Največji slovenski dnevnik v Združeni)) državah Velja xa vse leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Zrn Ne« York celo leto - $7.0O Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS i Ust:slovenskih.delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Da3y in tKrr United States. Issued tvery day except Sunday* and legal Hobdays* 75,000 Readers. TELSFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Glasa Matter September 21, 1903, at the Fost Office at New York, N. Y., under Act of Congress March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 5-3878 NO. 110. — ŠTEV. 110. NEW YORK, TUESDAY, MAY 10, 1932. — TOREK, 10. MAJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XZU "VRATA ZA REVOLUCIJO SO ODPRTA"—McGRADY V SLUČAJU, DA NE BODO DOBILI NEZAPOSLENI PRAVOČASNO POMOČI SE JE BATI NAJHUJŠEGA Nezaposlenost je večja kot je bila kdaj prej, in prihodnja zima bo še dosti hujša. — Vlada bi morala vedetit da so v deželi večje potrebe kot je pa uravnovešen je proračuna. — Senator Costi-gan je rekel, da ni kongres storil ničesar konstruktivnega za odpravo nezaposlenosti. Tardieujev kabinet bo odstopil THOMAS MASSIE PONUDBE ZA WASHINGTON, D. C., 9. maja. — Danes je bil,zaslišan pred posebnim senatnim odborom zastopnik Ameriške Delavske Federacije, Edward 1'. McGrady. Rekel je, da bi ne bilo prav nič čudnega, če bo izbruhnila revolucija, ako zvezna via-da ne zaustavi vedno naraščajoče nezaposlenosti. Poseben senatni odbor razpravlja o Costiganovi predlogi, ki zahteva, naj izda vlada za petsto milijonov dolarjev obligacij ter naj se da potrebne sklade državnim in občinskim upravam, ki naj takoj prično z javnimi gradnjami. — Ako se ne bo ničesar storilo v tem oziru, če se siromaštvo ne bo zmanjšalo pač pa povečalo, bodo vrata za revolucijo naširoko odprta, — je rekel McGrady. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, za slučaj, da se kongres odgodi, ne da bi kaj storil, je odvrnil zatopnik Ameriške Delavske Federacije: — Kongres bo odgovoren za revolucijo. — Delavski voditelji, — je nadaljeval, — so izgubili potrpežljivost? ker ni vlada uvedla nobene pomožne akcije. Nezaposlenost je večja kot je bila kdaj prej, in prihodnja zima bo še hujša kot je bila zadnja. — Ko so se po raznih mestih vršili izgredi, so vladni zastopniki enostavno izjavili, da so izgrede povzročili komunisti. S tem je bila zadeva za vlado rešena. Pomisliti je pa treba, da pretežna večina ljudi, ki so demonstrirali, ne ve ničesar o komunizmu. Ljudem ni mar politika, ljudje zahtevajo kruha. — Administracija bi morala vedeti, da so v deželi še druge, dosti večje potrebe, nego je uravno-vešenje proračuna. Kruh je najpotrebnejša stvar. Kruh si hočemo zaslužiti s poštenim delom. Ce pa to ni mogoče, ga bomo pač morali pridobiti na kak drugi način. Senator Costigan, demokrat iz Colorado, eden izmed sestaviteljev predloge, je otvoril zaslišanje z izjavo, da nista kongres in administracija storila ničesar konstruktivnega za odpravo nezaposlenosti. H. L. Lurie je kot zastopnik pomožnih organizacij izjavil, da so tako privatni kot tudi mestni skladi skoro popolnoma izčrpani, dočim se potrebe večajo z vsakim dnem. Zahteve za vladno pomoč postajajo vedno glasnejše. Posebno demokratje v senatu se zavzemajo zanjo. Ce ne bo drugače, bo treba sklicati konferenco stranke, in pri tej priliki bodo prerešetali razne tozadevne predloge. MacNary, predsednik poljedelskega odseka v se natu, je zahteval pomoč za vse one, ki gredo na deželo v namenu, da se tam naselijo. Kongresnik Haines je danes pozval vse tvorni-čarje in industrijalce po deželi, naj dajo svojim »trojem enkrat praznik ter naj zaposlijo delavce. — Iz moje lastne tovarne sem odstranil neki moderni stroj, — je rekel, — in sem namesto njega zaposlil osem nezaposlenih. Ce bi vsi tovarnarji JE POBEGNIL S SVOJO ŽENO Sodnega poziva ni kotel sprejeti. — Skrivaj sta prišla n a parnik. — Mornariški poveljnik v boju s policistom. BOJNI TANK Iznajditelj Christie pravi, da -bo tank vozil po 110 milj na uro. — Neka tuja država mu je obljubila visoko svoto. Honolulu, Havajsko otočje, !> maja. — Mornariški poročnik T. f If. Massif* se je s svojo ženo Tha-( i lio iu njeno materjo Mrs. (iranvil-1Inu -i«' rekel: ! le Fortescue z ladjo ameriške mo kupiti { mornarice pripeljal do potniške ladje Mololo, ter so na nasprotni strani od pomola skozi vrata za prtljago zlezli v ladjo. S tem je skušal Massie preprečiti. da> njegovi ženi ne bil vročen sodnijski poziv, da mora pr.eati v obravnavi proti njenim štirim napadal com. Poročnik Massie ujemava lazeča Mrs. Fortescue in dva mornarja so bili obsojeni na deset let ječe. ker je bilo .pred poroto dokazano. da so odvedli in umorili domačina Joseplia Kahahawaia, ki je s štirimi drugi tovariši v nori Kt. septembra •/. avtomobilom odvede} Mrs. Massie v neko »oš»*o 4ii sr> tam nad njo vsi zadostili Kvoji pohot nisti. l*roti vsem. zločincem je bila dvignjena tožini. toda/ porota jih je oprostila, dasi je Mrs. Massie odločno izjavila, da so to njeni napadalci. Proti njim se bo maja pričela druga obravnava. Mrs. Massie ni hotela pri tej obravnavi nastopiti kot pr!ča. Zato je s svojim možem in materjo skrivaj šla na parnik in se odpe-ljaJfe v San Francisco. \a ladji je tudi njihov zagovornik Clarence Harrow. Policist Dewev Mookini je prinest1! na ladjo sodnijski poziv, da bi ga i z roe i I Mrs. Massie. Ravno ko je hotel policist vročiti poziv. se mu postavi nasproti poveljnik j ™H obrniti na tuje države, pred-mornariške postaje in Massie je v 1110 predstojnik kapitan Ward K. j Linden, N. J., 9. maja. — Iznajditelj .J. Walter Christie zatrjuje. da mu je neka evropska država ponudila za njegov "leteči tank" ftftO.OOO iu njen zastopnik Ako ga ne mojega bomo ukradli. Christie, ki je imel v svetovni vojna velike zasJugc v iznajdbi bojnih tankov, pravi, da mu je ta država obljubil:* .">0.000, ko je pričel delati novi tank. Pozne-j»' ga je obiskal trgovski zastopnik te države, ki se zadnje rase skrivnostno naglo oborožuje na vzhodnem delu zemeljske poloble. Toda pogodit i se niso mogli. Pred krat.kim pa. ko je šlo delo na tanku proti koncu. je zastopnik države zopet prišel in je primaknil k prvotni ponudbi še pol milijona dolarjev. Zopet ni prišlo do niknkega sporazuma in zastopnik se je vrnil v svojo *imiK>-vino, . maja. — Z nenavadno pazljivostjo vo straž.li Benito Mnssolimija, ko je prišel fašist o vski poglavar K otvoritvi poljedelske razstave. I Posebne varnostne odredbe so bile upeljane vsled umora francoskega« predsednika Paula Doumer. I Mussolini je šel na razstavo j eno uro poprej kot [volno določeno. Vse ulice, po ka-jterih se je vozil Mussolini in