List 36. Tečaj XXXIV. spodarske, obrtniške * Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarcici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. r 1 Ljubljani sredo septembra 1876. Obseg: O Ljubljanskega barja osuševanji. (Konec.) Rujava voda zlata voda. Žlahno sadje po odrezanih mla- dikah. v Gradcu. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) Nova c. k. obrtnijska šola Nekaj o šolski disciplini. Postava in službeno navodilo za c. k. žandarstvo v našem cesarstvu. Pa le zopet prazno delo ! Mnogovrstne novice. Tri dni na Koroškem. (Dalje.) Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari Ljubljanskega barja osuševanji. (Konec.) Do najnovejše dobe so vsi kulturni tehniki enako mislili, da se namreč jezero dá odtočiti, ako se mu na pripravnem mestu predere jez ali breg, ter da bi s takim potom posušena jezerska globanja res tudi vedno ostala suha, zato bodi prekop ali predor tako storjen da je njegov prekroj (profil) na vse strani primeren jezerskim dotokom. Zadnja leta se je tudi od tega načela odstopilo pri osuševanji Ljubljanskega barja, katero je kar dlje tçm podobnejše presihajóčemu jezeru; kajti zdaj se reže vo-dotoč C oru o vec, kateri od začetka do konca gre po močvirski globánji, a ne konci (vsaj) blizu predvorov, zdelovanji tega vodo- kakor uči pamet in potreba. toča ni vredno besedice potratiti; samo to bodi rečeno da stavbeni tehnik v svojem poslu tako počenja, kakor da bi ne mislil narediti vodotoča, nego zasuti Ljublja-nici strugo, ki je vže zdaj preozka. Ta vodotoč se 8500 metrov daleč vleče po naplavji, v katerem je glina, pesek in prod. Ker ima Cornovec strme bregove in ozko strugo, zatorej tekoča voda vse te prhke 7 in rahle plasti hoče naglo omajati, in preveč ne rečemo ako trdimo, da po tem poti v Ljubljanico more spla-vati do 80.000 kubičnih metrov, katerih se dobra polovica ustavi v blatu in prođu po strugi tesne reke. To vedno zasipanje bode Ljubljanico nazaj do Vrhni ke napenjalo, kakor jéz, ter množilo povodnji, a ne manj-šalo. Za tega delj ta vodotoč močvirskej zemlji na-koplje baš tisto preglávico, katera se z njim odvrača. Dolžnost je, na vsa usta povedati, da, kedar se Cor- novec dodela, bode o povodnjih še bolj nego li do zdaj Goriški itd. močvir, katerega s tem zalit ves Belški vodotočem njegovi mojstri spet res jako čudno in smešno ce ne žalostno, osusavajo 7 v WWâVUWUVj UWWUM F Uj V • Iz tega, kar smo do zdaj rekli A« vu^w J aui OLUU Vi\J u KJL Ckj JL uau J UII16J6 VOai\ J U a j^i^tv^ui^g« uguua ^ vvimu * v^vcv j v» «uaj ^ »v jv «w^^jv» ^v Cornovec barja pri Goricah in Belkah ne bode vodinj poplavila zopet velik del močvirja in popolnoma po- vsak da hala osuševalna delà 7 to je y od 1865. leta do letos ; y voda povprek eno leto po 10.000 gold, naredi kvare kar ni preveč šteto, vidimo, da so močvirci v teh letih škode trpeli za 250.000 gold. * Ako bi pa samo z obrestmi onih novcev y ki so v hranilnici naloženi, se začele delati osuševalne y naredbe ter se iztrebil nasuti pesek iz Malega Grabna in Gradašice, posekalo se drevje in grmovje po Gru-barjevem vodotoci, ter se ne bi dala nikomur dovolitev takih naprav, ki vodi branijo hitro odtekati, potem bi povodenjska škoda tako padla, sebno čutil. da jo málokdo po- Setev je letos bila uže trikrat uničena ter bati se J é te nesreće tudi četrtic **), a vrhu vsega tega se go- spodje močvirski osušniki ne predramijo! Ne vemo, cesa še čakajo? Močvircem ubogo malo pomagajo nabrane milo-ščine, katere vsakoletno nesrećo samo v tistem hipu nekoliko^olajšajo, a je nikakor ne morejo v kořenu za-dušiti. Ce se o močvirji marsikaj zdatno ne predru-gači, se močvirskega kmeta blagovitost ne more okrep-čati y marveč vsakako mora propasti vse obdelovanje tega zemljišča, od katerega bi se po pravici nadejati bilo toliko prihodnje rodovitosti. Ta kratki popis, kakošno je barje, ne meri na ni- v nauk bodi tištim kakoršne enostranske koristi, nego > kateri mislijo, da z dodelanim Cornovim vodotočem bode doděláno tudi osušenje celega močvirja. Tudi smo s temi vrsticami slavni deželni vladi hoteli. v roko podati pripomočke, s katerimi bi letošnje žalostné dogodke mogla odvrniti za vselej, ter měnili smo državi storiti ljubav 7 ker .)eJ y ako se naštete zapreke čisto odpravijo, ne bode potem nikoli treba povodnjikom dajati podpore. Več močvircev, katerim povodnji delajo kvaro. * Tolika škoda je zadela mocvirje v ze pred povodnijo preteklega tedna ; veliko veča pa je zdaj , ko je zadnja po- branil zaliva ; zatorej pametneje bilo, z vodotoči, končala v mnogih krajih krompir in fižol. Gledé na povodnje , \ T • 11* • M 1 m « • 1 ■ 1 , « 1 • i V • • V • • _____V kateri bi šli prémo (naravnost) v Ljubljanico, to zemljo ki zadnja leta vsak hip pokončujejo mocvirje, mora se pač osušati, da bi se potem konči (vsaj) polovično obdelo- reci: „Roma deliberante Sanguntum perit!" VroA vala; kajti ob sedanjih hidrografskih razmerah ni odvrniti od nje vse povodnji. Letošnje povodnji so storile najmanj do 150.000 od kar so ne- » ** Vred. Žalibog da se je to přetekli teden, kakor smo gori rekli, že zgodilo ! Vred. gold, kvare, in ako rečemo, da od tedaj V V 7 puscavi ? Naj bi tedaj ta opominj ne bil glas vpijocega v Vred. 286 Rujava vođa zlata voda. Večkrat sem že marsikoga slišal govoriti : „no, je pa rujava voda Kar pa se tiče sadu od žiahnega drevesa odrezanih mladik, morem že zdaj si. kmetijski družbi to poročati, česar sem se na vrtu posebno za napredek sad- moral zeló dež iti v zgornjih krajih, da teče tako jereje vnete gospé Nolijeve tukaj v Orehku prepričah TT a /-i r i Ci J^J gp g n U 11 Irrit r] i »rv* In ri rr A/l /v ___x XT _ 1 * "___ — * 1 _ ___ Î__ * _ 1 ^ • f II _ ± + • 1 pa srce boli, ko vidim tako vodo Gospá Nolijeva si je neko jablan o iz Trsta naročila brez dobička iz naših krajev teči v druge dežele. Več- katero je na svoj vrt vsadila, mladi ke pa krat se namreč primeri, da dolgo ni dežja; pride pa 9 J ki 80 se od te jablane odrezale, so se v zemljo vsadile in lánsko ura, nastane ploha, dež lije kakor iz škafa, pomije leto smo pokusili sad tega drevesa, ki je izrastlo iz arvi in . ves, prah raz potov, potoki se naraščajo, studenci se od- odrezane mladike , ki je bil po okusu, po uc^vi Jpirâjo in v velikih valovih dere Sava naprej. O, koliko debelosti popolnoma sadů od drevesa iz Trsta prine-dobre gnojnice je v taki vodi, a ni ga člověka bi je vsaj nekoliko nalovil ! 