• P'' - -cafS 5SB5 Ntjfilji »loveiuki dstmik ▼ Zinilcnih driavdi V«Ua u m Ulo - . . $6.00 Zm pol teta.....$3 .00 Z* New York cdo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n TELEFON; CHELSEA 3S7t NO. II. — S TE V ti. GLAS NARODA List slovenskih .delavcev v AmerikL Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK. SATURDAY. JANUARY 25, 1930. — SOBOTA, 25. JANUARJA 1930. ------ The largest Slovenian Daily in the United States. B Issued every day except Sundays and legal Holidays. W 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIll. ITALIJANI ZE ZOPET DELAJO PREGLAVICE ZA NOBENO CENO NOČEJO IMETI MANJ BOJNIH LADIJ KOT JIH BO IMELA FRANCIJA N&loga i tali jamice delegacije je, doseči mornariško pariteto s Francijo. — Danes se bodo vršila važna pogajanja med Grandijem in francoskim mnistrskim predsednikom Tardieujem. — Italija stremi po razorož/tvi. ZMANJŠANJE MORNARIC JE ODVISNO OD ZDR. DRŽAV Ako Amerika reče eno samo besedo, bo znižana tonaža bojnih ladij za stotisoče ton. An.e-rika bo šla do skrajnost. DOBER PLEN 1 SUHAŠKIH ! _ AGENTOV Agenti so zaplenili v 3 mestih dva tisoč galon alkohola. — Aretirali so devet oseb. — Nove vrste kotli. LONDON. Anglija, 24. januarja. — Italijanski krogi so danes izrazili prepričanje, da bo ogrože- i na uspešnost konference peterih velesil, če se Ita- j Iija in Francija ne bosta mogla sporazumeti. Italijanski zunanji nrvnister Dino Grandi je u-1 \erjen. da mora Italija zapustiti konferenco s pri-! znanjem svoje pravice do paritete s katerokoli kontinentalno silo. 1 a pravica je bila Italiji baje že priznana na kon-1 ferenci v Washingtonu. Italijanska delegacija bo storila vse, kar je v nje- i r.i moči, da bo prepričala ostale velesile, da Italija! odkritosrčno stremi po zmanjšanju oboroževanja in sicer po takem zmanjšanju, da bo zajamčilo mir, j vsaki posamezni državi pa varnost. italijanska delegacija vztraja vsledtega na stališču, da ne sme imeti nobena evropska kontinentalna sila več bojnih ladij kot pa Italija. Ce ne bo ustreženo tej njeni zahtevi, ne bo Italija podpisala nobene pogodbe na konferenci. V glavnem stanu italijanske delegacije si mnogo obetajo od posvetovanja, ki se bo vršilo jutri med italijanskim zunanjim ministrom Dino Grandijem in francoskim ministrskim predsednikom Tardieujem ter zunanjim ministrom Brjandom. Francozi upajo, da bo mogoče obstoječe težkoče odstraniti z garancijskim predlogom za Sredozemsko morje. Pogodba bi se tikala v prvi vrsti Italijanov, ki prebivajo v Tunisu, kateri so pod francoskem protek toratom ter razširjenja italijanske severoafriške kolonije Tripolisa v južni smeri do Tibestija. Francija dosedaj ni hotel ničesar slišati e:lede odstopa tega ozemlja ter ie nudila Italiji v zameno oazo Jedo. Nekateri pesimisti so mnenja, da je sporazum med Italijo in Francijo nemogoč ter prerokujejo, da se bo razorožit vena konferenca razšla brez vsakega uspeha. Italijanski zunanji minister Grandi se je včeraj posvetoval z ameriškim državnim tajnikom Stim-sonom. O čem »ta razpravljala, se pa ni moglo izvedeti. SEN. BORAH ZBIRA DOKAZE Najnovejša dejstva glede domnevanega grafta ca r i n s k i h uradnikov v Buffalu. — Borah be nastopil, kakor hitro bc zaključena debata glede tarifa. BYRD0VA POVRATEK EKSPEDICIJA URADNIKOV V NEVARNOSTI V MANDŽURIJO NEWARK. N J. 24 januirja. Suhaški agenti, ki so vprizorili po-LONDON. Anglija, 24. jaguarja. ' ^one v Newarku. Patersonu in Ir- Od Združenih držav je odvisno, da zadajo smer razorožitveni konferenci v Londonu. Konferenca bo prav tako pomembna kot je bila konferenca, ki se je vršila leta 1921 v Washingtonu. vingtonu, so aretirali devet oseb in zaplenili sedem kotlov, ki so imeli j skupno nad devetnajst tisoč galon vsebine. Zaplenili so tudi 177.000 galon ; majše in 2C00 galon alkohola. Pet moških je bilo aretiranih v Tedaj je namreč državni tajnik Hughes presenei.. vse navzoče s svojo izjavo. i j da je mogoče ž Tekom prve poslovne jSeje m o m a- | rišKe konference v St. James pala- j či so izjavili predstavitelji raznih , držav, da je oboroževanje le odnes-no, ker zahteva večina le zadostno mero varnosti. Vsaka država, ki je pripravljena omejiti svojo mornarico, lahko vodi vse ostale v tem oziru. Ker so Angiija, Francija, Italija ■ in Japonska že sklenile, da bodo j bojne ladje popolnoma odpravile, je treba le še ameriške izjave, pa se bo to zgodilo. Če bo izjavila Amerika, da je pripravljena odpraviti velike bojne ladje, bo skrčena tonaža za stotine tisoče v ton. Bojnih ladij seveda ne bodo naenkrat odpravili, kajti vzdržali bodo primerno razmerje z ozirom na mornariško moč posameznih držav. Stališče predsednika Hoover j a v tej zadevi je dobro znano. V svojem govoru na dan premirja je rekel, da je oborozenje le relativno in da je Amerika že šla do takih meja kot nobena država. Ako bi ostale države sledile Ameriki, bi cki garaži v Newarku. Tam so našli agentje tri kotle najnovejšega izdelka. Kotli si tal:o konstruiran;. njimi dosti hitreje in uspešnejše distilirati kakor z navadnimi kotli. V neki svilami v Patersonu, N. J., so našli kotel za 1500 galon. dva kotla po tisoč galon in tisoč galon alkohola. Dobili so tudi ogromno posodo za deset tisoč galon. polno maj še iz sladkornega trsa. Agenti so aretirali štiri moške, ki so vsi doma iz Patersona V Irvingtonu. N. J., so našli agentje srednje velik kotel ter 2750 galon maj še. Lastnika niso dobili. Sosedje so izjavili, da ne vedo, kako se imenuje družina, ki je živela tam. se pomorska šala. sila znatno zmanj- GHANDI VZTRAJA PRI ODPORU Ce bi Indijo prisilili, da gre skozi državljansko USMRČENJE TREH MEHIŠKIH BANDITOV VERA CRUZ, Mehika, 24. j an. — V bližini mesta Japala so federalne čete usmrtile tri mehiške ban-dite. Banditi so baje vprizorili napad na neko plantažo. RAZOROŽENJE AGRARCEV MEXICO CITY, Mehika. 24. jan. Vojaški poveljniki po vsej Mehiki bodo razorožili agrarce, ki so se v zadnjem času večkrat uprli. Vojaški poveljnik v Puebli je dobil od vojnega ministra Amaro povelje, naj prične takoj zasledovati agrar-ce. ki so zadnjič večkrat kalili mir, ki vlada drugače po vsej deželi. VAŽNA NEMŠKA IZNAJDBA POSPESENJE NAČRTOV ZA GiBRALTARSKi PREDOR MADRID. Španska. 24 januarja Royal Gazette je danes objavila naročilo, ki obljublja sto tisoč pezet onemu, ki bo i skopal predor na maroški strani Gibraltarja kot se ga je ie izkopalo na španski strani, v bližini Harife. To pomenja. da se bo delo na maroški strani pričelo takoj, vendar pa ni na razpolago še dovolj denarja, da se bo to delo tudi dovršilo. Več denarja bodo dali najbrie pozneje na razpolago. AVSTRIJA PREPOVEDALA UVOZ PAPIG DUNAJ. Avstrija. 24. januarja. — Kljub pomirjujočim ugotovilo m dunajskih znanstvenikov pa je av- I strijska. vlada vendar prepovedala i uvoz papig, kakadujev ter sličnih drugih eksotičnih ptic. Poljedelsko ministrstvo lahko da posebna dovoljenja, da se sme uvesti kak eksem-; plar, a v splošnem Je uvoz prepare-1 dan za nekaj časa. i ' i DUEREN, Nemčija. 24. januarja. Nemški iznajditelj po imenu Franz vojno, bi to ne bilo prvič Feldcr je pokazal danes nov material za grajenje bojnih ladij, ki u-sposoblja slednje nositi dvakrat toliko topov kot ponavadi. Ladij tudi baje ni mogoče potopiti. Mr. Felder je pokazal uspešnost novega matc-rijala z modelnimi ladjami. Ena je bila dolga en jard in široka en čevelj ter je lahko nosila breme 120 funtov, dočim se je druga, napravljena iz lesa, takoj potopila na dno. i ŽRTVE KROKODILOV. | NAIROBI Ictočna Afrika. 