okolico razstave so straži H vojaki s puškami. Več sto osebam. ki so i imele vstopnice k razstavi, je bil ' zabranje.n vstop. Straža je celo pred vrati poslopja ustavila finančnega ministra Antonio Mos-conija in senatnega predsednika Lnijrija Federzonija. Ivo 4a- oba visoka uradnika iprotestirala se MINISTRSKI PREDSEDNIK NE BO ŠEL V ŽENEVO PARIZ, Francija, 9. maja. — Klo bo jutri izvoljen novi predsednik francoske republike, bo vložil ministrski predsednik Andre Tardieu svojo re-signacijo. — Zahteval bo, naj bo resignacija takoj sprejeta. To je sicer nekaj novega v francoskem parlamentarizmu, toda do tega zaključka je prišel Tardieu vsledtega, ker je bila njegova stranka pri j nedeljskih ožjih volitvah strahovito poražena. V zbornici imajo največ stnle-žev »oeijalisti in radikalni soeija-listii. Novi francoski ministrski predsednik bo brc/, dvoma Edo-uard Herriot. Tardieu bo ostal najbrže šc 1I0 a dne ITALIJANSKI HOTEI TRPE VELIKO ŠKODO pa je bilo pr- j prvega junija v uradu. Onega dne J*-1"*. Italija, !>. maja. — Ker je se namreč sestane novi pari a- ' Anglija opustila zlato valuto, po-meiit. S n*eni to hud udarec za itaJijan- V Ženevo ne bo šel več. Paul -sk<* hotele in za splošno tnristiko. Boncour bo začasni načelnik ta- j Padee zlate valute je povišal cene mošnje francoske delegacije. j za odstotJiov.* Zaradi te«:i Kakšna bo bodoča francoska , lunogo Angležev ostaja doma. ki zunanja ipolitika. je odvisno od ^ I** pri tej priliki bo sestavljen program. Voditelj voeijalistov Leon lilum sta mogla v poslopje, dokler njih osebnost ni bila določno dognn-na. IZGREDI V CH1CAGU Chicago, 111., S. maja. — Pri komunističnih izgredih v Melrose Parku je policija ranila osem o-seb, 50 ,pa jih je aretirala. Demonstracije so v prizori 1 i brezposelni in ker jih voda iz gasilskih cevi in mogla razgnati, sn pričeli policisti streljati s strojnimi puškami. Med aretiranimi komunisti ste tudi dve dekleti. Izgredi se v pogledu razorožitve popolnoma strinja, z Amcrikanci in Angleži. dočim sta Laval in Tardieu odločno zahtevala, naj i maj Liga narodov (posebno mednarodno policijo. ki bo posredovala v težjih sporih. krajev. Da se temu od pom ore, so piv-fekti raznih pravineij naročili hotelirjem. da naj znižajo cene v »nglu.sju /. narod nO t'eder.-wijo lastnikov hotelov. Tudi restavracije morajo določiti stalne, pa zmerne cene za jedila. BREZPOSELNI PROTI WASHINGTONU BERLINČANI SO ZDRAVI Birmingham Ala.t 0. maja. Te dni bo pričelo korakati proti Berlin, Nemčija, !>. maja. — Herlinčaui so preveč /dr.ivi. Zato je morala berlinska občina zapreti najmodernejšo berlinsko bolnišnico 'Hinde-nburg lvranken-haus". AVortmaa in pahne I). Mookinija vstran. medtem -pa Mrs. Massie izgine v svojo kabino. M>d kapitanom in policistom nastane prepir in se ru:eta po hodniku. Nato pa pride Massie in pomiri oba nasprotnika., ki si xe- donvovina priznala vrednost njihovih izumov. Kot pravi Chfristie. do sedaj od ameriške vlade še ni sprejel nikake poninlbe. Xjegov najnovejši t am k bo vozil po 110 milj na uro, po slabem ozemlju pa- do 70 milj. Xovi tank bo tehtal samo štiri tone in ga bo mogoče z ae- Samo 2') odstotkov mestnih _ „ selAVashingtonu tri tisoč brezposel- bolnišnic je najwdnjenfh z bolni- I prrceli. ko se demonstrant je n:so . nih, protestirajo proti brezpo- ki Tft jav - najhrž<> posledica zmenili za pohcysko odredbo, da Umnosti in .zahtevajo, da vlada iz- V(>r.jcga zanimanja z:r aport. Po- korakanje po ulicah m dovoheno. plat,a bonus bivšim vojakom. V , t a boljlii-kt, zuvur)>va|nc I lvot. .pravil policusko poročilo AV^shingtonu se jim bodo pridni- družl)p dovoljujejo sam» zel, res- se je strojna puška slučajno spro-j drugi brezposelni, ki bodo , , • ž la. ko je nek komunist vrgel ob, prišli iz drugih mest. tla policista James P»ronze. Pu-1___ I ška mu je padla iz rok in je pri-* čela streljati krogle. GROBNICA IZ 12 STOLETJA 1 NEMŠKE KRIZARKE BODO | OBISKALE ANGLIJO žeta v roke, nakar .policist odide, i 1'°l,h,m>m prepeljati, ne da bi vročil sodnijski poziv! Tank im oborožen z T-Vniilime-Mrs. Massiejevi. terskimi topovi in 1m> v njem pro- stora za -pilota in štiri vojake. ODPUSTITEV DELAVCEV V NEMČIJI Plaval bo tudi po vodi. Dessau, Nemčija, 0. maja. — Junker jeva tovarna za izdelovanje aeroplanov je odpustila 850 delavcev. V srvojem tozadevnem naznanilu pVva družba, da bo tovarna zaiprta dva tedna. ZEPPELIN ZOPET j V BRAZILIJI Pernambncc, Brazilija, 0. maja. — Graf Znppelin je letf>s že četrtič prišel v Peniambuco. firatf Zeppelin inui z brazilsko vlado j pogo. maja. — Letošnje poletje bo nemška mor-'Ameriška akademija za preiska- narica prvikrat j>o vojni obiskala VO srednjega veka pod vodstvom Anglijo. Nemška divizija križark profesorjai Kenneth J. ConnaJit je , bo vrnila pose t angleških križark v Kielu lansko leto. Portsmouth že pripravlja, da .sprejme nemške križarke Koeiiigsburg. Kocin in Leipzig. Vse tri križarke imajo <» tisoč ton in so bile zgrajene v so-la.sju iz versailLsko mirovno jio- našla grobicO iz stoletja krsti so našli posebno dobro ohranjeno truplo opata Pontiusa de Melgucsil. dasi je bilo zakopano že KOO let. 1 De Melguesil bil izvoljen za no bolnim osebani iti v bolnišnico. Zavodi za stare in onemogle ljudi pa niso bili še nikdar tako polni kv>t sedaj. Vsled tega je bila berlinska občina priniOrana odpreti za nje dva nova zavoda. Mnogo starih ljudi ne more vcA živeti s svojo pičlo pokojnino. PRENEHAL ISKATI HČERE sledili mojemu vzgledu, bi dobilo na tisoče ljudi delo. WASHINGTON D. C., 9. maja. — Tekom razprave o Costiganovi predlogi pred posebnim senatnim odborom je rekel Karl Schweinitz, izvršilni tajnik Community Council ,da je v Philadelphiji tristotisoč nezaposlenih . 55,000 družin dobiva povprečno po $4.23, od česar odpade $3.93 samo za živila. Za Stanarino, razsvetjavo, obleko in druge potrebščine ostane taki družini na teden samo trideset centov. opata v Clunv leta 110!». Iz nežna-1 godbo. Vse pa nosijo zgodovinska nega vzroka pa si je nakopal pa-1 imena križark. katere so Angleži peževo jezo iu je b i poklican v potopili v svetovni vojni. "Rim, kjer je umrl v ječi leta 1125. |__ Njegova »z zlatom pretkana obla-' CD AMf lf|7FI?nVn vila so bila v najboljšem stanju JULETUTU in vezenine zelo umetno izdelane. POHIŠTVO NAPRODAJ RUSIJA HOČE VZHODNO TRGOVINO Moskva, Busija, D. maja. — 1 Medtem ko je ruska vojska popolnoma pripravljena na vsak zunanji napad, >.kuša sovjetska vlada dobiti v svoje roke trgovino v 1 Orijentu. j Prvi .korak k temu je ravnokar sklenjena gospodarska, zveza s Turčijo, kateri je Rusija posodila . ob sklenitvi pogodbe osem miLi-' jonov dolarjev London, Anglija, 9. maja. — Upanje, ki j-e trajalo 17 let za ata-š!eja ameriškega pslaništva. dr. Frideriea \V. Pearl, je sedaj končano. Dolgih 17 let. je upal, tla sta se njegovi hčeri Susan in Amy rešili. ki ste bili skupaj z njim na Luzitaniji. ko jo jc nemški torpedo potopil 7. maja 1!