9 ^^^H Na noge. kmetovalci! ne senega jednak. Ali bo pa tudi drevo , katero bo iz- pustimo brez dobička teči memo nas take, rekel bi „zlate vode M Ne bodimo preleni, ko vidimo tako ru- prihodnost. javo vodo, in hitro idimo donje, da je nalovimo, koli rastlo iz mladike od žiahnega dom aćega sadnega drevja odrezane, tudi tako žlahen sad rodilo, bo učila M. Kalan. kor mogoče. Ce imas blizo nje travnik, skopaj grape in napelji jo, da ti namaka travnik ; — če pa ga nimaš Kmetijski zgodovinski blizo vode, naloži sode na voz, hitro vpreži živino in spomini vsega sveta hiti po njo in napolni sode ž njo, in videl bodeš pelješ „ času se zlato vodou. Pelji jo > na travnike, in da v kratkem bo obilno poplačal trud. Kdor se morebiti posmehuje mojemu nasvetu skusi 9 i naj in potem naj mi pošteno pové, ali je moj svèt smešen ali hvalevreden. Vsaj je že sv. Pavel rekel 9) vse poskusite, in z Dovjega. kar Je dobro, to obdržite" ! Miha Lakota. Dne 26. Leta vred jen i po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca avgusta. Žlahno sadje po odrezanih mladikah izrejati. 27 1819. je bil rojen princ Albert Saksonsko- Co- burški, soprug kraljice Angleske Viktorije, za povzdigo kmetijstva mnogozasluženi mož, osnovalec svetnih razstav (umri leta 1862). 1860 je V „Novicah" od 12. julija t. 1. sem citai, da M. Kozin, bivši grajščinski vrtnar v Ravnah na No-tranjskem, si. kmetijski družbi Ljubljanski poročal, kako se sadno drevje po odrezanih m 1 a d i k a h odgojuje. Tudi jaz sem na imenovani način nekoliko že poskušal sadno drevje odgojevati, pa vspeh te poskušnje mi dozdaj še ni popolnoma zadostoval, kajti suša, burja in zimski viharji so mi veči del v drevesnici nasajenih mladik vničili. Da se pa drevo more po odrezanih mladikah odgojiti, to je istina'*1') in to je tudi M. Kozin dokazal s tem , da je si. kmetijski družbi na imenovani način 28 1719 je strasna to ča pobila polje okoli Lipskega, ki je za poldrugi milijon škode naredila, se je začela trgatev v Burgundu na Francoskem; to leto bilo je eno najbolj suhih poletij > ki jih svet pomni; žito v tem letu 29. 31. ni dozorelo, ampak le zvenelo v klasji. 1811. se je ustanovila družba kmetijška v Brni na Moravském. 1699. je Holandiški governer van der Stell svoji hčeri Konstanciji na čast, zasadil prv i vi- odgojena drevesca na ogled poslal. ečern pa vendar, da je bolj gotovo, sadno drevje r l- iz pešek in koščic odgojevati, kakor pa po odreza- nih mladikah, kajti na prvi način že prvo leto drevesce naredi precej velike in močne korenine, katere stalnost bilfe dobro obdržujejo in tudi zadosti redilne hrane za daljno razvijanje iz zemlje dobivajo. Ako se pa od žiahnega drevesa odrezana mladika v zemljo vsadí no gr ad v Kaplandiji v Afriki. Meseca septembra. 1860. je bila prva razstava kmetijskih del kov v Petrogradu na Ruskem. 1867. je bila prva razstava mlekarstva in sirarstva v Bernu v Svíci. (Dalje prihodnjič.) • prvo leto ozelení in v zemlji se mladiki naredijo silno majhne sesalke, katere pri burji ali v viharju ne morejo stalnosti obdržati, pa tudi vsaka suša mladiko Obrtnijske stvari. Nova obrtnijska sola v Gradcu. vnici > če se jej redno ne priliva. Ako se hoče po odrezani mladiki drevo izrediti, je treba, da se k mladiki v zemljo vsajeni količek vsadí, da mladike veter ne omaje t zdatno državno podp se začne 16. oktobra obrtnijska šola (Werkmeisterschule) v Gradcu za nauk v stavbenem (zidarskem) k o d e 1 s t in poleg tega se jej mora pri najmanjši suši že prihvati. Zraven tega pa mora biti še posebno dobra zemlja, katera ima v sebi zadosti redilne hrane. mentalnem obrtniist u s z 1 tem pa, da po svoji skušnji v izrejevanji sadnega drevja sejanju pešek in sajenju koščic prednost dajem, nikakor ne zametujem izrejevanja sadnega drevja semestri in v orna semestrom. Zraven enega vodje in dveh predstojnikov izvedencev v stavbah in ornamentih bode ta šola imela po odrezanih mladikah. Mogoče, da nam skušnja učiteljev in 3 asistente. Ňamen njen je, dejansko (praktično) izučiti mladino v stavbah (zidarstvu) in ornamentalnem obrt- v prihodnje v izrejevanji sadnega drevja po odrezanih mladikah dober vspeh prinese. nijstvu. to šolo se 8prejmó mládenči, ki so dovršili ljudsko solo; še koristneje je pa, Če mladenci po dovr- * Hvala za to poročilo, ki kaže, da je vredno nadaljšnih šeni ljudski šoli so kaki 2 leti učenci bili pri kakem preiskav in skušinj o izrejevanji sadnih dreves po mladikah, moj stru omenjenih dveh rokodelstev, kajti kar je vrtnar Kozin zopet obelodanil in potrjuje neki gosp. potem jim bode nauk v tej šoli prav korišten, da se v William Ossenkop na Dunaji. Častiti bralci naj beró nji izurijo za mojstre (Werkmeister). Učenci stavbe- obravnave odbora kmetijske družbe v današnjem listu. Vred. nega rokodelstva se imajo obrtnijske šole po 2 leti. leta učiti, učenci splošne Nauk je v nemškem jeziku. Iz državne blagajnice je za učence te šole dovoljeno 1000 gold, za štipendije, katere se bodo razpisale po začeti šoli. V pisanje učencev v to šolo traja od 12. oktobra do 2. novembra t.v 1. v pisarni šolskega vodstva (Pfei-fergasse Nr. 1). Solnina, ki se polletno naprej mora odrajtati , znaša 3 gold., vpisnina v šolo pa 1 gold. Učenci, ki z ubožnimi spričali dokažejo revščino, se oprostijo šolnine. — Mládenči, ki stopijo v zidarsko šolo, se bodo pri vstopu podvrgli preskušnji, da se po svojem znanstvu vvrstijo v 1., 2. ali 3. semesterski kurs. Kdor ves šolski program želi prav natanko iz-vedeti, ga brezplačno dobi v pisarnici obrtnijske družbe (Gewerbeverein; v Gradcu. Je li prav in dobro, da so se telesne kazni, sosebno šiba, iz šole odpravile, in kakošni so iz tega izvirajoči nasledki? To vprašanje se čuje od več strani. Dandanes vse napreduje, ali bolje rečeno, po „napredku vpije"; a žalibog, da moramo napredek ve-činoma slabému, ne toliko dobrému pripisovati. — Staro in skušeno, na človeštvo dostikrat dobrodejno vpliva-joče, dandanes ne veljá več, meče se med staro, zaru-jevelo šaro in nadomestuje se z novim, mnogokrat niti piškavega oreha vrednim. — Al to nič ne dé; da je le iz dobe psevdo-liberalizma in maslo njegovih očetov — pa veljá! — bodi-si tudi le za malo časa, pa na veliko kvar človeštvu ! Tudi z novo šolsko postavo, ki ima, odkritosrcno rečeno, ubogo malo dobrega in praktičnega na sebi, mislilo se je revnemu ljudstvu na noge pomagati, ter ga mahoma križev in težav rešiti, ki ga zarad same nevednosti (?) tarejo. — Pa, kakor vspehi kažejo, šol-stvo po novih postavah ne napreduje tako lepo, kakor se od neke straní vpije, kljubu temu, da učitelji mnogo več podučujejo, kakor so v stari šoli podučevali. Kaj je pa vzrok temu? — Izmed velike grmade vzrokov, ki bi jih o tej zadevi mogel navesti, povem naj le dva, in sicer glavna. Prvi je: preobloženje mladine z učnimi predmeti. (O tem hočem drugi pot, ako bode „Novicam" po volji, obširnejše govoriti. Pis.