 dni, . .
- delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim
delovnim časom
- priučeni prodajalec, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni, .
- delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom v kiosku pri Centralnem skladišču v Naklem.
4. : - srednja ekonomska ali komercialna šola, 2 leti delovnih iz-
- poskusno delo 60 dni, delovno razmerje se sklene zai določen čas, l polnim delovnim Časom za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba VT Živila Kranj, poslovni prostori Naklo, 64202 Naklo, 15 dni po objavi.
Pod 3.:
Pod
združenem delu TOZD G^STT^STVO^Mpo^flagl sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge:
Komisija za delovna razmerja v
1 VODJE PE GOSTINSTVA 2. KV NATAKARJA
- več delavcev
Pogoji
Pod 1 • - višja šola ekonomske ah organizacijske smen,
- 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni Pod 2.: - poklicna gostinska šola - KV natakar,
- 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovina Živila Kranj, poslovni prostori Naklo, 15 dni po objavi.
KRANJ 16.—21. 5. 1980
industrijska kooperacija ■ drobno gospodarstvo OZD ■ obrtna združenja ■ samostojni obrtniki inovacije ■ drobna prodaja po nižjih cenah
O L* A S22.STRAN
Servisno podjetje
Tavčarjeva 45 Kranj
Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD razpisuje potrebe po delavcih za opravljanje del in nalog:
2 KLEPARJA
2 KROVCA
2 TESARJA
2 ZIDARJA
4 KLJUČAVNIČARJE
1 DELAVCA ZA CENTRALNO KURJAVO
1 DELAVCA ZA VODOVOD
Pogoji za sprejem so naslednji:
— kvalifikacija ustrezne stroke
— poskusno delo 45 dni
DELOVODJA V KLEPARSKO-KROVSKI DE Pogoji za sprejem so naslednji:
— da je izučen klepar z delovodsko strojno Solo
— poskusno delo 45 dni
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi v roku 15 dni po objavi razpisa.
mladinski servis kranj       p. o.
Triglav konfekcija p. o.
Kranj
Savska c. 34
objavlja prosta dela in naloge
VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA ŠIVALNIH STROJEV
Pogoji: - poklicna šola mehanične ali njej ustrezne smeri — 2 leti delovnih izkušenj
Poskusno delo za objavljena dela in naloge je dva meseca. Prijave  z  dokazili  o  izpolnjevanju  pogojev  in  kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo  15 dni po objavi na naslov Triglav konfekcija Kranj, Savska c. 34.
Kandidati bodo povabljeni na informativni razgovor. O izidu izbora bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave.
Vzgojno varstveni zavod
RADOVLJICA
obvešča starše na območju občine Radovljica, da bodo vpisi otrok za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1980/81 14., 15. in 16. maja 1980. Vpisovanje bo od 7. do 15. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Gorje, Kamna gorica, Kropa, Lesce, Radovljica in Srednja vas.
Vpisani bodo predšolski otroci v starosti od 3. do 7. leta ter od 2. do
7. leta starosti v vrtcih Bled in Lesce.
O dokončnem sprejemu bo odločala komisija.
Kasnejših prijav otrok ne bo mogoče upoštevati.
UP lesna industrija
BLED
objavlja po sklepu zbora delovne skupnosti
ponovno licitacijo
za prodajo dveh osebnih avtomobilov
Z - 750, leto izdelave 1978, KR 733-00
Z - 750, leto izdelave 1978, KR 729-77
Izklicna cena je 30.000 din za posamezno vozilo.
Licitacija bo v prostorih Mladinskega servisa, dne 13. 5. 1980 ob 8. uri.
Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Kupec plača ustrezne prispevke ob nakupu.
razpisuje v šolskem letu 1980/81 naslednje štipendije in učna mesta učencev v gospodarstvu:
za TO TOMAŽ GODEC -BOHINJSKA BISTRICA
učna mesta:
— 2 strojna mizarja
— 1 stavbnega mizarja
— 1 elektrikarja
— 2 strojna ključavničarja
— 1 specializiranega lesarskega delavca štipendije:
— 1 štipendijo na Tehniški šoli za lesarstvo
za TO REČICA
učna mesta:
— 2 strojna mizarja
— 2 stavbna mizarja
— 1 strojnega ključavničarja
— 2 specializirana lesarska delavca
za TO MOJSTRANA
učna mesta:
— strojnega mizarja
— I stavbnega mizarja
— 1 specializiranega lesarskega delavca
za TO PODNART
učna mesta:
— 1 stavbnega mizarja
— 1 ostrih a orodja in rezil
— 1 specializiranega lesarskega delavca štipendije:
— 1 štipendijo na Ekonomski srednji šoli
zaDSSS
— 1 štipendijo na Biotehniški fakulteti - lesarski oddelek
Pogoj za vpis v poklicne šole je končana osnovna šola, razen pri specializiranih lesarskih delavcih, kjer se zahteva končanih najmanj 6 razredov osnovne šole.