>1."i. Vsa letai je čakal. Konečno se j»». vdal v svojo 11-sodo in je Opustil upanje, ko je prišel pred sodišče in vložil proš-da sodnik razsodi glede za- Budimpešta, Ogrska, 0. maja. Na javni dražbi je bilo prodano pohištvo s privatne jahte cesarja Franca Jožefa. Obenem pa je bi-j11-1^*.. , , , „ lo prodanih tudi mnogo dragoee- 1msmne obeli hčera. nih predmetov, ki so nekdaj bili j y veliki zmedi ob potopil par-last ogrskega princa Franca Ra- njka sta se mu hčeri izgubili. Ne-koezvja, ki je ogrožal monarhijo kflo pa mu je rekel, da .hi je njih pred 200 leti. Rakoezv, ki je o^tal go verna nt a srečno spravila v redo svoje smrti neizprosen so vraž- šilni čoln. nik Habsbnržanov, je zajpustil ae-lo dratgoceno zbirko. Pristnost njegovih predmetov poleg Frailc Jožefovih je oživila mnogo spominov. in ADVERTISE "GLAS NARODA Lil lilODi" NEW YORK, TUESDAY, MAY 10,1032 THE LAJEtO.VST SLOVENE DAILY in U. 8. A. [ Glas Naroda" PLOTKNIO rusuime owwx <* OwimOiu) H m of til* oorporaUon and addressee of above 0nicer«: fMt, a«Mfh •* -MlwttoM, Nw Tuk CUy, K. T. "QLAI NAIODI* >ki kralj Peter j«.* imel aua kaka takozvana enia pvr*a, in srbski Jurij jm» prnviri zasluži to ime. Že kot mlad fant je kazal znake duševne abnormalnosti ter j<* staremu Petru zagrenil marsikatero uro. Ko je fant. dorasel, je imel dovolj denarja, pa ni znal pametno gospodariti ž njim. Po Parizu, Rivieri in raznih letoviških je trosil denar in uganjal take stvari, da je žarel stari Peter dvomiti. «"e bi mogel biti sin Jurij njegov vredni naslednik. Jn tako se je zgodil««, da se premislil ter določil Aleksandra za IxxbxV^a vladarja Srbije. Jurij se ni dal tako zlepa odpraviti. Šele s težkimi milijoni so ga potolažili. Toda milijoni so bili usodepolni zanj. Pijača.in ženske so mu popolnoma zmedle že itak zrahljano pamet. Baje ji* v budili napadih blaznosti u«ra-njal še veeje eksj»ade, kot jih j«« uganjal koneem prejšne-ga stoletja avstrijski nadvovmla Oton, kateremu ni bilo liie, stopiti nag, z opasano sahlo in s »Vlado na glavi, med dvorno družbo. Noiva je treba spraviti na varno, in tako se je menda tudi z Jurjem zgodilo, kajti zadnja leta ni bilo dosti .-dišati o njem. Nasprotniki sedanje Jugoslavije, ki so v italijanski službi, se pa poslužijo vsakega sredstva, da bi sami pro-ixtirali in mladi državi škodovali. Ugibali so in iskali ter slednjie iztaknili ubogega blaznega Jurja v nekem zavodu. Pravijo, da je v Nišu, v moeni trdnjavi v želez j«' ukovau, in sieer — eujte in strmite — ta usoda ga je zadela samo zato, ker skuša pomagati hrvatskim separatistom, ki žele po naroeiln Italije pdeepiti Hrvatsko od jugoslovanske države. Ali ne vemo, kaj je z Jurjem in nas tudi ne briga. Ako fiO ga res zaprli in napravili neškodljivega, so storili nai-bolje, kar so mogli storiti v njegovem slučaju. »Smili se slehernemu razsodnemu eloveku. Razen hrvaških separatistov in pariških prostitutk pa za njim nihee ne žaluje. NASI V AMERIKI V petrfc popoldne jo v ('love-land Clinic preminul John Fa letu-, star 4'2 let. Zapušča so-pro«ro in .dva »iua. Kanjki je bil doma iz vasi I*u«na pri Kanalu na (Soriškem. — 6. maja je umrl v Clove-landu Andrew J. Milavoe. Njegov o£* Prank je umrl pred 11. leti. Poleg mint«»r»» Mary /.apiLsea ie •tiri brate. — V eetrte.k so našli mrtvega v Gordon. parku v Clovedandu rotj&ka Frank Kkoda. Kanjki jo bil star 44» let, tor zatpusea tu sina Franka in liver Alice, enega brata pa v New Yorkn. Kanjki je bil rojen v vasi Vlnogoriea. fara Trebnj*. V Ameriki j«* tribal 26 let. * — Calumotska višja šola je iz-irlala t« kini porodilo o učenju avo-jih dijakov in dijaknj /a drugo četrtletje drugega ttvaja. .Med o-nimi ki ao dobili odliko, ko tudi Aledeča imena 8iovenef»v in Hr-tfirtuv: Emraa Gaapericli, Thomas Vichich, JoJin Mlinar, Ana Mli- in Mamie Lenaeliieh. — Novo mašo bo pel v nedeljo 22. maja v Holy Trinity cerkvi v ^Milwaukee Louis F. Koren, sin Mr. in Mrs. Frank Koren. Rov. je menda dosedaj prvi mil-kl se je poeve- til duhovniškemu stanu. Posvetitev v mašnika se bo vršila v soboto 21. maja. — .10. ajprila ob pol 12. ponori se je v bližini Fond du Laca pripetila znanemu rojaku Viktor Miškotu, direktorju Slovenskega Doma v Milwaukee avtomobilska nesreča, v kateri so bile poleg njega ranjene še štiri druge osebe ter se je le srečnemu naključju (zahvaliti, da ni bilo smrtnih žrtev. Rojak Miško se je podal v družbi štirih prijateljev ki pa niso Slovenci« v Oshkosh na ribolov. Devet milj južno od Fond du Laea jo na ostrem ovinku Miško-tov tovariš Victor PelJer, ki je vozil -avtomobil z naglico 50 milj. izjrubil kontrolo nad vozilom in avto mi jo prevrnil večkrat v zraku ter obležal razbit sredi eestp. dot-im je silni sunek vse »tiri potnike vrgel kar skozi strebo avtomobila dal« ven na travnik. Kako se je nesreča pravzaprav zgodil a, mihee ne ve. Skoro gotovo pa je voznik ovinek prepoeno opazil ter podzavestno nenadoma pritisnil na zavore, kar je pognalo avto v zrak. Po čudnem naključju ni dobtt nihee nevarnejših poškodb, razen MSkota, ki ima ranjeno levo roko in poškodbe t levi rami. , .' * ' tsi. Farrell-Sharon, Pa. Tu priLagam Money order za par naročnikov na vaš list. Ker se skoraj 3 mesece tukaj ni nit* delalo, se je tudi malo zaostalo z naročnino, no pa s ea.som se bo tudi to premagalo in poravnalo. S 4. aprilom smo zopet- pričeli delati in to po par clni na teden. Ni dosti ali vseeno je boljše kakor nič. 1. maja se je pri avtomobilski nesreči smrtno ponesrečil 01 lie Mack, Amerikanee. toda med Slovene! dobro poznan in priljubljen, ker je vedno mod njimi živel. Zapušča ženo, več bratov in sester. Naj mu bo blag spomin! iiospa Štorklja se tudi. v«»čkrat oglaša v naši naselbini in tu p;t taui pusti kakejra kričača za spomin. tXo, pa saj ni nič čudnega, ker večinoma delamo samo po par dni v tednu. iHa. ha!). 