24 jan Ko se je na Ki bali reki v belgijskem Kongu prevrnil neki čoln, so krokodili pctrli trinajst potnikov Ostali »o se le * Blagajnik poneveril nad $50,000 Charles W. OReilly, bivši blagajnik National Bank of Ridgewood, je priznal, da je poneveril $57,353. Zvezni sodnik ga je obsodil na 18 mesecev Ječe, katere bo presedel v Atlanti. v zgodovini. —Indijci so vajeni trpeti. BOMBAY, Indija, 24. januarja. — Indijski voditlj Mahatma Ghandi je v svojem listu "Mlada Indija" izjavil, da trdno veruje v državljanski odpor. Rekel je, da za Indijo ne bo nič novega, če bo morala iti skozi agonijo državljanske vojne ali pa preživeti tujo invazijo. Indija bi se namreč borila za svojo prostost. — Tudi Anglija je imela iste izkušnje, — pravi Ghandi. — Koncem konca, se pa svooode ne mere umetno vzgojiti. Ghandi spoznava, da bi državljanska nepokorščina lahko rodila nepokorščino, zvezano z nasilji, vendar pa misli, da se to ne bo zgodilo. Svojim kritikom je takole odgovoril: — Mir, ki ga želimo, ni le enostavna pretveza, kajti mir je bil kupljen s krvjo stradajočih milijo-nbv. Ce bi mogli kritiki le spoznati mučenja, počasne smrti, povzročene vsled prisilnega stradanja, bi lahko rizkirali anarhijo in hujše, da končajo agonijo, katere ne bo prej j konec, dokler ne bo konec sedanje ' vlade. WASHINGTON. D C.. 24 jan. — Senator Borah, republikanec u' Iclaho zbira dokazilni mater j al, tikajoč se izvedenja prohibicije. Vse. kar je dosedaj zbral, ima varno opravljeno. B.-rah pravi, da je dobil dokaze, dri je osebje, k: se bavi z enforciranjem suhaške postave, popolnoma korumpirano. Podobne obdolžbe .,o bile dvignjene tekom božičnega tedna. Izza o-nega časa je dobil Borah nešteto ctdolžb m jiffidavitov iz vseh delov dežele. G teh dokazih ni hotel govoriti. vendar pa bo porabil zbrani materijal v senatu, kakorhitro b j končana debata glede tarifne predloge. To se bo zgodilo najbrž v teku dveh tednov. Borah noče izsiliti odstranjenjc nekaterih suhaških uradnikov. Njegove najnovejše informacije vključujejo ustmene izjave o graftu. ki ga imajo na vesti buffalski carinski uradniki. Nadalje ima tudi dokaze glede razmer v raznih velikih iztočnih mestih, med katerimi se nahaja tudi New York Noben teh dokazov pa se ne tiče z^petr.ega imenovanja kontrolerja carinske službe v New Yorku. Tozadevne podatke je dobil poročevalec United Press. Norveški izvedenci so izjavili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da pridejo Ameri -kancem na pomoč. OSLO. N'-rveika. 24 • n.:irja Norveški izvedenci so prišli no prepričanja. da preti Bvrd j vi f-kr^Hd'- i ciji v Antarktiku velika nev irno:.t toda storilo se bo vse potrebno, da se ne bo Amerikancem nič zgodilo. Strokovnjaki. 50 se posvetovali danes v zunanjem ministrstvu zatem, ko je dorpela z ameriškega po- ■ slaništva prošnja, naj se članom Byrdove ckspedicije pomaga. V polarnem moriu. kjer ogrožajo Byrdove ladje ledene plošče, se nahaja dosti angleških kitolcvcev, kateri se bodo takoj podali na delo. Predsedni!: zveze kitolovcev je izjavil: — Po mojem mnenju mora Bvrd in njegovi liudje mimo čakati, da bo morje ledene plošče odneslo, nakar bo eksp?dicija rešena Norveška bo storila vse, kar je v njeni moči, da reši Byrda in njegove to- j v ariše. LONDON. Anglija. 24. januarja. Daily Chronicle poroča, da družba i kitolovcev v Liverpoolu ni hotela poslati Byrdovi ekspediciji svojih ladij na pomoč, češ, da preti ne- ; varnost, da bi jih lcdovje zdrobilo. Poleg tega pa tudi ni Byrdova ek-rpedicija v taki nevarnosti kot nekateri domnevajo. Ko se je generalni kor»zul Melinikov vrnil v Harbin, ga je pozdravila ve la ljudska množica. TOKIO. Japonska. 24 Januaij... Rengo agentura javlja, da se je MeLnikov vrnil kot ruski generalni konzul v Harbin. Sovjetska vlada je sedaj deležna kontrole nad kitajsko iztočno železnico in s tem je bilo uveljavljeno stanje ko: j bilo pred lanskim poletjem Staii-če sovjetske vlade je b;lo celo iiek>-liko ojačeno. Ko je dospel Melinikov v Hare n so ga prebivalci navdušeno pozdravili. Ž njim vred se je vrnila tud: večina prejšnjih uradnikov, a n.uli vloge so se nekoliko izpremen.le. Pred kratkim se je vrnil v Harbii. tudi A. J. Emšanov, prejšnji upravitelj kitajske iztočne železnice. Moskovska vlada je pred kratkim izjavila, da ne bo zahtevala zo-petnega povratka Emšanova pa se je v zadnjem hipu premislila. Emšanov je pcctal podpredsednik direktorata kitajske irtočne žel z-nice. Danes je bila zopet otvorjena podružnica Dalbanke v Harbinu S tem je bila restavrirana ruska trgovska organizacija v Severnem delu Mandžurije. MADRIDSKI DIJAKI SE NISO ŠE POMIRILI MADRID, Španka. 21. januarja. Obljubljene dijaške demonstracije pred kraljevsko palačo se sicer niso vršile in dežela je bila v splošnem mirna cb priliki proslave kraljevega rojstnega dne. Kljub temu pa vre še vedno med dijaštvom, in policija je vsled tega skrajno pozorna. EIELS0NA ŠE __NISO NAŠLI Governer Wranglovega otoka je sporočil, da bo nadaljeval z iskanjem ob sibirski obali. MOSKVA, Rusija, 24 januarja. — Brezžično sporočilo z Wranglovega otoka v bližini severoiztočne obali Sibirije je danes javilo sovjetski arktični komisiji, da je vsled silnih viharjev zaenkrat nemogoč razkrili sledove pogrešanih ameriških letalcev Eielsona in Burlanda. Poročilo je posial governer Mini-iejev z Wranglovega otoka, ki ie odšel z družbo drugih Rusov in pasjo vprego i.'.kat ameriška letalca. Rusi si se vrnili na otok dne 14 januarja, ne da bi našli kako sled. Poročilo se glasi: Poizvedovali smo ob ravni črti pri rtu Dvomov v južno smer. Nekako 25 kilometrov odtukaj smo opazili plavajoči led. Nikjer pa nismo dobili kako sled o pogrešanih letalcih. Neprestani težki snežni viharji so ovirali naše iskanje. Vrniti smo se morali ker nam je zmanjkalo hrane za pse. VATIKANSKI ORGAN OPTIMISTIČEN VATICAN CITY. 23 januarja. -Osservatore Romano, ki pogosto prerešeta mednarodne zadeve z vatikanskega stališča, je izjavil danes, "da je pričetek londonske konference zelo dober za nas vse. Velik suveren in pet zastopnikov močnih narodov je zapelo himno sprave. Delo bo sicer težko a vztrajala bo formula: — Gospod, daj nam Svoj mir! DVANAJST INDIJSKIH GLAVARJEV ZAPRTIH KALXUTA, Indija. 24. jan. -Bose. ekstremistični voditelj v Bon-galu. in enajst drugih je bilo včeraj obsojenih na leto dni ječe radi vstaje. V cbdolžnicl se je glasilo, da je avgusta meseca ta organizacija vprizonla sprevod po Kalkun ter nosila bandera z napisi: •— D >1-go naj živi revoluciia! Proč z lmperi jalizmom in živi naj republika' Bose. ki je bil glavni eksekutivni uradnik kalkutske organizacije, je bil aretiran oktobra meseca ter obsojen na pregnanstvo v Mandalav. Pozneje pa je bil neminiran za župana Kalkut" ter je b:l v zadnjem času član ekstremističnega kril 1 neodvisnostne stranke. PARIZ NE BO PROTESTIRAL PARIZ, Francija, 24. januarja. — Francoska vlada je objavila danes, da ne bo protestirala v Washingtonu pri obisku suhaških agentov v Parizu. Semkaj bodo dospeli na parniku De Grasse. V objavi se glasi, da ni dobila vlada n Krakih pritožb in da nima vsled tega nikake-ga povoda vmešavati se v to stvar, PRINC IZ WALESA BO OBISKAL BEIRO LIZBONA. Portugalsko, 24. jan. Koionijalni urad je objavil dams, da bo princ iz Walesa obiskal Beiro. v portugalski iztočni Afriki, dne 5. februarja, tekom svojega velikega potovanja. Na posebno prošnjo princa se ne bo vršil nikak javen sprejem. Princ se je pred kratkim izkrcal v Cape Town ter odpotoval proti Ugandi, kjer je največ divjih zveri. ADVERTISE in "GLAS NARODA' DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo f v Italijo Din 500 ___________________ S 9-35 Ur 100 __________________ $ 5.75 " 1000 ........................ 518.50 " 200__________________ % 11-2© " 2500 _____________________ S 46 00 " 300 __________S 16.80 " 5000 __________ ______ S 91.00 " 500 _______________ S 27.40 » 10,000 _____________________ $181.00 .. " 1000 __________________ 5 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60e; za $50 — $1; za $100 — $2 ; za $200 — $4; za $300 — $6. , Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo. da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem || kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot gora J navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumele glede načina nakazila. Ispačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 •O LAS N A X O D lp NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 25. 193« The LARGEST SLOVENE DAILY in V. 9. A r "Glas Naroda" tank Own od and Published by SLOVCNIC rOBLlflINO COMET ANT (A Corporation) President Louis Iz Slovenije. POMORSKA RAZOROŽITEV et «M W. IMk of the corporation and addresses of above officers: tf Mutotu. New York City, N. T. "O L A 8 NARODA* (Teto* of the Paopla) Day Raeept Sundays and Holidays. ft* celo loto velja list sa Ameriko Za New York I* Kanado ------------------$1.0$ Za pol teta ia pol leta -----------------MM Za lno®emstvo Za četrt leta ---------------ti M Za pol leta celo leto____.97 DO celo lato___.