V e s t n i k. Cesar Frauc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Rodbina Jakob Dimnikova v Ljubljani, namesto venca na grob rajnki Amaliji Keceljevi, učiteljevi soprogi v Ljubljani, 10 K; gdč. Ana Petrovčičeva, učiteljica v Smledniku, nabrala 20 K; gosp. Josip Osana, učitelj pri Sv. Duhu (Vel. Trn) 2*40 K; gosp. Ivan Kambič, učitelj v Ustiji, 2*40 K. — Bliža se čas okrajnib u.iteljskih konferencij. Soniišljenike prosimo, da se blagovole ob tej priliki spominjati učiteljskih sirot ter zložiti v ta namen par kron za našo ustanovo, da bi tem lepše praznovali prihodnje leto cesarjevo petdesetletnico! Učiteljski konvikt: Slavna nNarodna tiskarna" v Ljubljani 40 K. Učiteljstvo II. mestne šole v Ljubljani, namesto venca na grob rajnki gospej Ainaliji Keceljevi 18 Kj g. Ivan Kambič, učitelj v Ustiji, 1 K. M. Močnikov spomenik: G. Josip Levičnik, nadučitelj v Železnikih, 2 K. f Amalija Keceljeva. Našega tovariša in somišljenika, g. Alojzija Kecelja, je zadel hud udarec; dne 8. t. m. mu je umrla po dolgi bolezni njegova zvesta soproga, zapustivša nepreskrbljeno, mladoletno hčerko Amalijo. Blago pokojnico so dičile posebno tri lepe čednosti: bila je zvesta žena svojemu možu, ki je z največjo udanostjo prenašala vse bridkosti in težave, ki so spojene z našim stanoin; svoji hčerki, katero je ljubila nad vse, je bila pravi vzor krščanske matere-vzgojiteljice in narodu slovenskemu pa najzvestejša hči. Posebno uneta je bila tudi za napredek našega lista. Bodi inir in pokoj nje blagi in plemeniti duši! G. tovarišu Kecelju pa naše iskreno sočutje in sožalje! — ,,Saj križ nam sveti govori, da vid'mo zopet se nad zvezdami." Osobne vesti. Dež. šolski svet je imenoval: Gosp. Marijo Bavdek v Škocijanu za u.iteljico v Leskovcu in g. Franca Jordana v Toplicah pri Zagorju učiteljem v Radeeah, gospč. Viktoriji Praprotnik pa je podelil službo, katero je že iinela v Kranju, pa jo morala vsled bolezni opustiti. Nove šole. Deželni šolski svet je sklenil ustanoviti v Tomišlju dvorazrednico, v Soteski in v Bukovici pa jednorazrednici. Razinger - Žumrove stenske table s slikami, ki so izišle v novi izdaji v založbi Ig. pl. Kleinmayra & Ferd. Bainberg, je naučno ministerstvo potrdilo za rabo na vseb slovenskih ljudskih šolah. Cena 5 K. Občni zbor ^Slovenske Matice" bo dne 23. t. in ob pol petih popoludue v klubovi sobi .Narodnega dorna" na Fran-Josipovi cesti. Slovanske knjižnice je izišel snopič 60—61 ter prinaša: Poezije, zložil Zamejski. — .Slov. knjižnico" prav toplo priporočamo slovenskemu učiteljstvu. Jan Vaclav Lego, apostelj češko-slovenske vzajemnosti, je praznoval o letošnjih Binkoštih 401etnico, odkar je prišel prvikrat na slovensko zemljo. Ob tej priliki rnu je odbor ^SIovenskega učiteljskega društva" brzojavniin pototn čestital: ,Ob štiridesetletnici Vašega prihoda na zemljo slovensko Vam kliče: .Živijo!" Slovensko u.iteljsko dru.