'•JULIJ 1973 LETO VII ŠTEVILKA 6 Pregled nekaterih pomembnejših kazalnikov v letošnjem poslovanju Pred zaključkom prvega polletja 1973 t^a polovica poslovnega leta se je že iztekla, zato ne bo odveč, če bralce seznanimo z dejavnosti v inozemstvu po- zelo težko nadoknadil^ do ^erimi pomembnejšim kazalniki poslovanja po pretečenih 5 mesecih, ki so trenutno večala le za 8.6 odstotka. konca leta, zlasti še,ob dej-Po^ani. Na osnovi zbranega gradiva bomo lahko istočasno tudi vsaj približno ocenili Analiza izvrševanja plana stvu, da je število dejansko m ®Vni uspeh posameznih temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) in podjetja kot realizacije po posameznih zaposlenih delavcev večje od e za letošnje prvo polletje. Doseženi rezultati so za podjetje ugodni, kot tudi za mesecih od januarja do planiranega in da so ob- TOZD, kar pa naj sicer bralci presodijo sami iz podatkov, ki slede. konca maja kaže rahlo ten- čutno prekoračene tudi , V denco padanja, saj se re- vrednosti planiranih zalog, g, io/v nost do konca maja kot v 5 mesecih preteklega Pomembno za podjetje pa je zultati mesečno slabšajo pri Precej kritično je še vedno j ^erie realizacije znaša leta. Povečana vrednost je dejstvo, da se je blagovni iz- vseh TOZD. Vso pozornost tudi stanje v Tovarni insta- 2-934 din, kar pred- predvsem posledica devalva- voz, primerjan z lanskim pa je v bodoče potrebno po- [acijske opreme v Idriji, ki 43 odstotkov letnega cije dinaija, v manjši meri pa 5-mesečnim obdobjem, po- svetiti Tovarni elektro- pa bo zaostanek v doseganju ki je bil sprejet v vi- je na doseženi porast vplival večal za 129,5 %, dočim se naprav, ki bo sedanji za- jt|’^83,536.000 din. Spre- večji fizični obseg izvoza, je vrednost del investicijske ostanek v doseganju plana (Nadaljevanje na 2. strani) ji . Planske obveznosti gle-L^rše vanja realizacije so ®ne i11 presežene pri a’ vseh TOZD, razen v tya V011 elektronaprav, To-\t instalacijske opreme di' Centralni orodjarni. vrednost pro-c-|! prlmQrije in montažnih del, L?ana z istim obdobjem h16' 3 odstotka. Višjo reali-\ 1? od lanske so dosegle V‘OZD, razen Tovarne l^pOnaprav, ki zaostaja za 5-mesečnim do-3,$rkn za 15,5% ali za 581.518 din, kar iSe vlja 7’8 odstotka čeke-; realizacije podjetja, letošnja vrednost a je za 47,94 % višja, Naš razstavni prostor na INTERKLIMI — 73, v ozadju prikaz delujočega klimata; poročili z razstave objavljamo na 8. in 9. strani Pred zaključkom prvega polletja 1973 (Nadaljevanje s 1. strani) 112,22 Z izvršitvijo tega plana in ob SKUPAJ IMP 65 108,05 zagotovljeno delo še za 4 (V MESECIH) jo planirano obveznost iz- vrednost dosežene 5-me- — Centr. orodjarna 24,04 mesece, proizvodnim TOZD _ CKV Ljubljana 4 polnila. sečne realizacije 43,01 % let- — Zastopstvo A. L. 219,77 pa za 2 meseca v prihodnjem - CKV Maribor V preteklem 5-mesečnem nega plana, za opravljeno — Delo vinozem., letu. Planirana obveznost je - CKV Koper zahod 1147,61 z ozirom na tržne razmere in prvih 5 mesecih pa je bilo od — TRATA tega števila dejansko oprav- — Livar. Iv. gor. realizacije, ki je nastal ja- ljeno 2,509.059 ur ali nuarja, verjetno do konca 39,62% letnega plana. Če leta nadoknadila in tako svo- upoštevamo, da je znašala - TIO Idrija — Projekt, biro Avtopark obdobju je bilo pri podjetju delo pa je bilo porabljeno le zaposleno povprečno me- 39,62% letno planiranih Tabela 1 : ( V tisočih din ) TOZp Letni plan SmeseHna izvršitev Indeks CKV - Liubliana - skuoai 149.580 62.247 41,6 v tem - montaža 122.580 46-787 38,2 proizvodnja 27.000 15.460 57,3 CKV -Maribor -skupaj 77.976 35.349 45,3 vtem - mont.eproj■ 73.000 32.714 44,8 - delo v NDR 4.976 2.635 53,0 CK V - Koper 40.000 18.456 46,1 Elektromontaža 106.280 51.363 48,3 TEN 60-000 19-113 31,9 TRATA 60.000 25.340 42,2 Livarna Iv. gorica 25.000 11.232 44,9 TIO Idrija 27.400 8-351 30£ Projekt, biro 8.720 4.077 46,8 Avtopark 1.380 552 4 OP Centralna orodjarna 2.000 193 9,7 Zastopstvo Alfa Laval 3-400 2.997 88 p Delo v inozem. -zahod 21.800 1 1.733 53,8 Skupaj IMP 583.536 251-003 43,0 Elektromontaža SKUPAJ IMP 108,56 konkurenco precej zahtevna, _ trata Navedeni kazalniki nam vendar jo posamezne TOZD - Livarna istočasno povedo tudi, za uspešno izpolnjujejo, kar je koliko je produktivnost de- razvidno iz naslednjega pre- TIO Idrija Projektivni biro 5 lj| 5,6 h K V$6 lavcev (merjena po vrednosti gleda vrednosti sklenjenih ! Očitno je, da so .rij realizacije) večja ali manjša pogodb do konca maja 1973 oBosT^Mfc?ioSbnoP* obveznosti izpolnile, posel se to odraža v montažni in P1,. od planirane, seveda pod po- (v tisočih din)). ^ ______^ ,................ gojem, da se pri tem izloči _ CKV Ljubljana 109.177 Fktivnl^dejaviiosti.^iujub d*< CKV Maribor 62.936 f™ .zei° ug0$T,“ rS- nv\r v ~ o o oo/ tatu Pa Je 26 opaziti delno CKV Koper 38.826 nacijo pri prevzemanju m° vpliv povečanja cen oziroma faktor inflacije. Že uvodoma je bilo orne- Elektromontaža 126x893 Sh de" saj je splošno znan0; 47.093 da so na vsem področju Sr*1,, njeno, da Tovarna elektro- _ TEN naprav, Tovarna instalacijske _ TRATA opreme Idrija in Centralna _ Livar Iv. gor. orodjarna niso izpolnile — TIO Idrija predvidene 5-mesečne plan- _ Projekt, biro ske naloge. Z navedenimi SKUPAJ IMP podatki je to ponovno po- :fld o/i"qrc investicije v upadanju. Tren. ]e' upadanja investicijske dejavno to.552 pa se bo odrazil tudi v naši P* 12.491 izvodnji, saj je ta pretežno g 155 zana na investicije in rek°* f7 J7,.f rsaveoene vrednosti po- vse naše komercialne sP trjeno, pridružila pa se je k vedo, da so TOZD procentualno sobnosti in si za bodoče leto P° že omenjenim 3 TOZD še Tabela 2- Planirane in izvržene efektivne delovne ure ____X montažna dejavnost CKV Ljubljana, vendar moramo takoj povedati, da so vzrok temu stanju v te j TOZD ne-obračunana, pa že izvršena dela, zato bo v polletnem obračunu zagotovo ta nega- sečno 3105 delavcev in 399 efektivnih delovnih ur, po- tivni kazalnik odpravljen, vajencev. Navedena zapo- tem lahko iz tega razmerja Razumljivo je, da morajo slitev je pri delavcih za 1,4 % ugotovimo, da so planirana biti za uspešno poslovanje manjša od planirane, pri va- predvidevanja v doseganju izpolnjeni tudi drugi pogoji, jencih pa za 8,7 %. Plan de- realizacije glede na porab- ki so s planom predvideni, lovne sile pa bo po predvi- ljeni delovni čas presežena predvsem glede višine stro-devanjih dosežen že v pri- za 88,56 %, kar je vsekakor škov, ki so nastali v zvezi z hodnjih 2 do 3 mesecih, za- dober rezultat. Doseženi doseženo realizacijo in glede radi sprejema izučenih va- uspeh, ocenjen po nave- uporabe sredstev, ki so bila jencev v redno delovno raz- denem kriteriju, je ugoden pri tem angažirana. Kljub merje in s sprejemom novih za večino TOZD, saj je bila temu, da teh podatkov za vajencev v uk. planirana realizacija v 5 me- sedaj še nimamo na voljo, pa Delavci so v pretečenih 5 secih procentualno dosežena lahko trdimo, da so delavci mesecih izvršili skupno po posameznih TOZD ta- svojo nalogo dobro opravili, 2,509.059 efektivnih delov- kole: kar je v polni meri že potrdil nih ur ah 39,62% letnega — CKV Ljubljana 103,53 obračun za I. četrtletje te-plana, ki znaša 66,332.800 od tega: TOZD CKV Ljubljana-skupaj v tem: - montaža proizvodnja CKV Maribor -skupaj Letni plan ur 1,343. 147 1,047.835 295.312 v tem: - montaža+proj. delo v NDR ur. Pregled planiranih in izvršenih efektivnih delovnih ur po posameznih TOZD je razviden iz tabele 2. Iz dosedaj navedenih podatkov je razvidno, da je za planirano realizacijo predvidena poraba 6,332.8000 efektivnih delovnih ur. V montaža proizvodnja CKV Maribor od tega: montaža + proj. delo v NDR CKV Koper Elektromontaža TEN kočega leta. Zaradi tega 93,19 lahko z optimizmom pri- or V - Koper Elektromontaža TEN TRATA Livarna Iv. gorica TIO Idrija Projekt, biro Avtopark Central, orodjarna Zastopstvo Alfa-Laval Delo v inozem.-zahod Skupaj IMP 739.066 716.452 22.614 Izvriene ure I-V. 1973 539.857 429200 110.657 269.464 518.646 939.111 702.753 641-652 354-322 416.258 183.546 30.302 39.681 36.645 387-671 6,332.800 258.963 10.501 200377 403507 290.190 241.482 142.495 165.870 72.606 11.220 15-943 14.700 141.348 2,509.059 IndtP . luinvvv l. ujjuimuuuiu pil- - 152,82 čakujemo tudi zaključek po- izvršile letni plan prodaje takole: godbeno zagotoviti čim v« 124,33 slovanja za I. polletje. ' Za leto 1973 je po planu Z čIvK^eT 123,96 predvideno, da morajo biti - Elektromontaža 114,02 skupno s prenosi pogod- TEN 119,44 benih del iz leta 1972 skle- - TRATA 112,47 njene pogodbe za dela v _ TKHdrijaanCna8°r' 77,16 vrednosti 703.682 tisoč din. - Projektivni biro 56,78 r°čiloz. montažnih storitev 64 45 Podjetje si je s svojim o 72*67 letnim solidnim delom že uU^. v 89*41 položaj na tržišču, zato tu ja 64*51 bodoče ne smemo dopustit’^, 48 62 že pridobljene prednost1. ^ 62/76 Suhih- Vsak delavec 62,76 suuw. uciavcv F— ^vi 38 24 mora zavedati svojih oc \1#o 71*54 dolžnosti in jih s skrajno n'ja odgovornosti do sebe in P0”1 $ IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3.600 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovac, mg. Miran