*) Drugi pa je ta, da je mladina, odkar je raba šibe v šoli prepovedana, od leta do leta bolj neubog-ljiva, srborita in razuzdana. -— „Pa" — slišim odgo-varjati — „odprava telesnib kazni, to je, šibe mora vendar le marsikaj dobrega za-se imeti, kajti večina pedagogov in druge inteligence se je za nje odpravo iz šole izrekla." Res, da se je izrekla! Poglejmo, kdo so pa tisti pedagogi in kdo je tista inteligenca, ki je naučnému ministru to nasvetovala? No, to so možje, ki mladine čisto nič ne poznaj o, ki se z odgoj o otrok, bodi-si svojih ali tujih nikdar pecali niso, katerim se še sanja ne, kaj se pravi celo čedico otrók, sto, dvesto ali pa še več podučevati, med katerimi ste dostikrat dve tretjini srboritežev in neubogljivcev. Taki možje, v družbi z nekimi šolskimi predstoj-niki in miloihtečimi, zasobnimi, humanitete kipijočimi pedagogi, mislili so svojo modrost svetu s tem pokazati, da so naučnému ministru v ukazu od 20. avg. 1870. pod §. 24. navedene disciplinarne pripomočke nasveto-vali, šibo pa popolnoma odpravili, ne gledé na to, kaj porekó k temu oni, ki se morajo većino dni svojega življenja s podučevanjem srboritih otrok vkvarjati. Ne rečem, da bi v zgorej omen jenem §. navedeni disciplinarni pripomočki pri neka ter i h otrocih ne za-dostevali; ali nasproti moram pa tudi konstatirati, da ovi pripomočki pri otrocih druge vrste ne izdajo prav nic in ne veljajo prav nič. Oglejmo si pa še malo nasledke, kisev šolah in pri mladini sploh prikazujejo , odkar so se telesne kazni iz šol odpravile. Znano je, da odkar se je po šolah raba šibe pre-povedala, s šolsko disciplino, posebno v prenapolnjenih ucilnicab, jako slabo stoji. Kaj pomaga, če učitelj še tako oČetovsko svari, opominja, prosi, žuga, ako se pa hudobnih butic često-krat vse to nič ne prime ! — Kaj pomaga še tako dobro in temeljito podučevanje, ako pa većina otrók iz same hudobije nauka ne posluša, se odkazanega na pamet ne nauči in danih nalog, naj si bodo tudi redke in labke, ne izvrši? In zakaj ne? Samo zatega del ne, ker hudobneži vedó, da se jim šibe treba bati ni, za druge kazni pa ne porajtajo nič. — Se ve da, taka sodrga s časom tudi marljive učence več ali manj okuži, jih spridi in v učenji zadržuje. To je tudi večina ljudskih učiteljev kmalu po vpeljavi novih disciplinarnih pomoČkov sprevidela, da brez šibe bode nemogoče pravo disciplino in red pri otrocih obdržati, zatoraj se je že leta 1872. splošni zbor Avstrijskih učiteljev za zopetno vpeljavo šibe v šolo izrekel. Ni veče nespameti kmalu, nego te, učitelju se mladini premehkemu kazati. Nič ni tako inhumannega nego humaniteta, s katero se vsake baže nerednosti in vrto-glavosti z nekim dopadajenjem , potrpljenjem in odpu-ščanjem pobotati ali odpraviti skušajo. Većina izpride-nib ter tako rekoc izgubljenih ljudi ima svojo žalostno osodo pripisovati premehki, napačni odgoji otro-8 k i h let. Siba bila je in bode za trdovratne, neubogljive ter nagajive otroke, kakor tudi za neke prestopke in hudobije po njih učinjene — ume se samo po sebi zmerno rabljena — najbolji odgojivni pripomoček, kateri se, v pravém času in primerno vpotrebovan, bolje sponese kot vsa druga pedagogična modrovanja. Poglejmo, kar se rabe šibe v šoli tiče, v přetekle čase nazaj, kaj najveljavniši pedagogi o tej zadevi mislijo in pišejo. Pestaloci, ki je mladino čez vse ljubil, pravi: „Siba o pravem času in zmerno rabljena, je gotovo dober odgojilni pripomoček. Napačna je misel onih, ki hočejo pri otrocih vse le, bodi-si z lepo besedo ali z svarjenjem popraviti. Motijo se oni, ki z samo resno ali oštro besedo hudobno voljo in želje otrok brez te-lesnih kaznih brzdati mislijo" itd. Disterweg pravi: „Trdovratno laganje, kljubo-vanje kakor tudi kradež, nespodobnosti morajo se s šibo kaznovati." Ce lier pravi: „Telesne kazni so jako potrebne in koristne, in ako bi se te iz šole izpravile, bila bi to ne le velika kratkovidnost, temveč velika nespamet. Vsako stanovitno kljubovanje, vsaka hudobija in laž, vsako nečisto dejanje, tudi nesnažnost naj se s šibo, pa oštro kaznujejo." Dr. Leidenstucker piše: „Glasno naj bode tukaj načelo izrečeno, da mi, neomehčani po tarnanju milo ihtečih pedagogov, strogo na sodnijski kazni držimo, in kjer poduk, opominjevanje nič ne zdá — te- lesno s šibo kaznujemo." Tako pišejo veljavni pedagogi, izmed katerih sem 288 zavzeti, tukaj naštevati bilo bi predolgo pa tudi nepotrebno. Posebno napacna se mi zdi misel onih „naprednja-kov", ki pravijo, da se kaznovanje s širjajočo kulturo ne strinja — da je barbarstvo ! Kaj pa je veče barbarstvo: ali to, da se b u do bij a s šibo zatira in odpravlja, ali pa to, da se v enakih zadevah šiba ne rabi? — Al skušati, naše psevdoliberalce o tem prepričati, da je za napredek kakor tudi za javno moralo velika škoda od-prava šibe iz šole, reklo bi se z rešetom vodo zaje-mati. Takim Jjudém nasvetoval bi le, naj bi se za kake tri tedne v polně, da ne rečem, prenapolnjene šole podali podučevat, kmalu bi prišli do spoznanja, da brez šibe se prava disciplina ne more vzdržavati. Za dobro odgojo svojih otrok vneti stariši dosti-krat sami učitelja prosijo, da naj, kedar ie treba, pri otrocih nikar šibe ne „špara". Ja, stariši bi mogli naj-več k temu pripomoći, da bi bila šiba v šoli čedalje manj potrebna, pa žalibog, da je to vecinoma drugače. Da otroci dostikrat popolnoma razvajeni v