AÑO (LETO) XXXII. (26)
No. (štev.) 11
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
15. marca 19Í3
Kdo i e pros vi ëen?
ZDA m SLOVENCI NA KOROŠKEM
SPOR NAJ REŠITA VLADI JUGOSLAVIJE IN AVSTRIJE
Presos políticos en Cuba
La dramátiia situación de más de 60.000 preisos políticos en Cuba fue denunciada por el abogado y periodista cubano Humberto Medrano en el curso de una conferencia de prensa.
Medrano, que fue subdirector del diario “Prensa Libre“ de La Habana, se refirió a la falta de atención médica, a la pésima alimentacióh, a Tas torturas morales y a los maltratos físicos que caracterizan el régimen penitenciario en Cuba. Puntualizó el caso del dirigente estudiantil, Pedro Luis Bioitel, por el que intercedió ante la comisión de derechos humanos de la Organización de las Naciones Unidas cuando estaba gravemente enfermo como consecuencia de las torturas que había padecido. Y subrayó el hecho de que, poco despuéfe de 'su patética apelación al organismo internacional, se tuvo noticia de la muerte de Boitel en virtud del bárbaro castigo sufrido ante la indife'rencia de las instituciones dedicadas a la protección de los derechos humanos.
Lo increíble del caso, según reiteró Medrano, es 'que las crueldades continúan con Ta misma intensidad a pesar de las denuncSasí. “Los que se escandalizan cuando detienen a un comunista, ponen oídos sordos a estas denuncias y vuelven las espaldas a esta cruenta barbarie“.
Šole, zdomci in lov na bogataše
Tudi Slovenci, ki so se naselili v ZDA pred drugo svetovno vojsko, skrbno zasledujejo boj koroških Slovencev za njihove osnovne pravice. Ko je proti koncu lanskega leta vzbudilo pozornost odstranjevanje dvojezičnih krajevnih napisov, so nekatere vplivne ustanove staronaseljencev, katerim sta se pridružila Slovenski radio in Slovenska pristava, poslale predsedniku Nixonu in državnemu .tajniku W. P. Rogersu resolucijo, ki se v slovenskem prevodu glasi:
Podpisani uradniki organizacij Ame-rikancev slovenskega porekla in ustanov obveščanja opozarjamo vlado Združenih držav Amerike kot podpisnico avstrijske državne pogodbe 15. maja 1955 na sedanjo stisko slovenske narodne manjšine na Koroškem. Ta manjšina naj bi bila posebno zavarovana s členom ' 7 imenovane pogodbe.
Žalostni dogodki zadnjih mesecev na Koroškem in 17 let stara zakasnitev izvedbe vseh določil člena 7. pogodbe do kazuje brezbrižnost avstrijske vlade do mednarodnih bbveznosti in očitno kršenje že tako samo delno uzakonjenih določil omenjenega člena od strani avstrijskih oblasti in nemške večine na Koroškem.
Tako odvzemanja in kršenja človeških in manjšinskih pravic slovenski manjšini na Koroškem, katerih cilj je njeno uničenje, ne bi smela biti dalje dopuščana in dovoljevana.
Podpisani zato pozivamo vlado Združenih držav Amerike — katere dolžnost je, kot mi čutimo, gledati, da bo pogodba „in vsak člen in določilo v njej upoštevano in izvajano v dobri veri“ •— da pod vzame primerne diplomatske ukrepe, ki naj opozore avstrijsko vlado in nemško večino na Koroškem, da vlada Združenih držav Amerike vztraja pri pogodbi in zahteva njeno polno upoštevanje in izvajanje v dobri veri in da ne bo trpela nobenega njenega kršenja ali zastraševanja slovenske manjšine po po nemški večini.
Resolucijo so podpisali: v imenu Ameriško Slovenske Katoliške Jednote — KSKJ predsednik glavnega odbora Joseph J. Nemanich,
v imenu Slovenske Ženske Zveze v ZDA'glavna predsednica Antonia Turek, v imenu Ameriške Bratske Zveze 1. glavni predsednik John J. Sušnik,
v imenu slovenskega dnevnika „Ame-
Originalnost „svetega prta“
ZNANSTVENE UGOTOVITVE
Svetovno znani „sveti prt“ v katerega je bilo zavito Kristusovo telo v grobu in ki ga hranijo v posebni kapeli ob katedral,; v Turinu, je bil dolga desetletja predmet znanstvenega raziskovanja mnogih strokovnjakov. 'Pred nekaj dnevi je sdaj msgr. Giulio Ricci, po dvajstih letih znanstvenega preiskovanja prta objavil, da je „dokončno do kazano“, da je prt originalen.
Prt so na Zahod prinesli križarji leta 1353. Na prtu je odtisnjen obris Kristusovega telesa, z znak; mučenja,
riška Dompvina“ izdajateljica Mary Debevec in iirednik Vinko Lipovec, v imenu Združenih slovenskih društev in ameriško-slovenskega radio sporeda na WXEN-FM Tony Petkovšek Jr.
v imenu slovenskega radio programa na WXEN-FM direktor Milan Pavlovčič, v imenu Slovenske pristave predsednik Matej Roesmann.
Na resolucijo, ki je bila poslana predsedniku ZDA in državnemu tajniku preko zveznega senatorja v Ohiu Roberta Tafta 4. decembra 1972, je državno tajništvo odgovorilo 15. januarja 1973 sen. R. Taftu, naj sporoči podpisnikom in pošiljateljem resolucije:
Mi čutimo, da intervencija Združenih držav v tem času ni zahtevana in da je mogoče to vprašanje najboljše rešiti potom razgovorov vlad Avstrije in Jugoslavije (V izvirniku: . . .we feel that United States intervention at this juncture is not warranted and that the issue can best be resolved through discussion between the governments of Austria and Yugoslavia.)
V nismu g. Josephu Nemaniehu, predsedniku KSKJ, prvemu podpisniku resolucije, je državno tajništvo odgovorilo :
Ta vlada se zaveda prizadetosti, ki jo je nedavno izrazila jugoslovanska vlada v tem vprašanju, in sledi pazljivo razvoju. Mi smo vsekakor prepričani, da fe avstrijska vlada prizadeva izpolniti zahteve pogodbe.
Mi ne verjamemo, da bi bila intervencija Z. D. zahtevana v tem času (warranted at this time); niti ni tega jugoslovanska vlada zahtevala.
Mi smo prepričani, da je mogoče ra 'boliše doseči učinkovito in trajno rešitev tega vprašanja z nadaljevanjem razgovorov-med dvema vladama, ki sta naineposrednejše prizadeti, Avstrije in Jugoslavije.
James S. Sutterlin, direktor oddelka za Srednjo Evropo, se je zahvalil za zanimanje in sporočitev stališča slovenskih organizacij v tem vprašanju državnemu tajništvu.
Kong. C. J. Zablocki iz Wisconsina je v odgovoru predsedniku SKD Triglav v Milwaukeeju J. Orniku na slično resolucijo v korist koroških Slovencev sporočil enako stališče vlade ZDA do po-ožlaja na Koroškem, pa obljubil, da bo to spravil pred zunanjepolitični odbor Predstavniškega doma, katerega član je, če bo smatral to za potrebno.
ki ga je prestal za odrešenje človeštva. Poznajo se sledi najmanj 121 udarcev z bičem, dalje rana, ki jo je povzročila sulica, s katero je vojak prebodel Kristusovo srce, prav tako odtisi, ki jih je na Kristusovi glavi pustila trnova krona, ki mu je bila potisnjena na glavo in ne ovita okoli čela. Tudi kemična preiskava ostankov krvi dokazuje njihovo originalnost. Ugotavljajo, da je odtis obrisa Kristusovega telesa ostal na prtu zato, ker je le-ta vpil olje in diišavej s katerimi je Jožef iz Arimateje mazilil Kristusovo telo.
Pravičnost je krepost, to se pravi, stalno razpoloženje, ki daje vsakemu svoje. Ker daje vsakemu svoje, utrjuje vsakogar v tem, kar mu gre, mu daje trdnost in varnost brez ka’.ere ni mogoče mirno in urejeno življenje. Obenem pa krepi vezi med člani družbe, kajti, kjer so ljudje stalno pozorni na to, kaj komu gre, in pripravljeni medsebojno priznati in dati vsakemu svoje, tam so družbene vezi močne, ne tlačijo posameznikov, ampak ravno nasprotno, omogočajo njihov urejen razmah in s tem bujno življenje in rast celotne družbe. Kjer vlada duh pravičnosti, je lahko razločiti kaj je skupno dobro (bonum commune) družbe, kaj morajo glede nanj storiti tisti, ki družbo vodijo, in tisti, ki jo sestavljajo.
Zato je pravičnost osnovna družbena
krepost. Niso mogoče krepke družine in
zdrava sosedstva močni narodi in drža-»
ve,	če ni pravičnosti. „Quid sunt regna sine justicia nisi magna latrocinia? — Kakšna razlika je med državami brez pravičnosti in velikimi tatinskimi družbami?“ se je vpraševal .sveti Avguštin. Družabna organizacija in pravni red na zadostujeta. Brez splošnega pravičnega razpoloženja sta kot ožilje brez krvi. Samo pravičnost daje družabnim vezem . pravo silo.
To pa, kar komu gre, ni nekaj negibnega, enkrat za vselej določenega. Družbeni odnošaji se menjajo, živijo, se presnavljajo in to ne samo ob redkih določenih časih, ampak neprestano in velikokrat neopazno. Pravičnost predstavlja pozornost. Kogar ne briga, kako stoje stvari okrog njega, bo težko pravičen. Ni potreba, da ima človek izrecno voljo biti krivičen da postane res krivičen. Dosti je, da živi nepozorno, zaprt sam vase in v svoja zanimanja in koristi. Tako bo težko videl, kaj res komu gre in še težje bo opazil, kako se družbeni odnošaji neprestano spreminjajo, kako se red neprestano ruši in ga je treba zato neprestano obnavljati.
