U JEDNIŠTVO in UPPAVA v Gorici v ulici degli Orzoni štev. 58 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštnina plačana v gotovini
Leto II. Štev. 1
GORICA, DNE 3. JANUARJA 1946.
Cena L. 4.-
Preteklost in prihodnost
Ob novem letu se ilejajo obračuni o tem, kar je bilo, in načrti za bodočnost. Tudi časnik ima svoje življenje, svoj pomen, svoj cilj. Zato je prav, da pregleda svoj položaj.
Naš list je najmanjši; naj-ubožnejši, ker živi jz rok v usta, a kljub temu je postal kamen , spotike, znamenje, ki mu nasprotujejo na shodili in v tiskani besedi. — Ako bi pisal le o sv. Frančišku, kako se je pogovarjal z živalmi in cvetlicami, ali o sv. Antonu, kako je pridigoval ribam, bi ga morda še pustili v miru. A ker kot katoliški časnik posega v življenje, kakršno je, pa bi po Kristusovem nauku ne smelo biti tako, mu očitajo marsikaj, tudi to, da je »belogardistično« glasilo,	reakcionar ec,
naslednik (I o riškega lista, da piše proti, naši vojski, da meša ljudem glave — vse te in še druge očitke smo morali deloma slišati deloma brati. Ljudje, ki še nikdar niso videli našega katoliškega tednika, še manj pa ga čitali, ponavljajo kot gramofoni in papige take obsodbe, ki jih slišijo na mitingih. To pač ne dela časti zrelosti našega ljudstva.
Prav zato je umestno, da danes pregledamo svojo pot in da «l>--novem latu _ še... .enkra t pisno povemo, kaj je naš tednik m kaj ni.
Kaj ni?
Najprej kaj ni. Ni glasilo nobene politično stranke, niti kake bivše vojaške formacije, ne partizanske ne domobranske ne celinske., Ni noben privesek medvojnih slovenskih listov, pa tudi ni slep občudovalec sedanjih časnikov, ki bi trobil na povelje od zgoraj slavospeve vsemu, kar se gadi med našimi brati zlasti v duhovnem življenju našega naroda.
Kaj pa je?
. Kuj pa jel — Je listič, ki z vidika večnih resnic Kristusovih in njegovih zapovedi presoja današnje vrvenje v svetu in med Slovenci ter narodu kaže, kaj je prati in dobro ter kaj je nap uk in slabo. — Kot tak seveda m-more biti pristaš komunizma, ker ta uči nauke, ki so popolnoma nasprotni Kristusovim, in ker ima za dovoljena sredstva, ki jih Kristus obsoja.
Klasnih sprave med brati.
Naš list je glasnik ljubezni in spravo med Slovenci. Zalo obsoja laž, sovraštvo in brezmejni napuli, ki sprave nočejo — pri tem pn ne sovraži nobenega človeka, uiti najzagrizencjšega komunistu, ker gleda v vsakem našem bruto podobo božjo, ki jo je tivba ■/, zdravim naukom očistiti, ‘la bo spet zablestela v prvotnem sll,.i,lju otroka božjega, kar je postal pri sv. krstu, na kar pa 'je v vojnem vrvežu pozabil.
Zvest rodoljub.
. Naš list je zaveden Kloven-m 111 zvest Slovan, četudi in ravno zato, ker ni internacionalen komunist. Veseli se narodne zavednosti naših slovenskih Primorcev, ki le golo resnico spri-•mjejo 't napisi: tukaj so slovenska tla. Hoče pa s svojim 'pisanjem pripomoči, da bodo naši ljudje slovenskemu imenu delali čast s plemenitim in kulturnim obnašanjem do vseh sosedov in do Zaveznikov,
Za socialno pravičnost
Naš list je glasnik socialne pravičnosti in po svojih močeh prispeva k temu, da se vzbudi socialni čut med ljudstvom in da se vse socialne krivice poravnajo —■ a ne z novimi krivicami temveč na podlagi socialnih o-krožnic papežev. Kot nemaniči se niti list niti njegovi izdajate lji ne boje nobene pravične -o cialne reformi1, nimajo kaj izgu biti, pač pa bi morali po pravic nih reformah še kaj pridkuti.
Zagovornik demokratične tfvobode.
V programu našega lista je, da narodu dopove, kaj je prava demokratična svoboda, namreč mirno sožitje kr neovirano delo vseli državljanov. Enakega mišljenja in nazorov vsi niso nikdar bili in ne bodo, a z dobro voljo lahko vsi pridejo do tega, da se spoštujejo med seboj, da drug poleg drugega živijo, delajo in tekmujejo za skupni blagor vsega naroda. -—• Slovenci smo ekstremisti — skrajneži — žal, da je tako. No privoščimo si niti mirnega zabavnega ali narodnega nastopa dveh različno mislečih skupin brez zabavljanja in natolcevanje. Temu mora biti konec vsaj med nami na Primorskem !
To je naša pot. Do sedaj smo hodili po njej in tudi v novem letu bomo ostali zvesti temu cilju.