Mihelčič, Božidar Novšak (glavni in odgovorni urednik) in Jože Weiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. dosledno izpolnjevati. Sanjdj0. kvalitetnim, cenenim in čenih rokov opravljenim “ va)c bodo lahko uspešno P°sloIg3' novo ustanovljene temelju® -e nizacije združenega dela, g[gi' sedanjem obdobju nova nizacijska oblika saffl011" ljallja' ALEKSANDER i ^GLASNIK 1. JULIJ 1973 STRAN 3 Ustanovili smo 8 temeljnih organizacij združenega dela V času od 7. do 14. junija so bili v vseh obratih zbori delovnih skupnosti, na katerih so člani kolektiva odločali o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela. Priprave na zbore, kot tudi sam Potek teh zborov je bil izvršen v skladu z novim zakonom o konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, ki je začel veljati v aPrilu letos. Neposredno Pred samimi zbori je bil v skladu z omenjenim za- konom dopolnjen tudi osnutek samoupravnega sporazuma tako, da so v končnem tekstu odpadla še nekatera sporna oz. nejasna vprašanja, o katerih predhodno javna obravnava ni dala enotnih stališč. Zbori delovnih skupnosti so bili dobro obiskani in je bila povsod dosežena predpisana večina, ki je po zakonu potrebna za ustanovitev temeljne organizacije zdmženega dela. V bo- doči samoupravni ureditvi, ki bo uveljavljena s predpisom samoupravnega sporazuma, bo v IMF združeno 8 TOZD in posebna enota skupnih strokovnih služb. Z dokončnim konstituiranjem bodo temeljne organizacije združenega dela pravne osebe, kar pomeni, da bodo nosilec vseh pravic in dolžnosti v skladu z Ustavo, zakonom in samoupravnim sporazumom o združevanju. Ko bodo skladno z navedenimi akti sprejeti v TOZD in podjetju še statuti in drugi splošni akti, bomo lahko ugotovili, da je dejansko nastopila bistvena sprememba v sistemu upravljanja in medsebojnih odnosih v združenem delu. Temeljne organizacije združenega dela v IMP: - TOZD Ogrevanje — vodovod — klima, Ljubljana - TOZD Projekt — montaža — inženiring, Maribor - TOZD Projekt - montaža, Koper - TOZD Elektroni ontaža, Ljubljana - TOZD Tovarna regulacijskih armatur in aparatov, Ljubljana - TOZD Tovarna elektronaprav, Ljubljana - TOZD Tovarna instalacgske opreme, Idrija - TOZD Livarna, Ivančna gorica Delo organov upravljanja in ftolektivirih izvršilnih organov V prejšnji številki „Glas-nika“ smo objavili obširno poročilo o delu organov upravljanja v pretekli dobi. Konec maja in v juniju pa so se sestali na sejah samo nekateri obratni delavski sveti in odbor za gospodarjenje. ELEKTROMONTAŽA ODS je na seji obravnaval predlog komisije za družbeni standard in stanovanjske zadeve o dodelitvi stanovanjskih posojil. Odobril je posojila 37 članom kolektiva in tako razdelil 1,400.000 din razpoložljivih sredstev, ki se do dele delavcem deloma v obliki združenega varčevanja in vezave pri banki, deloma v obliki neposrednega koriščenja. Ostanek 410.000 din iz letošnjih namenskih sredstev se oroči pri banki za nakup stanovanj; 200.000 dinarjev pa je namenjeno v sklad za socialno šibke člane kolektiva. V nadaljnjem je obratni delavski svet ob praznovanju „Dneva mladosti4* odobril izplačilo nagrad nekaterim vajencem za njihovo pridnost in vestnost pri delu. Razdelil je 3.900 din 13 najboljšim vajencem; trem delavcem je odobril povračilo šolnine in plačilo računa za strokovno ekskurzijo na Obrtniški sejem v Munchnu. TOVARNA ELEKTRONAPRAV ODS je odobril izplačilo stanovanjskih posojil 15 članom kolektiva v skupni vsoti 170.000 din. Do 1. julija pa morajo predložiti zahtevano dokumentacijo. Iz ostalih razpoložljivih sredstev, kijih po pravilniku letos ni mogoče razdeliti, se poravnajo obveznosti iz preteklega leta, deloma pa se oročijo pri banki kot vezana vloga za stanovanjsko izgradnjo v naslednjem letu. V nadaljnjem je ODS obravnaval samoupravni sporazum o združitvi sredstev za gradnjo in nakup stanovanj za socialno šibke in ga potrdil v predlagani obliki. Potrdil je tudi predlog o združevanju sredstev za gradnjo in nakup sta- novanj za socialno šibke v predlagani višini. Sprejel je prioritetno listo 6 socialno šibkih članov kolektiva, ki se predloži centralni komisiji zaradi dodelitve stanovanj. ODS in komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve pa imata pravico pred vselitvijo preveriti oz. korigirati predlagani seznam. ODS soglaša s predlogom odbora počitniške skupnosti o načinu in višini regresiranja penzionskih storitev v počitniških domovih IMP. Dimitriju Mihelčiču, ki je pred diplomo, se odobri 14 dni izrednega plačanega