štvo v Ljubljani. Tega slavlja se je spominjal tudi občinski svet ljubljanski v svoji seji dne 1. t. m. Otvorivši sejo, se je spominjal župan Hribar s toplimi besedami apostola češko-slovenske vzajemnosti, gospoda Jana Vaclava Lege. Štirideset let bode o letošnjih binkoštih, odkar je prišel ta vzgledni rodoljub v belo Ljubljano; videl je dobri naš narod, spoznal lepe lastnosti njegove in počel je z vso unerno delovati za češko-slovensko vzajemnost. Z neštevilnimi članki in razpravami v raznih čeških listih je seznanjal Čehe z našimi razmerami in težnjaini, in če nas Čebi danes poznajo tako dobro, kakor nobeden drugi narod slovanski, je to v prvi vrsti zasluga Legova. Kako očetovsko skrbi Lego za naše dijake, ki iščejo višje izoinike v zlati Pragi, kako prijateljski podpira naše šolstvo itd., to vse je dobro znano. Gospod župan prosi torej pooblaščenja, da sine v imenu občinskega sveta tein povodom čestifuti temu iskrenemu prijatelju našega naroda. Z dobro-klici je podelil občinski svet gospodu županu zaželeno pooblastilo. — Radostnini srcem se pridružujemo vsem čestilcein njegoviin tudi nii ter kličemo: Bog nam ohrani še mnogo let vrlega prijatelja Slovencev in posebno še slovenskih učiteljev! Jednota klerikalnich učitelu. ^Posel z Budče" piše: Klerikalni armada učinila tedy již prvni pokus rozraziti a rozeštvati jednotu českeho učitelslva a ve dnech svatodušnich bude zahajovali sch-^zi dloubo pfipravovane jednoty klerikalnich učitelu. Učinnou agitaci a natlakern kleru v každe školni obci podafilo se sehnati k tomu flmravniinu obrozeni školy a učitelstva" 79 učitelu a 14 učitelek. Na pohled poeet dosti veliky, ve skutečnosti však obnašejici ani ne jedno proccnto českvch učitelu. v kralovstvi. Spominska plošča dr. Oustavu Adolfu Lindner-ju. Temu slavneinu psihologu in pedagogu so odkrili v minolib praznikih v Kutnigori, kjer je L. več let deloval, sporninsko ploščo. Tem povodom se je vršila tudi svečana skupščina učiteljev in profesorjev. Knjižnica za mladino. Na prošnjo direktorija ,Zavezeu je dovolil- občinski svet Ijubljan^ki v svuji seji dne 1. t. rn. 50 gld. za nakup ,,Knj. za ml." z določilom, da se knjige razdele med tukajšnje šolske knjižnice, oziroma med pridne učence in učenke. Okrajna učiteljska konferencija za litijski okraj pro 1897 se bode višila v Toplicah pii Zagorju dne 21. mal. srpana 1897 ob 9. uri dopoludne. Poleg navadnih uradnih vprašanj razpravljalo se bode še o sledečih točkah: 1. Kako naj učiteljstvo s šolsko mladino praznuje 501etnico vladanja našega presvetlega cesarja Frana Josipa I.? 0 tein naj preinišljujejo vsi udje konferencije. 2. Obravnava strupenih rastlin v ljudski šoli z ozirom na razpis visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. vel. travna 1896, št. 757S. — Poroča gospod Josip Verbič. 3. Kateri so vzroki, da ljudski učitelj glede prepotrebnega ugleda toliko trpi, komu največja škoda, kako tetnu odpomoči? Poroča gospod Fran Kovač. Deutsch-slovenisclies W6'rterbuchlein zum Gebrauche beim Unterrichte in den weiblichen Handarbeiten anVolkschulen init slovenisclier Unterrichtssprache. Verfasst von H. Schreiner und Dr. J. Bezjak. Marburg 1897. Itn Selbstverlage. Cena 50 kr. Take knjižice smo pogrešali Slovenci že dlje časa; zato jo radostno po- zdravljamo ter piiporočamo vsem učiteljicam kar najtopleje. Zadnji čas je že, da izginejo iz naših šol zoperni izrazi: nštrikajnea, ,heklajne", -grad pa verkertmašna" i. t. d. ter se nadomeste s pravilnimi, lepodonečimi slovenskimi izrazi. V ta narnen je spisana ta knjižiča, brez katere ne sme biti nobena učiteljica