$7 00 $3 50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Otai Najpda" izhaja mki dan isesemil nedelj In preanikov. Dopisi brea podpisa ln osebnosti se ne prtobčujeja. Denar naj se bls-govofc potlljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, », da se nam tudi prejtoje bivališč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA". Zli W. lHb Street. New York, M. Y. Ckelaea $871 TEŽKEGA DELA SO SE LOTIU V I >>t»donu si* vrši koiitVnnra, koj«* namen j eonu*-jtn ohi-iiald. Nrj^ov govor je bil prežet s pacifist if ni mi upanji in željami. Za njim s<> govorili načelniki ostalih delegacij. l)a je zastopnik krvavega italijanskega fašizma označil »vojo vlado kot najbolj miroljubno, ni treba skoraj poudarjati. Najbolj p<»At« nr \}l\v MacDonaldove bewž resnično in odkritosrčno stremi po miru. Ba* i« te^a vzroka j»> bil tako previden, da bi za ves svet m' izre ke! Ix'sedc, ki bi utegnila izzvati pri lastop-mkih drugih vlad neraupanje. Kot obir;ijno pri takih prilikah, se je tudi tukaj zg<»-rilo, namreč, da je bil načelnik angleške delavske vlade naravnost skromen v primeri z delegati kapitalističnih vlad, ki no »tavljali fil j ra d i kalne zahteve. Toda angleški ministrski predsednik ni mogel prikriti svojega socijal'nua, si je na vse načine prizadeval tuliti s kapitalističnimi volkovi. s<» je zgrxlilo, ko je govoril <> vzrokih vojne. Kot ^lami vzrok j* označil tekmovanje za nove trge, ki je sprva prijateljsko, ]»ozneje se pa kmalu razvije v sovražil" ie. 1 Te besede prihajajo iz ust moža, ki je načelnik vlade, k oje poglavitni cilje je pridobivati nove trge. Izpodrival; (ameriškega) konkurenta-ter širiti svojo industrijo p< v»em a vet«. Pa je navzlic temu Itainsay MacDonald mislil tako kot jo govoriL Had bi se. pa se ne umre boriti proti razmeram, ki imajo avoj izvor v go^jKniarskem razvoju modernega kapitalizma. Dokler se bodo narodi borili za nove trge, toliko časa !«odo nastajala nasprotstva, iz nasprotstev se IxhIo pa povaljale nove vojne. fjondounka konferenca bo nekoliko omejila .»borože-vanje na morju. Drwiooti iu velike bojne ladje že zdavnaj več ne za-doAČajo za obrambo obali pred sovražnimi napadi. Vsak aemplau aansore v trenutku uničiti Še tako veliko bojno ladjo. Vsled tega lnM-i jo /.a v t vri bojne ladje, ki stanejo o. gpomne vsote denarja. Ko 1m» }ta prišlo na vrsto vpiašanje glede odprave oojnih at roplanov, bodo pa gospodje drugače govorili. To se seveda na tej konferenci še ne bo zgodilo. Oglasil se Je. Župni urad v Smiklavžu je te dni prejel iz Sibirije priporočeno pismo j od posestnikovega sina Jošefa Pe- jovnika, v katerem pogrešanec naznanja, da je bil leta 1914 v Karpatih ranjen. Rusi so ga prijeli in odpeljali v Sibirijo. Nahaja se v Om-sku, kjer se je oženil in ima dvoje otrok Rad bi se vrnil v domovino in prosi, da bi mu župni urad preskrbe 1 potrebne listine, Dva požara t jeseniški okolici. 5. januarja popoldne se je visoko gori nad vasjo Hrušica vnel gozd ter se je ogenj naglo širil proti vrhu hrušiške planine. Velikanski plameni so zlasti zvečer v dolžini vtč sto metrov ožarjali daleč na o-krog jeseniško okolico in napravili več domačim posestnikom občutno škodo. 6. januarja okrog 5. ure zjutraj pa je nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in sedlarskega mojstra Pečnika na Ja-vorniku. Na lice mesta je brzo prispelo tovarniško gasilno društvo z Javornika, ki je sicer hitro lokali-ziralc cgenj. žal pa ni mogla rešiti veš gospodarskega poslopja, ki je pogorelo dc tal. Škoda znaša okrog 25,000 Din. Sumi se, da Je bil ogenj podtaknjen po neznanem požigal-cu, ki vrši svoje zločinsko delo po Gorenjskem že nekaj let. Potegavščina z letalsko nesrečo v 7^crnji Po!skavi. 8 januarja so bile mariborske o-blasti alarmirane, da se je pri Zg. Polskavi zrušilo na tla potniško letale, ki vzdržuje promet na zračni pregi Dunaj-Benetke in da je nesreča celo zahtevala smrtno žrtev Že opoldne pa se je ugotovilo, da ni gcvcra o nesreči in da si je oči-vidno nekdo to izmislil. Oblasti so ukrenile potrebne korake, da izsle-de krilca lažnih vesti, ki bo v primeru izsleditve eksemplarično kaznovan. Krvav dogodek v Kamniti. N?. posestvu šolskih sester v Kamnici se odigral krvav dogodek. Tam uslužbeni Herman Lekš se Je spri z 68-letnim viničarjem Fra-njom Ruprehtom. Med prepirom ga je z nežem sunil v desno sence in v levo prsno stran, tako da se je starček hudo ranjen zgrudil na tla in si pri padcu poškodoval tudi prsni koš. Le k. t a so prijeli orožniki in gci prepeljali v sodne zapore v Mariboru Ruprehtn pa so morali prepeljati v mariborsko bolnico. Njc-fovy stanje je zelo kritično. prebudil iz nezavesti in zbezal domov z zlomljeno roko nad komolcem ter hudimi udarci na glavi in raznimi podplutbami po životu. Do-čim je njemu beg še uspel, so dra-meški fantje izza hiš opazovali na tleh ležeča brata Janževca. Ko je Alojz začel polagoma dvigati roko in se csveščati s o dotpači fantje zneva planili nanj ter ga pobili z vilami in krepeljci znova na tla. Enako so udarili tudi še po njegovem nezavestnem bratu, nakar so v domnevi, da sta oba mrtva, za-pustli pozorišče svojega strašnega divjaštva ter se razgubili na svoje domove. Vendar se je Alojzij Janževec čez dobro uro zopet osvestil in se privlekel do Cvelberjeve hiše, kjer mu je odprla domača hči Rezka. Stregli so mu vso noč in poiskali tudi njegovega, še bolj nesrečnega brata Antona, ki je ležal na cesti s prebito lobanjo in polomljenimi rokami. Zdaj se vsi poškodovanci nahajajo v novomeški bolnici usmiljenih bratov. Anton Janževec se doslej še ni zavedel in je le malo upanja da bc okreval. Kot glavne krivce poboja je Alojzij Janževec spoznal fante: brata Janeza in Franca Vidmarja, Jožeta Rangusa in Alojzija Miklavčtča, katerih aretacija se je že izvršila, jasno pa je, da bodo kmalu v zaporih tudi ostali pajdaši in da bo vse skupaj trdo prijela roka pravice. Pomorska razorožitev je samo del velikega razorožitvega problema, k: se mora rešiti, če naj se olajšajo cgromna bremena, težeča skoro vse države, in naj se zagotovi dolga doba miru ter gospodarske in kulturne povzdige vseh narodov. Vse države, podpisnice versaillskega pakta, so se obvezale k znižanju oboroževanja Liga narodov, ki ji je poverjena priprava velike mednarodne razorožitve konference, se že leta in leta trudi, da pripelje zadevo bliže k rešitvi. Posrečilo se je zbrati ogromen dokumentni materij al in prebrodile so se že marsikatere težkoče. Lanska prerikcnferenca je beležila znaten uspeh, zlasti v tem da sta se Amerika in Anglija nekoliko približali Fr?nciji in njenim zaveznicam v kriteriju glede znižanja oborožitve na kopnem. Če se v Londonu posreči zbližan ie doslej močno različnih stališč o omejitvi pomorskega oboroževanja, je upati. kakor je bilo v Locarnu sklenjeno za suhozemsko mejo med Nemčijo in Francijo ter Belgiio. Po francoskem prediegu naj bi se sklenil varnostni pakt za mir na Sredozemskem morju med glavnimi tamo.š-njimi pomorskimi silami: Francijo. Anglijo in Italijo. K temu paktu pa naj bi pristopile tudi druge sredozemske sile. zlati Španija Besedilo francoskega memoranda , je sestavljeno tako, da se paktu . lahko priključi vsaka .sredozemska ! sila. torej tudi Jugoslavija. Grčija ' Turčija itd. Če bi se tak pakt >kleml. bi bila j s-terjena cgromna usluga evropske-: mu miru. Toda le v primeru, če bi ! pakt vezal vse sredozemke sile Akt pa bi izpadla iz njega ena izmed njih. ki ne živi v zaželjeno dobrih odnošajin s katerokoli bodočo pod pisnico. bi bil sredozemski Loraino ne 1p nepopoln, marveč naravnost katastrofalen dipomlat-ki in&tru- Peter Zgaga j da se bo v doglednem času dala i ment. Cc bi za->ii;ural mir samo nu sklicati velika mednarodna razoro- ; rapadu in v osrediu Sredozemsk?