študijskega dopusta. TOVARNA REGULACIJSKIH ARMATUR IN APARATOV NA TRATI Člani ODS so obravnavali analizo poslovanja v prvem četrtletju tekočega leta, ki jo je obrazložil Jurij Zavec. Ugotovili so, da so bili vsi plani doseženi oz. preseženi. Gibljivi del osebnih dohodkov bo izplačan v juniju in juliju; prevelike so zaloge, medtem ko pogodbe upadajo. S tem v zvezi je direktor Lado Mazovec povedal, da je edina rešitev v razširitvi proizvodnega programa in tržišča, na čemer že intenzivno delajo. Če naj se znižajo zaloge, kar je nujno, je treba znižati serije za 50 %, predvsem pa nabavna služba ne sme ničesar kupovati oz. morajo operativna priprava dela, konstrukcija in nabava tesno sodelovati ter iskati optimalni izkoristek doma. Direktor tovarne je nadalje obvestil prisotne, da se vodijo pogovori o nakupu licence za protitočnik Schiff—Štern. Livarna v Ivančni gorici je povišala cene odlitkov za 10 %. ODS je bil mnenja, da bi bilo treba v bodoče skleniti z livarno dolgoročno pogodbo, v kateri bi bili določeni cena, kvaliteta, dobavni roki itd. ODS je poročilo o analizi poslovanja in izplačilu gibljivega dela osebnih dohodkov sprejel. Sprejel je tudi pred- Po razpravi je ODS poro- vesticijskega plana za teko^ log direktorja Mazovca o čilo Aleksandra Remca v poslovno leto in spre)6 odkupu licence za proti- celoti sprejel. sklep, da se odobri Pk3jj točnik Schiff—Štern in odo- O tekočem gospodarjenju investicij v skupni vso bril povišanje cen odlitkov s in izvajanju investicijskih del 3,000.000 dinarjev, tem, da se za bodoče sklene je poročal direktor livarne y nadaljnjem je ODS samoupravne!’’ o združevanj11 z livarno dolgoročna pogod- Valentin Mendiževec. Poročilo je ODS sprejel; sklenil pravljal sporazumu |/'Pru. Šefi montaž morajo ntrolirati obračune norm, edno gredo v izplačilo. EN0TA SKUPNIH SLUŽB ngP^S je na seji 4. junija obrav-četm anahz° poslovanja v prvem ,e2uit^U' Ugotovil je ugodne jel “*te, zato je poročilo spre- V nadaljnjem je ODS raz- je, da se kupi fotokopirni Štev za gradr^oinnalf t do^d- pravljal o predlogu samo- stroj za potrebe livarne; do stanovan; za socialno šiW ‘ Se "1,il" spsr s-sastarars a-***« <■***!* gradnjo in nakup stanovanj, Hudem. Sklenil je nadalje, Po poročilu vodje splo*3 ki ga je sprejel. V sklad za da se porušijo stari skla- službe Mirka Zelenca o ah reševanje stanovanjskih pro- diščni prostori. Neamortizi- vem zakonu o medseboj11' blemov socialno šibkih čla- rana vrednost stare stavbe pa razmerjih delavcev v zdrd^e, nov kolektiva se nakaže se prenese na vrednost nove nem delu je ODS poM3, 370.000 dinarjev iz teko- hale, ki jo bodo pričeli gra- ustrezne spremembe PxVft čega priliva, iz oročenih diti. nika o delovnih razmerp sredstev iz leta 1972 pri ODS je nadalje poslušal kakor so bile sprejete na f Ljubljanski banki pa din obširno poročilo vodje stanku vodij splošnih sluŽD' 350.000. S temi sredstvi splošne službe Ludvika rejel bodo kupili v prihodnjem Čampe o samoupravnem ®DS je nadalje SP letu stanovanja 6 delavcem, sporazumu o združevanju °da * j ^Prosilcem čobliki kredi- . Stanovanjske zadeve de- sredstev za gradnjo m nakup t di pogodba sklenjena. ’l0oon4^000 din’ ostanek lavcev z lastno udeležbo se ! anovlanJ socialno šibke P°trdL Embalažni servi51 »dln Da se veže na banko bodo re?,al. v letih 1974 Z Pboofš 4=1'™ soEdrahje V ~ do 1976 m bosta o njih razpravi sklenil da bo UL>b d t požarnega omreZ kombija z. družbeni stan- Mamo S»fe So° j ” XS din ?500i» 5;15. 0DS ,azpc,vliala vanjskih problemov socialno drugih sosedskih odnosih. , .... šibkih članov kolektiva, gle- Po poročilu Mirka Zel6” i skupnih služb pa 7 V nadaljnjem je ODS raz- de na specifične potrebe ca je ODS sprejel sklep, d3 ^ kot neposredno kon- 4ntr,Se Splača v juniju in juliju. V0« Križan je poročal o predli6" samoupravnega sporazuma Hj0 .raževanju sredstev za grad-s'j|)Liln nakup stanovanj socialno Jo« . članom kolektiva. Pred-bjf0J® bil sprejet. Sklenjeno je 2S0-fft $e v sklad nakaže znesek dinarjev iz sredstev te-sptQAa priliva in 115.000 din siti bai^1 sredstev P1* Ljubljan- r0£° Predlogu projektivnega bi-stat).111 komisije za družbeni Se ®ard in stanovanjske zadeve SredQ skupne vsote 450.000 din bit0 tev, ki jih ima projektivni taZjeya stanovanjska posojila, naknadno. in pa se veže na banko Olfč mesecev. Vatjjj, b je nato odobril stano-Ptotj]a posojila posameznim Pen, uem. in sicer v projektiv-heju ,lr°ju 13 prosilcem v skup-lih Jbesku 340.000 din, v osta- .