Prijave s kratkim življenjepisom in zaključnim spričevalom sprejema splošni sektor LIP Bled do 30. junija 1980.
▼
avtonnoto 4ra9tw> krasj
'   K.r»nj. Korolki«/dJu|0«Uvj)»
Avto moto društvo
Kranj
Licitacijska komisija razpisuje licitacijo za prodajo
ŠTIRIH OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750 v voznem stanju.
Licitacija bo v Ponedeljek 19 maia 1980 ob 9. uri. Ogled vozU možen na AMD društvu, eno uro pred licitacijo. Licitacija bo v prostorih Avto moto društva Kranj, Koroška 53/d.
DEŽURNI VETERINARJI
GORENJSKE - KRANJ
DEŽURNI VETERINARJI od 9. 5. -18.5.1980
Za občini Kranj in Tržič Dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994
RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015
Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Skofja Loka, Podlubnik 64, tel. 60-939
Za občini Radovljica in Jesenice .. , GLOBOCNIK  Anton, dipl. vet., Leace, Poljska pot 3/a, tel. 74-636 (začasna)
Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
6
Si
GORENJSKI
SEJEM
KRANJ
Pri objavi z dne 29 4 1980 je nastala napaka Pravilno se glasi
5. mednarodni sejem malega gospodarstva, Kranj 16. do 21 5 1980.
Za napako se opravičujemo!
Razpisna komisija
DS SOZD GLG Bled
razpisuje prosta dela in naloge
direktorja komercialnega sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati le naslednje pogoje: . ,    .     .. .
— visoka izobrazba gozdarske, lesno-predelovalne ah ekonomske smeri
- 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del s posebnimi poobla stili in odgovornostmi v gozdarstvu ali lesno-predelovalni industriji
- aktivno znanje enega tujega jezika
— opravljen izpit za zunanjo trgovino.
Od kandidatov se zahtevajo ustrezne moralnopolitične vrline, pravilen odnos do samoupravljanja in socialistične družbene> ureditve.
Delovna skupnost skupnih služb
SOZD GLG Bled
objavlja prosta dela in naloge
finančnega knjigovodje
Zahtevani pogoji: -
srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri
tri leta izkušenj pri opravljanju del finančnega knjigovodstva.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: SOZD GLG Bled, Mladinska 3 in sicer za deli direktorja komercialnega sektorja z oznako za razpis, za delt finančnega knjigovodje pa z oznako za objavo, v 15 dneh po objavi.
Obvestila o izidu razpisa oziroma objave bodo kandidati prejeli v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Podjetje za PTT promet Kranj
n. sol. o. Kranj, Postna ul. 4
Delavna skupnost skupnih služb objavlja prosta deli in naloge
1. FAKTURIRANJE
Pogoj: - ekonomska srednja šola ali sorodna poklicna Mi z znanjem strojepisja
2 KNJIŽENJE FINANČNE DOKUMENTACIJE Pogoj: - ekonomska srednja Sola
»med^ <*s, *
J^JSSSS* naj nasloviJ° Prošnje na komisijo za delovna ja DS »S.
ProSnie sprejema 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati ko* obveščeni o izbiri v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Industrijski kombinat M
Kranj
Savska loka 21 objavlja za potrebe DSSS naslednja prosta dela in nakf
1 OPRAVLJANJE ELEKTRIKARSKIH DEL
— srednje zahtevno
2. STRUŽENJE
— zahtevno
Pogoji
Pod 1.: * s* zahteva srednja 3-letna strokovna izobrazba
elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 3 mesece. Pod 2.: - se zahteva srednja 3-letna strokovna izobrazba
strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene  ponudbe  sprejema  kadrovski  oddelek kot Planika, Kranj v 15 dneh po objavi.
Gorenjska oblačila Kranj
Centralni delavski svet razpisuje delovno področje
vodje splošno-kadrovske službe
Na razpis se prijavi lahko vsak, kdor poleg splošnih izpolnjuj« v naslednje posebne pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo
— da ima 5 let praktičnih izkušenj pri delih in opravilih samostojnega vodenja strokovne službe
— da ustreza družbenopolitičnim in moralno etičnim merilom U družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike
Delavec na tem delovnem področju ima posebna pooblasti, la in odgovornosti ter sklepa delovno razmerje «* 4-letao mandatno dobo.