-žitvena konferenca, na katero bodo ga ir.arja. a pustil odprto nevarnost povabljene vse države brez izjeme. Danes ni mogoče na povedati, a.i se bo dosegel v Londonu kak uspeh ali ne. čeprav je konferenca temeljito pripravljena. Med Ameriko m Anglijo, je prišlo do načelnega sporazuma, ki pa je enostranski in tvori kvečjemu lahko temelj za pogajanja. Med vsemi velesilami to se vršila in se še vrše pripravljal- j na pogajanja Pravih uspehov doslej še ni, pač pa so se precizirala ! stališča posameznih držav. Najjasneje je izrazila svoje Doglede ] spopadov na iztoku, zlasti na Jadra-nn. potem je za mir v Evropi stokrat b lie. da se nikoli no sklene KNJIŽNICA SAMOMORILNE LITERATURE Avgsburška mestna knjižnica si je pridobila eno najbol? čudnih BOLJ SKY IKJ LOVE hOLNČNE ^ ŽARKE V Sazavkandu j« settavU mlad. ruoju iuiemr RMopololcnaki motor, Id «a boOo gonili aoincni žarki So-vjoUki UaU j a vU ft jo. da motor rax-vtia 110 konjakih sU. iznajdltelj noče Udati principa svoje iznajdb«, dokler ni footoc popolnoma izdelan ta Izjavlja samo. da izum temelji na akumulaciji toplotne energije ftoln-čnlh ftarko* v teku gotove dobe Infemr ie uverjen. da mu poj d« va» po »reči in da bo mogel svetu čm par mesecev ud&ti svojo epo-Iznajdbo Za sedaj je udal da jati svojih po« kuni h nI žarkov z velikimi iečami in reflektorji ns zelo majhno ploskev, kakor so to poskuiali drugi lznajdite-Ijl marveč je ravno v tem razlika med njegovimi dognanji in onimi drugih raziskovalcev solnčne toplote. RIM BREZ ELEKTRIČNIH ŽELEZNIC. < Te dni so ustavili v sredini Rim« ; promet z električnimi železnicami, | ki so jih nadomestili z avtobusi. Samo v predmestjih bodo tramvajske i proge odslej ie obratovale Oblasti, ki so to zamenjavo odredile, so storile tako vprvi vrsti zato, da bi dale novih itvidenjskih možnosti domači a v UminiDtlrtrt todustrtji. Dva premetena divja lovca. Pred tričlanski kazenski senat, ki mu je predsedoval Ivan Kralj, sta težkih korakov stopila dva gorenjska korenjaka, doma iz Šentjurske gore pri Cerkljah, premetena divja lovca Bila sta to 35-letni sostiini-čar Nace in 29-letni Janez. Zagovarjati sta se morala zaradi tatvine dveh gamsov in dveh jarcev. Bilo ie to meseca avgusta pred 2 leti. Takrat so orožniki zasledovali tatove, ki so na planinah u-kradli dvema posestnikoma dva jarca in ju zaklali. Tatvine sta bila osumljena obtoženca. Poizvedbe pa so krenile povsem v drugo smer ter se je končno iz tega izmotala tatvina dveh gamsov, vrednih 400 dinarjev. ki sta bila ustreljena v lovskem revirju dr. Aleksandra Goru-pa. V Senturški gori je bilo zaradi teh dveh gamsov mnogo nepokoja in posvetovanj. Obtoženca Nace in Janez sta vsako tatvino zanikala ter zatrjevala glasno in svečano, da sta našla dva gamsa ustreljena v planinah. Naletela sta na divje lovce, ki so dv2 puški in dva smrdljiva gamsa pustili na tleh in pobegnili pred njima Drugi obtoženec Janez je zatrjeval: Še nikdar nisem lagal', gospod sodnik. V take reči se prav nič ne razumem". O ukradenih jarcih je dejal: "To sem si pri orožnikih sam izmislil. Trdo so me prijeli, pa sem jim vse pritrdil. Bal sem se sramote, da me ne odpeljejo vkle-nienega v zapor". Janez je tudi pojasnjeval storijo o dveh jarcih ta-; kole: "S Špinovim hlapcem sem o stvari i govoril, pa mi je dejal: 'Boljše je zate, da rečeš, aa si vzel jarca. Boš manj kaznovan. Samo piačal boš Za gamse se dobi več'." Zaslisanih je biio nato 9 prič. Originalni očanec, 63-letni Valentin Jagodič je stopil pred sveče in križanega z dolga palico v rokah. V cerkljanskem narečju jc na dolgo in široko pripovedoval, kako je bilo v Košulni planini tisto nedeljo po Velikem Šmarnu pred dvema letoma. Ko so ga sodnik, branitelj m dravni tožitelj prijemali za vsako besede, se je Tine odrezal: "Hudiča, mene tak': lovite, da že sam ne vem, kaj naj povem". Ostale priče so potrdile nekatere bistvene okolnosti. Tako je priča > Andrej Škrjanec, velik In stasit deč-! ko, pripovedoval, kako Je oba obtoženca pri studencu v Dolgin njivah nom Jakšetcm in bratoma Fran- zalotil ravno, ko sta počivala. Pri oem in Janezom Jem axiom iz vasi grmu sta bih dve puški in 4 gamsi. Hrovažki brod pri Raki. Okrog pol Edenu od divjih lovcev je bil po o-20. so v Dramah zapeli pred Ulker- brazu krvav in črno namazan. Pro- Francija. ki je svoj memorandum 1 knjižnih zbirk, kar jih je na svetu Gre za knjižnico samomorilne literature. ki 30 je o noval avgusburški domačin dr. Hans Host. V tej knjižnici so drugi narodi zastopani prav tako dobro kakor Nemci in ba spada med najbolj zanimive kose bas knjiga o samomoru, ki jo ie bil napisal bolgarski nadškof Metod iz Stare Zagore, Sploh so cerkveni krogi posvečali mnogo literarne paz nje samomorilnemu problemu Seve-Jugoslaviio, j ie cenzura vseh dežel posvečal? svojo pažnjo spet literaturi o tem problemu sami. Posebno stroga je bila napram njej ruska carska cenzura in sedanja boljševiška ji je vredna naslednica. V splošnem pa je veliko več del. ki govore proti sani omeru. nego takšnih, ki bi se zavzemala zanj. Dr. Rost je izdelal tudi obširno bibliografijo o samomorilnem slovstvu, ki obsega 4000 števil in ki je razdeljena v 60 poglavij. Svojo zbirko je opremil z eksli-brisom, ki kaže smrt na znamenitem mostu samomorilcev v Gros-shcsseloheju. o pomorski razorožitvi turn objavila. da je pristopen splošni oceni. V glavnem se v njem ralagajo že znani francoski nazori o razoroži-tvenem vprašanju, ki jih podpirajo tudi kontinentalne prijateljice Francijc. Nov pa je predlog zn sklenitev sredozemskega Locarna. Ko je v novembru obiskal generalni tr.jnik Lige narodov Sir Eri -Drummond Italijo Francijo in Anglijo, se je govorilo, da je njegovo potovanje v zvezi s sklenitvijo sredozemskega Locarna. Tedaj so bile te govorice deman-i tirane. Morda popravici. Vsekakor pa je Francija sedaj uradno sprožila to misel. O njej razpravlja vso. svetovna javnost, pa tudi odgovorni državniki ne pojdejo preko nje Kaj predlaga Francija? Nekaj pertebnega za Sredozemsko morje. Truplo utopljenke so G januarja zvečer potegnili iz Drave v občini Stojnci, župnije Sv, Marke niže Ptuja. Truplo je bilo v 1 razpadajočem stanju in so ga pre-i r-Ijaii v ta mošnjo mrtvašnico. Gre za gospo ali gospodično s kratkim krilom nizkimi čevlji na zadrgo in z bluze, kakor se je rabi v avtomo-, bilu. Na levi roki je zlat prstan. 5 Župni urad v svojem poročilu do- , mneva. da gre menda za truplo gospodične, o kateri je bila pred kakim mesecem v listih čitati, aa j? 7 dcL-cmbra zjutraj skočila v Mari-boru z državnega mosta v Dravo in utonila. Morda se bo dalo ugotoviti, ali gre res za Lino Majhen, 24-let-no skladiščarko Huttcrjeve tovarne, ki jo od navedenega dne po-gre- t saj o. Strahovit poboj pri vasovanju. Vasovanje po tujih vaseh je še vedno sila opasno. Naravnost div-jalki potK j pa se je ob takem povodu izvršil v v?si Drame pri Rake na Dolenjskem. 5. Januarja so se v omenjeno vas podala brata Alojzij in Anton Jan- j Wvec ter Janez Dnvjak iz vasi čuž- ! ne mlake skupno s fanti Kočija oba .obtoženca kriva prestopka tatvi ne 2 gamsov v vrednosti 40 Din ter sc zate obsojata — Nace na 6 tednov in Janez na 3 tedne strogega zapera hkratu z izgubo častnih državljanskih pravic in sicer prvi za 3 leta, a drugi za 1 leto. Nasprotno 7ta bila cba obtoženca oproščena tatvine dveh gamsov in dveh jar-ccv. Sodba je interesantna. ker je bila proti obema izrečena milejša kazen v smislu paragrafa 314 novega kazenskega zakona, kakor je to določal stari avstrijski zakon, ki je lovske tatvine kvalificiral kot hudodelstvo. Smrtna kosa. "MRTVA" SE JE PREBUDILA NAPOLJ. Italia. 