Človek ni popolno bitje. Človek je nagnjen k slabemu. Zdrav realistični um, ki je pozoren do dejanske stvarnosti in se z veseljem podreja naravnemu redu, mora neutrudljivo urejati človeško dejanje in nehanje, sicer ne more biti reda. In ker vsi ljudje vedno tega ne delajo, naravni red v ljudeh in stvareh vedno poka in razpada. Pravična družba ni kot trden grad( ki je bil enkrat močno- zgrajen in zato drži dolgo časa. Pravična družba je vedno zelo krhka stavba, ki jo je treba vedno obnavljati. Tako bomo razumeli zakaj sv. Tomaž Akvinski imenuje dejanje pravičnosti restitutio, kar pomeni povrnitev, poprava, obnovitev, povračilo, vzpostava, postavitev v prejšnji stan (Summa theol. II-II, 62, 1). Kajti, ko dajemo vsakemu :svojer postavljamo vsakogar na novo v njegov „prejšnji“ stan, v s(an, ki mu po naravnem redu in zdravi pameti gre. Ta red pa je predhoden, „prejšnji“ glede na naše pravično dejanje. Nobeno dejanje pravičnosti ne ustvari pravice, ampak jo samo prizna ter je zato v pravem smislu zgolj povračilo in vzpostavilno dejanje.
Ni prav omejevati pravičnost na tako imenovano „socialno pravičnost“ in to spet krčiti na delovno-pravne odno-šaje. V tem ozkem zajemu je nemogoče prav razumeti resnično bistvo te važne ' kreposti. Pravičnost ima svoje korenine v osebnem življenju se uveljavlja najprej v družini, v sorodstvu, v krogih tovarišev in znancev. Od tam se širi v širše družbe, v pogodbene odnošaje, v delovnopravna in javnopravna razmerja. Socialna pravičnost črpa svojo moč iz pravičnih src posameznikov. DruŽDa živi iz duha oseb, ki jo sestavljajo, in tistih, ki jo vodijo.
Tako bomo tudi lažje odgovorili na vprašanje, kdo je pravičen. Pravični ne živi tako rekoč ustoličen v popolnem redu. Ne živi v družbenem redu, ker mreža medčloveških odnošajev, ki ga obdaja, ni vedno red ampak pogosto nered. Pravičen je tisti, ki vidi nered in krivico ter ju odklanja; vidi pa tudi, ali se vsaj trudi, da bi videl, kakšen bi moral biti pravični red ter -stori vse, kar
je v njegovih močeh, da se ta red tudi vzpostavi. Ravno tako ne živi v popolnem osebnem redu, kajti vsi smo v večji ali manišj meri grešniki in vsak greh je nered in krivica. Pravičen je tisti, ki rad vidi svoje napake in rad popravlja tudi najmanjše krivice, ki jih je utegnil storiti. Pravični je zato pozoren do samega sebe ip strogo preiskuje in uravnava svoje odnošaje do drugih ter tako neprestano vzpostavlja red in pravico, človek postane človek, pravi nemšk; pesnik Goethe, kadar spozna, da je tudi on Tahko krivičen.
Človek namreč hitro lahko postane krivičen: zaradi nepozornosti, kot smo že videli, zaradi rutine, ki mu ne pusti razumet; nove in drugačne položaje; za-
radi lagodnosti, kajti pravičnost je zahtevna, prinaša sitnosti, opravke, neprijetne zapletljaje; zaradi neborbenosti in -strahopetnosti; ker je -težko uveljaviti pravico brez borbe odpora in napadalnosti; zaradi srčne skoposti in nera-dodamosti, kajti pravičnost radodarno d a j e in privošči vsakemu svoje. Tomaževo poimenovanje dejanja pravičnosti kot povračila (restitutio) nam pokaže bisfveno potezo te človeške kreposti, ki se ne razvija samo na podlagi naravnega. ! po Bogu določenega reda, ampak tudi v okoliščinah po grehu ranjene in razrvane čToveške narave. Ta vedno ruši naravni red, zato ga pa mora pravičnost nenehno vzpostavljati.
—mr
Omejitev sredstev za šole
Komunistični režim je imel tako z osnovnimi kakor s srednjimi šolami stalne probleme. Zlasti za osnovne šole je bilo veliko pritožb, da je povprečje strokovnega znanja in usposobljenost učiteljev prenizka. V raznih razpravah je bilo poudarjeno, da naj bi bila za učitelje obvezna matura, v določečnih primerih pa tudi visoka šola. Zlasti v zadnjem času so pa mnogi najbolj tarnali nad tem, da je v šolah premalo ali nič marksistične vzgoje. Pojavljala se je zahteva po večji strogosti pri nastavljanju vzgojiteljev, predvsem glede njihovega odnosa do marksizma.
Poskus gospodarske stabilizacije pa je prinesel nov problem: omejili so gradnje novih šol, štipendije, dohodek učiteljev, nakup sodobnih učil in celo strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Mnogi sedaj z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se V šolskih zbornicah zaradi tega govori predvsem o denarju, ne pa o nalogah šole. Pri takem stanju je prišlo tako daleč, da si nekateri učitelji iščejo zaposlitev izven prosvetne stroke.
V ljubljanskem Delu z dne 8. februarja je uvodničar postavil zahtevo, da naj bi vendarle ne reševali gospodarskih kriz na račun „že tako skromne duhovne vsebine naše šole“. Nato pa zaključi: „Saj iz izkušenj vemo, da sta bila ob vseh takih posegih zmeraj najbolj prizadeta zlasti delavčev in kmečki otrok in da so nekatere današnje družbene bolečine tudi posledica odnosa do šole v prejšnjih letih“
Kje so delavci na tujem irt koliko jih je?
Problem delovne sile, ki gre iz Jugoslavije v svet, od koder se mnogi ne vrnejo več, je pereč problem. Kakor pa smo že pisali v Svobodni Sloveniji ima ta problem dve strani: negativno iz na-rodno-družbenega vidika in pozitivno za režim, ker ji te delovne sile prinašajo tuje valute. Koliko je te delovne sile po svetu, točno ni mogoče ugotoviti. Zanimiva pa je statistika, ki so jo v Jugoslaviji objavili pred dobrim mesecem. Podatki so vzeti za jugoslovanske državljane po uradnih statistikah držav, v katerih zdomci delajo. O Slovencih pa so ocene približne. K netočnosti številk doprinaša svoj delež tudi okolnost, da so si mnogi zdomci že pridobili državljanstvo držav v katerih delajo. V statistiki- so sicer upoštevani, vendar tudi samo približno. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa je statistika zanimiva in jo objavljamo kot sledi:
Država	jugoslov. državljanov	Od tega Slovencev
ZR Nemčija	470.000	47.000
Avstrija	170.000	13.000
Francija	80.000	3.000
Švedska	36.000	2.000
Švica	34.000	3.000
Italija	10.000	3.000
Belgija	5.000	
Nizozemska	11.500 Benelux: 1.000	
(Luksemburg	1.500	
Danska	7.500	500
Norveška	1.000	500
Avstralija	120.000	2.000
N. Zelandija	25.000	500
ZDA	10.000	1.500
Kanada	30.000	1.000
Skupaj	1,011.500	78.000
Iz te statistike povzamemo dvoje: Več kot en milijon jugoslovanskih državljanov je iskalo in našlo zaslužek v tujini. Od teh Slovencev vsaj 78 tisoč. Dejansko število je pa gotovo večje.
Lov na bogataše
Komunistični režim je v Jugoslaviji uvedel v zadnjih mesecih novo športno panogo: lov na bogataše! Pravijo, da ne gre samo za partijce, ampak bo prišlo na vrsto vse kar leze in gre in je na ta ali oni način prišlo do bogastva, bodisi, da se je izmaknilo davčnim predpisom ali pa ne.
V Ljubljani so se 9. februarja sestali medobčinski sekretarji ZKS pri sekretarju CK ZKS Francu Šetincu in so bili menja, da bo popis premoženja omogočil dvoje: po krivem osumljeni neupravičenega bogatenja bodo oprani, na dan pa bo prišlo, kdo je kršil predpise, ali z moralno-političnega vidika nepravilno ravnal.
Posebej so ti modri možje poudarjali, da bo oppis premoženja zajel vse funkcionarje — člane in nečlane zveze komunistov. Vsak bo moral izpolniti o-brazec obvestila o premoženjskem sta-niu in odgovoriti na vprašanja, ki naj dam podatke o:
1.	vseh nepremičninah in premičninah večje vrednosti, ki jih občan imel na dan, ko je vložil obvestilo — ne glede na čas in način pridobitve;
2.	o nepremičninah in premičninah večie Vrednosti, ki so jih v zadnjih desetih letih pridobili njegovi družinski člani in druge osebe in ki so bile v celoti ali deloma pridobljene s sredstvi vlagatelj a obvestila;
S.	o nepremičninah in premičninah večje vrednosti, ki jih je vlagatelj obvestila pridobil od 1963. leta naprej, pa iih je1 medtem odtujil (prodal, podaril ipd.);
4.	o cenitvi višine v zadnjih desetih letih vloženih sredstev v nepremičnine in premičnine večje vrednosti;
5.	o virih sredstev v teh desetih letih.
Navodilo v zvezi s tem obrazcem tudi navaja, kaj velja za nepremičnino: gradbena in kmetijska zemljišča, sta-novan-~1-e hiše. stanovanja, poslovne zgradbe in prostori, počitniške hiše. garažo kot samostojni objekti ipd. V obvestilu bodo pozvani občani .—. nainrej horin to funkcionarji —• navedli podatke o površini, letu in načinu pridobitve oziroma odtujitve itd.
Kai ie to premičnina „večje vrednosti“? V navodilu je rečeno: „Vlaga-teli obvestila je dolžan vpisati vse premičnine, v pridobitev katerih so bila vložena sredstva, ki za posamezno premičnino presegajo 5000 din.“ Vendar ne bo treba vpisati običajne stanovanjske in gospodinjske opreme, ne glede na
Tako obrazec in navodila.
In kaj bo prineslo vse to? Režimu vdanim in potrebnim se gotovo ni prav nič bati, ker se bodo lahko „oprali“. Prizadet bo kak režimu neprijeten bogataš. Komisije bodo sejale. Uradi bodo porabili skladovnice papirja. Ljudje bodo imeli v vsakdanjih pogovorih kosti za glodanje. Pri tem pa bodo na marsikaj pozabili.