Mnogi nas ne razumejo še,
Iz življenja Cerkve
nasnrotuiojo nam. a mi
i Jo.lo nam, a mi smo vseeno zadovoljili, da ostane vse fo tiskano za tiste čase, ko se bodo fanatizmi polegli in bo bodoči rod sodil o naših delih. Ugotovil bo, da .je med splošno zmedo teh burnih let, ko jo imel satan vso moč nad ljudmi, le še peščica slovenskih Primorcev ohranila zdravi razum in človeško čuteče srce ter kazala narodu pravo pot v srečnejšo bodočnost.
Cerkveno premoženje.
(Nadaljevanje)
2. V katere namene se rabi.
Cerkveno premoženje je zakonito in upravičeno, ker sam Bog hoče, da ima Cerkev na razpolago vsa sredstva, ki so nujno potrebna v dosego njenih ciljev. Poslanstvo katoliške Cerkve pa je takšnega značaja, da rabi tudi svetnih dobrin. Saj je celo Kristus sam, kateremu so',.angeli stre-gli“ in je imel kot Bog možnost, da je ribi dal iz ust izvleči za davke potrebni denar, vpeljal zbirke in skupno denarnico.
V katere namene pa služi cerkveno premoženje ?
Razvidno je iz evangelija in Dejanja apostolov, da je služila skupna denarnica prvih kristjanov za miloščino, podporo vdov in sirot, za stroške apostolskih potovanj ter za bogoslužje. Sv. Pavel trdi. da je sam Kristus odredil, naj verniki vzdržujejo duhovnike: „Tako je tudi Gospod odredil, da naj ti, ki evangelij oznanjajo, žive od evangelija." (I Kor 9, 14). Kajti ..vreden je delavec svojega plačila".
Tertulijan prelepo opisuje, kako so rabili prvi kristjani cerkveno imovino. V svoji Apologiji piše: ,, I a imovina se ne razsipa za pojedine in popivanje ali za nehvaležne prisklednike, temveč za preživljanje ter pokopavanje ubogih, za dečke in deklice brez staršev in imetja, za stare služabnike, za brodolomce ter za vse one, ki so iz verskih razlogov na prisilnih delih v rudnikih, na otokih in v ječah."
V srednjem veku je sv. Cerkev
Božična poslanica sv. očeta
Na dan pred božičem ob 11. uri je radio Vatikan prenašal govor sr. očeta, ki ga je imel pred kardinalskim zborom v zahvalo za bo žična rošeUa. Omenil je, da je to prvi božič po dragi svet ovni vojni, a da miru še ni. Povojna doba je doba priprave na mir, doba za reševanje raznih vprašanj, ki se, tičejo obnove in ki so ljudje pravzaprav šele zdaj nanje začeli resno misliti.
V govoru je napovedal /conzistorij, kardinalsko zborovanje pod papeževim vodstvom, ki se bo vršilo IH. febr. 1915, v katerem bo imenoval 32 novih kardinalov. Izbral jih bo iz 10 narodov ter tako potrdil znova vesoljnost katoliške Cerkve. Tako bo kardinalski zbor zopet štel 70 članov, kot je navada v Cerkvi že več stoletij. Papež poudarja, da je hotel objeti s temi imenovanji ves svet. Tako bo pretrgal tradicijo, po kateri je bila v kard. zboru večina Italijanov, Med novimi kardinali bo poleg E vropejce v in Arne i 'i kunce v tudi po en Afričan, Azijec in Avstralec.
Sv. oče je govoril tudi o miru in poudaril predvsem 3 točke, ki jih morajo upoštevati njegovi graditelji,
1) Narodi naj si pomagajo drug drugemu in naj ustvarijo medsebojno zaupanje.
2) davno mnenje naj se ne ustvarja umetno, ampak' naj se upošteva volja, resnične večine. Naj l>o konec oblastnosti ene stranke, ki hoče vladati in strahovati vse ostale in jim vsiliti svojo voljo. »Totalitarizem«, pravi sv. oče, » je orosil zemljo s krvjo, oskruni/ skupnost narodov in povzročil vse grozote vojne». Vzpostaviti je treba svobodno in človeka vredno mišljenje.
S) Ukiniti je treba vsako obliko totalitarizma, ker na more zrasti pravi mir.
Slednjič se je obrnil do vseh, naj poskrbijo, da se bodo vojni njetrnki in civilni interniranci vrnili na svoje domove; njim se ne sme šteti v zločin, če niso mislili tako, kot zahteva demokracija. Omenil je tudi nečloveške metode, ki jih uporabljajo ponekod pri ravnanju z vojnimi in političnimi ujetniki ter s izseljenci.
Ob konču je sv. oče podelil vesoljnemu svetu svoj apostolski blagoslov.
Poziv prevzvišenega g. nadškofa k dobrodelnosti
njem ne
Dragi verniki!