——j~j—j-----------— —- n,* ojrwwiiv,iv jrvtivu,. vtt jv iojjivjvi d»**r' y skupnem znesku pravljal še o nekaterih oseb- TOZD livarne pa ne bo pri- obrat pristopi kot soustaO i ptt. 7*Oo din, preko banke pa 14 nih zadevah delavcev in odo- stopil k predlaganemu samo- vitelj obalne požarne skdf ^2.0oon(i-v skuPnem bril Antonu Banu, ki je že upavnemu sporazumu. Cen- nosti in soglaša z letnim P3 _ m- znesku dalj časa v bolniškem sta- tralni komisji za dmženi spevkom 0,03 % vredno ležu, denarno pomoč, Broni- standard in stanovanjske za- osnovnih sredstev, slava Seljaka je razporedil v deve je poslati obširno v r,or)oI-ri-om ra7nravlja' CKV LJUBLJANA obtaP^ Je na seji 21. junija ODBOR in'ulava^ poročilo pred- pravljal o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za gradnjo in nakup stanovanj za socialno šibke člane delovne skupnosti. Sporazum je ODS po krajši razpravi sprejel. Nato je ODS rešil še nekaj prošenj delavcev, predvsem za izredni študijski dopust. Prosilcem je ugodil in jim priznal po 3 dni izrednega plačanega študijskega dopusta. Sindikalni organizaciji v obratu je odobril dotacijo 50.000 din za realizacijo delovnega programa. ODS je razpravljal še o regresu za dopust, ki se glede na določbe samoupravnega sporazuma ne more povečati, ter o organiziranju tečaja za nemški jezik, in sicer za celotno podjetje. Boni za prehrano, ki jih dobivajo delavci v upravni stavbi, naj bi bili veljavni v eni ljubljanskih trgovin. V zvezi z organiziranjem tečajev za prekvalifikacijo delavcev pa je ing. Zima opozoril, da mora vsak kandidat opraviti tečaj in ustrezni preizkus znanja. Pripravlja se organizacija takih tečajev v zimskem času. materiala in težav v zvezi z uvozom. Glede na dejavnost Tovarne instalacijske opreme v Idriji je odbor priporočil, naj projektivni biroji v večji meri projektirajo sanitarne vozle, montažni obrati pa naj jih v večji meri naročajo. Odbor nadalje priporoča vsem organizacijam, naj bo polletni obračun, ki se bliža, v vseh ozirih čimbolj realen. V nadaljnjem je pomočnik glavnega direktorja Janez Stanovnik poročal, daje bilo na zborih delovnih ljudi ustanovljeno 8 temeljnih organizacij združenega dela in organizacija združenega dela skupnih služb. Tudi besedilo samoupravnega spqra-zuma o združevanju temeljnih organizacij je sedaj dokončno sestavljeno. Odbor je sklenil predlagati, naj bi bil slovesen podpis samoupravnega sporazuma 19. julija. Potrebno bo čimprej ustanoviti komisije za sestavo osnutkov statutov in drugih splošnih aktov temeljnih organizacij združenega dela. V nadaljevanju seje je odbor obravnaval medseboj- ne poslovne odnose med TOZD Tovarno regulacijskih armatur in aparatov na Trati in TOZD Livarno v Ivančni gorici. Imenoval je posebno komisijo, ki naj ugotovi stanje medsebojnih poslovnih odnosov in poda odboru o svojih ugotovitvah izčrpno poročilo. Črtati je sklep ODS Livarne v Ivančni gorici, da Livarna ne pristopi k samoupravnemu sporazumu za prodajo in nakup stanovanj ža Socialno šibke člane kolektiva, ker je bil naknadno sprejet drugačen sklep. 1 g. K. AVI kategorijo; Aleksandru obrazložitev sprejetega skle- . X nadayiniem, raf: ?rtika knmP^ruuu'j’ P/ea. pv ' ie 0DS SeTdaraSarijS" sprei=^lep' da sl“iki PIe" k™ iL^raz.idmus^! 'i^^epe™ ^ “ ko je odobril 16 dni izred- hT dd° Z rezultati, na delitev p*** j ^^d, se predlog komi- nega plačanega študijskega ,dela S Prevoz"uni‘ sredstvl nega dela osebnih dohodk , je b a se stanovanji, ki jih dopusta hvarne v celoti bremenijo pa preCej vplivajo teijatve d ' oj^at kupil v Kamniku, poslovne stroške obrata. k kl s0 starejše Ivanu Mesariču in 0dobnl je tudi predlog di- 90 dni Uspeh bi bil ! N,i]rnu Benkoviču. Po LIVARNA rektorja livarne, da se kupi ^ L „r^dhiš^ dal;„.§u komisije ie hiln na. IVANČNA GORICA ODS je na seji 22. maja rnobil. Turističnemu društvu jnteresiranost za delo. ^ obravnaval poslovni uspeh iyančna gorica je odobril p0gjedu ;e opaziti nekaj livarne v I. tromesečju, o ka-.Pom°č 1-500 din, za nakup negativne znake, kar pa :j terem je poročal Aleksander mreže za igrišče otroškega ko jcvarno Vphva na nadw Remec. Ugotovil je zelo do- vrtca v dvančni gorici pa razvoj ^ bre poslovne rezultate, saj so 2-°°°dm- Glede na nekatere P -..llSlj bile planske obveznosti pre- ,Na .Predlog javnega di- tožbe zaradi previsoke k*» i za dodelitev stano- ----- ' -i relrtnno IMP u* - « i—‘«1 U lJlyjk 1 POSOJll iz raZDOloŽ- \T i p: , a L-i _ », . . V t61 ^ > Ki se štejejo za so- JlPred£e’ rijlhova imena % ’°ziti centralni komi-shn0v družbeni standard in , MartvJSkezadeve-^isii 6 Se od°bri predlog ^ismrniurz bili manjši od