Narodni problem Io bodočnost Jugoslavije
Z gornjim podnaslovom zaključuje severnoameriška The Rand Co"-poration razpravo, ki jo je za ameriško zunanje ministrstvo pripra-
k 1e1^f-egaa0kt0l?ra--Ti1 rbjavIjamo ®lavne ™isli iz tega poglavja, v virinn!?Je °d	katerf sm? nameravali podati našim bralcem
v vednost zaradi njihove izredne aktualnosti. Iz teh je tudi razvidno j, . ?'!daJ° na komunistično Jugoslavijo in njen nadaljnji razvoj odločujoči Severnoameriški krogi, kateri s svojim zadržanjem hočeš noces odločajo včasih neposredno, včasih posredno tudi o bodočnosti majhnih držav odn. narodov.
Če gledamo na jugoslovanski narodni problem v širšem kontekstu Vzhodne Evrope in iSovjetske zveze je treba priznati, da severne republike poskušajo, dasi v mnogo počasnejšem tempu, izpeljati to, kar so Čehi in Slovaki poskušali izvesti leta 1968: namreč, spremeniti sistem, da bi se izognili izkoriščanju s strani revnejših, manj izobraženih, številnejših in vojaško močnejših množic juga. češkoslovaško je (in jo še vedno) izkorišča Sovjetska zveza v tem smislu, da ji je naložila svoj lastni gospodarski sistem, jo vključila v Komekon kar je vse prizadelo Češkoslovaško v njeni učinkovitosti, ji zaustavilo razvoj življenjske ravn; in je njeno prebivalstvo izgubilo sleherno sled osebne svobode. Čehi so poskušali ražjlrei centralistični 'plimski distem ter pluralizirati svojo politiko, vse v enem zamahu, nakar so se nanje zgrnile sile Varšavskega pakta.
Slovenci, Hrvati iz H rvatske-Slavo-nije, mešano prebivalstvo Vojvodine in srbsko prebivalstvo prestolniškega Beograda so se zavzemali za uvedbo tržnega socializma v Jugoslaviji, da bi se tako osvobodili odgovornosti za nadalje njo (neekonomsko) industrializacijo juga in da bi uživali čim več svoboščin v enopartijskem sistemu. Sedaj, ko se maršal Tito bliža koncu svoje karijere in ko je zaradi sovjetske okupacije Češkoslovaške prišlo do organiziranja republiških oboroženih sil v Jugoslaviji, severnjaki, zlasti Hrvati, trdovratno potiskajo federacijo nasproti konfederaciji. Iščejo kako bi si priborili čim več institucionalnih garancij proti solidni in naraščajoči južni večini, ki bi dominirala parlamentarno Jugoslavijo, ščitila južno industrijo na račun severne in speljala vso državo nazaj v centralistično gospodarstvo jn monolitsko politiko, čim se ji bo to zdelo primemo.
Možnost državljanske vojne
Kakor smo že omenili, južnjaki menijo, da so zapostavljeni in celo oropani takorekoč svojih rojstnih pravic. Ker v častniškem zboru Ljudske vojske gospodarijo Srbi in Črnogorci in ker je vojska, kakršna je, hrbtenica federacije, možnosti vojaškega udara ni izvzeti, če bodo severnjaki stvari potiskali predaleč. V tem slučaju je možno, da zaradi obstoja teritorialnih sil pod poveljstvom republik pride celo do državljanske vojne. Prav tako ni izključeno^ da bi se v kritičnem položaju disidentski srbski in črnogorski elementi, bivši partizani in policisti, poslužili B'režnjeve doktrine in oskrbeli sovjete z vabilom, ki so ga morali le-ti v češkoslovaškem slučaju izumiti. Novi hrvatski zakon o organiziranju teritorialnih edinic pravi, da „nima nihče pravice povabiti sovražnikove oborožene sile v državo ali pomagati sovražnikom, da bi proti našim državljanom kakor koli nasilno nastopali ali sodelovali z njimi na političnem al'j gospodarskem polju“. Razvidno je, da severnjake skrbi, da bi njihove zahteve izzvale nasilen protiudar. V svojih pogajanjih morajo vedno računati s to nevarnostjo.
Če razširimo kontekst^ v katerem skušamo proučiti jugoslovanski narodni problem in ga raztegnemo iz okvira Vzhodne Evrope in iSovjetske zveze na ves svet, nam takoj postane jasno, da je Jugoslavija mikrokosmos, ki ga pretresajo isti osnovni problemi, ki pretresajo večino sveta: delitev prebivalstva na majhno manjšino visoko razvitih in veliko večino nerazvitih narodov, ti zadnji pa zahtevajo pod moralno odgovornostjo pomoč prvih, da bi jih kdaj dohiteli v razvoju. Ta zadeva pomoči je, kakor kaže, tud; eden osnovnih vzrokov kitajsko-sovjetskega razkola. Kitajci enostavno ne morejo razumeti, zakaj sovjetski tovariši nočejo znižati življenjske ravni niti pomembno zmanjšati sovjetskega programa o pomoči ne-socialističnim vladam, da bi tako povečali pomoč Kitajski. Za može v Pekingu to pomeni ne samo težko krivico Kitajski temveč še več: zločin proti revolucionarnemu gibanju, ker bi hitra industrializacija Kitajske ustvarila drugo socialistično velesilo in tako pripeljala do hitrega konca boj z reak-
cionarnim kapitalizmom. Značilno je za jugoslovanski slučaj to, da je država razdeljena na tiste, k j nekaj imajo in na tiste, ki nimajo nič, v okviru, enega samega političnega sistema in da že eno četrtstoletje relativno razvita področja podpirajo industrializacijo nerazvitih področij. Kriza je nastala zato, ker s j napredne republike odklonile nadaljnjo pomoč, ker da je le-ta običajna trošnja denarja in nevarna njihovim političnim svoboščinam in ker so zahtevale institucionalne garancije, s katerimi bi jim bilo zagotovljeno, da se to ne bo več ponovilo.
Integracija Jugoslavije z Zahodno Evropo
Rešitev jugoslovanskega problema morda leži v gospodarski integraciji države z Zahodno Evropo in zlasti s Skupnim trgbm. Zadeva je v tej smeri že precej napredovala. Večina jugoslovanske trgovine je s tržnimi gospodarstvi Zahoda medtem ko sta dva glavna vira njenih dohodkov tujih valut denarne pošiljke začasnih jugoslovanskih delavcev v državah Skupnega trga in trošnja zahodnoevropskih, zlasti nemških turistov v Jugoslaviji. Znotraj Jugoslavije same pa je prišlo do precejšnjega notranjega preseljevanja, zlasti iz črne gore, Bosne in Srbije v prestol-niški Beograd in Vojvodino.
Kljub uvedbj tržnih reform dosega jugasibvanska industrijska produktivnost komaj okoli eno tretjino razvitih držav Zahodne Evrope in ji prinaša dva odstotka tujih valut. Učinkovitost jugoslovanskega gospodarstva se mora tako okrepiti, da bo mogla federacija kriti svoj deficit v trgovanju z Zahodom in sicer s prodajo industrijskih izdelkov.
Klasična rešitev za razvijajočo se državo, ki ji grozi deficit, je dotok tujega kapitala. V komunističnih državah se to ne strinja z marksistično doktrino, toda v Jugoslaviji so leta 1967 to doktrino prekršili, ko so dovolili, da se sme katero koli jugoslovansko (državno) podjetje, „pridružiti“ tujemu podjetju pri ustanovitvi nekega tretjega podjetja za izdelovanje izvoznih proizvodov. Tuje podjetje mora reinvestirati dvajset odstotkov svojega dobička v Jugoslaviji in se ne sme umakniti iz Jugoslavije prej ko po petih letih.
Dotok tujega kapitala pa je bil tudi tako zelo majhen. Do konca 196r je tako vloženi tuji kapital v Jugoslaviji dosegel komaj 43 milijonov dolarjev, od katerih je Fiat vložil v tovarno v Kragujevcu 22 milijonov, nadaljnjih 11 milijonov pa v drugo tovarno neko vzhodno nemško kemično podjetje. Te vsote je treba primerjati s posojilom, ki ga je Svetovna banka podelila Jugoslaviji leta 1970 in ki znaša 98.5 milijonov dolarjev ali z vsoto 500 milijonov dplarjev, ki jo je ameriško podjetje Kaiser Aluminum nameravalo izdati za povečanje sarajevskega obrata Ergoinvest za produkcijo aluminija.
Svobodna pristanišča
Leta 1969 je prišla na dan ideja o ustanovitvi vrste tkzv. svobodnih pristanišč. Beograd, Novi Sad, Koper, Reka, Pulj, Split in Ploče naj bi bila pri-'Stanišča^ kjer bi se mogla vseliti tuja podjetja brez slehernih omejitev. Ta tuja podjetja bi potem pritegnila cd-Višne delavske mase iz področja Krasa in jih izučila v proizvodnji npr. japonskih avtomobilov za prodajo v Zahodni Evropi. Toda ideje doslej niso spravili v življenje.
Razpravljali smo o razvoju v Jugoslaviji s perspektive Vzhodne Evrope, v kateri izgleda kakor premikanje razvitih republik proti Zahodu, ali s perspektive razvoja, s katere izgledajo kor problem preseljevanja prebivalstva 'z zaostalih v naprednejše republike. Ta isti jugoslovanski razvoj pa je možno opazovati tudi s širše in abstraktnejše perspektive političnega ravnotežja.
Politični sistemi so redkokdaj v ravnotežju. Redko se zgodi, da bi bila v nekem sistemu gospodarska podlaga dovolj široka, prebivalstvo dovolj homogeno, kulturna tradicija pa dovolj tolerantna, da bi dovolile strukturne spremembe v družbi, ne da bi povzročile ali irušitev sistema ali pa nasilja.
MEDNARODNI TEDEN
Sovjeti so povabili britanskega prin ca Filipa na konjske jahalne tekme v Kijev, ki jih pripravljajo za letošnji september. V Londonu so izjavili, da bo Filip, če se bo odzval vabilu, vzel s seboj princeso Ano^ ki bo tud; tekmovala v britanskem jahalnem moštvu. Filip in Ana bosta tako prva od britanske kraljeve družine, ki se bosta podala v Sovjetsko zvezo po komunističnem poboju ruske carske družine leta 1917.
