List 22.
Gospodarske stvari,
Gospodarske skušnje.
* Velika vrednost pomladanskih hrošč ev ali kebrov gnoj — in kako tak gnoj naprav-ljati. Slavni prof. dr. Stoekhardt v Tharandt-u je kemično in prav na drobno preiskaval obstojne dele pomladanskih kebrov ali hroščev, in izvedil je, da se njih gnoj šteti more v vrsto tistega, ki posebno hitro svojo moč pokaže na polji, kteri dobro tekne tudi drevju, in kteri v sirovem stanu, kakor je, toliko zaleže kakor blizo 6. del peruanskega guana (tičjeka), posušen pa kakor polovica njega. — Napravlja se pa prav lahko in brez vse težave tako-le: V kako kad ali kako posodo ali jamo se vsujejo kebri, pa se poparijo s kropom, da poginejo; potem se raztresejo na prst, ki si jo nasuješ kam za pavec ali pol drugi pavec na debelo; zdaj jih potreseš s prašnim ugašenim apnom ali laporovim prahom. Ko si to storil, vrzi zopet toliko prsti na-nje, Da prst pa zopet kebrov kakor poprej, in tako delaj plast za plastjo, dokler imaš kaj te živali, in napravil si gnoj, da ga boš vesel.
*   Kako konje krmiti (futrati), da krma več zaleže. Ni ne vse eno, kdaj da daš konju ovsa; sila veliko ležeče je na času, kdaj ga mu daš. Gotov dobiček je, ako konja poprej napojiš in potem še le krmiš, — gotova zguba pa ti je, ako narobe delaš. Tudi je napačna navada, ako konjem, ko pridejo iz težkega dela v stalo, brž sena ali ovsa daš. Hitro ti žro, malo žvečijo in želodec slabo prekuhuje povžito krmo. Ako ti pride konj od dela, ko je zlasti še večkrat vroč, daj mu četrt ure počitka; potem mu daj malo sena, čez pol ure ga še napoji — in potem šele mu daj ovsa. To odvrne tudi, da se konj z napajanjem ne prehladi. — Zdrobljeni oves pa redi konja bolj kot celi oves, in najmanj si ga prihraniš peti del, ako ga pokladaš zdrobljenega.
*   Kako ravnati, kadar se na visocih sadnih drevesih veje klestijo ali žagajo? Kadar gospodar na visocih drevesih veje obsekuje, naj so že drobne ali debele, jih seče po navadi precej deleč od debla. To pa je napačno in drevesu jaka škoda. Veje se morajo tikama debla odsekati ali pa odžagati, tako, da se more deblini lub brž ^ čez rano razpenjati in jo sčasoma popolnoma zakriti. Če se pa dolgi štremblji na deblu puščajo, se mora lub od debla do konca štremblja spuščati, in predno ga zalije, potrebuje več let. Med tem časom pa jame štrembelj hirati in sušiti se, na zadnje še celo gnjije in tako gnjije cela rana in sicer do drevesnega stržena. Tako pa gre dostikrat najlepše drevo pod zlo. Dostikrat se vidijo drevesa po vrtih in na polji, ki so na eni strani napol suhe in gnjile.   Ta
napaka izvira mnogokrat  le   od  tod,   ker   se   veje   na sadnih drevesih predelječ od debla sečejo ali žagajo.
* Kako se da dno v kapnicah, šternah in vodnjakih pregledati. Dno kake šterne, kapnice ali cemuna^. se prav lahko z navadnim zrcalom (špeglom) pregleda. Ce solnce svetlo sije, naj se zrcalo tako drži, da solnčni žarki od njega naravnost v vodo padajo. In kraj, ki ga na dnu obsejejo, ti bode tako lepo razsvetljen, da se da vsaka stvarca natanko razločiti. Tako se je dno pregledalo v neki šterni, ki je bila čez 50 čevljev globoka in na pol z vodo napoljena. Vidila se je v nji od vrha najmanjša bilka in vsaka druga drobna stvar prav natanko. Tako se da tudi dno v bajarjih in rekah pregledati, če je le voda čista in mirna. Ako je pa šterna ali kapnica s streho pokrita, ali če jo senca kakega bližnjega poslopja zakriva, da ne more solnce va-njo sijati, naj se pa dva špegla vzameta, z enim se solnčni žarki na vrh šterne privabijo, z drugim se pa v šterno odbijajo. Svetloba se da 50 do 100 komolcev deleč napeljati in v globočino odbiti. Zrcala se dajo tako zasukati, da se svetloba krog in krog hiše v kako senco napelje; ravno tako se da svetloba iz enega okna na južni strani skoz dve sobi na severni strani v kapnico pripeljati, toda za tako skušnjo se mora vzeti več špeglov; akoravno vsako zrcalo solnčno svitlobo nekoliko zmanjša, se vendar le skušnja dovrši.