ženskih ročnih del. Torej, le pridno po nji! — V kratkern bodo pa izišla v Ljubljani ^Ženska ročna dela", spisala Pavla pl. Rehzenberg, učiteljica ženskih ročnih del na c. kr. učiteljišči v Ljubljani. Iz Postojine se nam piše: Okrajna učiteljska konferencija bode v Postojini v 7. dan meseca mal. srpaoa t. 1. Na dnevnem redu sta referata: ..) Učna metoda in snov za risanje na a) nižji b) srednji c) višji stopinji raznih kategorij ljudskih šol. Poroča g. Ludovik Fettich-Frankheim, učitelj v Postojini. 2.) Kako naj se geotnetrično oblikoslovje v ljudski šoli uspešno poučuje? Poroča g. Ivan Raktelj, nadučitelj v Št. Vidu nad Vipavo. Po konferenciji bode volitev jednega zastopnika učiteljstva v okrajni šolski svet. Nadan konferencije priredilo bode učiteljstvo postojinske šole dve gledališki predstavi v korist ,Gesar Franc Jožefovi ustanovi za učiteljske sirote na Kranjskem". Tovarišice in tovari^e opozarjamo, da se v čiin večjem številu udeleže te veselice. — (Bodi vrlo učiteljstvo postojinskega okraja in posebno še postojinske šole v vzgled učiteljstvu druzih okrajev! Uredn.) Proti Ebenhochovemu šolskemu predlogu se oglašajo razna učiteljska društva in občinski zastopi. Društvo avstrijskih učiteljic in vzgojiteljic je sprejelo jednoglasno to-le izjavo: ,Der Verein erblickt in dem Antrag eine eminente Gefahr fiir die Volksscbule, weil durch denselben die Leitung und Aufsicht des Staates eingeschrankt, die achtjahrige Schulpflicht herabgedriickt werden soll. Ani schwersten wurde die Madchenbildung und Erziehung durch eine Herabsetzung der Schulpflicht geschadigt, da den Madchen keine Gelegenheit geboten ist, sich eine iiber das Ziel der allgemeinen Volksschule hinausgehende Bildung anzueignen. Ueberdies soll nach dein genannten Antrage auch der Unterricht in den weiblichen Handarbeiten in der offentlichen Schule entfallen." Vodstvo nemškega deželnega učiteljskega društva na Geškem je objavilo to-le izjavoj: -Der Ausschuss des D. L. V. in B. gibt seiner tiefsten Entriistung dariiber |Ausdruck, dass die »katholische Volkspartei" durch den Abgeordneten Dr. Ebenhoch im Abgeordnetenhause die Forderung erhoben hat, unser Reichsvolksschulgesetz, das ohnehin schon durch die Novelle vom Jahre 1883 in seiner Bedeutung herabgedriickt worden ist, moge neuerdings in ruckschrittlichem Sinn abgeandert vverden. Diese ausgesprochenen Feinde des Volkes, diese Riickschrittsnianner fordern eine Einschrankung des Lehrstoffes, sie verlangen die 6jahrige Schulpflicht und den beherrschenden Einfluss der Kirche. Die Schulgesetzgebung, die bisher Reicbssacbe war, soll in den vvicbtigsten Zweigen den Landtagen iiberantwortet weiden. So wollen diese Dunkelmanner dem Volke die Quellen der Bildung und des Wohlstandes verschutten, sie vvollen es abdrangen von dem Wege, der aufvvarts zur Erkenntnis fiihrt, das Volk soll nicht frei werden. Wir ervvarten daher, dass das gesammte fortschrittliche Volk in Oesterreich diesen Angriff auf seinen geistigen Besitz mit flaminender Entriistung zunickschlage, und vvahrend wir das muhsam Errungene mit unbeugsamer Kraft unerschrocken vertheidigen, \vollen wir von nun an eine Ausgestaltung und weitere Entwicklung unserer Schulverhaltnisse in fortschrittlichem Sinne mit allem Nachdruck felsenfester Entschlossenheit fordern." Osrednji odbor avstrijsko-šlezijskega deželnega učiteljskega društva je v svoji zadnji seji dne 23. vel, travna t. 1. proti Ebenhochovemu atentatu na svobodno šolo to-le resolucijo jednoglasno sprejel: ,Der Centralausschuss des osterr.