1+. maja oh S. uri zvečer bomo pa imeli nekaj posebnega v našem Domu na Baldwin St. P»»-setil nas bo .Mr. Grdina i/. Clevelanda in bo seboj prinesel toliko krasnih premikajočih se slik i-* naše dime Slovenije, da se bomo lahko zabavali eel i večer in >e počutili kakor da bi bili v starem kraju na počitnicah. Torej, rojaki iz FarreU. Sharon. Wheatland in okolice, in vsak koma. Iz Jugoslavije. Iz Slovenije. Grozna smrtna nesreča. V rudniku Zboli»vo pri lljfa-nah se je pripetila smrtna nesreča. ki si je izbrala za žrtev komaj 20-lfitnc(r;i delavca K ram-a Ker-leža. Fant je bil zapo-den pri raz-Ktreljevanju. kamenja, pri tem pa mu je predčasno eksplodirala mina. ki ga je strahovito raauiesa-rila. in mu raznesla »lavo. Našli so pa mrtveca v mlaki krvi. (irožna smrt maldega delavea je meti domačini vzbudila splošno sočutje. Velik požar pod Sv. Katarino. Nenadoma je. nastal hud požar v vasi Oolo Brdo pod sv. Katarino. Začelo je goreti go>»p«»dar »ko poslopje pri hiši št. 1 nakar je ogenj prešel tudi na hišo samo. Xa pomoč so prišli gasile i iz Medvod in okolice, vendar niso mogli iprapreoiti. da se ogenj be bi prenesel tudi na hišo št. 3. ki je enako pogorela z gospodarskim poslopjem vred skoro do tal. Kako je genj nastal, zaenkrat še ni ni ugotovljeno m se vrši preiskava. Huda nesreča. Te dni se je vračal domov kmet Murko Janez od Sv. Lovrenca na Dravskem polju z vozom iz Maribora. Ko je bil že biku doma. so se mu konji nenadno splavili, pri čemur je padel raz voz in ob-ležal v obcestnem jarku z zlomljeno nogo. Konja sta nato prišla sama domov, dočim je nesrečnik ležal nad dve uri v jarku, ker se ni mogel ganiti. Naposled ga je našel neki voznik, ki ga je naložil in odbijal na. dom, od koder pa so g;k prepeljali v ptujsko bol-nieo. l*ošk«Mlba je huda. Smrt starega dušnega pastirja. V Smartnem pri Slovenjgradeii je umrl v visoki starosti ler •lanez Lenart, upokojeni dekan, naitžupnik in častni kanonik. Ito-dil S«* je letu 19*22 v Cirkoveah pri Pragerskem. Is Zagreba hoče teči v Beograd. Klesar ^ranj«» Colakovič zaprosil za dovoljenje, da bi smel teči od Zagreba do Beograda. Mož je brez posla in bi rad na ta način proslavil, da bi «ra potem kdo sprejel v službo. Za pot od Zagreba do Beograda bi rabil tri dni tako. da bi moral vsak dan pretoči" okrog 200 km. Trije mrtvi na svatbi. V vatsi Vočjak pri Dugiresi so inieli te dni svatbo in v hiši je bito tudi nekaj ženinovih sovražnikov. ki s«> navalili z noži na domače in sorodnike. Ti so jih vrgli iz hiše. kjer je fpa napadalcem priskočilo na pomoč več kmetov. | Vnela se je prave* t a bitka in lin bojišču so ohleža I i tri mrtvi. • Samomor vpokojenca. V Splitu si je končal življenje vpokojni višji poštni uradnik ing. Lujo Ma*trovič. star 67 let. Za-drjniil si je okrog vratu žico elek-tričnega voda in se obesil. V" smrt je pognala baje težka naduha, ki ga je mučila že več let. Pujsek z opičjo glavo. V vasi Lakusije blkzu Požege je vrgla svinja tri mladiče. En pujsek nima. navadne podolgovate glave, temveč okroglo' opičjo in široka usta^ nad njimi pa porla-čen npičji nos. Tudi čelo ima nizko kakor opica. Pujsek je <»stal živ. Prvi dan so imi dajali mleko z žlico, potem mu je pa »ospodar kupil dudiko in sedaj pije mleko iz steklenice, kakor dete. Trije samomori. — V vaseh Elezagiči in Pervaniji blizu Ranjahike sa imeli dva samomora. V prvi vasi se je ustrelil pokovski komočntk JoviSa Me-sluič, v ilntfri pa obesil (»8-letni najbogatejši kmet Kpasoje Vuke-lič, ki ga. je b.aje pognala v smrt božjast. V vasi Ptija blizu Kar-lovca se je pa obesila «>0-lenia kmetica Mija Krivakuča. Kaj jn je jrnalo v smrt. ni znano. Kmetica rodila mrtvi "siamski dvojčki". V šibeniški bolniei je porodila neka kmetica mrtvi "siamski dvojčki". Deklici sta bili normalno razviti samo da sta bili na trebuhu zraščeni. Spravili so jn v bolniško anatomrčno zbirko. Čuden nagon. 11-letna hčerkica tovarniške lavke Petra t*«»korilo v Mostarju je izvabila v svojo sobo 41etneg;i Cvetka Lukiča. jra }>oložila na posteljo in začela neusmiljeno pretepati s š ho. potem ga je pa zha-dala š»* 7. iglo po vsem telesu. Slednjič jra je šr* opekla z razbeljenim železom. Ko j«' zadostila svojemu rudnemu nagonu, je zabičila ŽP P O K T. Zadnjič smo razpravljali, ee se šport izplača ali ne. Nekat-erim s»* že izplača, temu ni oporekati. Toda tisti milijoni, ki jili baje "zaslužijo" razni boksaei. tekači, rokoborci in tako dalje, se mi zdi. da niso prave vrednosti. Demp-sev. naprimer. je razmeroma š«* mlad. kdo v«». kako mu ho. ko bo imel štiri ali pet križev na rami: Prijatelji s., torej debatirali, jaz sem bil pa molčeč razsodnik. k;ijti spomnil sem se dogodka, ki se je za vršil pred dobrimi petindvajsetimi leti v mojem rodnem kraju. Vsako leto j«' prišel k nam cirkus Puma^ali. včasi pa rirku" Nameček. Vselej so do>peli "komeii-dijontarji". na tam'no dva dni jir»*d "dnar^ko". namreč š«>sin;ij-stejra v ni« s«h-u. da so utabori-li in r;uzp«'li svf>je šotor«' <|o o-.>ni najetega, ko je na "Mnarsko'* potegnil rudar svoje težko prislu-žene sobic. Fujramali in Nfineček sta vs»>-lej privedla kako uovo "atrakei-jo". in tistega leta j«* privlekel Kiiinairali "ua jmočuejšefra moža na svetu" — atleta Quayala. t^uayat ji» bil re»» post a ven % možak. črne muštace je ime! in mo •"•an je bil kot sama stvar. Z yroli-ma rokama je drnbil konjske p«xtkve. z lahkoto dvigal sto kil Ti*žk<' uteži, in dva najboljša Kobalova vola mu uiMa tiio^la detetu, da ne sme nikomur pove- razkleniti rok dati. kaj je počela z njim. Deček j Idrijčanke h"le kar div je pa vse povedni materi, ki sa nanj. ko je >tal sredi cirkusa je otrl plavo dala ven Stjopami Žitkovii-n. ki jo soroda takoj obložal mrtev. Sro-r-a v noNro»"i -bila. «1» ni vapon st I a«"-i I pod st'boj š.' drusrih delav- Oče je ubil sina. V vaju dakovljo-na Hrvatskem jo kmet TlTaž Pnoko s sokirn ubil »vojepa 38-letne«r<» sina Jurija. Ot'e in sin sta so vo«*krat prepirala kor jo o«"o ooital sinil, da preveč pijaifcouje in zapravlja to d vaj sot kil. in so so po/nrje vajrali m*ta llariprulo in njoga. jo va^a pokazala, da s«' toroijalka ni zmotila niti / las. («110 ISariffula jo bil dvajset lotili idrijski kova«-, ne posebno velik. toda inooan in uren koj sama božja strela. Ti žko javorjevo mizo j«* 7 zt>bmi dvignil, porkronski tolar jo /vil n paloom. knzalocm in ■si-odinoem «'n>- roke. Ln j«- imel. n:»-kratko reeono. v svojih mišicah in živili voe konj-skii. sil. kor jih j«s imelo veliko turbmsko kladi- r vo v idrijski eosjii^ki kovačiji. \avztie Nivoji m o«'-i pa ni bil /;i pretep oziroma za "harnfo". liil je z»*l<» intelii;onteii 1'ant. in k«> sem «a z;wlnjie videl preti pet najsi imi leti v Clevelandii. ni liotol ilosti ra>i|iravljati o preteklosti, so matnj o svoji mooi. pae mi jo pa ponosno pokazal svojo lepn knjižnico ter dejal, da je lepa in dobra knjiga njegova najljubša zabava. pomonkn sva sc spomnila tn-• i i prejšnjih časov, predvsem delavskega klirba pri Tončku. Stravsa, obeh Kristanov, štrajkov in delavskih demonstracij ter raz nih drn«rih idrijskih značilnosti. Ko sem mimojjnnle tudi cirkus o-menil. jo Ceno previdno molčal. Kar žjil mi je bilo. da sem spomnil 11a tisto nesrečno zadevo. Stari Knmajiali je bil prebrisan možak in je vedel, kako napolniti svoje šatori.