šolo pridejo, to se ima materam zarad napačne odgoje že v prvih otročjih letih pripisovati. Otrok, komaj ene dni star, že se po rokah vujsa, ziblje in okoli prenaša. Tako razvajen si pozneje vse njemu priležno ali dopadljivo z vpitjem pridobiti zna in vé. Trmoglavost, klubovanje itd. se sčasoma vkoreninijo in ni tega dolgo, ko so stariši in drugi vsled napačnega dovoljenja in odnehanja sužnji otroka. Vse neporednosti se potem otroku pregledujejo in s tem opravićujejo, da se pravi: „E kaj, saj je še otrok, še nima pameti, bo že bolji in drugači, ko enkrat k pameti pride." Taki stariši mislijo, da se pamet v otroških letih ne razvija in budi, ampak, da pamet v nekem gotovem Času otroka sreča, potem je pa vse dobro in prav. Da! dosti starišev je, ki pri svojih malih otrocih laž in krádež za smešne reči imajo, ali se še celó hva-lijo s takimi čini, misleći si: „kako je vendar moj otrok prebrisan in „kerlc"! Ko pa pozneje tak „kerlc" kot tat, ubijalec ali zarad kakega druzega zločinstva pride sodniji v roke, takrat tarnjajo nespametni stariši nad osodo, ki jih je s tako hudobnimi otroci obdarovala, ne spoznavši, da so si po večem sami tega krivi. Razvidno je iz vsega tega, da napačna, premehka otroška odgoja v prvi vrsti po nespametnih stariših, učiteljih, posebno materah, je kriva nad pokvaro toliko in toliko značajev, kateri v poznejših letih toliko hu-dega v človeški družbi učinijo. Mislil si bode ta ali drugi častitih bralcev, da sem gotovo velik prijatelj „batin in šibe", ker za-njo tako gorko govorim. O ne ! Bog te sprimi srečni čas , ko bom jaz in vsak učitelj reci mogel: „Siba je v šoli popolnoma nepotrebna." — Kč. Nove postave. Postava in službeno navodilo za c. k. žandarstvo v našem cesarstvu. Posebni propisi o tem, kako vesti se žandarjem. (Dalje.) Postava o uredbi žandarstva (§. 13) našteva tište slučaje, v katerih sme žandar orožje rabiti (orožja poslužiti se). Vendar je tudi v teh slučajih žandarjeva dolžnost, samo po tem, če rahlejši pomočki ostanejo brez vspeha, — in še takrat kolikor je mogoče varujoč člověka — poprijeti se orožja. Torej je ondukaj , kjer razmere to dopuščajo, najprej porabiti manj ne varno orožje (sabljo ali bajonet) ; tukaj odločuje to, ima li prestopnik sam orožje in kakošno, ali ga nima. Kedar se mu kdo uprè ali se ga loti, mora žandar pred vsem drugim misliti na to, kako bi tistemu člověku vzel zmožnost upora in oziroma pobega. Po le-tem je tudi — kolikor bode koli mogoče — prevdariti porabo in namero orožja, da se — če je le moči — člověku življenje ovaruje in drugih oseb življenje v nevarnost ne pripravi. Kedar koli se žandar posluži orožja čez to pravico, odgovoren je za ta prestop. Kedar oblastvo ne potřebuje žandarstva za kaka posebna službena opravila, dolžnost je žandarstvu, ob-hajati (prepatrolirati) okraj, na podlogi njegove razde-litve, kakor jo za patrole službeno oblastvo ukrene po dogovoru z oddelnim poveljstvom. Ta služba se mora opravljati po dne vi in pogla-vitno po noč i ter brez ozira na vreme. V navadnih okolnostih zadosti je po en mož za patrolo, in samo, kjer je v večo varnost potrebno, kakor na pr. po ne-varnih krajih, kodar se je kakega posilstva bati, in pa po noči utegneta se za eno patrolo vzeti po dva žan-darja in po okolnostih še več. Prehajati mu je dotični kraj z veliko pazljivostjo na vse strani, prisluševati na vsak hrup, vek ali klic na pomagaje ter po okolnostih kreniti v tisto stran. Preiskuje naj gozde, klance in soteske, jame, kjer pesek in brebir kopljejo; in druga skrivališča ali zakotja, a vrača naj se praviloma po drugi poti ; pri teh obhodih se ne sme edino velike ceste in glavnih poti držati, temuč udari naj jo tudi po stranskih potih , bližnjicah in stezah, a včasih celó po neobhojenih mestih. Sosebno pa se morajo pridno prehoditi ceste in kraji, po katerih ni varno. Kedar je žandar zapazil kaj tacega, kar se mu šumno zdi, pa mu stvar še ni gotova ali izvestua, sve-tuje opreznost, vstopiti se kolikor je mogoče blizu in tako, da ga nihče ne vidi, ter nekoliko časa opazovati vse, kar se godi, dokier se do dobrega ne prepriča, kako je stvar v resnici. Samo po sebi se razume, da mora žandar tedaj, kedar je nevarnost v odlogu, ma-homa poprijeti se delà, da odvrne ali vsaj umanjša kvar ali škodo, ki komu preti. Sploh mora se žandarju povsod in za vsegdar naložiti ta dolžnost, da kolikor je le mogoče previdno ravná; z ene straní mora on paziti se vsake prenaglice, a z druge straní zadeti pravi trenotek, v katerem se loti delà. Hladnokrvno mu je razumeti in zapomniti vse glavne in pritične okolnosti, ker bodo naznambe njegove sodiščem potrebne v popolno poizvedbo in dopoved, kako je stvar bila. O svojih obhodih imej žandar zlasti oko na samotne krčme, ki so v slabém glasu. Ako v taki pivnici najde člověka, ki mu se s kakega po3tavnega vzroka vidi sumljiv, naj mu velí pokazati svoje izkaze, in ako mu se potrebno zdi, naj ga prime. Ako žandar naletí na člověka, pri katerem ni po-stavnega vzroka, da bi se zaprl, ki mu se pa vsled izdanih iskavnih listov ali iz druzega razloga zdi sumež- ljiv, naj ga spremi do najbližjega oblastva, kjer bode primoran izkazati, kdo je. Pri tem je spraviti bajonet ter zdržati se vsega, kar v zagotovitev namena ni brezuvetno potrebno in bi lahko vredilo (žalilo) člověka, o katerem pozneje utegne na dan priti, da je suma čist. Sploh je strogo delati razioček med privodom (pripeljanjem) in spre-vajanjem. Gledé po po tni h ljudi, ki žandar — okolico prehajaje — na nje naletí, naj ima pred očmí, kar piše tujska policija, ter se žandarju tù 09tr0 zatrjuje in v spomin vtiska, da zastran potnih listov (posov) dani 289 policijski propisi neovirani prehod po notranjem monarhije ščitijo in branijo, da torej brez trdnega suma popotnikov, naj bodo katerega koli stanů, ne sme ustav-ljati, da bi pokazali svoje potne izkaznice. (Konec prihodnjič.) Politične stvari. Pa le zopet prazno delo! Početje Evropske diplomacije o zadevah na slovanském jugu nas je vedno zanimalo; že leto in dan sledimo s pažljivim očesom spletkarijam — ne, da bi pri-čakovali kakega pravega vspeha, ampak tako , kakor gledaš za kako kviško zagnano rečjo, ne, da bi vČakal trenutka, kedaj bo v zraku se zgubila ali celó do solnca priletela, ampak le iz radovednosti, kdaj in kje bo zopet na zemljo padla in kaj se bo ž njo zgodilo: bo li razbila se sama ali pa naredila luknjo v tla? Tako, in nic drugače smo gledali za Evropsko diplomacijo. Da ne bo nič opravila, to smo že prej dobro vedeli, kajti gozd se ne dá sekati s koso, niti skala razbiti z lesenim kijcem; vendar nas je gnala radoved-nost, kedaj bo diplomacija prišla do spoznanja, da se po njenih uzorih ne dá nič opraviti, in zato se lotila te reči na pravem koncu. In glej ! včakali smo ta čas, zdaj je diplomacija ondi, kjer je bila; oboji, Turki in kristijani, so odločno odgovorili, da ne marajo za posredovanje njeno, ker pod takimi pogoji, kakoršne jim je ona izdelala , ne morejo sklepati miru, in ga tudi sklepali nikdar ne bodo. Med njimi ni boj skušanje z orožjem za to, kedo je močneji, niti za kako denarno odškodbo, kakor jo je morala na pr. Avstrija 1. 