-schlesischen Landes-Lehrervereines weist im Namen der schlesischen Lehrerschaft den Schulantrag der Abgeordneten Ebenhoch und Genossen niit Entschiedenheit zuriick. In unserem culturell und sprachlich so vielgestaltigen Oesterreich" ist es eine Staatsnothvvendigkeit, dass wenigstens das allgemeine Band der Bildung alle Theile umschliesse, was nur durch eine gute, einheitlich organisierte Volksschule geschehen kann. Durch jenen Antrag soll die Schule in den meisten Landern dem Clerus ausgeliefert und die Volksbildung noch weiter herabgemindert vverden. Weiter werden durch diesen Antrag die Kosten fiir die Schulen den einzelnen Landern in noch hoherem Grade aufgebiirdet, \vahrend es das Interesse der Volksbildung erheischt, dass diese Kosten hauptsachlich der Staat trage. Die schlesische Lehrerschaft ervvartet deshalb von allen schlesischen Abgeordneten, dass sie die Annahme dieses volksfeindlichen Antrages im Interesse des gesammten Volkes unter jeder Bedingung verhindern werden, damit nicht wieder einer jener Wendepunkte eintrete, an denen die Geschichte der osterreichischen Verfassung so reich ist und bisher nieinals empor, sondern immer nur zum tieferen Niedergange gefiihrt haben." Šolskopolitičen list. V zadnji številki našega lista smo omenili, da bodo začeli izhajati v kratkem trije šolskopolitični listi. Rekli snio, da bi ne bilo napačno, ko bi tudi slovenski učitelji imeli svoj šolskopolitičen list. Ker pa bržkone še tako hitro ne pridemo do tega, zato bi bilo nam vsem le v korist, če se oklenemo jednega nemškega takega lista. Po našein mnenju bo najboljši oni, ki ga bodo izdajali nekateri člani nemške avstrijske učiteljske zveze, ki so ravnokar izdali tale oklic: Das politische Blatt. Alle, die dasselbe zu halten gedenken, werden ersucht, dies mittelst Correspondenzkarte der unterzeichneten Schriftleitung s o f o r t bekanntzugeben. Das Blatt soll vom 1. Juli d. J. an vorlaufig zvveimal in der Woche erscheinen und jahrlich 6 fl., halbjahrlich, also bis Ende December, 3 fl. kosten. Behufs Zahlung der Bezugsgebiir wird der Nummer 1 ein G h e k beigelegt vverden. Die mittelst Karte zu machenden Bestellungen sind fiir die Besteller bindend; sie miissen enthalten Narnen, Charakter, Wohnort, Post, Land, alles deutlich geschrieben. Nach einein Kosteniiberscblage sind 3000 Abnehmer erforderlich, um das Unternehmen bestandfahig zu rnachen. — Es ist jetzt an den Collegen, die Durchfiihrung der Sache zu ennoglichen. Gehen wir also mit Entschlossenheit und Kraft ans Werk, damit schon in der nachsten Nummer dieses Blattes ein Erfolg gemeldet werden kann. Die Schriftleitung der ^Deutsch-osterreichischen Lehrer-Zeitung" (im Auftrage.) Lex Ebenhoch. Proti sta se oglasila v krepkih izjavah dunajsko osrednje učiteljsko društvo in nemško-avstrijska u.iteljska zveza. — Izmed slovenskih učiteljskih društev sta se, kolikor nam je do sedaj znano, uprla temu predlogu odbor »Slovenskega