šče. Ysaki» leto je prišel s kako novo senzacijo. 1 ta zon pri p;i nt ornimi h ni v cirkusu nastopal, dočim je ,pri pantominah vodno ijrral •rlavno vlogo. Toda tudi panto-min so se ldrijčani sčasoma naveličali. Zadnja jo bila, "Kalabroški ropar opolnoči", za njo je bilo pa treba kaj drugega pogruntati. In tako je »*tnJi'v*ki ► /apitfki iz m rtv«! r» doma. 11. . frd. vex.....................73 Trt- Mijawhc poveotl ..................M Tunel, aoe. roman ____________________1-20 T rt Mit ki oddiha ______________________________M Turki pred Dunajem .........................3« Tel IrcfJu o latptli, CM. m......65 Tri f«io ................L_______________________Jt% Tinot In ena not: I. xvesek ___ II. cvetek _________ III. rveaek ________ S KNJIGE SKUPAJ Vera tWaldova). broš......................35 Vojska na Italkanu, s Klik«mi .........25 Vrtnar, (Itahiitdrniiath Tajjore), trdo vera no .75 broširano .......................................60 Volk »pokorni!« In druge povesti....!.— trdo vezano ..............................1.25 Visnjega repa tir a, romun, 12 kiijgi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv......35 V pusti v je šla, III. zv......................35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu .....................23 Vodnikova pratika I. 1927 ..............JJ0 Vodnikova pratika I. 1928 ...............50 Vodniki in preporoki .........................60 Zminer smrti ..................................60 Zadnje diteri nesrečnega kralja .......60 Za Itrulrom, povest .............................35 Zadnja, kmetica vojska .....................75 Zadnja pravda, ve«.........................70 Zfodoviua • nevidnem tioveko ........M Zmaj iz Rosne ....................................70 Življenje slov. trpina, Izbrani spisi Alefcovec, .3. 7.V, skupaj ............1.50 Zlatokopl ...........................................10 Ženini na Se Koprnele .........................45 Zlata vas ......................................50 Zmote In konee g d?. Pavle .................45 Zbirka narodnih pripovedk: r. del ........................... II. del ......................... .40 .40 Znamenje Mirih t Doyle) _______________60 Zgodovinske anekdoto ....................30 Z ognjem In mečem ........................3.— Zločin in kazen: I. In IT. zvezek ........................1.— vezana ....................................1.25 Zgodbe Napoleonovega butarJa rezana .......................... zdravnika »laznikn 1. z v. Vojnoniir ali poganstvo .........35 2. zv. Ihido brezdno ...........................35 3. zv. Vesele povesti ...........................35 4. zv. Povesti in slike .........................35 5. zv. Student naj bo. — NaS vsak- danji kruh ................................Jft SPISI ZA MLADINO (GANGL) .'!. zv. trdo rezano. Vsebuje 12 poviti ...................................................5© 4. v. trdo vezano. Vsebuje S. povesti ...................................................5Q Ti. zv. trdo vezano. Vfnskl brat .........50 (1. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ..................................................50 IGRE Bene&ki trgovec, Is rok a z. v 5. dejnnj .60 C) ran de Bergerac. Heriena komedija v perib dejanjih. Trdo vezano ..............................................1.70 Edels, ilrmna v 4. dej........................60 Gospa z morja, 3. dej........................75 Lokalna železnica, dej..................50 Marta, Semenj v Uiebmonriu, 4. deja nj:t ................................... nr.činov potrudila izkazati hvaležnost postrežljivemu stanovalcu. A ntkega jutra se je račlegel obupen krik hišnega upravitelja in hudo preplašil vse hišne prebivalce. Baron Dindales, ki je sedel pri zajtrku in skrbno mazal pomarančno marmelado na lepo zapečene rezine belega kruha, je pozvonil in vprašal sobarico, kaj se je zgodilo. Od groze drhteča služkinja mu ic sporočila, da je sinoči obiskal gospo s klavirjem vlomilec. Začudeni barcn je celo spustil iz roke kruhek, ki je padel na mizo. — Ali je to mogoče? Vlomilec? Kaj je hotel? — Pravi razbojnik, gospod ba-rrn. Nismo vedeli, da je gospa v gt renjem stanovanju vdova po premožnem zlatarju. Mislili smo. da živi v skromnih razmerah, a izkazalo se je. da je hranila v omari s ptrilom veliko draguljev, ker ni zaupala bankam. Vlomilec je to moral zvedeti, in je v»e odnesel. Uboga gospa je vso noč ležala zvezana in šele ob svitu" jo je našla mleka-rica na tleh. Zbudila se je. ko je ^slišala korake in morala strašno kričati. Pravi, da se je nekoliko ruvala z napadalcem, dokler je ta ni omamil s strahovitim udarcem po glavi. Obraza ni videla, ker je bil zakrinkan, a pripoveduje, da je bil velikanske postave in črnih ;as kakor cigan. — To je vendar grozno! — "je vr.dilinil baron, — zdaj ne bo nihče v hiši zaspal. A kako je mogoče, da ničesar nismo .slišali? Hišna je zmajala z glavo: — Kako pa bi vtegnili kaj slišati, če ima zdaj gospa po tleh debelo probko-v.no in še bolj debelo preprogo.... T.) je res bil usodno za ubogo gospo! Če bi bil prišel vlomilec vsaj en teden poprej, bi se takoj zbudila vsa hiša pri prvem njenem kriku. Zvečer istega dne se je sestal baron Dindales v malem baru na Mcntparnasu s svojim prijateljem, poklicnim rokoborcem Julotom. ki ie v zadnjjem času postal žrtev brezposelnosti in si rad poiskal priložnosti zaslužek, ne da bi o tem obveščal pariška policijo. Resnici na ljubo je pripomniit, da je bil JnJot majhne postave, precej čokat in popolnoma plavolas. Njegov T.vihani nos je krasila dolga, sveža brazgotina. Napravil je globok požirek in s kozarcem koktela v toki zaupno zašepetal baronu: — Topot sva irpela vražjo srečo. Zlatnina sama bi zadostovala za otvoritev nove trgovine in vsi vrednostni papirji ss glasijo na predlo-žitelja ter niso podpisani po lastniku. Prav lahko rjih bova vnovči-la tudi v FrancosJci banki. — Koliko skupaj? — je nemarno cclvrnil baron. — Dvesto petdeset tisoč frankov čistega dobička! — se je navdušeno namuznil rokoborec. Kaj pravite ? — Odšteti moramo od tega zneska 3750 frankov, ki sem jih plačal za preprogo in šele ostanek bova lahko delila kot čisti dobiček, — To in ono IZ VSEH DELOV SVETA PRIMORSKE NOVICE Nagrobni kamen se je premaknil Kdo bi pozabil na strašljive pokopališke zgodbe, ki jih je slišal kdaj v svojih otroških letih: na roke. ki so rasle iz groba, na grozotne krike, ki jih je hudobnež o polneči slišal na pokopališču, na na-giobne kamne, ki so se zvrnili na nezveste vdovce in jih ubile Naš cas pa misli bolj trezno in se tej mrtvaški romantiki smeje. Kaj je storila te dni neka danska vdova, ki je molila na grobu svojega moža in se je sosedni nagrobnik mahoma prekucnil ter jo ranil v nogo? Ali je od strahu