Število rim|skih katoličanov na svetu je v letu 1971 naraslo za 10 milijonov na 543 milijonov, so objavili v Vatikanu. Vseh duhovnikov in redovnikov je bilo 346.236; :se pravi 1.245 manj, kakor leta 1970. Duhovništvo je zapustilo 4-039 duhovnikov in redovnikov. Ustanovljenih je bilo 18 novih škofij.
Španija je vzpostavila diplomatske odnose z rdečo Kitajsko in jih prekinila s Čangkajškovo Formozo.
Sistemi brez ravnotežja zahtevajo uporabo posebne zakonite sile, da jih ohranja prj življenju. Navadno jim vladajo diktature, ki predstavljajo manjšino. Levičarsko orientirane diktature vzpostavljajo strukturne spremembe brez ozira na interese in vrednote večine prebivalstva. Desničarsko orientirane diktature pa preprečujejo strukturne spremembe v enakih pogojih in z enakimi sredstvi. Diktatura je pogosto produkt državljanske vojne ali pa njena alternativa.
Naj starši ne pozabijo, da je njihova dolžnost skrbno
paziti, da pred-
Diktature v Vzhodni Evropi
Vzhodni Evropi so večinoma vladale diktature ene ali druge vrste. Kratka doba demokratskih vlad je nastopila po pivi svetovni vojni toda do izbruha druge svetovne vojne so vse vzhodnoevropske države, razen Češkoslovaške, doživele že vsaka svojo diktaturo. P c letu 1945 je Moskva postavila na tem področju komunistične diktature. Nobeden teh režimov ne bi mogel zavladati ali obstati na resnično svobodnih volitvah. Tudi brez neprestane sovjetske pomoči bi mnogi zgrmeli v prepad in tudi tisti, ki imajo največ opore v ljudstvu, stoje na trhlih nogah. Celo ob sovjetski podpori komunistični režimi neprestano težijo’ k propadu. V Vzhodni Nemčiji je leta 1953 verjetno samo sovjetska oborožena sila, ki je bila takrat tam, preprečila zrušitev komunistične vlade. Na Madžarskem je leta 1956 komunistična partija skoro čez noč izginila, ko je prebivalstvo mislilo, da bo moglo svobodno voliti. V Češkoslovaški se je leta 1968 partija sama podala na pot nekakšnega razkroja marksistično-leninističnega sistema.
Treba je pa vedeti, da zrušitev komunističnega sistema, tudi če bi n. pr. Sovjetska zveza to dopustila ne bi nikakor vodila v nastanek stabilne vlade. Umik sovjetske sile ne bi sam po sebi ustvaril elementov ravnotežja. Nestabilni levičarski diktatur} bi prav lahko Medila neistab|!)ia desničarska diktatura.
Politični polom v Jugoslaviji
Kar tiče ravnotežja je, kakor v mnogih drugih zadevah, jugoslovanski režim edinstven. V prvi vrsti poskuša plezati čez skalovito področje spreminjanja sistema ne na hitro, temveč na dolgo vrsto let. Tako se je režimu posrečilo ustvariti nekatere elemente stabilnosti, ni pa mogel ustvariti drugih. Preživel je odmik sovjetske pomoči, spravi! v življenje neke elemente tržnega gospodarstva in izpeljal ad hoc trgovinsko povezavo z Zahodom
Na drug; strani pa je Jugoslavija še daleč ol dosega resničnega tržnega gospodarstva. Nima poguma, da bi zaprla vse tovarne, zlasti na jugu. ki vse obratujejo z izgubo, prav tako ni mogla premostiti prepada krajevnih razlik. V svojih naporih za ustvaritev etnične enakosti režim prehaja v sistem nekega tako slabotnega in tako v sebi deljenega centralizma, da ne bo zmožen sprejemati odločitev za zaščito celotnih jugoslovanskih interesov. Režim drvi nasproti konfederaciji enopartijskih sebičnih režimov povezanih v neke vrste skupni trg, toda ni izključeno, da se bo zrušil, predno bo dospel do cilja.
Politični polom v Jugoslaviji bo gotovo pozdravila Moskva kot dokaz, da nobena socialistična država ne more dolgo obstajati izven sovjetskega bloka. Okrepil .bo argument za ohranitev sov-ietske kontrole nad ostalo Vzhodni Evropo. Istočasno more polom izzvati
j‘™i i.1.)ahk0 ŽaI1?° ver»	"»vi, »imajo
P , da jih njihovi otroci ne gledajo morda kje drugje.
Koncilski odlok o družbenih občilnih sredstvih, člen 10
Iz življenja in dogajanja v Argentini
SPET PERONIZEM
V	tednu pred volilno nedeljo, 11. t. je volilna kampanja odn. predvolilno napeto ozračje zahtevalo še nekaj človeških žrtev. V mestecih Cipolletti in General Roca je prišlo do spopadov med peronističnimi nasprotniki samimi in sta bila ubita dva mlada peronista. Teroristi so ubili tri policijske stražnike, ki so se udeležili pustne zabave v mestecu José C. Paz, spet druga skupina teroristov pa je ugrabila lastnike bue-nosaireškega dnevnika Crónica ter ga izpustila šele, ko je list objavil njihov proglas, da podpirajo Justicialistično osvobodilno fronto.
V	vsesplošnem prepričanju, da velik odstotek prebivalstva še zadnjn trenutek ni vedel, za katero koalicijo ali stianko naj bi se odločil, je zmedo med volilci povečali še dejstvo, da so celo določeni argentinski katoliški krogi, kakor smo poročali v prejšnji številki, predlagali, naj bi volilci oddajali glasove za take levičarske koalicije, kakor je Alianza Popular Revolucionaria.
Resnemu, vestnemu volilcu je bilo v nedeljo, 11. t. m., težko voliti. Edina resnično protikomunistična desno usmerjena stranka je bila Nueva Fuerza, je pa nekatere odbijala zaradi preveč „liberalnega“ programa. Toda znano je, da v Argentini doslej še nobena stranka ni ne vpeljala, še manj izpeljala celotnega svojega progratna do zadnjih podrobnosti in ga tudi Nueva Fuerza ne bi, če bi se dokopala do oblasti. Toda ker njen program temelji na postavkah, podobnim zahodnonemški gospodarski ureditvi, se pravi resnemu in trdemu delu, je'pritegnila komaj en četrt milijona argentinskih volilcev. Argentinski človek ni bil in še dolgo ne ho hladen računar, temveč je še prevzet kolonialnega duha, ko so ga vodili od zgoraj. Množicam Argentincev še vedno ugaja, da jih enostavno vodijo in se jim od zgoraj reže vsakdanji kruh.
Zato je bil rezultat volitev tak, da je okoli 50% glasov dobila Justicialistič-
na osvobodilna fronta, seveda spet ne zaradi kandidatov Campore in Lime, temveč zaradi Perona, v čigar senci sta oba nastopala. Delavske množice namreč še vedno pričakujejo, da jim bo stari diktator spet delil dobrote, kakor je to delal v prvi dobi svojega „predsednikovanja“ takoj po drugi svetovni vojni. Toda argentinske državne blagajne so že dolgo prazne.
Radikali, ki so potegnili za seboj komaj nekaj nad 20% volilcev, so spet dokazali, da so stranka, ki odhaja v politični zaton. Omlednost njihovih volilnih gesel in nejasnost njihovega programa ter še notranji spor v stranki, vse to jih je pokopalo. Presenetljiv odstotek (15%) je dobil bivši Lanussejev minister za socialno skrbstvo Manrique. Ker se mu je posrečilo kot ministru deloma izboljšati položaj argentinskih upokojencev in spraviti v večji red poslovanje pokojninskih uradov, je zanj seveda oddala svoj glas poleg drugih še množica argentinskih upokojencev. Argentinska krščanska demokracija, ki se je povezala s frakcijo disidentskih radikalov pod vodstvom Alendeja, je v koaliciji žela komaj nekaj nad 7% glasov. Razen čilske in venezuelske krščanske demokracije, vse druge tovrstne stranke v latinski Ameriki samo životarijo, ker lovijo glasove ali v koalicijah z vsemi mogočimi opozicionalnimi frakcijami ali pa s svojimi ideološko in materialno zmedenimi programi, ki so v velikem nasprotju s programi zahodnoevropskih krščanskih demokracij, med katere spada tudi naša slovenska krščanska demokracija.
Nedeljske volitve so že zgodovina. In kaj sedaj? Tri mesece, do 25. maja (če bo šlo vse po sreči) bodo justicia-listi, ki zagovarjajo socialismo nacional (ki tako diši po predvojnem nemškem nacionalsocializmu, po imenu in vsebini) morali počakati, da bo gen. Lanusse opasal Camporo s predsedniškim trakom. In potem? Nihče ne ve, kaj bo prinesla bodočnost,
Francija ostaja na desni
V ZAHODNI EVROPI ZADOVOLJNI
Kljub ideološki politični raznolikosti, ki je bila vedno karakteristična za Francijo, se je francosko prebivalstvi minulo nedeljo, 11. t. m., v drugi volilni rundi .izkazalo za veliko resnejše, kakor argentinsko. Res je imelo izbiro mnogo bolj polarizirano: komuniste in socialiste na eni in desničarske gaulli-ste na drugi strani, z majhnimi variacijami med .obema skrajnostima, toda odločilo je svojo bodočnost s premislekom, ne s čustvi ali s spomini na preteklost (ali pa prav zaradi spominov na preteklost).
Gaullisti so v poslanski zbornici obdržali popolno kontrolo, dasi so izgubili nekaj sedežev. Njihov mandat je sicer, manj zadovoljiv, kakor je bii leta 1968, ko je Pompidou na zadnjih splošnih volitvah odločilno porazil levičarske nasprotnike gaullizma, toda
vlada bo kljub temu, da bo morata računati na močno levičarsko opozicijo v parlamentu, mogla izvajati svoj program.
Gaullist; so s svojo koalicijo zasedli nad polovico sedežev v poslanski zbornici, ki ima 490 mest. Druge volilne runde se je udeležilo za Francijo, kjer državljan ni prisiljen oddati glas, kakor je to v Argentini in drugih latinsko-ameriških državah, izredno veliko prebivalcev, saj so naštel; samo 18 odstotkov volilnih upravičencev, ki svojega glasu niso oddali.
V Zahodni Evropi, predvsem v Skupnem evropskem trgu, so se oddahnih, ko je Francija spet ostala na politični desnici. Komunistično-socialistična vlada v Parizu vsekakor graditvi svobodne zahodnoevropske skupnosti ne bi koristila.