učiteljskega društva" in direktorij ^Zaveze". — Resolucijo za resolucijo sklepajo tudi razna češka učiteljska društva. — Tako je prav! Le ne nazaj in navzdol! Tiskarna R. Miličeva v Ljubljani se priporoča tem potom najtopleje vsem p. i. gospodom šolskim voditeljem in slavnim krajnim šolskim svetotn za blagohotno naročitev tiska letnih šolskih poročil, zagotovljajoča, da bode delo točno, ukusno in po najnižji ceni izvršila. Ob jednem priporoča tudi Dimnikooe ,,Pri;iovedke iz avstrijske zgudovine" kot darilo pridnim učencem koncem šolskegn leta. Volitve v okrajne šolske svete na Dunaju. Dunajski učitelji so z veliko večino volili napredne učitelje v okrajne šolske svete. Nemško-narodni in protisemitski kandidatje so dobili le inalo glasov. Ni še dolgo, ko so bili tudi dunajski učitelji vneti za dr. Luegerja, a to navdušenje jim je popolnoma rninulo v kratkem času, kar imajo protisemitje vodstvo dunajske občine v rokah. Prepričali so se,. da protiseinitje za učitelje ničesar ne rnarajo storiti, pač bi pa radi po ovinkih šolo poklerikalili. Protisemitski listi so zaradi izida volitev jako nezadovoljni. Surnničijo izvoljence, da so socijalisti, in indirektno zahtevajo, da se iz služb ostranijo. Po njih mnenju socijalist ne more biti učitelj mladine, kakor tudi častnik ne moie biti. Hujskanje proti dunajskemu zavednemu učiteljstvu se bode po protisemitskih listih seveda nadaljevalo. Podpirajmo domačo obrt. Gosp. Josip Petrič, trgovec s papirjem in raznimi šolskimi potrebščinami v Ljubljani, izdeljuje tudi vsakovrsthe šolške zvezke, pisanke, številnice in risanke za slovenske narodne šole. Veselimo se tega najnovejšega napredka tembolj, ker je g. Petrič prvi in jedini trgovec te vrste na Slovenskem, ki ne zalaga le šolskih zvezkov, ampak jih tudi izdeljuje v lastni delavnici, kakoršno ima n. pr. g. Grubauer v Lincu. Želeti je, da podpirajo vsi slovenski šolski krogi, podjetnega domačina z obilnim naročevanjem njegovih izvrstnih šolskih zvezkov, ki so črtani y .Narodni tiskarni" po načrtu učitelja strokovnjaka. Mnogo našega denarja bo ostalo na dornači zemlji, ki je do sedaj romal na tuje. Učiteljstvo se mora pa tega najnovejšega slovenskega podjetja tembolj veseliti, ker bo daroval g. Petrič vsako leto tretjino dobička .učiteljskemu konviktu." Razpis učiteljskih služb. V tem šolskem okraju razpisujejo se sledeče službe: 1. Nadučitelja-voditelja dvorazrednice v Štanjelu; 2. Učitelja-voditelja jednorazrednice v Gabrovici pri Komnu, v Štomažu, na Vatovljah; 3. Učitelja v Komnu, Povirju; 4. Učiteljice v Kostanjevici, Štanjelu in Zgoniku. Dohodki so določeni v deželni postavi 4. sušca 1879 odnosno 15. vinotoka 1896. Prošnje s postavnimi svedočbami in sicer glede prosilcev iz drugih okrajev potorn c. kr. okrajne šolske oblastnije, je vložiti do 15. malega srpana 1897 pri podpisanem. G. kr. okrajni šolski svet. v Sežani, dne 15. vel. travna 1897. Predsednik: Sehaffgotsch. Razpisane so službe v šolsketn okraju vranskem. Mesto učitelja in šolskega vodje na jednorazredni ljudski žoli v Mariji Reki, pošta Sv. Pavel, III. plač. red. — Prošnje do 20. rožnika t. 1. okrajnerau šolskemu svetu. — V šolskem okraju šmarskem. Nadučiteljsko mesto na novoosnovani dvorazredni ljudski šoli v