umrla? Ali se je na to opozorilo iz ono-stvaaosti in v spominu na svoje grešno življenje zaobljubila, da stopi v samostan? Kaj še! Po prvem strahu se je dvignila in i* oošla h kadiju. da vloži tožbo proti last-i ici prekucnjenega nagrobnikr. neka vdovi, in kamnoseku, ki je bil spomenik tako slabo postavil. Sc-dišcre je te dni izreklo sodbo Kam-noseka je obsodilo na 500 dan.:kih kron globe za bolečine in slabo o-pravljeno delo. drugo vdovo pa jc oprostilo. Pogreb z mačjo glavo Dolga vrsta " spleenastih " testa-rr.entov, ki so jih zapustili Angleži. jc zdaj dobi3a dopolnilo v obliki oporoke, ki jo je ostavii bivši odvetnik George Chambers. Glasi ••Moje truplo se ne sme položiti v rakev, ampak v koš iz ločja z obrazom navzgor. Glava naj se zavije v ne premoči j i vo platno, ki naj =e moje truplo izpostavi sedem dni pod vedrim nebom. Poleg tega določam, da se mera pokončati v. mtnoj tudi glava moje mačke Tom Tite, ki je poginila 4. junija 1895. BLranil sem jo vsa leta do smrti. Mole truplo in mačja glava naj se "po' sedmih dneh Izroči plamenom, pepel pa naj se raztrosi na vse vetrove." ' Pokojnik je bil sploh velik prijatelj živali in je poleg mačk ljubil tudi pse. Tako bi bilo mogoče soditi vsaj po njegovi poslednje volji, kajti zapustil je nekemu zavetišču nad tisoč dolarjev, vse drugo premoženje pa je dobila Angleško društvo za zaščito živali. V I*n i j ii s«' je vršil obrni zbor Zveze istrskih r/ndružnih kleti. Glavno poročilo je podal predsednik i'rlstijJ'oli. ki je ugotovil, da povzroča opravičeno n« j ver je skrbi položaj istrskejra vinogradništva. (V »r upošteva dejstvo. <) do 12<> lir za hektoliter — Xa Tr-t je pozabila italijan-sko-azijska trgovska zbornica v Genovi v svoji publikaciji o Kitajski. Gre /.;i pospršen.je italijanskih trgovskih odimšnjev * Kitajsko. Publikacija navaja kot od-h od ni italijanski pristanišč i za Dal j n.ji vzhod samo 1'enetke in Genovo kar je razkačilo Tržarane javno obsojajo genovsko "pozabljivost". reš. Trst ima vendar že stare zveze s Kitajsko in zatft morata', veljati glavni pristanišf-i za trgovino s Kitajsko samo Ti>i in Genova. Fašisijrni tisk je zadnja leta ob raznih prilikah nagla-šal. da je imelo tržaško pristanišče leta lin:l z Daljnim Vzhodom vee prometa kot vsa italijanska pristanišča skupaj. Ali to »o tempi pasati. V Genovi so pozabili na Trst ker je bil po zadnji plov- j ^ ni ureditvi par dovolj o.'-itni» postavljen za lienetke. — Z bronasto kolajno za zasluge je bilo odlikovanih ver Italija- nov ki vodijo balilske organizacije v goriški pokrajini, in med njimi Slovenec, učitelj Fran Daks-kobler. ki se je odlikoval s svojo balilsko organizacijo v Grahovem. .Mož je mislil, da se ho s tem delom zavaroval pred premestitvijo v stare province, pa -reču med Italijani ob zapadui istrski obali. Na to jr /. aviomfh -lom odpotoval do Divače in Ško-cijana kji-r si je gledal Skocijan-sko jamo. I/. Škoeijana se je vrnil v Trst in nato krenil [»roti 1)«'-vinit k Tirnavu in v Tržič. — Te dni je podlegel ponesrečeni operaciji v tržaški bolnici Xa-zaroj Košuta. 1'i-letni mladenič i/ Sv. Križa nad Trstom Prepeljali s i ga domov, kjer so ob v«'!i-ki udeležbi IjutUiva pokopali na c loma čem pokopa lišč u. Pred letom dni jr pribežal rr/. mejo. Ukal je poslu kot trgovski pomočnik, pa ga ni našel. Iskal je dela drugod za vsak denar, da bi se preživel. I'a je bilo vse zaman. Psoda mu ni prinesla sreče in zato se je odločil, tla se vrne naziij. Koncem septembra lanskega leta je etjem ▼ 3. dejanjih .........................................00 R. U. H. Drama v .*'». dejanjih s predigro, (Capek). ve*. .................43 R«vfzor, 5. dejanj, tnia vezana .......75 Veronik« Deoenlska. tnla vez ........1.50 Za križ te svobodo, IgrokaS ▼ 5. dejanjih ..........................................35 Ljudski orter: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............M 5. j.v. Po 13 letHi. 4. dejanja ...........00 Zbirka Ijodsklh iger: n. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Nei«, Sanje ..................................... in. snopič-. Vestalka, Smrt Marije Dn ie«, Marijin otrok ___________________.30 14. miopia Sv. BoSiiko, I wail r a deklica* Materin Macoabv .............30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola In Nož» .......1..____________________ 20. nopie. St. Jmrf; IJuli— m — ----— -------m ČUDAŠKA DOBROT WCA i Italijansko mesto Turin je prejelo te dni od pariškega odvetnika obvestilo, da je podedovalo štiri milijone po čudaški umetnici Katarini Pillinijevi, ki je umrla v Parizu v skromnem stanovanju v Rue Cblichy. Svetovno znana pevka iz aobe tretjega cesarstva je bila ro-i.'P.a v Turinu in s svojo sestro Margarito, takrat splošno znano slikarieo, se je napotila v tujino, kjer sta postali ob? slavni umetnici. Za časa Napoleona III. sta se nr. belili v Parizu in otvorili znameniti umetniški salon, kjer so bili Maiisonicy, Gorot, Coubert in Bol-rtinl stalni gostje. Margarita Pilli-nijeva je v Parizu kmalu umrla, njena sestra se je pa preselila v skromno stanovanje in se preživljala deloma s prodajo slik, deloma pa z borznimi špekulacijami, ki pa z njimi ni imela posebne sreče. In vendar j« zapustila zdaj, ko je. v visoki starosti 109 let umrla, svoji domači občini in njenemu siromašnemu prebivalstvu štiri milijone, m sicer v originalni oporolci. Določila je, da mora Turin 10. avgusta, na rogstni. dan pokojne c'obrotnice, dati dvema de&vski- tna rodbinama 5000 lir. Najmlajši umetnik Tirrina naj dobiva letno 50QQ lir, istotako tudi dva delavca na dan Sv. Kstarme. Učenjak, ki fcsreči v enem letu človeštvo z naj-. važnejšim odtoritjem, dobi 10,000 lir. Za siromašne otroke naj porabi občina vsako leto o božiču 2000 Ui. Dihalne vaje otrok .Zdravnik dr. Otmar v Haarlemu na Inozemskem je prišel na originalno misel, da si otroci lahko izboljšajo pljuča z dihalnimi vajami, če spuščajo mehurčke iz milnice. Dal je napraviti za otroke posebne cevke, katere pomaka deca v milnico in piha mehurčke, da poje skoraj neslišno odgovoril baron I stanejo čim večji. Te vrste dihalne1 Dindales. Slovel je v poslovnih kro- vaje so za otroke zabavne, obenem | ?ih po svo'ji stalni brezhibni točno- pa tudi zelo uspešne, su. Z^konolom v hipnozi Na Dunaju se je pred kratkim vršil proces zaradi zakonoloma, v katerem je igral vlogo zapeljivca neki medicinec. Fant je prišel po priporočilih prijateljev in znancev v hišo bogatega tvorničarja in je začel dvoriti fabrikantovi ženi. Ob nf.ki priliki, ko je bilo v hiši vse sito in veselo, je tvorničar nenadoma opazil, da ni nikjer medicinea ne njegove žene. Šel ju je iskat in ju je zalotil in flagranti. Medi-cjjiec je pobegnil, tvorničar pa