Zima, ki srna ja s strahom priči kovali, je prišla in z njo nove težave. Včeraj smo bili v skrbi za živel in stanovanje, danes je potreba tudi kur jave, Ubožcev je v našem mestu in v škofiji vedno več. Pomagati jim je treba, a ne potom plesov v.% zabav, ampak potom, žrtev, odpovedi, tihih daril, ki so tako ljube Detetu Jezusu. Imate kako obleko odveč? Vam preostaja, košček kruha ali znesek denarja? Pomagajte z njimi lajšati bedo trpečih,
Komu boste izročili svoj dar? Mnogo je podpornih ustanov v mestu. Dajte vsem, ako vam je možno. Najbrž vam je tudi znano, da bo začel o Božiču poslovati škofijski odsek Papeževe dobrodelne komisije. Odprl bo dve »papeževi obed-nici«, prvo pri ECA, drugo pri oo. kapucinih, kakor je bilo požrtvo volno dovoljeno od občinske in redovne oblasti,
Zato vam med drugimi dobrodelnimi ustanovami zelo priporočam i udi gon imenovano, ki jo je hotelo plemenito srce sv. Očeta, Ta nam (laja potrebna sredstva za nakup živil, obe kuhinji pa jih priprav ijata in nam omogočujeta razde lj( vanje hrane. A treba je še mnogo skrbi in prostovoljnih darov, -da pridemo do tisoč obilnih ih okusnih kosil dnevno. Treba je tudi obidi pokrival, obuval, denarja, ker bosih, nagih, lačnih, pregnanih, poškodovanih se oglaša vedno več.
Prihitite na pomoč vsi, ki imate srce in možnost, da bi darovali Bog Vas ho blagoslovil in blagoslavlja vas vaš nadškof, ki vam iz srca vošči božičnega miru in sreče v novem letu.
Gorica, 21. decembra 1945.
t KAREL nadškof Opomba. Darovi se sprejemajo
škofiji pri uradu Papeževe delne komisije.
dobro
še bolj razširila krog svojega dela. Ustanovila je nešteto bolnic, hiralnic, sirotišnic ter jih vzdrževala na lastne stroške ; ustanovila 'je univerze in druge visoke šole : dvignila je sijajne bazilike in ustvarila čudovite umetnine v stavbarstvu, kiparstvu in slikarstvu ; razširila iu okrepila je misijonsko delo; poglobila je ver sko življenje z verskimi reformami, utrdila je novi socialni red s cehi; dvignila je kulturno raven in strokovno usposobljenost duhovniškega naraščaja z uvedbo semenišč... Za vse to delo, ki je bilo v službi časne in večne sreče vseh ljudi, vse človeške družbe, je rabila denarnih sredstev....
Poslanje katoliške Cerkve je za vse čase, tudi za današnje. Lai-eizacija ali razkristjanjenje sodobne družbe ii je iztrgalo sicer mnogo ustanov in ji skuša omejili delovni okrog, da bi se potem laže reklo, da je vse cerkveno premoženje odveč ter da naj se zalo zapleni.
Cerkveno premoženje služi danes v te namene:
1 Za bogoslužje, to je za gradnjo in vzdrževanje cerkva in svetišč, oltarjev in kapelic, za nakup in obnovo cerkvenih posod in
opreme, orgel in zvonov, cerkvenih zastav in klopi, paramentov in sveč in sploh vsega, kar je v cerkvi in zakristiji.
2.	Vse naše cerkve so obremenjene z ustanovnimi sv. mašami in opravili za pokojne. Razni naši dedje in pradedje so namreč volili cerkvam kose zemljišč in tudi stavbe s pogojem, da se bo opravilo vsako leto zanje gotovo število sv. maš.
5. Po nekaterih duhovnijah tvori del cerkvene imovine tako zvano nadarbino, to je osebni duhovnikov beneficij. Nadarbinski dohodki so last začasnega duhovnika in mu služijo za vzdrževanje. Samo te dohodke dobe duhovniki, ne pa dohodkov vsega cerkvenega premoženja. Na Goriškem nimajo vsi duhovniki nadarbine; in še lam, kjer je, je navadno jako revna, ker obsega včasih samo kos vrta.
4. Cerkveno premoženje je v službi občih verskih namenov in k občemu pridu: za podporo semenišč in revnih semeniščnikov, za osrednje škofijske urade, za misijone in za širjenje sv. vere, za dobri tisk in za katoliške višje šolske zavode, za različne verske in prosvetne ustanove.
S tiskovne konference
V soboto 29. pr. m, je bila v Gorici tiskovna konferenca. Ob tej priliki smo zvedeli, da je guverner Shirk odpotoval v svojo domovino Ameriko, ker je odpuščen iz vojaške službe. Na njegovo mesto je prišel novi guverner major Long, ki je prav tako Amerikanec, doma iz Los Angelesa v Kaliforniji. Pač precej daleč od Gorice. Tudi novi guverner je vojak. Boril se je v Afriki.
Časnikarji so zastavili razna vprašanja in dobili nanje po možnosti izčrpne odgovore. Med drugim smo zvedeli, da se je odpravil samski davek za prihodnje leto. Posebne družinske doklade za ital. ujetnike v zavezniškem ujetništvu se izplačujejo vsake tri mesece. Pri nas se bodo izplačale prihodnji mesec. Kmalu bodo izdelali načrt za povišanje najemnin in za kontrolo cen.