Pristovi, III. plač. red. — Podučiteljsko mesto na novoosnovani dvorazredni ljudski šoli v Pristovi, III. plač. red. — Podučiteljsko rnesto na trirazredni ljudski šoli na Sladki gori, pošta Smarje, III. plač. red. Prošnje na okrajni šolski svet šmarski do 20. rožnika t. 1. Proti Ebenhoclioveinu šolskemu predlogu se oglašajo zlasti učiteljska društva, drugo za drugim, kar je čisto naravno, ker tu gre za koristi šolstva in učiteljstva. Pa tudi linška trgovinska zbornica se je izrekla proti temu predlogu in izrazila nado, da poslanci, kateri ljubijo narod in omiko, v državnem zboru preprečijo, da ta predlog ne postane zakon. Praprotnikova slavnost. Za Praprotnikovo slavnost, ki se vrši 4. mal. srpana v Podbrezju, se je določil ta-le vspored: 1.) Ob 10. uri sv. rnaša, pri kateri se poje Nedvedova maša ,K Tebi srca povzdignimo.1* 2.) Po maši odkritje spominske plošče. a) D. Jenko: ^Molitev". b) Slavnostni govor (govori učitelj E. Gangl). c) A. Nedved: nDomovina, mili kraj!" 4.) Skupen obed. Ker je treba za skupen obed znati natančno število udeležencev, prosimo tiste, ki bodo prisostvovali slavnosti, da to kratko naznanijo po dopisnici uredništvu našega lista vsaj do 1. mal. srpana. Gospode pevce ljubljanske ter zunanje, ki se udeleže slavnosti, opozarjamo, da se nahajajo omenjene pesmi v Mohorjevi pesmarici in v Lavoriki, katero lahko prinese vsak sam seboj. — Nadejamo se da se gg. tovariši in tovarišice udeleže slavnosti najmnogobrojneje, saj bomo ž njo poslavili inoža, ki je bil naš prvoboritelj, jeklen značaj! Razglas. Upravni odbor ^Zaveze slovenskih učiteljskih društev11 se je izrekel iz tebtnih uzrokov zoper preložitev glavne skupščine ,Zaveze" na mesec kirnovec. Glavna skupščina se torej vrši po prvotnern sklepu upravnega odbora dne4. in5. vel. srpana t. 1. v Celju. St. Jurij pri Kranju, dne 5. rožnika 1897. Dragotin Cesnik s r. L. Jelenc s. r. t. č. tajnik. t. č. predsednik. Dunaj 12. rožnika. Dež. šolski svet je volitve v dunajski okr. šolski svet anuliral ter spoznal, da podučitelji in podučiteljice nimajo pasivne volilne pravice, pač pa izrekel, da pristoja tudi učiteljicam pasivna volilna pravica, ker zakon nikjer ne pravi, da je pasivna volilna pravica odvisna od volilčevega spola. Madjarska kultnra koncem XIX. veka. ^Pester Lloyd" pripoveduje skoro neverojeten dogodek iz neke občine v okolici Arada V dotični občini je zbolel učitelj na trakomi (trakoma je nalezljiva bolezen na očeh). Ko se je razširila vest o bolezni učiteljevi, sešel se je takoj šolski svet v sejo, da ukiene, kar bi bilo potrebno. Pastor (protestantski župnik) je predložil, naj se učitelj odpusli iz službe z ozirom na njegovo stanje. (To je pojav krščanske ljubezni do bližnjega!!) Ostali členi šolskega sveta so osupnili na to, kajti vsled tega predloga se jim je dozdelo, da mora biti ta bolezen nekaj zelo hudega. Župnik jim je raztolmačil: ^Dragi inoji, trakorna je zlo, ki more ugonobiti vso občino!" Solski svetovalci so se spogledali plabo in debelo, a predsednik je po dolgem premišljevanju izustil svoje mnenje, da mora biti torej trakoma tako nekaj tacega, kakor je kuga v gobcu in na parkljih. (!) Župnik je pritrdil, da je sicer nekaj podobnega (! !), vendar pa da ni popolnoma isto. BNo", zaključil je modri predsednik, nče pa že vsled te učiteljeve bolezni preti pogin vsej občini, bolje je, da ga ustrelimo, preden nas ugonobi!" In šolski svet je z veseljem vsprejel ta ^duhoviti in človekoljubni" predlog, ki naj reši občino preteče ji nevarnosti. Na v.