Opozicija v Čilu v premoči
VELIK ODSTOTEK NEUDELEŽBE
Na nedavnih volitvah v Čilu, na katerih so glasovali za obnovo celotne poslanske zbornice in polovico senata, je zmagala koalicija krščanskih demokratov in nacionalistične stranke, dasi ne s takšno večino, kakor so pričakovali zunanji opazovalci.
Koalicija marksističnega predsednika Allendeja je dobila 43-39% glasov, dasi so ji napovedovali manj kot 40%, medtem ko je združena opozicija dobila 54.7% glasov, dasi so ji napovedovali mnogo višji odstotek.
Allendejeva vlada je tako izboljšala
oboroženo sovjetsko intervencijo, kakor se je to zgodilo leta 1953 v Vzhodni Nemčiji, leta 1956 na Madžarskem in leta 1968 v Češkoslovaški. Moskva namreč smatra izgubo slehernega socialističnega režima tudi še tako, slabotnega, za porazno dejstvo, ker bi to dokazovalo svetu nestanovitnost „socialističnih dosežkov“ in bi morda odločilno pripomoglo uničenju mita da je komunizem val bodočnosti.
svoj položaj v parlamentu za šest sedežev v poslanski in za dva sedeža v senatni zbornici. Kljub temu pa v obeh zbornicah ostaja v manjšini pred opozicijo.
Neznanka v teh volitvah je bilo ok. 800.000 deklet in fantov, ki so kot 18-!e'niki smeli sedaj prvič voliti. Doslej je bila volilna starost v Čilu ,21 let. Iz volilnega rezultata vladne koalicije računajo, da ti mladi niso volili komunistov in drugih levičarjev, temveč le socialiste, ker so le-ti zasedli novo pridobljene vladne sedeže v poslanski in senatni zbornici.
Kljub resnosti razmer v Čilu je še vedno del prebivalstva, ki ga politične razmere in s tem bodočnost države nič ne briga. Volitev se namreč ni udeležilo 19.9% volilnih upravičencev, prazne glasovnice pa je oddalo 1.63%', kar je za položaj v Čilu kakršen je, izredno velik.
'Sestava poslanske zbornice bo sedaj: GODE (demokratska koalicija in opozicija) 87 sedežev, vlada 63 sedežev; sestava senata: CODE SO, vlada 19 sedežev.
SLOVENCI V ARGENTINI
UMo'wSac« 8» ÿlevcrijc
STUBIŠKE TOPLICE — Na znanstvenem zbrovanju o kmečkih uporih 1573 je dr. Pavle Blaznik govoril o „razvoju fevdalne rente v Slovenskih pokrajinah do 16. stoletja“, dr. Ferdo Gestrin je v svojem referatu postavil trditev, da je onemogočanje kmečke trgovine s strani fevdalcev bilo eno glavnih vzrokov upora. O razvoju programa v slovenskih kmečkih uporih je govoril dr. Bogo Grafenauer, ki je tudi živo polemiziral s hrvaškim znanstvenikom dr. Adamčekom tako o tezi, da so Gubca, ki mu naj bi bilo pravo ime Ambrož, imenovali za kralja, kakor tudi o programu upornikov. Ti naj bi po Adamčeku hoteli ustanoviti državo, po Grafenauerju pa le neke vrste avtonomijo.
LJUBLJANA — Organizacija Fe stival je 12. februarja pripravila v veliki dvorani Narodne galerije koncert nemškega pevca Karla Wolframa, ki se spremlja pri petju z lutnjo in lajno. Pevec zastopa že davno izumrli tip srednjeveškega trubadurja, njegov reper toar obsega ljubezenske pesmi iz 12. stoletja pa vse do romantike 19. stoletja.
LJUBLJANA — Znanega slovenskega hornista Jožefa Falouto je povabil milanski orkester Angellicum za solista pri izvedbi Mercadantejevega koncerta za rok in godala. Z istim orkestrom bo nato Falout odpotoval na dalj -šo turnejo v ZDA, kjer bo orkester s Faloutom izvajal Mercadantejeve, Hayd-nove in Mozartove skladbe.
MARIBOR — V mariborski Unionski dvorani je 6. februarja koncertiral znani pianist Vlado Perlemuter iz Pariza. Predstavil se je z Bachovim Italijanskim koncertom, z Beethovnovo Sonato op. 57 „Appassionata“, z dvema skladbama F. Chopina (Nocturno v cis molu in Scherza v cis molu), v drugem delu pa z Ravelovo Sonatino in Debu-ssyjevo Suito za klavir.
NOVA GORICA — Kranjski „Teden slovenske drame“ niti dobro ni končal, ko so začeli v Primorskem dramskem gledališču z „Goriškim srečanjem malih odrov“. Srečanje se je odvijalo v dveh ciklih — prvi od 15. do 19. februarja in od 23. do 27. februarja. Za uvod je domači teater postavil na oder Peršakovo priredbo Prešernovega Krsta pri Savici, ki pa ni našla dosti odziva pri kritikih, nato pa so na koncertnem odru gostovali: Mariborska drama s Forstne-ričevim „Pijanim Kurentom“, Ljubljanska Mala drama z Dubillardovimi „Naivnimi lastovkami“, gledališka akademija z Weissovo „Pesmijo o luzitanskem strašilu“, celjski teater z Rozmanovimi „Zvonovi“, Mestno gledališče ljubljansko z Jovanovičevo komedijo z dolgim naslovom: „Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo, svojega ne damo“. V drugem delu se je predstavil Zagrebški Tea tar s Quenejevimi „Stilnimi vajami“, gledališče Pekarna je uprizorilo „Gilgameša“,
Letošnje leto je za 1000 let staro Škofjo Loko jubilejno leto, ki se bo slavilo skozi vse leto z najrazličnejšimi javnimi deli, restavracijami in kuturm-mi in športnimi prireditvami. Začelo se je slavnostno leto pravzaprav že lani meseca novembra, ko je bil v Loki kongres slovenskih zgodovinarjev, ki je poudaril za 1. 1973 tisočletnico Loke in 400-letnico kmečkih uporov s predavanji dr. Blaznika in prof. B. Grafenauerja. Novo leto 1973 pa se je začelo s fanfarami z loškega gradu. Objavljen je bd tudi program proslav, ki je bil sprejet od širšega mestnega odbora, v katerega so vključene tudi Žiri in Železniki.
Ta sestoji iz olepšave Loke, restavriranje starega mestnega zidu in stružnega stolpa ob vhodu v mesto, prenov-ljenja fasad vseh hiš, novo odkritih fresk na Homanovi hiši ter v Železnikih, rekonstrukcija vrat v Poljansko dolino iz mesta, kanalizacija, tlakovanje ulic, odprtje nove ljudske šole, priredba nunske kašče za arhiv itd. Izšla ba tudi jubilejna poštna znamka, na kar opozarjamo filateliste.
8.	februarja so bile podeljene Prešernove nagrade za Gorenjsko v zvezi z Loko, sledili bodo nastopi pevskih zborov, literatov, slikarska, srečanja, pionirjev, smučarjev na Starem vrhu. avt.o-dirk, smučarskih tekov po Jelovici. Vsa društva v loškem okolišu se bodo s kak > prireditvijo spomnila tisočletnice. Osrednja proslava pa bo 30. junija na loškem Gradu, kjer bo v muzeju razstava Škofja Loka skozi stoletja. Na Gradu bo tudi izseljenski piknik ter uprizoritev na prostem Visoške kronike, kar so v zadnjem momentu določili namesto nameravane uprizoritve Loškega pasijona.
Poljanci bodo igrali Ravbarskega cesarja prav tam. Napovedanih je več
Experimentalno gledališče Glej historijo Rudija Šeliga „Kdor skak, tisti hlap“; novogoriški teater je nato pripravil krstno predstavo drame Pavla Luzina „Zaščitna maska“. Srečanje pa sta zaključila Stalno slovensko gledališče iz Trsta z Whiteheadovo igro „Alpha Beta“ in gledališče z „Limitami“ Milana Jesiha in Zvoneta Feldbauerja.
MURSKA SOBOTA — V Pomurju živi še petina vsega slovenskega kmečkega življa. Zato se nekateri kmetijski obrati zavzemajo, da bi iz Pomurja napravili glavnega oskrbovanca Slovenije s hrano. To pa bo mogoče le, če bodo pristojni organi primerno kreditirali kmete, pa tudi investirali v predelovalno industrijo.
LJUBLJANA — Zima je dolgo skoparila s snegom v Sloveniji. Pa se je oddolžila 14. februarja. V zgornjesavski dolini ga je čez noč zapadlo kar cel meter, v Kranju in okolici 80 cm, prav toliko tudi v soški dolini. V Ljubljani je zjutraj še deževalo, potem pa je začel padati sneg in je pobelil ceste, ki se je kmalu spremenil v brozgo. V Pomurju je bilo oblačno, v Beli Krajini pa so se veselili sonca.
Umrli so od' 8. do 14. februarja
LJUBLJANA — Marija 'Pestotnik r. Tomažič, uj.; ing. Janko Korošec; Ivanka Stepančič r. Jamnik (81); Milica Prosenc (93), uč. v p.; Sranc Rupnik,
up.; Rado Krasnik, up.; Alojzija Likovič r. Kastrum (85), Kazimir Pretnar, prav. svetovalec; Bogomir Mohar; Terezija Mirtič r. Merlok; Anton Vidmar (70); Fanči Cvirn r. -Supan; Friderik Kerne, dimn. m. ” p.; Marija Borgat, up.; Valentin Štolfa, davč. upr. v p. (94); Jože Petek, up.