Kandidati naj svoje prijave s kratkim življenjepisom b opisom dosedanjih delovnih zadolžitev pošljejo v U iat* . po objavi razpisa na splošno kadrovsko službo Cesta JLa
24/a Kranj.
Kandidati bodo odgovor na svoje prijave dobili v 7 dneh ■« sklepanju na Centralnem delavskem svetu.
K. 9 MAJA 1980
27.STRAN C LAS
Komunalno obrtno in gradbeno podjetje
Kranj z n. sol. o. TOZD Komunala b. Mirka Vadnova 1
objavlja prosta dela in naloge
o.
strokovnega svetovalca za investicije in razvoj za področje ravnanja z odpadki in Čiščenja voda
Pogoj: —   diplomirani inženir komije z najmanj 5 let delovnih izkušenj
I pelo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati j naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna
razmerja TOZD Komunala Kranj, Mirka Vadnova 1.
gok za prijavo je 15 dni po objavi.
Izvršni svet
skupščine občine Kranj
razpisuje
imenovanje ravnatelja vzgojnega zavoda Preddvor
za dobo 4 let
Pogoji: — visoka višja izobrazba pedagoške, psihološke, zdravstvene ali socialne smeri, - pet let delovnih izkušenj z vedenjsko ali osebnostno moteno mladino
Kandidati morajo imeti ustrezne moralnopolitične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Rok za prijavo je 15 dni po objavi.
Kandidati naj vložijo prošnjo, priložijo življenjepis, dokazila o kobrazbi ter potrdilo o delovnih izkušnjah na naslov: Komisija a kadrovanje in zaposlovanje pri Izvršnem svetu, Skupščina afctiae Kranj, Trg revolucije 1, Kranj. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po izbiri.
m
Gozdno gospodarstvo Kranj sub. o.
n
TOZD GOZDARSTVO Skofja Loka n. sub. o.
delavski svet razpisuje na podlagi določil 83. člena statuta TOZD Gozdarstva dela in naloge
individualnega poslovodnega organa TOZD -vodje TOZD
Poleg pogojev iz 511. člena ZZD mora kandidat izpolnjevati še udednje pogoje: ....
- da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj
- da je moralno politično neoporečen Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v raku 15 dni do objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sub. o., TOZD GOZDARSTVO Skofja Loka n. sub. o. Skofja Loka, Partizanska 22.
0 rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po Mri.
Gorenjska oblačila Kranj
Komisija za imenovanje predloga individualnega poslovodnega organa razpisuje delovno področje
direktorja delovne organizacije
Na razpis ae lahko prijavi vsak, kdor poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
- da ima višjo izobrazbo ali z delom pridobljeno delovno zmožnost
- da ima 5 let praktičnih izkušenj pri delih, kjer je lahko dokazal svoje sposobnosti organizacije in koordinacije dela ter samostojnost, ustvarjalnost in uspešnost pri opravljanju del in nalog
- da ustreza družbenopolitičnim in moralnopolitičnim merilom iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike.
Delovno razmerje se sklene za mandatno dobo 4 let. Kandidati  morajo svoje prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih zadolžitev poslati v 15 dneh po objavi na splošno kadrovsko službo Cesta JLA 24/a. Kranj, z omako za razpisno komisijo.
Kandidati bodo odgovor na svoje prijave dobili v 7 dneh po sklepanju na Centralnem delavskem svetu.
alpina,
Tovarna obutve ŽIRI
Spoštovane kupce obveščamo, da smo se za časa adaptacije prodajalne v Kranju, na Titovem trgu 2 preselili na Tavčarjevo 22 (za restavracijo Evropa)
ZVEZA TELESNO KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KRANJ
Delovna skupnost objavlja prosta dela in naloge
KOPALIŠKEGA MOJSTRA
Pogoji:
— končana osnovna šola, inštruktor,učitelj ali trener plavanja
— odslužen vojaški rok
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 2 meseca. Stanovanje ni zagotovljeno.
Kandidati naj vložijo pri-Ji?Ve • oa na*l?v ZTKO Kranj, Staneta Žagarja 27 Objava velja do zasedbe.
IZOLIRKA
TOZD Jesenice
objavlja prosta dela in naloge
DVEH OBRATNIH ELEKTRIKARJEV
Pogoj:
- KV elektrikar,
- odslužen vojaški rok,
- poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj
prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: Delavski svet TOZD Izolirka Jesenice, 15 dni po objavi oglasa.