Na vprašanje za pojasnila o incidentu, ki je nastal na božič blizu Pivačine, kjer ic izgubil življenje en ameriški vojak, in o govoricah o raznih drugih incidentih in neredih v coni A zoper zavezniške vojake, ki o njih pišejo italijanski časniki, je guverner izjavil, da je samo to res, da je en ameriški vojak bil ustreljen od neznancev blizu Prvačine. Drugo so vse govorice, ki jih širijo brez vednosti zavezniških oblasti. Zaradi ubitega vojaka pa niso pod-vzeli nobenih represalij zoper ljudstvo. Pač pa so izvedli potrebno preiskavo.
Z ozirom na nekega bivšega ital. vojaka iz cone B, ki leži v bolnici v Gorici, je g. guverner izjavil, da mora takim plačati stroške v bolnici goriška dežela. Ce so bivši Jugoslovani, pa UNRA. V skrajnem slučaju pa naj se obrnejo nanj, bo že on poskrbel za plačilo stroškov.
Na koncu je pojasnil zadevo Lcndara iz Kanala, ki o njem poroča neki goriški časnik. ,,Len-daro", je rekei,„ni bil nikoli fašist in tudi nikoli ni bil imenovan za tajnika v Kanalu." Za tajnika v Kanalu je Slovenka Jazbar Leo-poldina, po poklicu učiteljica, ki je I. 1934. izgubila službo, ker se ni hotela vpisati v fašistično stranko. Sedaj pa je vestna uradnica, ki Kanalci o njej pravijo, da je zelo pridna in razumna ter jo vsled tega tudi zelo cenijo. Len-daru storjena krivica pa naj bi se popravila.
Goričani!
Ali veste, da je v goriški stolnici za Slovence vsak prvi petek v mesecu ob 8. uri zvečer slovesna ura češčenja — in vsako prvo soboto zjutraj ob 6. uri pri sv. maši pobožnost prve sobote s pridigo, molitviio in petjem? — Časi so silno resni in božja pomoč nam je zelo potrebna. Pridite vsi!
3.	Cerkveno premoženje je služilo in služi krščanski dobrodelnosti : podpori iu pomoči poškodovancem, Pogorelcem, vojnim nternirancem, o čemer vedo povedali vsi oni, ki so tekom te vojne sprejeli razne podpore. Služi pa tudi za sirotišnice, bolnice, u-jožne zavode itd.
Zalo smemo zaključiti, da služi cerkveno premoženje nadvse svetim in plemenitim namenom, radi česar je cerkveno premoženje u-pravičeno pred Bogom in ljudmi.
Slran 2.
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev. 1
Domače novice
Duhovna obnova
za gospodične bo v zavodu „Notre Dame“ 11. 1. ob 6.15 zvečer in naslednje jutro ob 7.
Lepa prireditev
Dramatski odsek Slovenske dekliške Marijine družbe v Gorici je priredil v nedeljo 30. XII. v zavodu Notre Dame žaloigro v petih dejanjih „ Ljudmilo “. Igra predstavlja borbo med krščanstvom in poganstvom za časa Karla Velikega. Presajena je na domača tla in dejanje se vrši v škofjeloškem samostanu. Neznani avtor je zelo učinkovito prikazal zmago krščanske ljubezni nad poganskim sovraštvom.
Pri igri so v najlepši vzajemnosti so* delovale preproste dekleta z dijakinjami. Po večini so žrtvovale igralke za pripravo nočne ure po trudapolnem delu. Z izreano pridnostjo so dosegle uspeh, ki je resnično časten za zaslužno goriško Marijino družbo. Pod vodstvom požrivo-valne voditeljce in njenih pomočnikov so se igralke tako izvežbale, da bi svoje vloge častno rešile tndi v večjem gledališču. Goriško občinstvo bi jim bilo gotovo hvaležno. O posameznih igralkah ne moremo spregovoriti, ker nam prostor ne dopušča in bi morda s tem tudi žalili skromnost naših deklet. Rečemo samo, da so nas vse od kraja kar presenetile in da si želimo še kakega takega popoldne.
Med odmori je zapel družbeni pevski zbor vrsto prav lepih ženskih zborov naših najboljših skladateljev. Poslušalci so izraziii željo, da bi ta zbor kdaj priredil kak pevski več>r, saj razpolaga tudi z doDrimi solistinjami.
Prireditev je počastil s svojo navzočnostjo sam prevzvišeni gospod nadškof, ki je po končni krasni živi sliki spregovoril lepe besede pohvale in izpodbude za blage mladenke ter podelil vsem navzočim svoj pastirski blagoslov.
Na željo občinstva se igra prihodnjo nedeljo, t. j 6. januarja ob 4 popoldne ponovi.
Po laki vsestransko posrečeni prireditvi res ne moremo drugače, kakor da vzkliknemo: mladina, to je prava pot, po njej hodi naprej !