je zahteval pojasnila od žene. Žena jc kriknila in se zrušila. Zaradi živčnega šoka je morala ležati dalj časa v postelji. Zadeva je prišla pred sodišče, od katerega je zahteval njen mož raz-vedbo zakona. Tedaj je žena izpovedala, da je kriv zakonoloma medicinec, ki jo je bil hipnotiziral in podvrgel svoji volji, ki se ji ni mogla upreti. Po pričevanju medicin-ca se je stvar potrdila, tudi psihiatri so pritrdili tej sodbi. Hipnoza je bila tem lažja, ker je medicinec delal takšne poskuse na raznih ljudeh in so se mu vedno posrečili. Tvorničar jeva žena je tem lažje pedlegla njegovi volji, ker je usodnega večera pila precej vina. kar jo je zelo utrudilo. Na obravnavi je mož ženi odpustil prestopek, medicinec je bil obsojen, prizadeta tvorničarjeva žena pa je tri mesece pozneje izvršila samomor.... Naročite m m* MOht K»rdi" — m»Jvečjt iitTMU «ne*tA t Zdra- Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. t8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBČEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Krvnik in konjederec Iz Stolnega Beligrada prihaja vest, da je madžarska vlada izmed številnih prosilcev za službo madžarskega krvnika izbrala podčast-' t.jka Dormandija. Ta pa izjavlja, da sprejme službo krvnika samo pod pogojem, da mu poverijo tudi službo konjederca v Budimpešti, kajti dohodki, ki bi jih dobil kot krv nik, so tako pičli, da ne bi mogei b njimi izhajati. Turčija brez kave Turški Usti pišejo, da je nastopila v Turčiji kriza kave, ki celo pre-sfga podobno krizo, ki se je pojavila v svetovni vojni. Ta pojav pomeni prelom z najzvestejiinU turškimi tradicijami. V Smirnj je takšne pomanjkanje kave, da je morala oblast racionalizirati uživanje in izdaja nakaznice za kavo, ki se izroče v roke vsakemu družinskemu poglavarju posebej. *°Q L A S NARODI' !■ 11 ■ L1 111 1 B5=^= NEW YORK, TUESDAY, MAY 10, 1932 THE LARGEST SLOVENE D AIL? m O. 8. A. Naj ljubezen joče SOMAN IZ ŽIVLJENJA. =2= Za Glas Naroda priredil I. H. H H U 53 (Nadaljevanje.) Radovednost in neka skrb lusta dala E><• gotovo št' spominjate -— in zdaj jo jo hotel zopet pridobiti za službo. — Hm! — je bib» sicer vrjetno. kar mu je povedal gozdar — Aiimo. ako pri tem ne bi bil tako v zadregi. — Ali je lo res ? Ali smem vr jet i! Zakaj ne. gospod riadgozdar.' — vpraša Krik začuden. — lies — Poizvedujoče upre Kger svoje o,'-i v Krika. — -M i dil sem. da ste s«> skrivaj pobrigali za drugo službo. Kako pridete, gospod nadgozdar. na to misel * — I/.pr<-in•-nili ste se. Herger. lako ste ^ainišijeni. kot bi vam pri nas vee ne ugajalo. N"e. ^r<.sp«Ml nadi;"/.lir' drugi uradu.k. Kr.k /ar»lš :ti \ ua.1• uo r««ji<» Zj« uii! •* —»i/« i '"- it »r«*i<"ii .)«• ni! pri 1 »ue\ : s'• V. .ti koti. .«1 T .ti« tli r^ pri k .k«* 4» XI. naoteei;. k • t p* nI* na t »u /a 1. .r • i i.* /.< 1 v » »...k« tu o/iru j1 pr.\ .4 kita i \t-iik« s t^/n. tU.4g. T -iifW •i*.i.t ui K'In U II. ir n m -na v«-- lMI.li-« i. ki j«- k» i. ul»»*j!ti.i i v #. k<»* pr^j • »n.« ura . »• pr med .»».- u*»k.« Lori tu mogla nikdar po/iihi'i. sed'-la in pretttli!.jeva lil \'se. L.ir je i/vr*l< .,|b l.«*ri ni h«»:el pij vr«- biti p rot i n j.»«"-ega n« k.ij tu.M'g.4 I*® ver ur j. .. U"T težke -..11 e Škof«« ♦•»»<• leto je biLi \ llii svojega *>«V Ta n*- d;« bi ve«!*-!a. «la j** bi! ki j»- bil «|«.lM-r j«r«»:i njej. «|n .caterega e eut la ak<« veliko naklon;**n«.«»l. njen •♦ ■e. In <»1 r<»ei. k; jib e |rf>t»eevala. bih n.en brat ui se-Jri. K .i k' > O e mogLi mati tako puvili V nevednost." Vse se ii vid sedaj \ d ruga -n. lu»'-i. Materina poizvrdl jiva vprašanja, kaj se w god. iu Iliii«*J.:niku li^a -e . •• t;« .milila .u j»o«r4Wt«» se .ie rad. te tajiK.sti /budila v nje.) j*t/a Glava jo je ve.'kral Inil'-Ja /a rad i vedneg.i p rem i s! jevattja H sre«1 i.. e b..lei<» velikega hrepeuen.M jhi ljubljenem iu*'/m. l(..v>lar med ijulwznijo ;u otroško ilolint to bila njegova zadeva. t U«lne stvari si pripovedovali O Iijeui mali. o darilih, o dra-go<-erum nakitu, katerega so Uup.li nevesti ženinov! sti.riši. N'a.1-gozilar.eva h«'-i. ki ni prihajala i/, bogate, t oda i/. |»lemiške rotlovine je bila \ redna nevesta plemenitega HUulliika. In g>".|».< 1 M-rgerjeva je stalno pripovedovala svojima otroko-i ia. kar e - sil.t od žensk, katere j.- skro sleherni dan ob.-kovala. \'i p.i slutila, kake bol«*eiue .e delaln Eriku. Jtltri tedaj ho poroka! •lu'ri se bo .luta imenovala gosp.i baronica llladnikova. ni t<> bilo m■ 'štio Ako bi ji bit takrat povedal samo en«'. lies«-.I'bi mu ostala zvesta, njemu, gozdarju iJergerju, - v ni»a- n.iu. >1.i .i«« [».» uiog.we kdaj ob njegovi strani krasila grofovska krona. To.la inoleal je; tu o Iva I t/ p<»tu»>a in samo/a vest i. Ako priprnKii rozdar lierger ni bil dovrdj dober za l»aronieo Juto Kgerjevo. tedaj tudi santa ni 1» i 1.1 /.a grofa Wrdina. Tako je mislil, da -e je potolažil. T o« I a bolest je vrtala in žga-!a ir. hrepenenja ni mojpel pregnati / nobenimi izgovori: živo mu »•• •Mtalo v sreii. In noben eU«l«*ž se ni zg'Kiil. »egel Jutri v roke in ji vošeil vso sre«"-o. Kako se je njena roka tresla v njegovi! In skoro v obupu, kot bi prosila pomoči, mti jM>gl»Mla v rw'-i. Zdelo m* mu je, kot bi ga njene prosile naj ;<» še enkrjtt prijazno pogleda. Toda mrzel je bil njegt.v [Kkgleti in p«>!n zani.-evanja. \«to s spoštljivim poklonom stopi za korak nazaj, ji napije i. besedami : — Na vaie zilravje. milostIjiva gospie« ! — ter izprazni kotta-ree. ki mu g?i "»tari Kger veselo n;rpolnil 7. burguntleem. Hrupno slavje na pretlveeer poroke so obhajali na Hlatlniko-vem ve|epg«*l j»iti za-tonj; vae ,;e morabt biti veselo. jrrtr popolnoma ii»t - da »te »izurili, da ne vddiavate »lotih ur* i i« t««'! \li vdihavate' I.UtLv Strike so se dr/mie lotiti «• te^a zelo o» i rane i a predmeta ... ker «o gotove iirt etiHr*, skrite velo % najiiuejših in iiajuitlejšili t oba«'tub li-tih. «>«lst ranjene potoui I u« ktes -lav ne-j t islilne^a prin esa. I.ut kies io Ustvarile ta pr«M-e«. Kduio i.u. kies «a imajo! \Jl vdihavate? \ e«" kot 20.«MN) zdravnikov, katerim *o bile dane I.U« kies v preizkušnjo, /e temrlfrč nuje mnenje na izLu+ni* v kaji, tovilo. da l.uekie« manj dražijo mlo kot dru^e cigarete. It s toasted" VoU^a Grla - pro« dram«!** - proH hail|w O. K AMLRILA \ \RWXAITE XA II CKY STRIKE—t*J moJrrntb minut z n^Mf^nti pitnimi ku>!,tr[t R« Si rtu m .ljin."it S!rt»r no.t.umt ink fu'tk. itlrttk m xul'vlo lifter pu X.li.C. omrri u. 12. maja: Kurop •i, Cherbovirj, Bremen New York. Cherbourg, Hamburg t4. maja: l^aria. Havre A'lUilania, Cherbourg Vcendiuii, Uoulo^ne Mur M*r Roller-dam Uelliince, Cherbourg Hamburg Miljcalu-, CiltrrbtkUlg 17. maja: CtilunibuB, Cherbourg, Tirenmn Vulciiiiiu, Oubruvi.lk, Trat 19. maja: Albel t it.i Iliri, Cherbnurc. ii»mbory 20. maja: liomeric, Clierbourj' 21. maja: iir»-riu-ri. Chfirbourg. Ttremen ist;«tti'l.i m. ltuuloK'ie aur M«r. Rotterdam 25. maja: Ber«-li|farla, Ciierbt.urg 26. maja: llaiiit.urg, Cbcrb. urg, Hamburg 27. maja: Fraluf. lt:LVr« Olytii|»n-, Clierbourg 28. maja: Klll'-I' l. < "il^rb.iur®, llrnnrll Vi.lriHlaiu, lloul*>Kfie Sui M.