24. januarja. — Danes je bilo že vse pripravljeno za pogreb 34-letne Marije Todaro. Pcgrebci so bili zbrani, in sorodniki so žalovali ob njeni krsti. Zdravnik je izstavil mrtvaški list ter izjavil, da je bila smrt posledica srčne hibe. Naenkrat se je pa dozdevno mrtva prebudila ter rekla: "Zebe me". ! Navzoči so se sprva ustrašili, na-V Hotiču pri Litiji je preminul j to se pa niso mogli dovolj nacudi- . ....... _ „ .. I ti. da je ženska "oživela". tamkajšnji župnik Franc Pavsic .' starosti 53 let. — Pokojnik, rodom j Ljubljančan, je bil mirnega znača- | ji in povsod priljubljen. in ADVERTISE GLAS NARODA" jevo hišo domačim dekletom. Izne-nada jih je sredi p?tja obkolila skupin* kakih 17 dramskih fantov, ki so nič hudega sluteče podokničar-je s strahovito besnostjo napadli, udrihajoč po njih brez usmiljenja c kolci. vilami, kopačicami za kidanje gnoja in sličnim orožjem. Na tieh so bre* zavesti v krvi obležali brata Anton in Alojzij Janževec ter Kočij an Jakše, dočim sta brata Je-man zbežala z lažjimi poškodbami. Koeijan JakSe se je čee čas prrt sila sta njegovega očeta za tobak ter mu dejala: "Tiho bodi. Ne go-Hrori okoli!'' Druge priče so povedale, kako so videle v Vrhnikovi gostilni dva gamsa in kako sta obto-enca trdila, da sta ju našla v gozdu ustreljena. Državni teži tel j je z ozirom na pričevanje Škerjančevo predlagal obsodbo zaradi tatvine štirih gamsov in 2 jarcev. Po daljšem posvetovanju je pre^i-sednifc senata proglasil sodbo, d* ittLi '.. >< -.,... • : K: Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, N. Y. i To je resnična zgodba, ki se je zgodila sam ne vem kje. Rojak je prišel v gostilno in ukazal z mogočnim glasom kvart vina Pa ie en kvart in še en kvart. Mrko je gledal predse, in ko so ga vprašali, kaj mu je. Je rekel, da pite na jeze Naslednjega dne Je bil boljše volje Slehernemu, ki ga je hotel poslušati, je pripovedoval, da pije na veselje. In tako se je zgodilo da je pil cn d?n na veselje in en dan na Žale 5t. Ko je prise! sedmega dne v gostilno. ga je vprašal gostilničar: — N< . ali ga bes na ve.^elje ali na žalost? Malo je pomi.siil in odvrnil: — Danes ga ne bom niti na veselje niti na žalost. Danes bom pa enc^a na kredit, če i;a d,t6 Jugoslovanski prestolonaslednik je staro.1 ta Sokola Kraljevine Jugo • sla vije. Prestolonalsednik jc .star menda šest let. Ali ne bo nekoliko prenaporno zanj, načeluvati tako veliki organi-saciji? * To jc baje resnična /godba Ko se je mudila v Amer.ki romunska kraljica, je bila nekega dne jako nervozna in je sklenila iti k slavnemu specijalistu za živčne in duševne belezni. Špecijalist jc bil i.tar učenjak in se ni desti brigal za dnevne dogodke. Niti časopisov ni prečltal. Ko je prišla k njemu, se mu jc predstavila rekoč: — Jaz sem romunska kraljica Marija. — Že prav. gospa. — je rekel, k«ir sedite. Nato jo je natančno preiskal i in ji dobro glavo pretrkal. — Ni nič hudega, gospa je rekel. — Nervoznost, prenapeti živci. Misel, da ste romunska kraljica Marija vam bo kmalu prešla. H- Težka je sola življenja. V nji marsikdo obsedi. -Y- Belgijska princeza Marija J<»se. sc je peročila z italijanskim prestolonaslednikom. je imela samo šest milijonov dolarjev dote. Lahi pravijo, da je to premalo. No. do smrti bosta že živela. V Belgiji in Italiji je dosti zakonskih parov, ki morajo izhajati z dosti manjšo vsoto. Po Nemčiji krožijo ponarejeni stodolarski bankovci. Ponaredil jih je neki komunist, kateremu so že na sledu. Kako se bo zagovarjal, če ga bodo prijeli? Najbrž bo rekel, da je napravil • plemenit po^kut/. ki se mu pa ni posebno obncsel. * Na svetu je dosti ljudi, ki prihajajo iz jako dobrih družin, pa so napravili jako velik ovinek. V Jugoslavia so odpravljene porotne obravnave: Obtoženec je izročen na milost in nemilost sodniku. Sodnik sodi po zakonu. Zakon jc pa hud in neizprosen. Posrtdovalcc za ženitve jc razkazoval zakona željnemu mladeniču fotografije raznovrstnih žensk, ki si hotele pod tem ali onim pogojem stopiti v zakonski stan. — Poglejte to vdovico — je rekel. — Ali ni lepa? — Pa je res čedna, — je odvrnil mladenič. — Vdova pravite, da je. Ali ima kaj otrok? — Da, pet otrok ima — je odvrnil posredovalec. — Pet otrok. — je vzdihnil mladenič. in kar zazeblo ga je. — Oh. nikar se ne bojte — ga je potolaži) posredovalec — njeni o-troci naj vas nič ne brigajo Vsi so namreč že poročeni Zdravnik je vprašal rojaka: — Ali kaj pijete? / — I. seveda pijem — je odvrnil rojak — ali imate kaj? wmmnmes^mmammmmKi "QUI wmn NARODA" NEW YORE, SATURDAY, JANUARY 25, 193« The LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A. MI HAIL KOZIREV Va^Ja Je nujno rabil denar. Zavoljo usode in so~ijalnih razmer J pa tudi zaradi neprestanega či- j ičenja sovjetskega upravnega a-j parata Vasja nikjer ni slutil. Zato mu je bilo vseeno, kateri urad vz^-j me na piko. Zakaj je izbral Vasja za svojo operacijo baš gospodarski j oddelek komunalne uprave, mi ni snano Toda to je postranska stvar. Ooivlftao ga je vodila pot mimo tega oddelka, ko je krenil na lov za denarjem. Vasja je zvedel kot neodvisen in j skromen inteligent v informacijski pisarni, da uradu je predstojnik oddelka v sobi št. 72, da ni poseb-j no navdušen za bnxkratizem, da »prejema nenapovedane stranke ob ponedeljkih, sredah i n petkih od en« do treh in da se piše Jevge-nov. Vasja se je spomnil, da je danes kot nalašč petek Pogledal je ni stensko uro in se prepričal, da *e tudi čas primeren, kajti do dveh Je manjkalo še četrt ure. V vsem tem Je videl dobro znamenje in zato jr krenil naravnost v sobo št. 72 Samozavestno je prestopil piag Tovariš Jevgenov je pregledoval nekake listine in delal na robu pazke Vasja je »topil k nj«tsod miti in uijudno zakašljal - Želite, tovarii? — je vprašal j Jevgenov, ne da bi odvrnil pogled Od listin — S prošnjo prihajam, tovariš Jevgenov . Leta 1928 namreč nisem 'mel zakonitega dopusta, pa bi rad dobil denarno nagrado kot kompenzacijo za neizrabljeni dopust. Denar potrebujem Jevgen* v ga je začudeno zagledal in zmajal z glavo. Dovolite, kaj ste bili 1 1923 zaposleni pri nas? Ne spominjam > .ne. Nuem bil zaposlen. Toda to nič ne de. Kako morete torej zahtevati1 kompenzacijo za neizrabljeni dopust če pri nas sploh služili niste? Vsaja se je prijazno nesmehnii. — To je nesporazum. tovar:: Jevgenov če bi zahteval od ves plačo za leto 1928. bi bilo vaše vprašanje umestno in moja zahteva neutemeljena Toda kot vesten' drtavljan zahtevam samo nagradi za dopust, katerega nisem izrab.1,1 kar lahko potreti tudi vaš per so-j nalm referent na podlagi izkaza o dopustih Jevgenov je debelo pogledal Vas- j jo In odkimal z glavo — Ne razumem vas dobro, tovariš. C« niste slutili pri nas tudi ni»le imeli pravice do dopusta. A če niste imeli pravic« do dopusta POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so napročeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. KDOR ZNA PA ZNA ne razumem, da bi imeli pravico zahtevati denarno kompenzacijo tega dopusta. — Prav pravite, tovariš Jevgenov. Če bi bi! imel pravieo do dopusta, bi ga bil gotovo izrabil, kaj-i ti po dotičnem dekretu naše vlade in po vseh navodilih komunistlč-, nib celic moramo zatirati močno j razširjeno razvado med sovjetskimi uradniki, ki zahtevajo denarno na- ; grado za neizrabljene dopuste. Ker j pa pri vas nisem služil, nisem torej mogel dobiti dopusta, niti izrabiti ga. Zato imam pravico do denarne kompenzacije. Ignevnovu sc je začelo vrteti v glavi. — Tega pa sploh ne razumem, j — je dejal in skomignil z rameni.! — Potrudite se k personalnemu] referentu. . ' Vasja se je poklonil in odšel. - -Personalnega referata, ni bilo težko najti. Prav lahko je tudi zvedel, da je predstojnik personalnega re-j ferata Klaudius Petrovič. Tu je bil Vasja že neprimerno pogumnejM in belje vitejši. — Klaudij Petrovič, tovariš Jevgenov me pošilja k vam, da mi ni-pišete potrdilo, da 1. 1928 nisem Izrabil dopusta, ki gre po zakona vsem uslužbencem gospodarskega oddelka komunalne uprave. Pišem *>e Plujev. Vasilij Plujev. Klaudius Petrovič je nataknil o-čala in vzel s police seznam vseh uslužbencev. Prečital je vsa imena na P. toda Pljujeva ni našel. — V seznamu uslužbencev vas sploh nt, — je dejal in odložil t-cala. — Le nikar birokratizma! — ie zagodrnjal Vasja. — Ne pozabite, da stoj ima pred novim čiščenjem sovjetskega aparata! Saj nisem prišel k vam po potrdilo, da-li sem v seznamu uslužbencev gospodarskega oddelka komunalne uprave ali ne. Zahtevam samo potrdilo, da lani nisem izrabil zakonitega dopusta Izvolite mi torej dati to potrdilo in sicer brez dolgih birokra-tičnih ceremonij. Klaudius Petrovič je pogledal i Vasjo, popraskal se je za ušes i in j napisal: j Potrdilo, s katerim se državljan ju Vasiliju Plujcvu petrjuje, da lani ni izrabil zakonitega dopusta, pripadajočega ' uslužbencem gospodarskega oddelka komunalne uprave " Vasja se mu lepo zahvalil in j t> potrdilom v roki se je vrnil k tovarišu Jevgenovu - — Prosim, tovariš Jevgenov, tu je moje potrdilo. — Vrag vas vzemi s potrdilom vred' — je zarohnel Jevgenov. — Prosim, da na podlagi tega potrdila ukrenete vse potrebno, — je dejal Vasja samozavestno. Jevgencv ga je poslal v pravni oddelek Pravni oddelek mu je brez obotavljanja napisal na potrdilo resolucijo, v kateri je bilo rečeno, da ima pravico do denarne kompenzacije v znesku Šesttedenske plače vsak uslužbenec, ki iz tehtnih razlogov ni mogel izrabiti zakonitega dopusta. Na podlagi te resolucije sc je obrnil Vasja že po lastni inicijati-vi na mestni odbor in na svojo komunistično celico. Tu in tam so mu dali potrdiio, da ni pomislekov, da mu izplačajo kot rednemu član j 'Zvezne komun, omladlne" denarno nagrado za neizrabljeni dopust. Manjkalo je še nekaj minut do treh, ko so mu izplačali pri blagajni gospodarskega oddelka komunalne uprave 180 rubljev. Doma se je pa Vasja prijel za glavo. — Ah, tepec neumni! Zakaj nisem zahteval kompenzacije še za 1. 