Urad za delo v Gorici
Sporoča, da je Z.V.ll. izdala sledeči okrožni ukaz;
„Da zamore Urad za delo imeti vse podatke zaposlenega osobja, so dolžna vsa industrijska, trgovska, obrtna, denarna in zavarovalna podjetja, kakor tudi prosti poklici, predložili Uradu za delo v Gorici, oziroma okrajnim Uradom za delo, vpisno listino podjetij.
Ta listina mora biti fdvignjena pri pristojnem Uradu za delo. in sicer:
a)	pri Uradu za delo v Gorici za občine: Gorica, Miren, Renče, Dornberg, Rihemberg, Štanjel, Komen, Temnica, Opatjeselo in Kojsko.
b) pri Uradu za delo v Kobaridu za občine:	Kobarid, Bieginj, ttovec, Tolmin in Sv. Lucija.
c)	pri	Uradu	za	delo	v Krminu	za
občine:	Krmin,	Dolenje,	Kopriva pri
Krminu in Dobrovo.
d)	pri	Uradu	za	delo	v Gradiški	ob
Soči	za	občine;	Gradiška	ob Soči, Far-
ra ob Soči, Romans ob Soči, Marjano v Furlaniji in Zagrad.
e)	Pri	Uradu	za	delo	v Kanalu	za
občine: Salona ob Soči in Kanal ob Soči.
Podatki, ki bodo navedeni v omenjeni listini, se morajo nanašali na datume navedene na listini in k isti bo moral biti priložen imenski seznam vsega osobja zaposlenega dne 3! 12. 45 z označbo vseh podaikov (ime, priimek, očetovstvo itd.) kraj bivališča, dan sprejema v službo in kvalifikacija, in sicer vse lo v dveh izvodih.
Tako izpolnjene vpisne lisiine bodo morale bili izročene pri tozadevnem Uradu za delo tekom 15. januarja 1946.
Te vpisne listine bodo morale biti izpolnjene in izročene tudi od listih podjetij ali ivrdk, ki nimajo uslužbencev.
Proti podjetjem, ki ne bodo izpolnile predložene listine ali bodo listine nepopolne, se bo postopalo v smislu člena 10. Ukaza št. 13 Z.V.U.
Opozarjamo tvrdke in podjeija, da se strogo držijo gori omenjenih navodil, in da morebitne spremembe osobja po 1. januarju 1946 bodo morale bili naznanjene Posredovalnici za delo v smislu obstoječih določil, in sicer tekom treh dni od dneva sprejema ali odpustitve osobja.
Drobiž
Poštni promet iz naših krajev v inozemstvo je odprt v skoro vse države. Izvzele so Nemčija, Avstrija, J aponska, Formoza, Koreja in Mandžurija; začasno ni še odprt z \l-banijo, Madžarsko in češkoslovaško.
Vsled posredovanja Zaveznikov je dospela v podgorsko predilnico v oktobru velika količina (800 bal) bombaža, ki ga je tovarna takoj začela predelavati v blago. V kratkem bo ta bombaževina kot dobro in odporno blago za obleke, na prodaj v Trstu po zmernih cenah. Novih 1200 bal ameriškega bombaža je zdaj na potu iz Genove proti Gorici. Tako se nam kaže, da bo prihodnje leto boljše tudi glede naš'? že zelo ponošene obleke.
Božične praznike smo praznovali v dežju in blatu; pa bili smo dežja potrebni, ker je vode zelo primanjkovalo. Po mnogih briških vaseh *o imeli v decembru več vina kot vode.
V mestu ni bilo polnočnic, kar je tudi policijsko poveljstvo odsvetovalo, po deželi pa so po dolgih vojnih letih spet opolnoči praznovali Jezusovo rojstvo. Vojna je minula, miru pa še ni — a upamo, da bo do
prihodnjega Božiča že toliko lju li postalo blage volje, da bomo smeli reči: zdaj je vendar enkrat mir.
»United Press« poroča, da je 'lilo pred Božičem pri sodni obravnavi v Ljubljani proti 34 nasprotnikom Osvobodilne fronte obsojenih 17 na smrt, med njimi dva duhovnika dr. Peter Križaj in • France Cerkovnik.
f Joško Bratuž
Dne 29. XII. je bila obletnica smrti našega vzornega vzgojitelja, odličnega glasbenika in značajnega katoliškega moža prof. Joška Bratuža. Njegovi številni gojenci in prijatelji naj se ga spominjajo v molitvi.
Materi trpinki na grob
Na Brjah pri Rihembergu je 4. grudna 1945 zatisnila oči Alojzija Žerjal, ena tistih slovenskih in krščanskih mater, ki so svetu ie/":i-ne, a pred Bogom veliko zaradi trpljenja, odpovedi in odpuščanja.