planiranih. bra-Zaloge in terjatve so se zmanjšale, le zaloge repro- materiala so se nekoliko po- „ . _______________, večale. maja obravnaval predlog in- gradbišču „za gradom CKV KOPER vožnjo pa moib^vnaptfj briti šef montaže. . I K ^0,qqq ,. približno Prekontrolirati je obr^^ ^OZa^n^ ODS je na seji dne 28. norm za dela, izvršen3,, y | V mesecev. se vložijo v nadaljnjem je ODS raz- ZA GOSPODARJENJE je na seji 19. junija obravnaval poročilo o izvršitvi plana realizacije in plana prodaje v petih mesecih tekočega leta, poročilo o delu v zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela in končnim besedilom samoupravnega sporazuma o združevanju ter o medsebojnih poslovnih odnosih med temeljno organizacijo Tovarne regulacijskih armatur in aparatov na Trati ter temeljno organizacijo Livarna Ivančna gorica. Po poročilu Jurija Zavca o realizaciji plana je odbor ugotovil povsem ugodne rezultate v vseh enotah, razen v Tovarni elektronaprav in Tovarni instalacijske opreme v Idriji, v katerih planske naloge niso bile v celoti dosežene. Razlogi za to pa so v glavnem objektivnega značaja, v tovarni elektronaprav zlasti zaradi nujnosti uvoza Ljubljanska banka nas je obvestila O novem načinu izplačevanja OD Hiter razvoj gospodarskih gibanj je tudi pri nas pripeljal do tega, da grozi nevarnost neravnovesja med blagom in denarjem. Vzrok temu je predvsem zadrževanje denarja pri posameznikih, saj ta denar ni v kroženju in zato ne more vplivati na ceno blaga. V Ljubljanski banki si vsestransko prizadevamo, da bi denar občanov usmerili v gospodarski obtok in mu s tem povečali blagovno vrednost. Tako smo zasnovali nov sistem zbiranja sredstev prebivalstva: uvedli smo prenos mesečnih osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Ta akcija, ki je dobila vsesplošno družbeno podporo in se vanjo vključuje vse več delovnih organizacij, ima več prednosti in prinaša koristi tako delavcu kot delovni organizaciji. Način izplačila osebnih dohodkov na hranilne knjižice omogoča delovni organizaciji redno in pravočasno izplačevanje osebnega dohodka, istočasno pa sam postopek bistveno poenostavi. Tako delovni organizaciji ni treba dvigati vsak mesec denarja za mesečne prejemke, ga sortirati in dehti delavcem, neizplačane osebne dohodke deponirati pri SDK in jih zaradi izplačila ponovno dvigati. Odpade odpiranje akreditiva ah pošiljanje denarja za posamezna delovišča zunaj matičnega sedeža delovne organizacije ipd. S tem pa odpade tudi riziko, ki je v zvezi s takim poslovanjem. Vse to pa pomeni bi- stven prihranek v denarju in času. Vsekakor pa je ena izmed bistvenih prednosti takšnega načina varčevanja zagotovilo delovni organizaciji, da bo lahko delavcem izplačala osebne dohodke na določen dan, tudi v primeru kritične prehodne nelikvidnosti, saj bo na osnovi povprečnega stanja hranilnih vlog lahko banka delovni organizaciji odobrila kratkoročni kredit za kritje izplačila osebnih dohodkov. Seveda pa prinaša način izplačevanja osebnega dohodka na hranilne knjižice velike koristi tudi delavcu, saj ga poleg vseh drugih prednosti neopazno uvaja v sistematično gospodarjenje z njegovim dohodkom za tekoče in večje občasne potrebe. Delavec se na osnovi podpisa »pristopnice11 odloči, da mu delovna organizacija nakaže celotni osebni dohodek ali pa samo njegov del na hranilno knjižico. Ob izplačilnem dnevu dobi delavec v delovni organizaciji poseben obrazec, imenovan »nalog za vpis11, s katerim lahko izvrši pripis vsote v hranilno knjižico. Ta pripis lahko izvrši delavec sam ali kaka druga oseba v tekočem mesecu pri vseh poslovnih bankah in enotah SDK v Jugoslaviji ter poštah v Sloveniji. Seveda pa se mu osebni dohodek na hranilni knjižici obrestuje po 7,5 %-ni obrestni meri že od dattima izplačilnega dne, ne glede na to, kdaj v mesecu se izvrši pripis. Torej velika prednost, saj vemo, da je poraba osebnega dohodka razdeljena tekom celega meseca. S tem načinom pa si zagotovimo, da se denar, ki ga trenutno ne potrebujemo oz. ga bomo potrebovali šele ob koncu meseca, koristno obrestuje. Prav tako pa se lahko pri vseh poslovnih bankah in enotah SDK v Jugoslaviji ter pri poštah v Sloveniji osebni dohodek s hranilne knjižice tudi dviga. Poleg naštetih prednosti, kot so obrestovanje od izplačilnega dne, možnost pripisa in dviga širom države, pa moramo poudariti tudi prednost, ki jo ima na ta način varčevalec pri banki pri najemanju potrošniškega kredita. Če pa pomislimo še na to, da je s tem denar tudi zavarovan pred tatvino, izgubo in podobno, vidimo, da ima način