-i. Iluiur •lu III St la.iii-t. Clirl.MiiK. |ijtu.l--"a I. Junija: ni S Junija. »■>.-•. i JC Junijj £ .1« fe' r «*r llui ti po n jo Krik. « »stal . >■ n ••••in;.. i.*r • i, mog.- «•«!!••••.11. «la b. s. 'oil u. n-k.-ya I i. V. .k «■- lila k pojiia ra.-iie bar\ • . e'i«!no b k ..van vi na m • Ir-si vein uelni in /areI \ ear.»! i ukt. sobe m, b;!a •:• a T «pei /rak je prihajal ill ; \ o i-, /al .'• ... r.ila«! in /a. k; j. skrbno opazoval obla; . ki ,> .. t; .... ••!»;. i. : i - • :/u'.nil % ni«-. -—- Taka je bila ' v o. a sr.•■"•a >'. mi-.!. Ki-:!;. tako goljufiva ! — Stopi /a korak t ! okna i:: v/«i.!in- • I . • ' k. l'i. prili^iie na siilie. \ k^V .\jegovo Itffp« neiije ;•• i;.' - . !;•, !, .11 i- ki-ln Te/, k sede v naslon a.'-. Xda.i SO b.: i prav got o v. i \ »'. v ••-•.. Il .<:,;» i: 11 :. (i)alje in iliodnjie. STARI SPOMINI "PRIJATELJSKI" IZLET 149 v Jugoslavijo Tretji Razred V I.J UM.JANO TJA Ki NAZAJ Če se udel< žite tega izleta v .-'aro domovino. boste deležni prijatelj kega sprejema, ko bo.štc stopili na krov. Ta potovanje se bo vrSilo na ameriški način. Dubrodoš.i "o .ste in ni nič nc bo bo predobra /a vas. Spoznali boste, zakaj toliko potnikov pravi: — ••Bolje je potovati na amerišk.li p.irmkih". Največji Ameriški Parnik LEVIATHAN-17. MAJA V HUKMKN pri ko I Myuiiiiitlia in ( lnM-honi i:;!. Pod osebnim vodstvom dveh izvežbanih potniikih izvedencev Joe Turek iz našega newvorškega urada in Peter Barth. član našega clevelandskega štaba. PR IHODNJA ODPLUT J A: IiEVIATHAN — 7. JUNIJA in 28. JUNIJA Vprašajte svojega a?enta SEDAJ — 7 a radi vaših prostorov. L. ZAKRAJŠEK, AUGUST HOLLANDER. 1359—2nd Ave.. New York City 6419 St Cl.::r Ave.Cleveland, O UNITED STATES LINES ROOSEVELT STEAMSHIP COMPANY. INC.—Managing Agents No. 1 BROADWAY. NEW YORK. Tel. Dlgby 4-580) i Fran.-o^ki nasprotniki ra/oro- I .. jž.tve ^o nepn.-akovtano naš! i n«.-I ve«a pristaši* svojih nazorov. Ta j/ave/.nik ima u^feilno sijajno ime i iu j»' [>"h*kr Tt^ifii nemškega p"U<»- j ' 'lija. Zakaj ne bi poslušrli v i'.i-; ri/u n.'eoove^a prepričevalne^a -varllnejra yrlasii I* še -.|«-.le.-er "Kraiieoxi. hodit«« previdni! '/."-!:m vam .luhrn n zato uioi-aiu povedati bridko resiiii-n; \emei v;is n • marajo. Nisem -ieer v Man;u t <>-«-itii. Mkuli visnkošotee mi je ne-k-.."• .pnpovethival v 11.".t in^enn. da se mora Nemčija maščevati za mučeniško kri Konrada Iloheii- sTaui'ovea. Ivi so ua za vratno in sramotno umorili Fraiu-ozi v Xa-polju leta Pokončali so ž.- takrat zgodovinsko nemško hrepenenje [n* ntulvladi v Evropi in južnem morju. V Parizu se morebiti ne spomnite več na te dogodke. a v lier-Jinti ^o še vedno živi. N.-nii-i imajo bu«l opomni. Zato vam ponovno priporočam: Iwv!t-le pripravljeni! Ne zaupajte nobenim spremembam na Nemškem r-.- m> vam Tudi zdijo bogvekako dalekose/.ne. pripnivite orožje. b.»dit«- pozorni! kratkim sem s«> r.->. prestrašil, ko sem č n I tr"-voru-o. .la pripravljajo vaši mini ■»Tri na«'rt za razorožitev Franei-j". .Xi» pozabite. ne odloži samo ena bogin ja na Olimpu nikoli kopje in ščit med tem. ko n.islajajo vsa ostala božanstva nb nektarju in ambroziji. Njim« ime je "Modrost". — To je bilo spisano leta 1S:1.">. Avtor te izjave je Henrik Ileine. — Francoski desničarski 1 i —"t i zasmehoval no predlagajo oblasti to pismo v Ženevi. v seji Lige narodov. Zatrjujejo. da niso Ileinejevi nauki nič zastareli Ter utegnejo biti tudi da nes prav tako koristni kakor j^re.l sto leti . . . TEMELJIT UČITELJ V Berlinu so natisnili "Spomine s-turega učitelja". Njih avtor, učitelj Johan Haberle. je umrl leta l.':24. Bil je sodobnik Napoleonovih irt in videl marsikaj zanimivega. A največ občudovanja zasluži njegova neverjetna podrobna natančnost. Učitelj je v teku dolgega življenja dnevno beležil vse. tudi najmanjše šolske dogodke. Ko je stopi' v pokoj, je skrbno zračunal vse kužni, ki jih je šolarjem podelil v službenih letih. Dognal ie sledeče visoke številke, ki se zdijo naravnost neverjetne v naši dobi. V najhujših slučajih je kaznoval gojence s palico in z njo podelil 211,517 udarcev. Ob sobotah je šibal zakrknjene dijake in v celem našte! 2^0 000 šibk. Za manjše prestopke ie 20,989krat dijake oplazil z ravnilom po prstih. 136.175krat s cunjo za brisanje šolske table po glavi. Razen tega je gojencem razde-lil 10.215 zaušnic in jih 1.115,800 cile^knil po nosu ali po glavi. Te številke niso izredno visoke. Haberle celo pripoveduje, da so mu očitali nekateri tovariši popustljivost. A noben drugi učitelj ni bi' tuko vnet za računarstvo kakor vpoštovani avtor spominov. • ' luni, J : 1 -li-. It ,vrr 1.. . in V « *l.r 1 !•••' rK \ .«-[.>t on » It . .■ • . 1 .t llr-l :=> |> n M I «-I . -L . ' I • I.. .... H l Iif-iu . .•lini. . iti. r I r- r. 't juni,a I t . t r II Hlr f. I .iT. V lil r 11,^11 17 J l. n i j j : I.. >m.t v . • vf> l lil .f..l v I f . . i .- ih junija: M.if.-: .1. -r: \ 1" - - t Mr; ,\l i lilt.l'.ik.i * . : .i I HIS iT. Junija- l-l r.«.\ r( (r V i 1 l \ I r 22 Jtinija: i:.- .1.- Fn. ti. ~ v 11.> v r«* C .-> U. mm |t \ «'»i. ; l...urg Mi«i>--fl> V I -1.-II. .M.iur« t..ri;;» v «' i-i ir^ 21. J u n i, a: l"r.-m«-i, \ «.-T 1.. !>rit in lirnii. n Slutit;.!! V «"hn 1». ulj; in i i: . iro-n T;. JumJa: Vii'r.iniii \ Ti-i it.-:tr.'tJutni v 11 n re 25. junija: \'. J. n.t . "i \ |t. ul..^ne ir M r Zt junija: I •. ■ •! 11 tli 1.11» V « *l l.-t I.. . -K .11 I'.r-llirfl IS. Junija: • -■.m.- <*.r;.» a- v f:«-i..\.. Viilrt.Lf! \ I *i|«-rl'UUI'n -9. Junija: C in« v Il:tvr« H'. 1 i t :l T .1 V riHTlu.lirK "iO junija: r*li»f»i|i'ain *\.i\'fi v lf.nr.-<:♦•»;«-• .-i \..n strnl»fii v i!r«-nifti JUNIJSKI IZLET V DOMOVINO POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče 4tCJIa.s;i Naroila,\ tu je naročiliut*, dopise, vprnšanja itd. j»o>lji te na naslov: 4*(»las Naroda" 21(i West lt5th Street New York, N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospe la na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marši ! katero zmedo in zakasnitev. na orjaškem parniku BERENGAR1A Cunard Linija 15. JUNIJA Do Ljubljane $87 84. retur $148. Do Zagreba $89.43. retur S148. Do Trsta S82.00. retur $132. Potnike spremlja do Ljubljane Z. AUGUST HOLLANDER Prijavite if čim prej na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave., New York, N.