Rajnka je bila kmečka žena starega kova, ki je dala življenje ter krščansko in slovensko vzgojo enajstim otrokom, enemu je izprosila milost duhovskega poklica. — Njeno življenje je bil en sam križev pot. V 76. letu starosti je bila celo aretirana od mladega dekleta. Isto so izkusile njene hčere od Nemcev, Italijanov, četnikov in partizanov. Nanjo — ubogo starko — so leteli očitki »belegarde«, je letelo kamenje mlečuozobih paglavcev, na njena prsi je bila že namerjena puška, neprestano »so ji padale solze v srce, da jih ljudje niso videli« (tako piše sama), — a njen odgovor je bil :.d-puščenje in molitev za zaslepljence.
Ljubila je svoj narod. V uajvečji revščini je našla krajcar za lepo knjigo, sprejela je pod fašizmom poverjeništvo za »Bogoljuba«, dasi je kvestura udarila nanjo s »contra-venzione«. Slovenski Primorec ji je bil v uteho in je zanj mnogo storila.
S posebnim spoštovanjem '.1 1 o-uosom je otrokom in vnukom pripovedovala spomine na svojega nekdanjega kateheta pesnika S. Gregorčiča, kojega pesmi je večki\it navajala in njegove spominske podobice z ljubeznijo hranila.
Velika je bila njena vernost; pobožnost prvih petkov ja opravljala z eno samo prekinitvijo celih 40 let, z ljubeznijo se je oklenila prvih sobot in oddaljenost od cerkve je ni zadržala od nedeljske sv. maše. Rožni venec v družini je bila obli-gatna večerna molitev v miru in vojni. — Cim težji so bili križi, tem trdnejše je bilo njeno zaupanje v Boga in nikdar ni prišla iz njenih ust besedica godrnjanja nad božjo Previdnostjo.
V molitvi za spreobrnjenje grešnikov in ‘v odpuščenju tistim, ki so ji zlasti njeno sivo starost; strašno ogrenili, je lepo pripravljena in ču doivito mirno odšla njena duša v boljšo domovino.
Okno v svet
JUGOSLAVIJA. Dne/22. decembra 1945 so Ameriške Združene države sporočile jugoslovanski vladi, da priznavajo spremembe, ki so bile izvršene v ustavi Jugoslavije in vzpostavitev republike pod nazivom Federativna ljudska republika Jugoslavija v smislu sklepov ustavodajne skupščine. Tudi angleško zunanje ministrstvo je javilo, da je Velika Britanija priznala novo jugoslovansko republiko pod vodstvom maršala Tita.
Obe veliki Zaveznici sta prepričani, da bo nova Jugoslavija kot članica izjave o načelih Združenih narodov prevzela in izvrševala obvsz-nosti mednarodnih dolžnosti glede jamstva osebne svobode, svobode vesti, govora in tiska, zborovanj in združevanja vseh jugoslovanskih državljanov.
Na ta način imamo zdaj na Balkanu novo republiko, o kateri upamo, da bo demokratična vsaj v dejanju, če že v njenem naslovu ;ii več te besede.
V vsej Jugoslaviji pretresajo sedaj na ljudskih zborovanjih načrt nove ustave. Ako bi bil to resen, nepristranski študij težkih in zamotanih vprašanj, ki so v zvezi z novo ustavo; ako bi ljudstvu tudi dali čas, da hladno premisli, kaj mu je ustavodajna skupščina predložila v presoja; ako bi mu nato dali možnost, da prosto in brez strahu izrazi svojo sodbo, bi bilo tako sodelovanje ljudstva pri vodstvu države kar najidealnejše. Potem bi upravičeno rekli, da je ljudstvo usta n o sprejelo, spremenilo, zavrglo. Zal, da temu ni tako, ampak drugače.
Določeni govorniki vcepljajo ua podlagi višjega povelja ljudem — katoliškim ljudem — prepričanje, da je ločitev cerkve od države 'n šole od cerkve v celotno katoliških deželah, kakor je Slovenija, ena največjih zahtev modeme ustave, ker je ta ločitev izpeljana v Ameriki (kjer žive skupaj ljudje najrazličnejših veroizpovedi). Tam je to opravičljivo. Pri nas v Sloveniji pa tega razlega ni in misleč človek mora priti do zaključka, da ne ge vorniki ne ljudstvo nimajo niti pojma o dalekosežuosti tega za katoliško ljudstvo krivičnega predloga. Kjer pa ni spoznanja, tam tudi svobodne odločitve biti ne more — tako uči filozofija. Najbolje bi bilo, ako bi nova ustava vse veroizpovedi v Jugoslaviji priznala, podprla in tako pomirila vest vseh svojih d ržavljanov.
Delajo pa v Jugoslaviji zelo pridno ia obnavljajo vojne razvaline. T« dui je bila izročena prometu železniška proga Belgrad-Sarajevo, l>o kateri bo Srbija dobivala pr-3-mog iz bosanskih premogovnikov.
AVSTRIJA. Dr. Karel Renu jr, socialist, je bil soglasno izvoljen ;a predsednika avstrijske republike.
KITAJSKA General Chou Eulai, vodja delegacije komunistov iz Severne Kitajske, je izrazil, da bodo pri pogajanjih s čunkinško vlado napravili potrebne načrte za poni ir j e n.j e Kitajske.