izplačevanja osebnega dohodka na hranilno knjižico velike prednosti. Vključevanje v tako široko družbeno akcijo pomeni še tesnejše sodelovanje z delovno organizacijo in družbo, istočasno pa tudi krepitev stabilizacije življenjskega standarda. Ker gre pri takem načinu izplačevanja osebnega dohodka delavcev za vrsto prednosti, ki jih ima pri tem delavec, priporočamo delavcem, da se vključijo v to akcijo in podpišejo izjavo, s katero dovoljujejo nakazovanje svojih mesečnih osebnih dohodkov v celoti oz. do določenega zneska na novo hranilno knjižico pri Ljubljanski banki. Novi začasni pravilnik o posojilih za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo 1. V uvodni obrazi0^* Konec leta 1968 je Kreditna banka in hranilnica Ljub- objavljeno v tabeli 3. S predlaganim osnutkom L V uvodni obraz.-$ ljana (sedaj Ljubljanska banka) sprejela pravilnik o poso- Občanu, ki bi varčeval je odpravljeno združeno var- je omenjeno, daje Pr ^ jilih za stanovanjsko gospodarstvo. Z njegovo vsebino smo več kot 5 let, naj bi se doba čevanje članov delovne kljub zaostrenim krc bralce Glasnika na kratko seznanili v št. 2/69 Glasnika z varčevanja posojila za vsako skupnosti in delovne organi- pogojem deficitaren. dne 1. februarja 1969. Ta pravilnik je bil v veljavi brez nadaljnje leto varčevanja po- zacije, to je oblika, ki so se tovitev nas ne zadovo J jjj kakršnihkoli sprememb vse do letos, ko banka daje v disku- daljšala za 3 leta, vendar naj- je naši obrati v večjem ali drugem členu PraV ^ sijo novi začasni pravilnik o posojilih za stanovanjsko in daljša možna doba vračanja manjšem obsegu posluževali sicer navajate sredstva t komunalno gospodarstvo. Novi pravilnik naj bi bil, kakor posojila ne bi smela pre- pri reševanju stanovanjske krivanje prevzetih kree j, pove že sam naslov, začasnega značaja. V tem sestavku segati 25 let. Novi pravilnik problematike članov kolek- obveznosti, zbranih P° želimo bralce na kratko seznaniti z bistvenimi spremem- torej občutno skrajšuje od- tiva. Glede vezave sredstev loženem pravilniku od * bami v osnutku novega pravilnika v primerjavi z doseda- plačilno dobo za najeta po- družbeno-pravnih oseb (pod- nov in družbenih P1.^ niim Dravflnikom. Tabela: 1 soiila. Posojilo izraženo v odstotku Varčevalna doba pri rednem mesečnem pri enkratnem varčevanju pologu 13mesece v 30 V, 60 V. 18 mesecev SOV,. 80 V. 2 leti 80 V. 120 V, Stela 130 V. 160 V. 4 let a 160 V, 200V* 5 let 200 % 250 V. 6let 240 % 300V'» 7let 280v; 3 SO V, Blet 320 V, 400V. 9let 360 V. 450 V, 10let 400 V, 500% občinskih stanovati3^ jetja), so z osnutkom novega oseb, sredstva odprajd.^i pravilnika predlagane določene zaostritve, in to glede odplačilne dobe, ki naj bi bila v bodoče za 1 leto krajša od dobe vezave sredstev. Najdaljša doba vezave sredstev naj bi znašala 15 let in st|v ne 20 let kot do sedaj. Veza- ~5 %-nega na sredstva bi banka tudi v bodoče obrestovala po —.v------- r bo majhen, sai prea1 skladov in druga prebivalstva, ki „ , niča banke v ta namen z‘£l tovi v svoji kreditni bi*3 -Nikjer pa ne navajate iz obvezne ve la stanov3, skega prispevka za dob let. Smatramo, da ta *. 1 %-ni obrestni meri, za na- ”° “• S‘V, , d> i.tn hi v hnHn^P 1 >5 % bmto osebnih % jeto posojilo pa bi v bodoče ^VLoos enih razen morah plačevati 3 %-ne ^ ^ J’Iočena H3 obresti. Po določilih novega pravilnika bi morali praviloma porabiti posojilo na območju podmžnice, s katero bi sklenili pogodbo o namenski vezavi sredstev. Najprej si oglejmo neka- posojila kot do sedaj, varče-tere pomembne razlike no- valna doba nad 5 let naj ne vega pravilnika, ki se nana- bi dala varčevalcu možnosti šajo na varčevanje občana za do višjega odstotka posojila, posojilo. Najkrajša varčeval- ampak samo možnost daljše na doba je bila do sedaj 13 odplačilne dobe odobrenega mesecev, privarčevani zne- mu posojila, sek je moral biti tako visok, da je omogočal po pogojih pravilnika posojilo v višini 3.000 din. V bodoče naj bi bila najkrajša varčevalna privarčevani Privarčevani denar naj bi se, tako kot do sedaj, obrestoval po 1 %-ni letni obrestni meri, obresti za najeto posojilo pa bi moral posojilojemalec plačevati po 3 %-ni obrestni meri in ne 2 %-ni, kot po prejšnjem pravilniku. Nadalje pred- Rok za dostavo pripomb, mnenj in predlogov je bil zelo kratek, zato v diskusijo 2. Ni nam razumljiv0’6j, je z novim predlog0111 ^ pravljeno zdmženo vat j nje člana delovne skup11 j in delovne organizacij6'^ zadnjih nekaj letih SIT1° J ne našega podjetja iiaV - nismo mogli zajeti širšega na varčevanje in ob ust^ kroga članov kolektiva. pomoči delovne organi^ Dne 18. januarja so se sestali sekretarji nekaterih reševali njihovo Kaj pa nam novega pri- . . . naša osnutek začasnega p ra- videva novi pravilnik, da po-vilnika glede odplačilne o nožnica banke sklepa podobe posojila? godbe o namenskem varče- doba 2 leti, privarčevani zanju le s tistimi občani, ki znesek pa bi moral biti tako ndn1ači1na doba D0 dose„ Oodo , namensko porabili visok d, bi po pogojih ™- nl ”i=n«m *" "SSKtaTo5!..