1927? Saj tudi predlanskim nisem imel dopusta. No, kaj hočemo! — Zdaj je že prepozno, pa nič ne de. Takoj jutri pojdem v finančni ko-misarijat po zakonito kompenzacijo za dopust. Tam pa ne pozabim na predlanske, leto. "Hej, tovariši, dajte mi denarno nagrado za neizrabljeni dopust v letih 1927 in 1928!" DRUGA IN TRETJA SVETOVNA VOJNA TRUPLO SVOJE LJUBICE JE SKRIVAL DOMA na Tihim oceanom v višini 9000 m ni prinesla odločitve, ki jo je pričakoval ves svet v tilni napetosti. Po dveletnem brezuspešnem Rc pa ZAPLEMBA ZVONOV V RUSIJI Človeštvo je grozote nedavne de vržejo židovski kapitalisti in v j Lani 28. oktobra so potegnili iz popoldne Očitala mu je nekaj in svetovne vojne skoraj nekoliko po- Nemčiji zavlada semitski zabilo in si gospodarsko pomalem pomaga zopet na noge. že se obenem z razorožitvenimi konferencami, protivojnimi pakti in zagotavljanjem večnega miru oglašajo preroki, ki napovedujejo v bližnji bo dočnosti nove pokolje in poboje. Samo po sebi umevno je, da ti preroki slikajo nove spopade narodov tem grozneje, čimbolj sta napredovali tehnika in industrija, ki izumljata in dobavljata vsak dan nova popoinejša moriina sredstva. Letošnjega poletja je izšla v Lipskem knjga pisatelja Hansa Heycka pod. naslovom "Nemčija brez Nemcev", kjer se pisatelji med drugim dotakne tudi usode Nemčije po obeh svetovnih vojnah bližnje bodočnosti. Pisatelj Heyck ie črnogledec in obeta Nemčiji popoln poraz, propad in uničenje nemškega naroda, ki iz obeh viharjev reši le kakih 900,000 dus pravih, dobrih Nemcev. Tem pa se zagnusi življenje v Nemčiji, kjer tvorijo Črnci in Italijani večino prebivalstva, zato si iščejo nove domovine na severu, v pokrajini Norrland ob finsko švedski meji. kapita- Seine blizu mostu Mirabeau v Pa- Rondier se je tako razjezil, da Ji lizem. * : rizu ostanke trupla neznanega de- je prisolil dve zaušnici. Dekle je Tretja svetovna vojna se je zače- kleta Poedini deli trupla so bili padlo in se cb kamen močno pobila leta 1999. in je trajala 23. let. čeni drug od drugega in goii Sa- io po glavi Iz ust m nosa ji je tekla Povsod sta dali Japonska in Ame- m o ne eni nogi je bila nogavica in kri Ko se je zavedla, Jo je odnesel rika, ki sta bili v sporu zavoljo Juž-, košček podveze Sodni zdravnik Rondier v svojo barako, sam je pa nega morja in sta se že pred vojno Faul je obduciral truplo in izju-1 sel lovit ribe Čez dobro uro se e napovedjo par tednov obmetavli z vil. da umor ni izključen Šel*» p« ' vrnil v barako in ljubica ga je pi;o~ bombami preko vsemirnega pro- dolgem prizadevanju je policija u- sila, naj ii prinese vode ali piva. štora ter tajili to obstreljevanje' getoviia. da f,re ra 16 letno Evge-1 Postrlfa j-* bila. vsa okrvavljena pred svetom. Velika zračna bitka ni;o Friquot. znano pod imenon Nini. Dekle je stanovala pri svojih roditeljih in imelo ljubavno raz merje z 201etnlm delavcem Henrikom Rondiercm. zaposlenim v naboju so se začeli nevtralci vtikati ki pariški cementni tovarni. Ron- dne. ko je stlačil truplo *. vre-v gigantski boj. Anglija je stopila dier je imel z njo nezakonskega j j čo. je povpraševal pri roditeljih po na stran Amerike, nakar se je ta- troka. ki je pa kmalu po rojstvi Evgenljl. Roditelji . eveda niso v> koj odločila Rusija za Japonsko ter umrl. Dekle je izginilo lani 2 ,sep'. deli. kakina usoda je dolelela nji-stvorila ž njo in s Kitajsko velik ob tem času je bila Rondier c hovo hčerko. Truplo neluečne de-azijski blok. J ljubica zopet noseča. Delavec j«- po- klice je začelo kmalu laiiti m okro- Azijska zveza Je takoj osvojla gosto zahajal t njenim roditelje:.! barake se je širili neznosen smrad, obe Indiji in njuno otočje ter po- jn ko je hčerka zginila, j? Liter-( Stanovalci bližnjih hi ■ opt • >-bunila proti Anglosaksom ves mu- veniral z roditelji pri dveh poli . ' rili na smrad delovodjo cement:-slimanski svet. Orjaška borba 'e ,vkih komisurijatiii t r pro.-ii, n i tovarne, ki „-»c pa za zadelo n, trajala neodločena šest let. dokler policija poišče dekleta Toda v 'zmenil. ler je prinesel ljubici piva. nI %dcl. da je ta čas umrla Da se izogne preiskavi, je stlačil truplo v vrečo in ga skrival poldrugi mesec v svoji baraki. Še lsto- se ni črna ceiina pridružila Arr.t- poizvedovanje je bilo zaman, kj Truplo je vedno bolj gnilo in Sovjetska vlada je zapovedala, da se rekvirirajo vsi cerkevni zvonovi v vsej sovjetski Rusiji. 'Tzvestja" opravičujejo ta ukrep sovjetov in poudarjajo, da zvonovi itak ne služijo za drugo, kakor da zvone na upor proti sovjetskemu režimu. Tudi Peter Veliki je v dobi vojne porabil zvonove za topove. Vrednost rekviriranih zvonov cenijo na 30 milijonov rubljev; sovjeteska vlada bo kovine porabila v industrijske svrhe. O drugem svetovnem požaru dvajsetega stoletja piše Heyck naslednje: L. 1950. jc izbruhnila druga svetovna vojna. Začela jo jc Italja, ki je zaradi nekega spora v Sredozemskem morju napadla Francijo. Nemčija je ostala nevtralna, ker sta Češkoslovaška in Poljska samo čakali riki in Angliji. Afrika jc v tej dooi ti Rondier je imel njeno trupio pil Rondier je čakal da bi mogel vre-imcla že milijone svojih črnih so- sebi. Roditelji umorjene hčerke .•<- J či v Seino samo kosti i« odvrniti plemenjakov v Kanadi. Zedinjenin mislili , da je izvr-sla samomor. In od sebe vsak sum. Končno tudi sani državah, v Južni Ameriki in na , polagoma so se sprijaznili to mi- . ni mogel prenašati smradu in z t -Francoskem. Ti so s svojim vpli-> 6iii0. tekel se je čez noč k roditeljem svo- vom povzročili, da so Afričani svo- Ko jC pa policija zvedeli, da < ! je ljubice, češ, da mu jr v baraki ja črna polčišča poslali v boj zopor imel Rondier 1] aba v no razme. ie j dolg ca in d - ne nv re .spati azijski blok. L. 2007. je stalo neko- pogrešano deklico, se je r.n la /al Kuncem oktobra mu je delovod- liko mlijonov črnih vojščakov ni j delavca zanimati Moža so na p I; fronti Kraljevcc — Lvov — Odes- ■ Ciii večkrat zaslišali tod vedno k' sa — Batum — Basra. Ta črni zid' odločno tajil, da bi bil v kakrsn. je obvaroval zapadno Evropo pred Koli zvezi z usodo svoje ljubice pohodom združenih vzhodnih Slo-j Končno na ie pa začela vest tako vanov. Kitajcev in Japoncev. j pCči. tja je svoj zločin priznal. Ron _ i dier je nakladal cement na tovorne OSIVELI MAČEK Pcsadka angleške ribiške ladje •'Gladys" iz Lovestofta je bila ka-ker vsi mornarji praznoverna in ie na ladji imela črnega mačka s seboj, da bi jo varoval nesreče. Med strašnimi viharji preteklih dni se je "Gladys" potopila. Posadka se je utegnila rešiti in ni pozabila niti na črnega mačka, katerega so imeli vsi radi. Toda črni maček je bil postal med avanturo čisto — bel. Strah mu je pobelil dlako kakor lase ljudem ... BANOVČEVI KONCERTI. pripravne prilike, da kot zaveznici Francije planeta nadnjo. Anglija.! popolnoma z dasi formalno zaveznica Francije,! in Ukrajince, zasede francosko obrežje ob Ro-1 Ko se je veliko-azijski blok o-kavskem prelivu in primerno glo-|svojil vso Azijo in utrdil svoje go ;-j boko zasledje, pri čemer ji je v ve-j postvo, je vrgel 1. 