RUSIJA Konferenca treh zunanjih ministrov je imela svoje cu-dnje seje 2i. lu 2(5. decembra. (V Rusiji imajo Božič 13 dni za nami). Pravijo, d; so uspehi zelo zadovoljivi; ameiiški zun. minister se je izrazil, da S) več dosegli, kakor je or pričakovd. ko je odletel na kon-fereneo. Zlssti so se zedinili glede postopka pri bodočih mirovnih konferencah, ki se bodo vršile z Italijo, Rumu lisk), Madžarsko, Bolgarsko in Finskj v aprilu 1946.
Med Rusijo in Turčijo se kaže napetost zaradii obmejnih ozemelj v Georgiji (kjei je domačija maršala Stalina) in v Armeniji. Rusija zahteva popravo mej v svojo korist. Turčija se tejiu upira.
Stalin, ki joi dopolnil 66 let, je te dni postal stari oče. Maršalova hčerka Svetlaui, ki obenem s svojim možem še študira na moskovski univerzi, j* porodila dete. Svetlana je hči dr^ge Stalinove soproge Nadežde A^elujeve, ki pa je pred petimi leti umrla.
PERZIJA. Severne province te države kažejo vedno več odločnosti, da bi se priglasile za samostojno republiko.
ITALIJA. Ministrski predsednik De Gasperi je na tiskovni konferenci govoril o izjavi maršala Tita glede italijanskajugoslovauskih od nošajev. Tudi on si želi skorajšnjih stikov med obema vladama, a potrebno je, da se razčisti vprašanje internirancev iz pasov A in B, ki so bili odgnani r Jugoslavijo.
Sicilija se poteguje za avtonomijo, a hoče ostati v zvezi z Italijo.
ANGLIJA ima namen prepeljati gotovo število nemških znanstvenikov na svoje otočje, da bodo tamkaj nadaljevali svoja raziskovauja in iznajdbe. Isto bosta ukrenili tudi Rusija xn AmerišSe Združene države. To je lep poklon zmagovalcev nemški znanosti in temeljitosti.
Churchill pojde v januarju v A-meriko po nasvetu zdravnikov.
V Londonu je izjavil vojni minister, da je vsaka nemška leteča bomba V2 uničila okrog 650 stanovanj v mestu. Železne živce s o mo rali imeti Londončani, da so vse to mirno prenesli.
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovolj«nj«m fl.l.S.
Tisk. G. lucchl - Sorica
URH IN Z E F
Urh sedi v gostilni pri Belem zajcu in pravkar je v tretje posrebal zadnje kapljice vina iz že praznega kozarca; tako vražje draga je gori-ška »zlata kaplja« za lijegove finančne razmere. Ob njem sedi poleti in pozimi vedno enako toplo ogrnjeni kaplan Štefca, s katerim se že pol ure prav živahno pogovarjata o novih razmerah v deželi tostran in onstran »možganove« črte, kakor pravi tej črti Urh, ker misli, da je postavljena za to, da se miši možgani preizkušajo.
Tisti hip stopi v gostilno Žet' in se kar začudi, ko zopet sreča starega prijatelja.
»Urh, ti si pa malo mož bese bt. Ali se nisva domenila, da prideva vsak teden v mesto! Zdaj pa te že več tednov ni bilo. Kako tol«
»Lahko bi rekel, da sem bolan, kajti že nekaj časa se mi v glavi kar vrti, tako da ne morem več razlikovati, kaj je prav in kaj narobe zlasti tega ne vem, kaj je svoboda in kaj suženjstvo... Zadnjič sem vtaknil v žep »Slovenskega Primorca«, ki je ujel najin pogovor ob trgu sv, Andreja, da ga pokažem svoji ženi, pa sem imel presneto smolo. Bde n tistih, ki so si na račun vsega ljudstva kupili monopol v>\ j»ruvo narodnost, mi vidi tisti mali
listič in me nahruli, da sem »belogardist«, reakcionar, izdajalec, far ški podrepnik in ne vem, kaj še vs<\ — Ostrašil me je, da me bodo odslej na meji vedno strogo preiskali <* da mi bo gorje, ako še kdaj najdejo ta grdi »propagandistični list« r>ri meni. Po vsem tistem, kar sem za svobodo žrtvoval in pretrpel. mi je tako ravnanje zdelo od sile zoprno — in od takrat ne pridem v mesto, ako ni največje potrebe«.