1866. Prusiji plačati, marveč ta boj je za vse, kar člověk ima, namreč za pravice éloveške, za vero in svobodo. Turek ne odjenja, dokier ne vrže „upornikov" (kar so po njegovih in še drugih mislih tudi Srbi in Crnogorci), on ne stori mirú, dokier mu niso vsi „gjauri" na milost ali nemilost izročeni, da ž njih lahko „škopo reže" ali usnje delà. On je te misli, češ: „Dozdaj je smel „gjaur" pri nas dihati in vodo piti, zdaj pa , ko s tem ni zadovoljen, bom ž njim ravnal strogo po koranu ; če noče po-turČiti se, bo zá-me délai ali pa glavo doli." O teh „dobrih" Turških namenih so pa vsi — Srbi, Crnogorci in ustajniki — dobro podučeni, njim bi bil tedaj mir, kakoršnega jim diplomacija ponuja, toliko, kakor nova in to še hujša sužnost. Že ko so boj pričeli, bilo jim je geslo: zmaga ali pa smrt; gnal jih je duh slovanski, želja po svobodi člověku pristojni in popolno naveličanje dosedanjega trpljenja. Da bi toraj mir sklepali, dokier le še v kakem kotu vidijo kako nevarnost za-se, dokier marveč sami ne ponižajo Turka tako, da ne bo mogel jim več nevařen biti, ne bodo odložili orožja drugače, ako bi bili s silo k temu primorani. Zdaj pa je vojna sreča, hvala Bogu, posebno zadnje dni tudi Srbom stanovitna, in ker so Turke precej hudo potolkli, se jim nič ne mudi, sklepati mirú. Odgovor Evropskim vladam je bil tedaj ta: „Dokier niso Turku podložni kristijani popolnoma osvobojeni njiho-vega jarma, to je, popolnoma ločeni od Turčije, se bodo ž njimi vred bojevali Srbi in Crnogorci do zadnje kapljice krvi." Ta odgovor je menda zmodril Evropsko diplomacijo ; morda zdaj spozná, da pri teh narodih je njena modro3t pri kraji, — da se je popolnoma zmotila ne poznaje pravih razmer med Turki in od njih odvisnimi Slovani. Zdaj je diplomacija zeló zmešana; ona sama ne vé prav, kako bi se te vrele kaše iznova lotila, ker skonča ni vedela, da je tako vroča. Ob enem je namreč spoznala, da Turek, čeravno že na smrt bolan, vendar še brca in brca, in da, predno pogine, utegne še koga prav občutljivo zadeti. S kratka: zdaj je precej jasno to, da Turek, predno pogine, utegne nevařen biti še celó Evropi ali vsaj svojim bližnjim sosedom. To sprevidi z nami vred na milijone ljudi, ki globokeje 8egajo z umom; Suselkova „Reform" na Dunaji na to nevarnost opozoruje z blizo temi le besedami: „Turki so še zmirom strašni in sicer ne samo za krščanske podložnike svoje, ampak tudi za sosedne države in za vso Evropo. Turski fanatizem utegne napraviti še strašen požar, ki bi ga konečno zadušili, ai še le po strašnih potokih prelite krvi. Turki črtijo vse krščanske države, in če bi mogli, bi ravno tako razsa-jali po Evropi, kakor v preteklih časih, da bi se ma-ščevali nad tistimi narodi, ki so njihovo divjanje vkro-tili, in da bi po celem svetu razširili vero svojega pre-roka. Naj huje pa sovražijo Rusijo in Avstrijo. Busiji očitajo, da so se kristijani na Turškem vzďig-nili le vsled vednega hujskanja Ruskega, Avstriji pa še niso odpustili, da se je nad njo razbila sila Turška. Turki so sicer preslabi, da bi se v vojski z Avstrijo nadjali zmage; a za grozovitosti so še zmirom dovolj močni, in predno bi bili pobiti, bi po deželah Avstrijskih razsajali ravno tako , kakor zdaj razsajajo v Bulgariji in Macedoniji, Bosni in Hercegovini. Turčija bi v takem boju sicer propadla, a pri propadu njenem bi se svet tako stresel, kakor se je stresal pri vstanov-ljenji. Cem bolj se tedaj vtrjuje Turčija, tem veča nevarnost žuga drugim državam; glavna skrb vseh, ki dobro hočejo človeštvu, in zlasti sosednim državam, če hočejo varovati podložnike svoje, mora biti obrnjena na to, da bo Turčije konec prej ko je mogoče!" Mnogo vrstne novice, * Stanovitno lepo vreme prerokuje Dunajska vre-menšnica po poročilih, ki so jej došla iz zahodnih in južnozahodnih krajev Evrope, kjer se počasi je začelo jasniti in pritisek zraka začel enakomerno razdeljevati. Bog daj, da bi to letos le res bilo. * Kdor dolgo živi, mnogo doživi. Papež Pij IX. mogel bi mnogo pripovedovati, kaj je doživel. Med drugim doživel je smrt 6 cesarjev in 18 kraljev. Cesarji so : Nikolaj I., Napoleon III., Maksimilijan (Mehikanski), Ferdinand, in dva turška sultana Abdul Medjid in Abdul Aziz. Kralji so: Ludovik Filip, Karol Albert, Friderik Viljem IV., Ludovik I., Maks II., Leopold I., Ferdinand II., Christian VIII., Friderik VII., Ernst Avgust, Otto, Viljem, kraljica Marija, Don Pedro V., Friderik Avgust, Ivan Nep., Oskar I., Karol XV. in Viljem VirtemberŠki. * Starost Še ni pamet. Berolinski Časniki pripove-dujejo jako interesantno dogodbo samoumora nekega starca. 