RAZNI KRAJI — Terezija Tomšič
r.	Galič Sostro; Marija Brulc, Novo mesto; Franja Kavšek r. Hribar, Vič; Karel Oblak, up. (74), Stepanja vas; Bogomir Pungerčan, šofer,Slepšek pri Mokronogu; Alojz Drofenik, up., Šmarje; Jože Manfreda, Dravlje; Karolina Slekovič r. Rems, Trbovlje; Elza Krajnik r. Uršič Šempeter; Alojzija Pogačnik (72), Kamna gorica; Jernej Mrak-, gozdar v p., Škofja Loka; Antonija Uršič, up. (86), Krška vas; Jože Kotar st., Trbovlje; Marija Zupan, gospodinja, Lesce; Francka Žerovnik, Vaše pri Medvo-dah;Vinko Ječoš, žel. up., Boštanj; Martin Klanjšek, rez. kap. v p., Grosuplje; Antonija Bartol r Vesel, Loški potok; Marija Sagadin, up., Celje; Katarina Tomc r. Ogrinc (81), Črnuče; Imena Gumilar, Tišina pri Murski Soboti; Marjeta Klemenc r. Grum (80), Za-dvor; Mirko Golob' sar. insp., Lesno brdo; Peter Močnik (86), up. šol. nadz., Maribor; Marija Clemente, Tolmin: Alojz Kartelic, Mali vrh; Martin Horvat, zid. m. v p., Beltinci; Milan Kovač, ključ., Trbovlje; Fani Potokar r. Petek
(82), Kamnik; Ivan Dolar lovec in bi v. jamar, Breg pri Stari Cerkvi; Avgust Jakoša, up., Zagradec; Janez Vurnik, up., Radovljica; Slavko Ščurk (66), up., Trbovlje; Andrej Škerl, pos., Kleče; Ivan Porenta, nos., Češnjice; Mirka Fer-mevc, Ptuj; Matija Strle (79), Markovec; Mihael Ramšak, Stari trg pri Slov. gradcu; Primož Podgoršek, up., Kranj: Miroslava Oljšak r. Svet, Dravlje; Mira Šubic v. p. kontr. v p., Šempeter pri Gorici; Rudolf Pintar, up., Novo mesto; Jože Godec, Celje.
knjig, ki bodo izšle za jubilej. Začele so se s slavnostno izdajo Loških razgledov s 400 stranmi, o čemer smo poročali. Sledila bo junija Zgodovina loškega gospodstva, ki jo je za to priložnost sestavil prof. dr P. Blaznik. V faksimilu bo izšel Loški pasijon p. Ro-mualda. Potem folklorna zbirka Lojzeta Zupanca Zlato pod Blegošem, Jana Jana Dražgoška bitka, Toneta Lotriča škofjeloški odred. V ponatisu bo izšel Pianinov Vodič po muzeju, še posebej pa brošura Ob 1000-letnici Loke in njenega območja (prof. Malovrh). V njegovi založbi bo izšel še Zbornik Selške doline; Zbornik o loškem ozemlju (Planina) _v nemškem jeziku. Seveda tudi Zbornik NOB za to območje, Vodnik po planinskih poteh, Pianinov Zemljevid loškega pogorja, Topografija kulturnih spomenikov na loškem ozemlju (štukl in Železnik). Prof. dr. M. Borštnik bo izdale monografijo o Ivanu Tavčarju, istočasno pa bo Visoška kronika izšla v angleškem prevodu. Kot zaključna publikacija jubileja bo izšel nov zvezo K Loških razgledov (Planina), ki bo imel še vedno slavnostni značaj.
Kakor je vidno, bo Škofja Loka na vse mogoče načine proslavila svoie iub:-leino leto, pri čemer bo to priložnost porabila za čim večji poudarek partizanstva kar nima ravno dosti zveze s 1000-Ietnico.
Tudi zdomski Ločani so se spomnili med prvimi tisočletnice svojega rojstnega mesta s tem, da so pomagali k izdaji spominov Jamnikovega profesorja iz Sopotnice, ravnatelja Ivana Dolenca pod naslovom Moja rast, v založbi Slovenske kulturne akcije. Izšli so po njegovi želji šele po smrti, ravno ob drugi obletnici (13. feb. 1971).
Osebne novice
Poroka. V sobota, 3. mara, sta se poročila v cerkvi Nuestra Sra. de Buenos Aires Jorge R. Sforza in gdč. Olga M. Lah. Za priči sta bili ženinu njegova mati ga. Jolanda Bucci de Sforza, nevesti pa njen oče g. Leopold Lah.
Krstu V soboto, 10. marca, je bila krščena v Slovenski kapeli v Buenos Airesu Ivana Aleksandra Mozetič, hčerka Jožeta in iStanke roj. Marinček. Botra sta bila Mateja Černič roj. Marinček in José Maria Miori. Krstil je g Jurij Rode. Srečni družini iskreno čestitamo!
PETER GROŠELJ — smrtno ponesrečil
Kako hitro se je raznesla po vsej Mendozi in tudi po Velikem Buenos Airesu novica o nesreči, ki je zadela znano in priljubljeno družino Miha Grošelj. Njen sin Peter se je namreč smrtno ponesrečil.
Z mlajšim bratom Joškom sta bila zaposlena pri izdelavi cementnih vinskih kadi.
To delo je od oktobra meseca vodil Joško sam, Peter pa je razvažal blago na debelo po trgovinah. Proti večeru je šel še pomagati bratu. Ko sta v soboto 24. februarja končala delo ob 5 popoldne v Lunlunta pri Maipu, ki je oddaljen 35 km od doma, sta se pripravljala, da gresta v avto (rastrojero). Avto je bil več kot 1 m postavljen od tlaka. Ravno ko je Peter hotel stopiti v avto, brat Joško pa iz druge strani, pride iz nasprotne strani tovorni avto, ustavi in vpraša Petra za neki naslov. Tedaj privozi za Petrom izza ovinka drug tovorni avto z vso silo in hoče iti nemoteno naprej. Zadnji del s prikolico po zagrabi Petra in ga vleče za seboj in vrže pod zadnje kolo. V trenutku je bilo končano polno obetajoče mlado življenje. Po pregledu in zapisku policije so mrtvo truplo odpeljali v bolnico Emilio Civit v Mendozo. Za soboto tistega dne je Peter nagovarjal domače in sorodnike, ki so bili pri njih na počitnicah, da bi šli skupaj gledat vsakoletno kraljico trgatve-vendimie. S kakim veseljem so ga vsi pričakovali. Oče Miha je to soboto ves čas govoril o sinu Petru, kaj vse je naredil in kakšne načrte ima za bodočnost. Tudi mama je preživela ves dan v nekakih težkih slutnjah. Brat Stanko je ves srečen pritekel domov od vojakov na dvodnevni dopust in težko pričakoval, da prideta brata domov.
Ob 7 zvečer se pa pripelje Joško-„Petra ne bo več,“ je težko izgovoril. Hišo je prevzela globoka žalost. Ni-mogoče opisati trenutka, ko so v nedeljo' v zgodnjih jutranjih urah pripeljali domov v zaprti krsti mlado mrtvo truplo. Takoj so prihiteli kljub oddaljenosti iz mesta slovenski rojaki in doi®* čini. Skozi ves dan je bilo polno kropilcev in so sočustvovali s tako prizadeto Grošljevo družino. Zvečer je bila na domu sv. maša, ki jo je daroval du šni pastir g. Jože Horn ob asistenci župnika fare Las Heras.
V ponedeljek se je ob veliki udeležbi ljudstva razvil pogreb na pokopališče Guaymallen, kjer so mlado Petrovo truplo položili v argentinsko zemljo. BU je pokopan točno mesec dni kasneje kot njegova teta Ivanka. Po opravljenih molitvah v slovenščini in kasteljanščini se je od njega poslovil g. Lado šmon. Oči vseh so bile zalite s solzami.
Pokojni Peter se je rodil dne 26. junija 1950 v Mendozi. Tu je tudi obiskoval šolo. Že od zgodnje mladosti je z veseljem delal pri slovenski mladini.. Ves čas je bil ne samo član, ampak tudi delaven odbornik. Nikdar mu ni bila prepozna ura za delo za slovensko skupnost.
Za njim žalujejo v Argentini: starši, brata in sestri, družine Grilc, Grabnar, Grošelj, Kavčič, Klobovs, Močnik, štefe. V Sloveniji: družine Brleč, Grošelj, Kirn, Poljanšek. V Čilu družina Grošelj; v Nemčiji družina Podjavoršek.
Mladinski zvezni sestanek1
Po počitniškem oddihu so ponovno začele delovno leto slovenske mladinske organizacije. Zvezna odbora SDO in SFZ sta priredila v nedeljo, 4. marca, prvi mladinski sestanek v tem letu.
Ob lepi udeležbi je bila od pol desetih sv. maša, ki je imela kot glavni namen, da bi bilo življenje in delo v mladinskih organizacijah v letošnjem letu uspešno. Pri sv. daritvi smo peli ob spremljavi kitare. Škoda le, da niso pevske vaje bolj obiskane — tako bi bolj močno zadonela mladinska pesem.
Po kratkem odmoru, katerega smo uporabili za zajtrk in prijateljski razgovor, je bil zvezni sestanek v mali dvorani Slovenske hiše.
Predsednica SDO Ana Marija Klanjšček je začela sestanek z molitvijo in takoj po pozdravu so stopile pred nas dekleta iz Ramos Mejie, ki so zapele lepo in dobro naštudirane tri pesmi. Vs: smo jih pohvalili s toplim aplavzom.
Predsednica Klanjšček je nato predstavila časnikarja Toneta Mizerita, ki je govoril o temi „Pred volitvami v Argentini“.
Predavatelj je najprej orisal sedanje pc-lirično ¡stanje v Argentini
Nato je podal pregled političnih formacij in strank, njihov program, kandidate'in predvsem; kam se nagibajo, t. j. ali na desno, na levo ali v sredino. Vsi
programi veliko govore o gospodarskih problemih in približno v istem tonu: toda dve točki sta važni za odločitev: vzgoja in družina. Na to dvoje pa posamezne stranke gledajo različno.
Razgovor je bil kratek in močno ploskanje je potrdilo predavatelju zahvalo in priznanje.
Predsednica Ana Marija Klanjšček je nato omenila prihodnje volitve v mladinskih organizacijah v nedeljo, 8 aprila.
Na volitve morajo priti delegati oz. delegatinje posameznih odsekov oz. krožkov. Zato je poudarjala važnost, ki jo imajo občni zbori po domovih. Na vodilna mesta morajo priti sposobni in odgovorni ljudje. Predvsem pa taki, ki nimajo težav s slovenskim jezikom. Ista zahteva velja za delegate oz delegatinie, ker izmed njih bodo izvoljeni bodo-i zvezni predsedniki.