-*o srečo pa niso takoj izvršili predloga in ustrelili bolnega učitelja, aaipak predlog so predložili velikemu županu, da — ga odobri!! Dekle, ki je nenadoma izgubilo govor. V Glogavu se je nedavno dogodil ta-le čudni slučaj: Jedna deklica III. razreda niestne šole je nekega dne o pouku kar nenadoma izgubila — jezik. Napisala je na papir in javila učitelju, da čuti, da ne rnore govorti. Dekleta so odvedli na dom. Stariši so seveda hiteli po zdravnika, toda, ko je isti dobro pregledal dekleta, je konstatiral dosti redek slučaj: nda je dekle vsled nezadostne krvi in nervoznosti kar hipoma in brez vidnih znamenj izgubilo govor". Nadeja se pa, da se z vporabo elektrike in umestnim ravnanjem zopet razveže jezik. Veledušno volilo. Ceški šolski matici je bivši policijski komisar, v javnosti skoro popolno neznani Friderik Schnell, zapustil vse svoje prernoženje. Po izplačilu raznim kulturnim zavodoin češkim in nekim zasebnikom ter po odbitju pristojbine ostane šolski matici svota 200.000 gld. Najzanimivejše je, da je Schnell, kateri je vse svoje življenje živel skromno in skoro ločen od sveta, bil rodom Nemec in tega ni nikdar tajil, a oklenil se je bil češkega gibanja iz prepričanja, da so češka narodna prizadevanja popolnova opravičena, in to prepričanje mu je narekovalo njegovo oporoko. Schnell se je rodil v Pragi 1. 18Q8, že pred 40 leti je stopil iz službe in od tedaj živel ves čas kot samotar, stanujoc čelih 4-0 let vedno v jednem in istem skromnem stanovanju. Zahvala. Za tolažilne izraze blažečega sočutja, ob priliki prebridke izgube moje nepozabne žene, in za časteče spreinstvo k nje večnemu počitku, bodisi v dejanju ali duhu, izrekam p. i. tovarišicam in tovarišem svojo prisrčno zahvalo. Alojzij Kecelj, učitelj. Zahvala. Slavno podporno društvo ^Narodna šola" je blagoizvolilo letos za male zneske poslati tukajšnji šolski mladini innogo raznega blaga za šolo. — Podpisano šolske voditeljstvo jo za ta blagodušen dar v imenu šolskih otrok prisrčno zahvaljuje. Št. Jernej, dne 28. prosinca 1897. Janez Saje, nadučitelj. Zahvala. Slavno društvo -Narodna šola" v Ljubljani naklonilo in poslalo je za našo revnejšo šolsko mladino proti vplačilu par goldinarjev raznega šolskega blaga v vrednosti do osem gld. Za t.a velikodušni dar se podpisani v imenu tukajšnje šolske mladine slavnernu društvu preiskreno in presrčno zahvaljuje z vsklikom: BBog povrni tisocero kratov!" Šolsko voditeljstvo na Dobrovi, dne 26. prosinca 1897. Matija Bant. Zahvala. Kakor že več let, poslal je slavni odbor ,Narodne šole* tudi letos innogo različnega šolskega blaga za tukajšnjo šolsko mladino. Za ta blagi dar se v imenu šolskih otrok najtopleje zahvaljujem. Na Vel. Poljanah, dne 23. prosinca 1897. A. Cerar, učitelj-voditelj. Zahvala. Slavni odbor ,,Narodne šole" je tukajšnji šoli za malo vsoto denarja poslal mnogo raznovrstnega šolskega blaga, za kar se najtoplejše zahvaljuje: V Št. Peteru, dne 10. rožnika 1897. Mihael Kalan, šolski voditelj.