80 let star invalid, ki je samo s pomočjo palice laziti mogel, utopil seje nedavno v jezeru Plotzen-see, samo zarad tega, ker je njegova nameravana ne-vesta, katera je zavoljo svojega obnašanja stala pod nad-zorstvom policij e, denar, ki ga jej je on dal, z vojaki in delavci zapravila en večer, in ga tako grdo ogolj ufala. Nabavno berilo. Tri dni na Koroškem. (0 priliki Janežičeve svečanosti.) (Dalje.) Tako premišljevaje, pa tudi gla3no občudovaje ravnopravnost v Avstriji, ki se nam je zopet tu 290 razodela, podam se gostilnico „zum Sandwirth « vs v. w gv „ttwui yjc*ljVA TT XI tu , rwjt je odbor dal v salonu poleg vrta pripraviti nam dolg trgovstvo in obrtnijstvo. Vsaka reč komu služi, če toča okna mizo za obed Krog te nas sede okoli sto tudi _ iv-i uc*o otuc UftUll Dl,\J y IUUI uekaj .L'iugc lUiCUllUVdti Č»U JJ U » C L> U U 3 11 V^CiU V bi^Ci^i* liiÇSltt., Celovških Slovencev, med njimi predsednik čitalnice, ki se vsak dan nahajajo in jih vsak lahko vidi zastonj t ^ y • m mm m * - - - • - - U se d m pridruži. *** * * • j »j^aa »uíwjv/ ? Luvutu^ «»u j^m uu^^n^ • ^upiov * »n ui ui^j uaïu^u y mut o^m ki hoče po vsi sili nemsko biti! Kar smilili so se nam, jih šembrano malo videl. Kdor želi o tem natančnejega morajo svoje prepričapje večidel pod suknjo skrito poročila, naj se podá sam v Celovec na ogledali pa, pobije, ima steklar zaslužek. Druge imenitnosti ali posebnosti Celovškega mesta mili. kak stan imaj ti mestu y ) ali za par desetic, popisovati ni moj namen tudi sem ker nositi, kajti to sem gostil nekako pazil, da so še natakarj v venski govori čljivo gledali vsacega y ki je 8lo- ) kupi si kak rani Med obedom so naši pevci katero spustili po dvo-tudi par govorov in napitoic je bilo, pa ne dolgih kar je po mojih skušnjah dokaj ceneje popis tega posilno nemškega mesta. Vrnemo se nazaj v našo „Mekko" za čas našega bivanja v Cei ovcu k „Sandwirthu" in najdemo tu koga? ne uganete, stavim, da ne. Dva ustaj nika z in tudi nepriličnih ne. In to'je bilo pametno, kajti vsaj £ušo in telom, Hercegovi nca^ po rodu, Knežic in mene nobena reč bolj ne moti, ko to, če moram med Babic po imenu. Oba je Avstrijska pazljivost ob Dal-jedjo vsak hip šiniťi kvišku 'in čakati, da se mi jed matinski meji vjela, Avstrijska politika ju v Celovcu jeujo vsais nip simu kvisku in caKati , aa se mi jeu v "youijottt» r,,kma ju y shladi, če me že pri trkanji kdo ne polije. „Pri jedi znaném posilno nemškem gnjezdu, internirala in Av- îma se pes rad u mir , pravi nas pregovor, in mi vsi strijska vlada jima daje po 1 gold. 50 kr. na dan smo bili lačni. Jedila in pijače niso bile posebno deli- dan sproti ter stanovanje. Proti dani častni be- meje ne prestopata, smeta se sprehajati da se vsak dan posebej pokažeta katne, zlasti smo na kumarah in salati pogrešali olja zato sedi, da mesta slobodno po mestu menda ga za nemško kulturo preveč porabijo, — t ------/ - - — — i------j u------- je bilo pa vse dosti drago. Goldinar in 56 kr. za juho, policijskim očesom. Knežic, izobražen bivši trgovec meso s prikuho, pečenko in salato (to zadnje oboje sem iz Mostara, se nam je ta dan pokazal v pohlevni siv- videl), dva maslica srednjega piva no, to << pa jaz le druge jesti in dva Četrt litra ko jesih kislega „šilbarja je že nekaj vec, nego je vse skup vredno. Pri plače-vanji sem natakarja opomnil na to, da pečenke nisem dobil moja 9 .S kasti mešcanski obleki, le kapico svojega rodu na glavi Babič pa, starejši od prvega, přišel je v svoji izvirni 7 ustaj niški ? t. domaći obleki. naši družbi sta bila ) a on je majal z ramo in stojično rekel : t) krivda y Ni se bili pa podvizali", ter obstál pri tem prav vesela, ker sta slišaia slovanské govorice in slovanské pesmi. Rekla sta med drugim tudi, da bi bila y y da plaćam polno tarifo, tedaj tudi pečenko s salato katero sem — videl druge jesti. Enako je natakarček, od katerega sem kupil eno viržinko (ker le te sorte tlinke obrajtam) in mu pomolil zá-njo dvaisetico. z be- že davno potegnila nazaj na bojišce, ko bi ne bila vezana po častni besedi. A obljuba ju drži bolje od sto-tero straž. (Dal. prih.) sedo „danke" mi ako pokazal hřbet in bi bil gotovo odšel, ga jaz ne bil vstavil in prašal, če so v Celovcu danes viržinke po 20 krajc. Na to mi je pomolil nazaj vsled energičnega mojega protesta po- Naši dopisi. Gorici sept Večkrat se god 9 da sa le četrtak in še tem še desetico. dragini iv^ui v/ uia^uii j i\i uao bom imel še priliko kaj spregovoriti. ki nas je tu preganjala y pogreb pokaže, kaj je kdo bil. Včeraj smo imeli tù pogreb, kakoršen se po redkem vidi ; pol mesta je bilo po koncu. Vdeležili so se sprevoda deželni gl z očetom svojim fcm Po obedu smo se razkropili po mestu iskat stano- svet. baron Rechbach, župan s pol grofom Iv. Coronini-em, dvorni tudi ogledat si mesto. vanja ali vsaj postelj, potem pa Povsod vse polno pruskih in nemških zastav, pri srcu, kakor vojaku, ki je moral skoz meni Je bilo mestnega sta- rešinstva, ves kapitelj (privatno) in vsa svetna in redovna mestna duhovščina, mestne šole deške in dekliške obilném številu (čeravno so počitnice), veliko druzih na- palce (Spiessruthen) ; pri moji veri! ljubše bi mi bilo čelnikov in prvakov in ogromna množica druge gospode iti po tlecem oglji, nego med temi barvami v Avstriji! vseh stanov in Zato tudi nismo dosti stikali po mestu, vsaj jaz ne; ko Jjudj boj ega póla Po ulicah pa so stali v dveh vrstah , kakor pri procesij na sv. se mi je posrećilo po prijateljskem posredovanji ogreniti Vsem se ie bralo resnično v gostilnici z drugim tovaršem vred sobo z dvema po- zih čutje za raj nčega Teló obra Vse se steljema, se mi je odvalil težak kamen raz srca, postal naredilo samo od sebe y č umetnega ni bilo pri tem pogrebu. In kom Je eljalo vse to? sem tako lahak^ da sem v prije tni družbi splezal na Priprostemu duhovniku v ponižni službi. Umri je a mestnega zavoda zvonik mestne farne cerkve, od koder je neomejen raz- po kratki bolezni (prijatel moj) gledpo mestu in njegovi okolici. (Pri tej priliki sem jaz Za zanemariene mladeniče in katehet dekliške mestne m * 1' % w • # 1 #1 • 1 J kot zvonovoslovec brž přijel zvonové za žilo in našel da imajo sledeče glasove od velikega do malega : y y Es, E, Jaz G in C. Strašno mora biti, kedar vsi skup pojó ! 