PLANINSKO DRUŠTVO ŽIRI
RAZPISUJE ZA PLANINSKI DOM NA GOROPEKAH PROSTO MESTO
NAJEMNIKA
Pogoji:
— da ima za opravljanje del in nalog ustrezno izobrazbo iz gostinstva
— 3 leta delovnih izkušenj na tem področju
— poskusna doba 3 mesece
— Kandidat mora predložiti ustrezne dokaze o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah ter kratek življenjepis, v roku 15 dni od dneva objave razpisa in jih poslati na naslov Planinsko društvo Ziri - 64226 Ziri
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
Priporočamo se za obisk!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE RADOVLJICA
ZBOR UPORABNIKOV SKUPŠČINE
na podlagi 89. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica. 19 člena pravilnika 0 pogojih in merilih za dodelitev stanovanj, pridobljenih ia sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in sklepa 8. seje zbora uporabnikov skupščine I dne 28. 4. 1980. razpisuje
NATEČAJ
ZBIRANJA VLOG ZA DODELITEV STANOVANJ, PRIDOBLJENIH IZ SREDSTEV ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODAR8TVU - ZA LETO 1M0.
Prosilci za dodelitev stanovanj iz kategorij, ki so - v skladu z določbami Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in splošnih aktov stanovanjske skupnosti - upravičenci do posebne pomoči:
I DRUŽINE IN OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI
(pri katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1979 ni presegel znesek 3.000,00 din);
II MLADE DRUŽINE
(pri katerih nobeden od zakoncev ni starejši od trideset leti:
III STAREJŠI LJUDJE
(moftki, ki so dopolnili Šestdeset, ženske pa petinpetdeset let);
IV UDELE2ENCI NOV
(občani, ki imajo priznano dvojno dobo za udeležbo v NOV).
- lahko v enaindajsetih dneh od objave tega natečaja, na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA
Cankarjeva 27. 64240 RADOVLJICA
vlože prošnjo za dodelitev stanovanja in naslednje priloge:
DRUŽINE IN OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI
1 Potrdilo o Številu družinskih članov in o tem. od kdaj imajo sta/no bivališče na območj., „m:.. RoHnvIiicn (dobe ea na matičnem oz. krajevnem urarfuj:
2 Sffili^mMoffi"™ljuftlO otroških dodatkih in preživninah) druž.nsk.h članov Tletu 19% She jTpri delovnih organizacijah, kjer so družinski član. zaposlen, oz. na ^^^lB^TjoXlBoS -krbstva) s pismeno izjavo, da drugih dohodkov n.ma.o;
8 notrdilo o nremoženjskem stanju (dobe ga na davčni upravi Skupsč.ne občine);
4 men ji ozP poročila delovnih organizacij, kjer so družinski član, zaposlen,, o reševanju
niihove stanovanjske problematike v okviru delovne organizacije: 5. XntuemrzdravniftkaPporočila o kroničnih boleznih ter odločbe o invahdnost, pros.lca ,n
njegovih družinskih članov.
II MLADE DRUŽINE
1 Potrdilo o Številu družinskih članov in o tem. od kdai stalno bivajo na območju obrtne Radovljica ter kdaj je bila sklenjena zakonska zveza (dobe ga na mat.čnem oz. krajevnem
2 "^samoupravnega organa vsaj ene od delovnih organizacij kjer zakonca združujeta de o da bo skupaj s prosilcem resila njegovo stanovanjsko vprašanje v pet.h let.h od do-delitve stanovanja, pridobljenega iz sredstev družbene pomoči:
1 izvod ooeodbe o namenskem varčevanju pn poslovni banki za nakup stanovanja al. za ndividualno gradnjo s klavzulo, da je prekinitev pogodbe možna samo s soglasjem delovne organizacije kjer varčevalec združuje delo;
4. eventuelna zdravniška potrdila o kroničnih boleznih ter odločbe o invalidnosti prosilca in niegovih družinskih članov.
III STAREJŠI LJUDJE
1 Potrdilo o Številu družinskih članov in o tem. od kdaj imajo stalno bivališče na območju občine Radovljica (dobe ga na matičnem oz. krajevnem uradu):
2 DOtrdilo o premoženjskem stanju (dobe ga na davčni upravi SkupSč.ne občine):
» eventuelna zdravniška poročila o kroničnih boleznih ter odločbe o invalidnosti prosilca m njegovih družinskih članov.