Sestanek sfe je zaključil z molitvijo.
R.	J.
Zveza žena in mater bo tudi letos prirejala mesečne sestanke s predavanji o zdravstvu, prehrani, vzgoji, umetnosti itd. Predavanja bodo v Slovenski hiši na Ramón Falconu in sicer vsak četrti čs-trtek v mesecu ob 17. Že sedaj opozarjamo naše žene in matere, da s¡ prihranijo ta dan ne samo za zanimiva pre-. davanja, ampak tudi da poživimo naša družabne stike, ki so tako potrebni in koristni za naše delo.
Prvo predavanje v poslovnem letu 1973 bo v četrtek, 22. marca ob petih popoldan. Iz svojih bogatih dietoloških skušenj nam bo govorila gospa Mira Eckerjeva o problemih sodobne prehrane. Iskreno vabimo vse žene in dekleta na to izredno poučno predavanje tako z zdravstvenega kot z gospodarskega in praktičnega vidika. Posebej opozarjamo, da bomo letos pričenjale predavanja t_>-čno ob napovedani uri.
RAMOS MEJIA
Občni zbor mladinskih organizacij v Slomškovem domu
Preteklo nedeljo, .11. marca, je bil v Slomškovem domu v Ramos Mejii občni zbor krajevnih mladinskih organizacij SDO in SFZ.
Po začetni molitvi in poročilih predsednikov, tajnikov in blagajnikov so b'le volitve novih odborov za letošnje leto.
Novi odbor SDO sestavljajo: Martina ijeločnik, predsednica; Nežka Kastelic, delegatinja za zvezni odbor; Helena Fink, podpredsednica; Ivanka Makovec, tajnica; Kristina Breznikar, blagajničarka; Anči Kočar, kulturna referentka; Marjetka Dolinar, športna referentka, Tatjana Jeločnik in Barnarda Durč, gospodinji.
V novem odboru SFZ pa so: Jani Brula, predsednik; Boštjan Kocmur, delegat za zvezni odbor; Darko Kocmur, podpredsednik; Franci Schiffrer, tajnik; Niko Jakoš, blagajnik; Jaka Kocmur kulturni referent; Adrijan Levstik, športni referent; Franci Šturm in Jožko Potočar, gospodarja.
Delo mladinskih organizacij se je v Slomškovem domu lansko leto razveseljivo poživilo. Vsaj 30 deklet in fantov je redno obiskovalo številna mladinska predavanja, organizirali so krajevne mladinske maše, sodelovali pri prireditvah Slomškovega doma, ustanovili mladinski zbor in folklorno skupino, dobro organizirali krajevni mladinski dan, proslavili materinski dan, gojili šport, se udeležili pevsko-glasbenega festivala in splošnega mladinskega dne na Pristavi ter okrepili vezi z mladino drugih slovenskih domov Vel. Buenos Airesa. Želimo, da bi naša dekleta in fantje hodili še naprej po začrtani poti, da bi se \ okviru mladinskih organizacij osebno vsestransko spopolnjevali in ostali tudi živi člani slovenske organizirane skupnosti v Argentini.
Po športnem svetu
Norčič je tudi jugoslovanski državni prvak v smuških skokih. Po velikih uspehih v letošnji sezoni — osvojil je naslov slovenskega prvaka in uspešno nastopal na tujih skakalnicah — jč Kranjčan Bogdan Norčič zasedel prvo mesto na jugoslovanskem skakalnem prvenstvu v Delnicah. Že v prvem skoku je v izredno lepem stilu pristal na 65.5 m in izboljšal rekord skakalnice za en meter, v drugem pa je pristal na 61 m. Drugi je bil lanski prvak Danilo Pudgar iz Črne. Prvenstva se je udeležilo 43 skakalcev članov in 21 mladincev. Med temi je zmagal Ilirijan Bradeško s skokoma 55.5 in 54.5 m.
Na evropskem damskem prvenstvu v umetnostnem drsanju, ki je bilo zaključeno v Koelnu, je postala absolutna prva-kinia Cristina Errath (NDR). Slovenka Helena Gazvoda se je uvrstila na IB. mesto, kar je dosedaj največji uspeh na evropskih prvenstvih. V obveznih likih je ¡Gazvodova zasedla 20. mesto, v prostem drsanju pa 13. Nastopilo je 23 tekmovalk.
Na sestanku mednarodnega olimpijskega odbora v Lausanni so zaradi odpovedi ameriškega mesta Denver izbirali prireditelja zimskih olimpijskih iger 1976. Kandidati so bila mesta Innsbruck (Avstrija), Chamonix Francija), Tampere Finska) in Lake Placid (ZDA). Izbrali so mesto Innsbruck, ki je že pred 12 leti priredilo zimsko olimpiado. To pa predvsem, ker ima Innsbruck na voljo vsa tekmovališča, ki bi jih drugie v tako kratkem času težko pripravili. Zgraditi bodo morali le olimpijsko vas, ker so stanovanjski bloki izpred dvanajstih let pač vsi zasedeni.
Slavnosti ob lOOO-letnici škofje Loke
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
12.	maca 1953. — št. 11
NJEGOV KONEC
Za zidovi Kremlja je pred enim tednom umrl najkrvoločnejši diktator svetovne zgodovine...
Naše 20. stoletje se je v svoji polovici prelomilo na smrti treh diktatorjev,: Mussolini je končal melodramatično, ko je bežal v smrt v objemu svoje ljubice Clare Petacci — konec torej prav italijanski. Vsa njegova zgodovinska pomembnost mu je bila povrnjena šele sedaj, ko je visel z glavo navzdol pripet na kline mesarske stojnice na Loretskem trgu v Milanu. -— Hitler si je izbral za okvir svoje smrti požar in grmenje; tako odhaja germanski junak, ki v spremstvu Wallkir v silnem vrišču in trušču prihaja iskat svoj grob v votlih dvoranah Walhalle.
V	Kremlju pa je umrl kot buržuj mož najbolj krvavih rok v vsej svetovni zgodovini in njegovo ime bo šlo v zgodovino v isti vrsti z imeni Nerone, Atile, Džingiskana.
Ko je moral umreti poblazneli Neron, si je vzel liro v roke in zapel svoj poslednji spev z besedami: „Qualis artifex... kolikšen umetnik umira z mojo smrtjo!“
V	Moskvi pa je umrl Josif Viso-rionovič Džugašvili-Stalin in smrt mu ni marala prisoditi nagrade ro-
mantike, herojstva ali pa vsaj — blaznosti.
Od vsepovsod
„Nečednosti v Georgiji“. List Zarja Vostoka, ki ga izdaja komunistična partija Georgije, sovjetske republike na Kavkazu, piše, da so v tej republiki „korupcija, tatvine, ponarejanje, podkupovanje in izsiljevanje“ nekaj popolnoma običajnega. Zatrjuje list, da se te nečednosti in nepravilnosti kažejo na vseh poljih — v industriji, poljedelstvu, zdravstvu, umetnosti, v časopisu in tudi v sami partiji.
Gosi na straži. V Los Angelesu so se spomnili na gosi, ki so rešile stare Rimljane, in so ugotovili, da so 5e vedno budne. V nekem skladišču varuje avtomobilske nadomestne dele pet gosi; izvedenci jih ocenjujejo kot „najzäne-slivejšo in najhrupnejšo alarmno napravo za zaščito pred vlomi.“
4.5	milijarde let. Znanstveniki pravijo, da je meteorit, ki je padel 8. februarja 1969 na zemljo blizu vasice Pueblito de Allende v severni Mehiki, starejši, kot so vzorci, ki so jih prinesli vesoljci z Lune; cenijo pa njegovo starost kar na 4 in pol milijarde let. Drobcev tega meteorita so doslej nabrali že za dve toni. Dr. Wasserburg g kalifornijskega tehnološkega instituta pravi, da se je ta meteorit razvil pred toliko in toliko leti iz nekdanje sončne meglice.— plinastega oblaka, iz katerega se je razvilo tudi naše osončje.
Trši les. Britanski inštitut za jedrske raziskave Harowell je uspešno preisku-sil nov postopek za proizvodnjo gradbenega materiala in lesa. Les obrizgne-jo s plastično snovjo, nato ga obsevajo z radioaktivnimi žarki. Pri obsevanju se plastična smola spoji z lesenimi vlakni v izredno odporen material, ki je dvakrat bplj trd pa tudi boli odporen pro-kemičnim snovem, vsrka le 10 odstotkov vlage istočasno pa ohrani tudi naravno barvo.
Naj višja stavba. Kanadčani bodo v Torontu do konca prihodnjega leta zgradili iz jekla in betona naj višjo stavbo na svetu. Visoka bo 550 metrov ter bo za 17 metrov prekosila moskovski televizijski stolp v Ostankinu. V tem jeklenem stolpu, ki bo stal 21 milijonov dolarjev, bodo imela upravne prostora poleg radia, televizije in reklamnih a-gencij tudi nekatera industrijska podjetja, ki bodo udeležena pri graditvi tega stolpa.
Zamenjali so vloge. Ideal" zahodnih Nemcev z Adenaurjem na čelu je bil združiti obe Nemčije v eno državo. Ta ideal je pod Brandtom močno zbledel in s priznanjem komunistične Vzhodne Nemčije so socialisti skupaj s svojimi zavezniki liberalci ta ideal zavrgli. Na splošno presenečenje pa so sedaj idejo o združitvi obeh Nemci j vrgli v svet komunisti iz Vzhodne Nemčije. Seveda sl to združitev predstavljajo po svoje: ustvariti hočejo veliko socialistično Nemčijo pod vodstvom komunistov iz Vzhodne Nemčije. -Brandt jim je lepo pripravil odskočno desko. V Vzhodni Nemčiii že pripravljajo osebe, ki bodo prevzele važne državne funkcije v bodoči zedinjeni rdeči Nemčiji.
Vera pri Francozih. Francoski institut SiOFRES, ki preiskuje javno mnenje o posameznih vprašanjih, je napravil preiskavo o vernosti Francozov. U-gotovil je, da je 96% Francozov krščenih, 75% jih veruje v Boga toda samo 36% iih je, ki smatrajo Kristusa za Boga, 21% jih hodi redno k službi božji, '89% ise jih cerkeno poroči in 80% jih je, ki želijo biti cerkveno pokopani. 75% jih je prepričanih, da je kato’i-ška Cerkev važna ustanova.