48 si že tiščim ušesa, če si to harmonijo le mislim.) Vrnimo pa se v mesto nazaj tako imenovanem ravnatelj deške mestne šole), pevec . Anton Cumar, star še ____ let, mož, ki ni imel nobenega^neprijatla, pac pa toliko spoštovavcev, kolikor znancev — spoštovavcev vsake šole (nekdaj začasno prvostolne cerkve vere, vsake narodnosti, vsacega stanů y zavodu ka „napredku" je pustilo ze Ljubljano zadej, ulice so teremu bil v menda po „napredovalnem" ali liberalnem mestnem sta- natelj ISU, vačtue^č* iSltlUU. v Íía v uuu , rvc*- jtežavniših razmerah veliko let rav- y je nenadomestljiv; kaj je bil kot katehet na novo kršcene, ker nahajaš tu imena pokazalo rešinstvu svetnikov liberalne dobe. Sicer je mesto sinoči stokanj in glas jokanje šolskih izvzemsi deklic, ki je vse pričujoče globoko ganilo. Rajncega de maj hne starej e kote se križajo skoro povsod navpično. čedno, ceste in ulice ravne in lovanj .Ie bilo tiho, brezhrup > Zida se na vseh znano. Tako je bilo znano tudi pa rodovitno in obče veličanstvu cesarju ; krajih pridno — sploh: Celovec se mi je v tem ob- lani meseca maja je bil rajnki poslavljen z zlatim zaziru zdel bolj velikemu mestu podoben, kakor naša služnim križcem s krono — in nobeno drugo enako po-Ljubljana, čeravno ima tudi ta vsaj po većini liberalno češčenje o tistem času ni našega občinstva s tako za-starešinstvo. Tudi kavarne in gostilne so mnogo lepše dovoljnostjo napolnilo, kakor njegovo. — Pogrebne stro y štacune so se mi v primeri s tem ške je plačal mestni municipij, katerega uradniki so tudi od Ljubljanskih, bahaštvom nekako siromašne zdele. Iz tega sem sklepal, vsi bili pri pogrebu. — Z eno besedo sinočni sprevod da liberalizem bolj podpira gostilne in kavarne, kakor je bil tako sijajen, da mu gre odlično mesto v naši 291 mestni kroniki, in to tem bolj ) ker duhovnik on praktični 7 kog razum m srcé } je mesto tako poslavil kakor ga bil priprost gori v Kokři pa in tam v Cerkljanski fari jih je sila Da veliko imel jnki do- někdo naštel 30. na majhnem prostoru Ne korakov jih je vemo, kako temu mrčesu v okom brotnik Goriškega mesta, več dobrega storita ko visoka učenost v visokih službah. Počivaj v miru > blag duša priti ako začne škodljiv biti? * Idrije sept Jutre dne t. m se odp (Volitve za mestni odbor) přetekli novi trg za zelenino, mesec so se vršile pri nas popolnoma pravilno to ,tl V^ JL» VI liU V« UV V W^/l V UV ï I O CL* VUWW ^ » 4 WAIW F l i i CV V 1 i U U « L V/ delo je. Krog in krog so štacunice, po sredi so lahko prisegamo pred Bogom ; al ker so nemčurski na- Lep okusno narejene strehe in okoli teh še prost nepokrit sprotniki naši v manjšini, skovali so 10. dan po volitvi prostor. Vsaka prodajalka pod omenjeno streho bo (kajti laži kovati 7 ni zmirom lahko) imela mizo in stol vse to za 2 solda. Tudi drugod po zoper volitev ter ga poslali c. kr. deželni vladi neki protest ki mestu je vse premenjeno No vt«*f* x V»I. vA^vyv* j-r v/ «v^/v a. f vaikvv vkjx. ^vuiuii w» ni« u^uv^iui t îaui y cv a za olepševanje mesta ga je brž nazaj poslala protestantom. Od njih je romal k a t a /i It v "i /\ m « t /"J > naši mestni očetj skrbé ) to se jim mora pustiti c. k. okrajnemu glavarstvu v Logatec, ki je nemudoma ki se Gorenskega 30. avgusta. (Se nekaj o krivicah, prepovedal volitev župana, dokler protest ni rešen. godé na zeleznicL) Op o kateri se bere v 31. listu „Novic* i pritožba » namreč f da 7 se Gosp. Ogrinec pa llaul, UA public* puoiavc. vo JC 1 co tu UUU|C, uiUiit £a ozirom na jasni §. 33. volilnega reda občinske postave tudi pravijo Je mož da pozná postave. Ce je re3 to oboje pravice; pravijo mora z m postaj ne oklicujejo tudi v slovenskem jeziku Ai še neka veća napaka se nahaj na železnici tu in ono pismo protestantov odločno za neveljavno pri- tam pravlj Ko bila 1848. kmetom zoperna desetina od znati. Skozi in skozi postavno izvršena volitev in 7 sem slišal v Ljubljani nekega Krakovčana oni 33. volilnega reda to sta ste bra naši na citre izvrstno brenkati in prepevati mnoge slovenske pesmi, med njimi tudi eno 7 ki vez med grajščakom in kmetom, kmet. Le samo te-le besede sem še ohranil zadevala odpravlj koj bil je zložil prost Ferdinand je patente dal Desetina je že preč Res Je 7 stroku se še jemlje 7 pa pravici, na katero se naslanjamo, in če ne bi obveljalo, pritožiti se dalje in vso intrigo ob svojem času predložiti deželnemu zboru. Nadejamo se, da vendar še ne živimo na Turškem in da Flamenig in Onderka ništa paši Turški ! Ljubljane. (V odboroví seji družbe kmetijske „ ťUQUťauw uvoviiuo? T dne t. m.) so se obravnavale sledeče zadeve : Na vpra- namreč na nekaterih železniških sanje gosp. Piskarja: kedaj in kje naj bi v smislu vsak jih je lahko bral, ne boš je kmetic daj al veču itd. za vselej je pokopana desetina v enem postaj ah. Ni ravno dolgo > ko mi je vinsk trgovec in krčmar pripovedoval tako-le: „jutri spet Stajercem nekaj denarja ponesem ; to pot ga pa ne bom već pripeljal, kakor 5 barigelj , šel bom s svojo živino in dva voz- ministerskega naročila razlagal nauk o umnem pre-divstvu, seje odgovorilo, naj se zgodi to še ta mesec njaca bom se najel. << Jaz opomním na to: čemu je pa in sicer za en kraj popotnega svojega nauka naj si Piskar izbere okolico S k o fj o Loš ko, za druzega pa okolico Litijsko, in o tem brž poroča odboru, da se železnica, ki tako po ceni vozi? „Na železnico ga pa poprej zdatno 7 razglasi, na znanje se je vzel odpis res nikoli več ne denem t Tisti mi mož odvrne, kajti tam na dalj uje se mi preveč vsuši fakini na postajah so le preveč žejni ; vendar trpel, tisti z ako bi ga za pokušnjo bokal izpili imajo menda gobo v grlu, ker ga vlečejo kakor mule c. kr. deželne davke-uravnavalne komisije, po katerem c. k. finančno ministerstvo ni vslišalo družbine prošnje o gozdni vcenitvi; — ker družba kmetijska let03 ni te kanje dobila podpore za nakupovanje kmeti j s ke ga orodja J • 1 i4 1 i' v ^ • • • *—V - i • se po- 7 7 odbor ni mogel vslišati dotičnih prošinj iz Dola in Dov- in da bi se ne vedelo, da ga toliko manjka, ga pa po- Jej?a? po predlogu podružnice Planinske se je tem še krstijo ali poročé z majko vodico. Ko se mi pa na kolah pripelje, je posoda polna in pijaca nepokvar-jena." — Tedaj, oče, res prav imate, da tako ravnate Ziherlu dovolil prodaj za pleme bika 7 naznanilo se je odboru ne vec pripravnega 7 da se je prošnja ce- odvrnem zadnjič. Drugi moj prijatelj je ravno tako belarskega društva o državni subvenciji s toplim priporočilom izročila si. ministerstvu kmetijstva, in da naletel. Sel je bil tam po zimi po vino doli v Krško se isto tako izročí prošnja gosp. J. Jarca o podaljšanji okolico; izročil ga je bil Videmski postaji; izloženo je štipendije; — sklenilo se je naročiti en iztis W. Ossen-bilo na Kranjskem kolodvoru, in ko ga domu dobi, za- kopovega navoda, kako po mladikah izrejevati sadno pazi in se prepriča, da manjka vina 10 litrov îea, aa manj Ka vina iu mrov, toliko, drevje itd., — — ^ pu kapeži bili so namreč dno barigle pre- hvalnimi spričali potrjujejo strokovnjaki baron Babo kar kakor njegov oglas pravi s po- kakor gold*. 