2020. svoje c liko pomoč par let poprej zgraje- j gromnt mase proti črni zapori na j ni predor pod prelivom. Borba ^e j Poljskem in v Južni Rusiji. Brez v glavnem razvija v zraku in v p: -i dvoma bi bili Aziatje pregazili črvih treh mesecih pokončajo plin- j no afriško vojsko, da niso nemški ske bombe preko 14 milijonov pre- | in angleški inženjerji iznašli stra,-bivalcev evropskih velemest. Po; hovitega orožja "elektrorazorja". treh mesecih klanja plane v vojno Sunek azijskih armad na fionti Pri tem je fronta izbrisala po lica zemlje Poljake! bUzu mosUl Mirabeau, kjer .,■ ! vsako noč spal v leseni baraki. Lju- bica ie baje prišla k njemu 2. ja dejal, da mora oddati prazne vreče in da bodo njegovo bar altu podrli. Rondieru ni preostalo druge -j ga, nego da se odkriza trupla. Ponori. ko ni bilo nikogar blizu barake. je vrgel gnilo truplo v Scici Vse to je priznal policiji, ubil : vojo ljubico lučaj no. ali pa jo je umoril namenoma, ker je bila e drugič noseča. ADVERTISE in 4 GLAS NARODA" Pruski general v tesnih čevljih. tudi Rusija in pošlje svoje sile proti Poljski. Brez pravepa razloga 'n 300 km med Varšavo in Lvovom j< zaustavila ta grozovita iznajdba brez vojne napovedi napadejo Po- j 600.000 izbranih mongolskih urad-ljaki s svojim zračnim brodovjem je padlo pod smrtnor.osnimi žar- ki v prvih treh minutah ofenzive in zastrlo pot nadaljnjim masam. Berlin in s plini zaduše preko 2 miljona prebivalcev nemške prestolnice, ki je dolge mesece nato ki so v paničnem strahu zbežala ^ bila kup gnijočih teles na razvah- j mesta silne morije nah nekdanjega velemesta. Tudi Čehoslovaki posnemajo Poljake in navale na Dunaj in ga popolnoma obrežij udi jo. opravičujoč se. da so i Pokojni angleški državnik lord I Ilaidano opisuje v s v t jih spominih i na izredne šegavo-ljubeznjiv način ; obisk Viljema II pri angleškem ! kralju Edvardu VII. leta 1907 Spre-; jem visokih nemških gostov v kraljevskem gradu Windsor i u jo bii iz-| redne slavnosten in . večan. Edvard VII. je za to priliko predpi.c:al l:o slabe voljr. Videl je. da so Prosa tiščali čevlji in ta neprijetne »t mu je popolnoma pregnala dobro volj Ko sta se angle&ki kralj ir. n .mfeki cesar poslovila od gespad". je Ilaldane hitro sezul čevlje in po-: v.»' ven IJjnema, naj stori lo. čes da j' na angleškem dvoru navada, da jc odhodu kralja lahko sezun- kot svečano cbleko "malo angleško čevlje, ako se mu zdi General je dverno uniforma", ki sestoji iz čr-t Prišlo je do mirovnih pogajanj, i nega fr-^ka. črnih hlač dokolenk. • med katerimi pa je Arabija udari- črnih svilnatih nogavic in črnih la na Egipt, Rusi so pustošili Alja-! Iaka.stih čevljev. Nemci so te rsble-sko, po izdaji pa je prišla skriv- ke prinesli s seboj iz Berlina in An-nost "elektrorazorja" tudi v roke sleži so morali priznati, da >o odlično skrojene Le čevlji so bili slab-i - m-f v, - a t.. JififlMr: .i.iibH*n*WHH., .•...•,«:......-»a i ■*»>» r wm:ledi jo >e pri tem tako presunil, da je naenkrat zardela. Kako tetko ji je bilo najti pneetck! Morala pa mu je povedati sedaj! Obotavlja je in s tresočim se glasom ga je obvestila o pismu, katerega je dobil Kris tel. Najbclj pa ji je bilo mučno, da je njena čast rahtevala to. — Prokicto! — je siknil Hanno skozi zobe in na njegovem čelu se jc pojavila guba. — Anonimna pisma zaslužijo le en odgovor: — Koš za stari papir! Gotove. Hanno, istega mnenja je tudi Kristel, Jaz pa sem mu morala vendar povedati. — da sva na tajnem zaročena! — je prišlo pritajeno, skoro r.esliino z njenih ustnic. Zažvižgal je skozi zobe. — Ti si mu povedala, deklica? Boječe se je ozrla vanj. Jaz se modam vendar izpovedati! — Saj je vendar resnično. lian no! Njen oči vidni strah ga je ganil. Poglej venda.r dete. — Bilo mu je skrajno težko iskati izgovore vspričo jasnih, zaupajočih dekliških oči. Ona se je smatrala za njegovo nevesto? Skoro bi se moral smejati. tako naivna je bila! Kaka druga bi sploh ne prišla na tako misel - kajti vsaka druga bi imela več izkušenj v življenju, kot ta sladka. čista ln nedolžna hčerka učitelja! 1 Njegove Izjave bi smatrala s praktične strani ter iskala prednosti drugod, ne da bi se udajala iluzijam. Pojdi daj mi najprvo poljub! Tako, sedaj še enega — Pritisnil Je k sebi branečo se deklico. Besede mu niso hotele preko ustnic. — Ali sumiš koga, ki bi mogel pisati to pismo? — je vprašal, kot da si hoče pridobiti nekoliko časa. Zmajala je z glavo ter globoko vzdihnnila Zakaj neki je prišel v tako zadrego? Da. gotovo to je bila prava beseda, — prišel je v zadrego! S svojim finom občutkom je takoj čutila, da se izogiba nekemu vpra anju Zakaj ni enostavno rekel, povsem priprosto in enostavno: -— Da. ti si moja nevesta? Ali je imel Kristel konečno vendar prav. ko je rekel, da nima Hanno poštenih namenov"* Postalo ji je tesno pri srcu: Nič več ni mogla obvladati svojih solza. Ti joeeš, ljubica? Ne jokati. Če bi lahko našli Disca tega pisma slaba bi mu predla1 — To ni sedaj glavna stvar zame! Temveč le to, — kaj moram Odgovoriti Kristelu! Tako zelo sem se sramovala pred njim — in on je hotel sam govoriti s teboj o tej stvari! Ošabna poteza ce je pojavila na obrazu Hanna. AH ga Je hotel mladi pastor prisiliti k obvezni obljubi? Ali mogoče celo iz preračun jen j a° Ah. ne — to bi bil za Kristijana Lenca pač zadnji vzrok, le iskrena ljubezen do sestre, ga je mogla napotiti k temu koraku! — In Ebba. — pogledal je deklico v svoji ganljivi brezmoči — nika-kega sledu preračunjanja ni bilo na njej. Tako tuja je bila vsemu svetu, da ni nikdar razmišljala o razlikah v stanovih, pač pa je enostavno i* ljubila I In on"1 — Ebba je bila zanj vse! Z vso strastjo in ognjevitostjo svoje gosposke narave je ljubil Ebbo ter hrepenel po njej. Ah, če bi bila le ne kc J i ko bolj nepremišljena ter imela le nekoliko več pojma o dejanskem položaju. — kakšne krasne čase bi lahko imela! Prijel jo je za roko. — Prav nič ti ni bilo treba sramovati se, moja draga! Zakaj neki? Ali si nisva dobra? Ali se ne ljubiva? Ebba. pomiri se evndar. Če ljudje v resnici govore, bodo zopet lahko čila v teh jasnih nedolžnih očeh vso njeno vse zaupajočo in ust raj no ljubezen. — Sladka Ebba. ali ne more ostati najina ljubezen le še nekaj časa skrivnost? — jo je vprašal z vsiljivim ln mehkim glasom. Ponavadi jo je vedno premotril — a danes se je morala ustavljati ter se mu na vsak način upirati! g — Skrivnosti ne smem več imeti' Obljubiti sem morala Kristelu, da bodo med nama izginile vse skrivnosti! Prismojenka. zakaj pc.? Ali imaš kak povod za to? Ali ni najina tajna ljutezen sladka? Nic več tajna! Kdo ve, če ne govore že vsi ljudje o naju! In moji atariši, — če bi izvedeli .... Našel je dosti besed, vendar pa nikakih pravih. Brezmejno razočaranje se je splazilo v njeno srce. in obenem tudi velikanski sram. Kri-fctel je imel prav. Hanno ni dejanski nikdar mislil, na to, da bi jo smatral za svojo nevesto — temveč ie za. ljubico. Zaihtela je krčevito. Eba. pomiri se vendar. Če ljudje v resnici govore, bodo zopet prenehali govorili Ko boš ti enkrat v Dratdanih, pri Ingi . — Jaz se ne bom nikdar peljala v Draždane! Zakaj pa ne, mala svojeglavka? Veselil sem se že toliko na najino skupno vožnjo! Ozrla se je vanj z velikimi očmi. — Hanno, ali res misliš, da bi se mogla sedaj peljati s teboj v Draždane? Jaz sem ti verjela, a sedaj vidim, da nisi mislil pošteno z menoj! — Kaj si pravzaprav mislila, Ebba? — Midva sva vendar tajno zaročena in tvoja dolžnost bi bila vsled tega obvarovati me pred strupenimi jeziki! Ona sama ni vedela, odkod je vzela toliko poguma, da mu pove vae lo; Hotela je pa priti na jasno stališče ter stopiti pred svojega brata povsem upravičena! Ah, če bi mogla reči Kristelu: — Jaz sem nevesta Hanno! Kakšno zadoščenje bi bilo to zanjo! — Poglej vendar, majhnega škrateijčka! — si je mislil sam pri sebi. Njen odpor mu je vzel vso dobro voljo. Dete moje, tako enostavna kot si misliš ti, ni ta stvari Ker me ne ljubiš, Hanno! — Da, jas te ljubim, Ebba! Če bi me U tako ljubila kot jaz tebe, bi se prav nič ne brigala za vse drugo. Le meni bi pripadala ter bila neiarečno blatena trr srečna! Jas ti vendar pripadam, Hanno? — Ozrla se je vanj s svojimi veil Jami. nedolžnimi očmi. Prtjo Je m roko. Ah ljubica, ali je res treba, da bi vedela vse? Če bi bila le neko- manj bojazljiva, si U ustvaril pravi raj na aemlji! Imela bi vse, kar M U srce počeleto Vse bi ti dal! njegov glas Potegnil Je Ebbo nekoliko Je zažarel nemirni ogenj. — Tedaj pa KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO « se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Zaman je zaprla svoje oči. All, to ponižanje! Le za svojo ljubico j«; je