»To je bil gotovo kak nespameten prenapetež. Pritoži se pri občinskem odboru in še više, če treba, pa se bo vse uredilo.«
»Tebi, 2ef, ki si v pasu A, je lahko govoriti, a mi.... Sicer pa vendar bereš liste s tremi rogovi in lahko veš, da je prenapetost splošna bolezen, za katero dela vse naše časopisje večjo propagando, ki kor za izboljšanje gospodarskih razmer v naši coni.«
»Urh, ti se že spet pritožuješ nad svojimi slabimi gospodarskimi raz-anerami. No, pa napravite šlra.ik enkrat tudi kmetje in zahtevajte od ljudske vlade, naj skrbi za boljši (pridelek in manjše dajatve. Ali naj bo kmet vedno le molzna krava ;a \se druge, da se na njegov račun hvalijo, kako sijajno so plačani? Štrajk, Urh, štrajk! Saj danes če
otroci štrajkajo!«
»Ali nisem rekel, da sem bolan? Jaz te prav nič ne razumem. Kmet naj štrajka? Kako? V .coni B? Ali naj denem roke križem in pustim, da mi družina pomre in živina regine? Kam pojdem po živež in \«e potrebno? Ali zbirate v Brdih moko, krompir, slanino, vino in obleko za Vipavce, ki naj štrajkajo? * — Štrajkajo lahko samo tisti, ki imajo kje kaj pobrati tudi brez dela, nikdar pa ne kmet, ki je bil, je in bo tisti, ki od njega zahtevajo i:i bodo vedno zahtevali, naj gara in vleče iz zemlje vse in vedno le daje. Pa še to. Štrajki so mogoči samo v deželah, kjer vlada velika svobodi...
Kjer pa vlada »pogrešivna« (hotel je reči progresivna) svoboda, tam bi ljudje od samega navdušenja, kakor pri fašistih, rajši miši žrli, kakor da bi se predrznih štrajkati. Tam je štrajk = štrik za vrat.«
»Urh, korajža, ponosni bodimo na svoj stan, ki v človeški družbi, kakor ženska v družini, podpira tri vogale. Mi smo Bogu najbližji in z njim sodelujemo, ko redimo kakor 011 vse polno nehvaležnih otrok.«
»To si pa prav povedal. Prav te dni govorijo, da bodo pri nas izgn.i-li obvezni krščanski nauk iz šol. Kdaj se jo pri nas Slovencih kaj takega slišalo? Bogu, ki je zemlio ustvaril, in kmetu, ki jo obdeluje, delajo največjo krivico... In so nam pravili, da bodo vero spoštovali in
da so tisti duhovniki izdajalci ■ n hujskači, kateri so nam že zdavnaj povedali, da bo šla vsa naša svoboda i>o tej poti.«
»Ne, Urh, svoboda mora biti .n bo. Ako krščanski nauk ne bo v šoli, bodo duhovniki lahko učili v cerkvi, v zakristiji, v štalah in kleteh in na gmajnah... In starši bodo svobodni, da otroke pošiljajo k nauku, in otroci pravtako svobodni, da k nauku hodijo. Vidiš, koliko svobode!«
»Žef, bolan sem, ne vem, ali 'uu i trka tebe ali mene. — Mi kmetje smo zidali šole, naše so. Kristjani smo in vsi pravimo, da hočemo kristjani tudi ostati. Tudi otroci so naši in vsi trdimo, da hočemo, da <e morajo naši otroci učiti ne le branja in pisanja in drugih posvetnih reči, ampak tudi vere in božjega strahu in božje ljubezni. Hočemo, da so naši otroci no le učene opice, ampak otroci božji, ki ved >, da so ustvarjeni za nebesa. Zdaj pa razloži mi, kako neki more kdo trditi, da ljudska volja hoče, da ‘e nauk izžene iz šole. Kak pomen naj ima ta reč, če ne tega, da se Bog zapostavlja kakor kmet, ki obdeluje njegovo zemljo?«
»Gospod Štefca, kaj pravite vi k vsemu temu?«
»Že tri leta moram molčati, kajti pametna beseda najde le redkokdaj pametno mesto v časih, ko misli-
jo ljudje, da razumejo tem vt>č, črni manj so se učili.«
»Saj se poznamo že toliko let, nama lahko zaupate svoje misli...«
»Naj bo, povem na kratko, l.aj mislim. Kakor povsod, so tudi v naši deželi dobri in slabi ljudj'3, verni in neverni, pametni in nespametni. Če se izgona verouka iz šole vesele slabi in neverni ljudje, je to zelo razumljivo, in reči moram, da dobro vedo, zakaj. — Če se tega vesele ali tudi le mirno prenašajo dobri in verni ljudje, moram reči, da ne' vedo, kaj delajo. Eni in drugi bodo morali občutiti, kaj se pravi, kjer koli odkazovati Bogu zadnjo ali tudi le drugo mesto. Božji mlini meljejo počasi. Hudobneži so palica. Z njo čisti Gospod svoje ljudstvo. Potem pa vrže palico v večni ogenj...«
»Ko sem poslušal zadnjic ua mitingu razlago načrta ločitve! Cerkve od šole, sem imel temne slutnje...«
»Tiidi pri nas se je že o teni govorilo. No, za Brda ta s tv a1- še ne velja. Zato se nisem preveč vznemirjal. Toda domov gmhv *t*m si mislil, da se godi Jezusu med nami kakor med Judi, ki so ga zalezovali ni si niso dali pokoja, dokler K*1 niso križali.«
»In pri tem so hudobnežem pomagali tudi taki, ki so še pr**l kratkim Gospoda slavili...«
»In eni in drugi so bili hudo tepeni...« je končal gospod Štefca,