7 vrtali in zopet zabili 7 vsaj krstili ga niso bili. Po tem načinu se dvojna krivica delà: ne samo pre-jemniku, ampak tudi železnici, ker bodo trgovci za- dr. Fenzel in baron Suttner Kranjski gori šeni sirarska družba 7 7 odgovorila : upanje do nje zgubili. Kar je tu razodeto, je gotova 15. dne t. m. > zato se jej naroči ker podružnica v ali je ondi kaka za odgovor do 5 nadrobni program vinorejskega resnica ki se lahko izpriča, ako bi trebalo. Vodstva kongresa in vinske razstave v Mariboru (od železniška ne vedó tacih slučajev, zato lim bo gotovo do dûe t. m.) se je na znanje vzel z dostav- •/ / J O 1 1 W* vi • # 1 / • w • 1 všeč, da se jim povedó. okolice Kranjske 30. avg ** a imamo tudi No- kom razstavni odbor hoče skrbeti za stanovanja; da je vožnina po železnici za l/3 znižana in o da zade- v okolici naši slabo, prav slabo letino, to utegne vicam" že znano biti; če še ajdica ne obrodi, vah dr. 7) Costovega spominka je bilo sklenjeno 7 nam trda pela! Zelje so večidel gosenice pohrustale pa deloma suša, da ni kalila, deloma 7 pa bolhe. bo repo Pa naj se izvoli ožji odsek 2 odbornikov družbe kme- tijske 7 odbornikov pa Matice slovenske i ki si se odbornika volijo še neka druga nadloga je pritisnila na polje. Pripove- ter da se ta sklep odboru MatiČnemu : duj ej o mi ljudje žabice zato 7 ker od nekih žužkov, ki jih imenujejo so majhne živalice, malo veče, kakor selena žaba, katerih v naši okolici sicer ni ravno obilo 7 * seda » V zadnjem dopisu se je vrinila na nekem mestu be-laške" (prvaške moci). Jez sem hotel reči, da prvaške za prvomestnika, naznani in v odobrenje priporočí odbor družbe kmetijske je koj v današnji seji soglasno volil dr. ^Jan. Bleiweisa in Fr. Schollmayera. Cebelarskemu društvu je si. ministerstvo kmetijstva dovolilo 80 gld. podpore, da se udeleži zbora čebelorejskega v Vratislavi. « ^(slovenske) pevske moci so bile. Sestavek o brajdi prihodnjič. Pis. Skusite nam kakih 5 tacih živalic na ogled poslati, da razsodimo, kaj so ter dostavite, ali so na njivah ali drugod ? Vred. 292 (Iz seje deželnega odbora 2. septembra.) Mest-nemu magistratu Tržaškemu se bode odgovorilo na vprašanje o potrebnih korakih zarad odprave naj-denišniceTržaške. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Iz Dunaja. Podoba je čedalje bolj, da se vname Predlogom dotičnih šolskih Evrop ej ska vojska. Turki divjajo vsak dan huje svetov deželni odbor pritrdi, da se učiteljska služba v in njihova vlada neče mirú. Turški Goričah pri Kranji podeii sedanjemu učitelju Jak. Havadis" kriči: „Crnogorski knez mora vsakako biti časnik „Djeridej Ukmarju v Mošnjah, učiteljska služba v Logatcu vazal Turčije pa sedanjemu učitelju Jan. Juvancu v Planini. i v interesu svojega mirú^in v interesu Evrope mora Turčija uničiti Crno- Presv. cesarica s svojo hčerko Valerijo se je 31. goro in Srbijo!" „Tako visoko^ pač ne bodo Turčiji t. m. po železnici peljala skozi Ljubljano v Mir am ar izrastli rogovi, polomili jih bodo Crnogorski sokoli" poleg Trsta, kjer neki ostane do konec tega meseca. dostavlja „Obzor" (Likvidacij ski odbor banke „Slovenije se Ie přetekli teden 3 dni pogajal z gospodoma zastopnikoma tako , m pravo trdi. Kakor Turki isto divjajo njihovi sorodniki Magjari, kajti „Ellenor", po- vladni list, vsak dan hujska v boj z Rusi, brez banke „Slavije", ki sta o tej zadevi iz Prage prišla, al misli ka, da potrpnost Ruske vlade ima svoje meje in žalibog, brez vspeha; isto tako tudi razgovori s še dru- da struna njene dolgotrpnosti utegne kmalu počiti, ker gimi bankami niso nobene koristi kazali nesrečni naši razen nagajive Angleške vlade in neodločnosti Av banki. Da se od nobenega kupca ne more zahtevati da bi v lastno škodo prevzel kako kupčijo, no, to pač sprevidi vsak; al nasproti si likvidacijski odbor tudi ni strijske nima nobenega protivnika o tem, da se barbar stvo Turško uniči. v Iz Stajarskega. nedeljo 17. dne t. m. se v upal na svojo odgovornost skleniti pogodbe take, po ka- Mariboru odpre vinska razstava in vinski trg; 20. septembra se začne zbor; 24. sept, je delitev premij teri bi kupec vzel mesó, prodajalcu pa pustil same kosti. Več o tej zadevi réči pridržujemo si za drugi pot; danes 25. sept, vinska dražba. 11. dne t. m. pa napravi naj povemo le to, da se nam je naznanil §. občne kup- konjerejsko društvo v Or m užu premiranje kónj 7 čijske postave, po kateri je delničar zavezan znesek akcije vplačati, in to je 223. 7 ce li ter je v ta namen razglasilo čuda ~ « ~ « ~ ' tv, jv, , ai £0, sede do besede razglasimo drugi pot. To je pač britka ki ga od be- slovenske oklice. golemo ! tudi Turčija. Zopet imajo Turki novega sultana Ab- ,,kozja molitev", katere se moramo zdaj učiti, kar ne dul-Hamida II., brata prejšnjega sultana. Murad V. bi nam treba bilo, ko bi se Slovenci leta 1872. v Celji, je bil odstavljen in bo menda šel kmalu Abdul-Azizevo zapeljani po tujcu, ne bili izpustili na polje, katerega celó nič niso poznali! Velike važnosti po vsem tem bo pot. vati Abdul-Hamidu nima svet nič dobrega pričako- ker je, kar se zdaj vé, preveč Turek, neomikan vviv uiv uluw ^»'íjuuii , » v^uivu \ c\ u li »7 o iii pu» v ouui icoi kj \j van , i. , i\ai oc u II cv j v V_v , uigvgu Atti^i^, u^uiiiiaau, za delničarje, ki imajo veliko akcij, prihodnji občni še brati in pisati ne zná. Najbolj so mu všeč ženske zbor umirajoče banke Slovenije 28. t. m. Naj bi jim in pijača; tudi Nemcem je naklonjen, njegov najbolj dobrohoten strokovnjak (Fachmann) pokaza! pravo intimen prijatelj je — nek nemški mizarski pomoč- pot iz tega labirinta! (Knjige „Matice slovenske") za tekoče leto bodo nik! DaleČ so že Turki, da jim je tak mož sultan ! Iz Turskega bojisca. Srbi so potisnili Turke po- kmalu gotove , in se bodo razpošiljale vsem g. udom, polnoma z desnega brega Morave. Al zdaj so napěli ki bodo po odborovém sklepu do tistega časa odrajtali vse sile ter s trikrat večjo močjo jeli riti proti Srbom letni no za preteklo 1875. leto. 1 V> t li 1 LL V uc* JL IUIVAU 1U • U« ICbl/* - Koj j jUi • JLiU HU JU