hotel! Ogorčenje, sramota in razočaranje jo je napolnilo. Ponosno se je vzravnala. — Le enega ne, Hanno. tvojega imena! Svojo čast pa naj bi ti dala, da bi ljudje lahko kazali s prsti name! — Sedaj vem dovolj! — To ni tako hudo. Ti si le predstavljaš vse težje, mala, neumni* Ebba! — In meji stariši. in brat ter Inga? — Ah, Hanno, kako strašno si me razžalil! Kako nizko me ceniš! Ti si se igral z menoj, jaz pa sem mislila... Podrgnila si je preko obraza. — Ebba, ti v svoji otroški glavi niti ne pomisliš, kako velike so tež-koče, ki se upirajo najini zvezi.. . Ozrla se je naravnost v njegov obraz. — Ti si me poznal že takrat, ko si mi govoril o ljubezni! Sedaj sell serp te popolnoma razumela! Globoko v dušo si me razžalil ter mi storil dosti zlega, sedaj te ne morem nikdar več pozabiti! — Etba. ali še vedno ne razumeš? Moji stariši drže strogo na enakovredne zakonske zveze. — Treba je skrajno dcplomatično nastopiti.... Krog finih ustnic Ebbe je zletel trpek smehljaj. — AL, Hanno. ne reci ničesar več! Ti misliš vendar nekaj povsem orugega. Jaz se nočem vsiljevati tvoji družini, ker spoznavam, da m spadam vanjo. Ti se moraš peročiti svojemu stanu primerno — in jaz sem le hčerka bornega učitelja. — je rekla žalostno. Na obrazu Hanna se je pojavilo čudno tresenje in pogledal jo je ?. njemu lastnim pogledom. Naenkrat ga je lahko razumela ter lahko čltala njegovem isli. Položila je roko preko oči. kot da jo slepi nenaden blisk. — Hanno! — je vzkliknila s presenetljivim glasom. Nato pa še enkrat: — Hanno! Nič. ker je bila enostavna hčerka učitelja, bi ne mogla nikdar zlomiti odpora starišev, posebno, ker ni bila pravi otrok, temveč le enostavna — najdenka! To je bila in raditega je mislil, da bo postala njegova ljubica Oh. kako mučno in poniževalno je bilo to! — Mati, zakaj me nisi pustila umreti! — je vzkliknila. Iskala je oprijema ob drevesu ter položila glavo ob raskavo skorjo. Mučno ihtenje je pretresalo njeno šibko telesce. Hanno je stopil k njej. * S silno kretnjo se ga je branila. — Ne dotakni se me! Ne dotakni se me. — najdenke! Bila je vsa iz sebe. Bil je potrt, ker je uganila njegove najbolj skrivne misli. Da. to je bilo, proti čemur se je protivila njegova gospod-ska duša. — proti njenemu pokolenju, ki je popolnoma neznano! Svojim bodočim otrokom ne sme dati matere, ko je družne ni poznal. Kadar je pogledal Ebbo, je pozabil na vse in njemu je bilo skrajno lahko ukrasti nedolžno srce. Ni pa pomislil, kakšno krivdo si je naložil s tem na svoja ramena. Z deklico kot je bila Ebba. se ni mogoče igrati. On je dobro poznal njeno fino dušo. Uganil je misli, kojih porod bi jo smrtno žalil. Če bi ga ena le nekoliko razumela ter hotela presoditi vso stvar z njegovega stališča! fDalje prihodnjič.) # DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo (EN'GLlSIl SLOVENE HEADER) Stane urno $2.— naročite ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18 Street Ne« York City 2D. januarja: Ceorge Washington, Chert urg, Bre-men 30 Januarja: Berlin, Cherbourg. Bremen 31. januarja: Fremen. Cherbourg, lirem^n Olympic. Chortwmrg Roma. Napoli, Uenuva POZOR, ROJAKI j Is naslova na list«, katere«* prejemate, je razvidno, kdaj J Vam Je naročnina posla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino atl direktno, ali |»a pri enem sledečih naših zastopnikov. h0^damericA/L,Ne Rotterdam — New Amsterdam Volendam — Vet n darn STA l'UlLJl'IJIJENA I*A UN l K A Ti: DIlf/ČBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulcgni-tur Mer l'r>t'ivnnje k 1'urmki Hoitafjd-Am.ril»in>>-t, dom.n"- r^z-ncpreko&UiV" kuhinj« in i«>-Hirfžhn. IVdeuakit .dplutja — Z.i |»>-drobnoMli vprašaju* lokalu«-«;;* agpnt2 ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY CALIFORNIA Font ana. A. Hochevar San Francisco. Jacob Laiiahln COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Culig, John Oerm Frank J&nesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Lou la Banlcb ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Launch, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary BamblcK J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Anton KobaJ Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek in Jože Zelene. KANSAS Oirard, Agnes Močni*. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich. Ant. JanezlcJ) MINNESOTA Chlsholmn, Frank Ooute, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth. Louis Oouie. Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povic Virginia, Fra**k Hrvatlcn. Sheboygan, Johr Zor man. West Allia. Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. II. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderlck. . NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls. Frank Maala. OHIO .Barberton, Jonn Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton fiobek, Chas. Kar linger, Louis Rodman, Anton Simcich, Math. Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Oirard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. KumSe Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton KikelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: A m bridge, Frank Jaki«. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Oaridge, A. Jerja, Conemaugh, J. Brezovec, v. Bo- V in IZ Jugoslavije PREKO HAMBURGA z našimi znanimi parniki: «W TOKK, ALBERT BA1UN, HAMBURG, DKUTICSLANO, KISOUm, BKUANCfi, cleveland, st. louis, mlwa«nutf Nenadkriljiva postrežba in kuhinja v vseh razredih. t $198 A ^^ (Vojni davek S3 posebej) ^^H IZ NEW Y0RKA DO LJUBLJANE IN NAZAJ v mr«*s«J,n. liuulofnc »ur Mit, Bremen 7. februarja: I Se de Kr.in«*. Ha r r« t. februarja: Aijullania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Collie Urandr. Nipolt. •jenova 12. februarja: America. Cherbourg. Bremen 1L februarja: 34arnohen, Cherbourg. t*remcn 14 februarja: Kilurni«. T rit ' . 15. februarja: Kej'ub ie Cherbourg, Hremen M,nne»a«kd, Cherbourg 19. februarja' I'reeidenl Harding, Cherbourg, lire-men 20 februarja: Mtutigrit t, IU>ulogn> igr Mer. Hremen 21. februarja-l**rin Ha\re M.ij»'-(k-. Cfiertwmrg Irremen. Cherbourg. Mfnifn IVe.^urnUnd, Cherbourg .\g;miu«, Napolt, JetHiva 22. februarja: Cleveland. Cherb-mrg, Hamburg 26 februarja »ii-nrgf VVaJthlngtiin,' Cherbourg. Hun-burg 27. februarja: Mvrlln, 4'i««rbourg. Bremen 6 ONI PREKO OCEAN« Najlrrajta In najbolj ugodna pol ga Dotovarii* na ajromnlh «*rnlklh; ILE DE FRANCE 7. lebr.; 7. mar. (1P.M.I (1 P. M.> j PARIS 21. februarja: 21. marca1 <1 P. M.) 15 P. M.) j: Vajkrajla pot po Bcieantol Veakdoi je v posebni kabini m vaeml moderni i m! udobnoatl — Hija.'a In alavaaj , friBcnu, kubiuja Isrelao olske r*o« VprmAajte kataregakoll i *>ooblaMenega aganta ! FRENCH LlNEj 1» ITATE BTHEIT | NEW *ORK. N. Y. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Provlč, Loula Jupaa-čič, A. 8kerlj. Farrell, Jerry Okoni. Forest City, Math. Kamin. Green&burg, Frank Novak. Homer City ln okolico, Frank Fe-renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin fCoroshetz. Krayn. Ant. TauŽelJ. Luzerne. Frank Bulloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Kopnvftek. Midway, John 2ust. Moon Run. Fr. Podmliiek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine.- Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading. J. Pezd*rc. Steelton. A. Hreu. Unity Sta. ln okolico, J. BkerlJ, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovao WUlock, J. Peterne«. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. u, WISCONSIN Milwaukee, Joseph rratnlk los. Koren. Racine In okolico, Frank Jelene WYOMING Rock Springs. Louis 'i&ucher. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo ra »voto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; ca Štiri mesece $2.; za četrt leta SI .50. New York City je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. Kako se potuje v stari kraj b nazaj v Ameriko. Kdor je namroj^n potovati v start kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listi*, prtljagi Is drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml samorem« dati najboljša potaanll* In priporočamo vedno le prvovrstne bno-parnlke. Tadl nedržarljani urn^tjo potovati v stari kirJ na oKigk, tods preskrbeti si morajo dovoljenje ta pcraiicf