.. **$+y**s**M
Buenos Aires, 15. 3. 1973 - No. 11
ZVEZA slovenskih mater in ŽENA
prireja predavanje ge. Mire Eckerjeve o
I* roli Somi h sodobno prebrano
Slovenska hiša — 22. marca 1971 ob 17. uri Iskreno vabljene vse matere, žene in dekleta
O B V E S T I I. A
SOBOTA, 17. marca:
V	Slomškovem domu v Ramos Me-jia ob 20. redni občni zbor.
V	Slovenski hiši ob 20. pravljična igra Sneguljčica.
Srednješolski tečaj Marka Bajuka. Ob 15.30 vpisovanje, ob 17 začetna sv. maša, nato sestanek staršev.
NEDELJA, 18. marca:
V	Slovenski hiši ob 16 otvoritvena prireditev slovenskih šol. Najprej svera maša, nato pa igra ¡Sneguljčica.
V	Našem lomu v San Justu ob Id redni informativni članski sestanek.
V	Zavetišču dr. Gregorija Rožmana družabni sestanek. Ob 11 sv. maša, nato asado.
V	Slovenskem domu v San Martinu
po sv. maši redni sestanek krožka SDO. Dekleta lepo vabljena.
ČETRTEK, 22. marca 1973:
Zveza slovenskih mater in žena. Predavanje ge. Mire Eckerjeve o „problemih sodobne prehrane.“ Začetek ob 17 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 25. marca 1973:
Občni zbor Zedinjene Slovenije po »v.
.maši v Slovenski hiši.
Slovenski dom v Carapachayu. Po
sv. maši skupno kosilo.
Slovenska vas. Občni zbor društva ob 3 popoldne.
Mladinska knjižnica
Sporoča, da bo od 1. marca naprej odprta vsako prvo nedeljo v mesecu po mladinski sv. maši in vsako soboto med srednješolskim tečajem. 1
Izšla je prva številka Mladinske vezi v letu 1973. Je ^elo zanimiva in prinaša obširno poročilo o taborenju abiturien-tov srednješolskega tečaja v Bariločah.
Podprimo naš mladinski list in kdor ga še nima, naj si ga čimprej nabavi!
XXVI. REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni odbor društva Zedinjena Slovenija sklicuje XXVI. redni občni zbor v nedeljo, 25. marca 1973, ob 9.30 v prostorih Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires.
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika in preštevateljev glasov.
2.	črtanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo upravnega sveta, nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4.	Volitev novega odbora: upravni svet, nadzorni odbor, razsodišče.
5.	Slučajnosti.
Po določilu 16. člena društvenih pravil bo obenj zbor sklepčen ob vsaki udeležbi, enp uro pozneje kot je sklican.
Z vsemi pravicami se morejo med seboj zastopati zakonci ter starši in otroci. Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali ¡službena zaposlitev. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v kapeli ¡Slovenske hiše sv. maša.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N" 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.149.713	
Redni pouk v slov. šolah v Buenos Airesu bo začel:
1. Buenos Aires: 24. marca ob 9.
2- Berazategui: 24. marca ob 15.
3.	Carapachay: 24. marca ob 14,30. Vpisovanje pa 17. marca ob 15.
4.	Casielar: 24. marca ob 8,30.
5- Ramos Mejia: 24. marca ob 8,15. 6. San Justo: 24. marca ob 8,15.
7- San Martin: 24. marca ob 15.
8. Slovenska vas: 24. marca ob 8,30.
LA ASAMBLEA GENERAL ORDINARIA RE LA ASOCIACION “ESLOVENIA UNIDA”
se llevará a cabo el día 25 de marzo de 1973, a las 9.30 boiras en el local de la calle Ramón L. Falcón 4158, para considerar el siguiente:
ORDEN DEL DIA
l'1 Designación de los socios para refrendar, conjuntamente con el Presidente y Secretario, el Acta de la Asamblea;
.	.. ¡zz&smiiuí
2q Lectura del Acta anterior;
S9 Consideración de la Memoria, Inventario Balance General, Cuenta de Gastos y Recursos, correspondientes al Ejercicio clau-rado el día 31 de diciembre de 1972;
4? Elección de la nueva Camisión Directiva y Revisores de Cuenta. Comunicárnosle que transcurrida una hora después de la fijada en la convocatoria, según reglamento de los Estatutos Sociales, la Asamblea se realizará con el número de los Asociados presentes.
ESLOVENIA UNIDA
Seja Medforganrzacijskega sveta ZS bo 23. marca ob 20. uri v društvenih prostorih. Posebej vabljeni vsi mladinski referenti in vodje mladinskih zborov.
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—j ■ ZDA in Kanada 13 USA dol'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
SLOVENSKA DRUŽINA
išče odgovorno osebo srednje starosti, ki bi ji zaupala skrb za majhno stanovanje v Belgranu. Kuhinja in čiščenje, za eno ali dve osebi, Plača primerna.
Informacije na naslov uredništva Svobodne Slovenije
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
■■■■■*f«**ISl*SiB§*ifii*BiiSBBS(l«*BBBBBBBBBBBBBB
JAVNI NOTAP
FRANCISU® RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ v Slovenski hiši v Buenos Airesu
Vodstvo Sloventskega srednješolskega tečaja sporoča vrem dijakom, staršem, društvom in organizacijam
koledar *a leto 1973
17. marca ob 15.30 vpisovanje, ob 17 začetna sv. maša nato
sestanek staršev.
31. marca ob 15.30 prvi dan pouka, nato pa ob isti uri:
14. aprila, 28. aprila, 12. maja 26. maja, 9, junija, 23, junija,
7, julija, 21. julija, 28, julija, 11. avgusta, 25. avgusta^ 8. septembra, 22. septembra, 6. oktobra 20. oktobra; 3. novembra: izpiti,
17. novembra: sklep.
lIHIIMIimillllllimiUIIIIIIIIIIIIIIIIIHUHIIIimilllllHIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIUHIHIimilUlll
a	S
m	m
3	■
Zopet bo prijetno in domače, ko bo v nedeljo, 18. marca
a'	■
h	m
DRUŽABNI	SESTANEK	1
v zavetišču dr. Gregorija Rožmana
I	S
Začetek	ob	11	s	sveto	mašo,	nato	asado.	■
i	i
Pa ne samo prijetno in domačej tudi zanimivo in veselo bo, ko boste
videli,	kako	gradnja	lepo napreduje.	;
Pridite, ne bo Vam žal.
Odbor Zavetišča dr. Gregorija Rožmana
ČLANE IN ČLANICE
Vzajemnega podpornega sklada Slovenskega doma v San Martinu opozarjamo, da je treba letni prispevek v znesku 20, novih pesov plačati do Sl. marca pri odbornikih sklada (gg. R. Ribnikar, Telič in Ziherl).
*«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
I '	' . ■	,	/	.	;	. ■ - -	\ ,	... • ; ■;
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
■«■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■i•■■■


■■■■■■■■■BBBBBBBBaa»«iHHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB*
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA MUEBLES
Podružnice
CARLOS SPEGAZZINl
SAN JUSTO Almafuerte 3230
Frente Estación EZEIZA T. E. 295 - 1197 Ruta 205
Električni aparati
Izključni zastopnik: Hitachi - National - Crown _ Ranser- Panoramic bia — Westinghouse' — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti Kerna
_____________________________________________________________________________________________
Vseh sedem palčkov
PRISRČNO VABI, DA OBIŠČETE V SOBOTA, 17. t. m. OB 8 ZVEČER
ALI V NEDELJO, 18. MARCA
Sneguljčico
V DVORANI ¡NA RAMON FALCONU
SLOVENCI IZ MENDOZE
čutimo prijetno dolžnost, da se zahvalimo Zedinjeni Sloveniji, Slomškovemu domu ter ostalim domovom in organizacijam in vsem, ki ste kakor kol; pripomogli, da se je tombola za Slovenski dom v Mendozi z vašim velikodušnim sodelovanjem pripravila s tako odličnim uspehom tudi zaključila.
Dirušttvo Slovencev v Mendozi
Zgodila se je božja volja, da nam je dne 24. februarja nenadoma poklical k sebi v 23. letu starosti našega preljubega sina, brata vnuka, nečaka in bratranca
Petra Grošlja
Pokopali ¡smo ga dne 26. februarja na pokopališče' v Guaymallen. Iskreno se zahvaljujemo dušnemu pastirju g. Jožetu Hornu za darovano sv. mašo' v hiši žalosti, opravljene molitve in vodstvo pogreba. G. župniku O- Morenu za opravljene molitve in v srce segajoče besede. Gospodu župniku fare Toteru za opravljene molitve. Iskrena zahvala vsej slovenski mladini, višem družinam in vsem, ki so nam stali ob ¡strani v tej težki uri. Vsem kropilcem, darovalcem vencev in vsem, ki so našega nepozabnega Petra spremili na njegovi zadnji poti. IJskrena hvala gospodu Ladu šmonu za lep poslovilni govor ob odprtem grobu.
Molimo za dragega Petra!
Žalujoči:
Miha, ata; Marija, mama; Lenka in Katarinca, sestri; Stanko in Joško, brata. Marija Grilc, stara mama, ter ¡strici, tete, bratranci in sestrične.
Mendoza, Slovenija, Buenos Aires, Misiones, Chile,
Nemčija, 26. februarja 1973,
Pri 'svoji hčerki v Londonu je po kratki bolezni dne 8. marca 1973 v 82. letu starosti odšla po večno plačilo naša draga mama, stara mama, tašča in sestra, gospa
Gabrijela Jonke roj. Tomc
vdova po javnem delavcu Jožetu Jonke ju.	..
Pokopalj smo jo na pokopališču v Londonu.
Vse, ki so jo poznali, prosimo, da se je spomnijo v svojih molitvah.
hčerka EmiBja poročena Nowak v imenu vsega sorodstva
London, 8. marca 1973.
5. TRARICONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI
v Castelarju
v nedeljo, 8. aprila 1973, ob 16 popoldne
Podprite velikodušno gradnjo novega slovenskega doma na Pristavi. Kupujte tombolske tablice, darujte dobitke, udeležite se tombole!
Društvo Slovenska Pristava, Castelar