IV UDELEŽENCI NOV
1 Potrdilo o Številu družinskih članov in o tem od kdaj imajo stalno bivališče na območju občine Radovljica (dobe ga na matičnem oz krajevnem uradu):
2 potrdilo o premoženjskem stanju (dobe ga na davčni upravi SkupAčine občine):
3 Dotrdilo in mnenje Komisije za zadeve borcev in invalidov pn SkupAčini občine o priznam dvojni dobi za udeležbo v NOV in o upravičenosti do stanovanja;
4. mnenje oz. priporočilo krajevne organizacije Združenja borcev NOV o upravičenosti do
5, even?u*"na zdravniška poročila o kronični bolezni ter odločbe o invalidnosti prosilca in njegovih družinskih članov.
SPLOŠNE DOLOČBE
V okviru razpisa za leto 1980 bodo obravnavane samo proSnje z ysemi prilogami, ki bodo prispele v roku enaindvajsetih dni od objave natečaja 2
Prosili i za dodelitev stanovanj, ki imajo proSnje že vložene, naj Je vlagajo novih prošenj, temveč naj predlože samo nove priloge - z izjemo garancij delovnih organizacij pri kategoriji mladih družin, ki jih ni potrebno prilagati novih; tudi pologe pa morajo predložiti v ena-indvajsetdnevnem roku.
Pristojni organi stanovanjske skupnosti s strokovno službo bodo preverili upravičenost prosilcev do dodelitve stanovanj, pridobljenih iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter bodo o izidu natečaja obvestili vse prosilce, najkasneje v petnajstih dneh po seji zbora uporabnikov skupSčin* stanovanjske skupnosti, na kateri bo sprejeta prednostna lista pričakovalcev stanovanj za leto I9S0.
Prosilci za dodelitev stanovanj, ki bodo kot upravičenci uvrSčeni na prednostno listo pričakovalcev stanovanj za leto 1980 ter jim bodo stanovanja dodeljena, bodo v skladu s samoupravnim sporazumom o obvezni lastni udeležbi pri pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem  najemnem  stanovanju  dolžni pred  sklenitvijo stanovanjske pogodbe in dejanskim prevzemom stanovanja vplačati lastno udeležbo v viSini od 1-4 r. od vrednosti stanovanja. Stev . 21/10.80 Datum: 28.4 1980 Radovljica
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Modne elegantne in praktične ženske obleke za pomlad in poletje dobite v prodajalni Triglav konfekcije v Kranju, Tržiču in Kamniku
18
od zmaja-zmaj super
Nova alkalna baterija — za vse aparate, ki zahtevajo veliko električne energije.
Uporabna in priporčljiva je za otroške igrače, filmske kamere, prenosne magnetofone, gramofone kasetne radijske aparate itd/
Za električne aparate in žepne svetilke — univerzalne baterije »ZMAJ«.
Kjer navadne Leclancheove baterije zaradi velike obremenitve odpovedo, baterije SUPER ZMAJ vedno zadovoljijo naše potrebe. Baterija SUPER ZMAJ je zaščitena proti iztoku in je dvakrat boljša od navadne Leclancheove baterije.
Baterija SUPER 9 V je zračno depolarizacijska, zato je trikrat boljša od navadne baterije. Namenjena je za tranzistorske radijske aparate, male kalkulatorje, TV — pilote. Uporabna je za vse vrste tranzistorskih aparatov.
IZnKU Ljubljana
ir
SMPg TEHNIK
JKOFJA LOKA »TARA CESTA2
Kadrovska komisija TOZD Komunalne dejavnosti objavlja prosta dela in opravila za nedoločen čas
1 OPRAVLJANJE VODOINSTALATERSKIH DEL Pogoji: — KV vodovodni instalater ali KV delavec kovinske
stroke
— lahko začetnik
— vozniški izpit B kategorije Poskusno delo 2 meseca.
2 POBIRANJE VODARINE, KANALŠČINE IN SMETARINE V SKOFJI LOKI
Pogoji: — uspešno končana osnovna šola.
— moralna neoporečnost Poskusno delo 2 meseca.
3, VZDRŽEVANJE ČISTILNE NAPRAVE V ZIREH
Pogoji - KV delavec strojne, gradbene ali elektro smeri ali priučeni delavec s 5-letnimi delovnimi izkušnjami
v svoji stroki.
Poskusno delo 2 meseca.
Kadrovska komisija TOZD Gradbeništvo ponovno objavlja proste delovne naloge in opravila
1. ANALITIKA
Pogoji: - višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomsk*
smeri,
— zaželene so delovne izkušnje.
Delo je za določen čas do 28.2.1981.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o zahtevani strokovni u> obrazbi v roku 15 dni po objavi na kadrovsko službo 9GP Tehnik Skofja Loka, Stara c. 2., kjer kandidati dobijo dodata« informacije.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izbiri kandidata.
ugodne cene