* 10««- SM= na vardevalno ku začasnega pravilnika naj stan°v;6» sko problematiko. "rl , obratov in predsedniki ™odose8li vsaJ obratnih komisij za stano- obratih vidne uspehe. vanjske zadeve, ki so podrobneje obravnavali predlagani osnutek pravilnika in so nje pripombe, mnenja predloge: Predlagamo, da z d n-13 j. začasnega varčevanje ostane z dali nasled- tualno omejitvijo da S ; in P°s°Jl10 uporabltl.V,0vaf bi torej odpadli varčevalni dobi 13 in 18 mesecev. Višina posojila, izražena z odstotkom od privarčevanega zneska (brez obresti), po do sedaj veljavnem pravilniku je bila taka, kot kaže objavljena tabela 1. Kot je bilo že omenjeno, naj bi v bodoče odpadli varčevalni dobi 13 in 18 mesecev, prav tako naj bi znašal maksimalni odstotek posojila 200 % oziroma 250 % in ne kot do sedaj 400 oziroma 500 %. Varčevalni dobi od 2 do 5 let naj bi tudi v prihodnosti prinesli enak odstotek dobo, in sicer tako, kot kaže tabela 2. samo za nakup stan0' ne pa tudi za gradnj _ Tabela: 2 “v *•“ e* nakup družinske stan ske hiše. Po osnutku novega pravilnika naj bi doba vračanja posojila ne bila odvisna samo od varčevalne dobe, ampak tudi od višine poprečnega mesečnega dohodka občana, kakor tudi od namembnosti uporabe posojila, pri čemer je bolj stimuliran nakup stanovanja in predplačilo stanarine, kot pa za nakup oz. gradnja družinske stanovanjske hiše oz. rekonstrukcija hiše. Oglejmo si torej tabelo odplačil po osnutku novega pravilnika, Varčevalna doba Doba vračanja posojila 13 mesecev 4 leta 18 mesecev 7 let 2 leti 12 let 3 leta 18 let 4 leta 24 let 5 let 30 let 6let 30 let 7 let 30 let 8 let 30 let 9let 30 let 10 let 30 let 3. Odplačilna doba ti členu 19 osnutka Pra,vdjli>: je v primerjavi z odpj3 6|1 dobo po do sedaj veir^J pravilniku prekratka. naenkrat tako občutn0^ žanje ob dejstvu, da ^ morale dmžbeno PraVl1,/ be vezati del sredstev y vanj skega prispevka za , 25 let. 4: 4. Odplačilna dob3^ ne bo odvisna od p°Pf $ ga mesečnega dohodki čana, izračunanega k jagi izplačanih osebnih do- vrednosti stanovanja, za ka- no, da v 23. členu določate daljša doba vezave sredstev, problematike in ne moremo hodkov v zadnjih treh mese- terega predplačuje stana- minimalno dobo vezave 12. Vsi razpravljale! so se se znebiti vtisa, daje bil pra- cih pred izstavitvijo potrdila, rino. sredstev družbenih pravnih vpraševali, kako bo mogoče vilnik sestavljen izključno s ampak od poprečnega me- oseb na 5 let in to po 10 tudi v bodočnosti reševati strani bančnih strokovnja- sečnega osebnega dohodka 9. V dosedanjem pravil- mesecih čakalne dobe. Ni- stanovanjski problem za širši kov, brez sodelovanja tudi vseh članov družine na dru- niku je bila v kritje odobre- kakor pa nam ni razumljiva krog članov kolektiva, kot družbeno-političnih faktor- ^inskega člana v zadnjem nega posojila zahtevana gornja omejitev dobe vezave do danes - ob dejstvu, da se jev. Kako bi sicer bila lahko ktu pred izstavitvijo po- vknjižba zastavne pravice na 15 let. Predlagamo 20-let- ukinja združeno varčevanje izpuščena sredstva 25 %-ne trdila. oziroma zaznamba vrstnega no maksimalno dobo vezave, ter hkrati postavljajo ostrejši obvezne vezave stanovanj- ih p i I I sl ! I Smatramo, da je naš Predlog opravičljivejši, kolikor naj bo odplačilna doba pdv‘isna od osebnih dohodkov. 5. Dvojna odplačilna ^oba za posojilo, ena glede na nakup stanovanja in predplačilo stanarine in druga Slode na nakup oziroma Šradnjo stanovanjske hiše in rekonstrukcijo, naj velja ^arno za mestno območje, ^a izvenmestno območje naj Velja samo ena, in to daljša Vplačilna doba. 6. ,Ni nam razumljivo, da Se obrestna mera za dana PpsojUa po osnutku pravilnika povišuje od 2 na 3 % ob dejstvu, da ostane obrestna mera na vezana sredstva 1 %. ~avek na promet storitev '6 % od neto osnove) po našem mnenju ne more biti razlog za 1 %-ni dvig obrest-1)6 mere za dana posojila. t V členu 4. je določena er>torialna omejitev za dana Posojila, in sicer za občane Psolutno, za družbeno-Pravne osebe pa praviloma, mahamo, da ne bi kazalo eritorialno omejevati po-kredita, zlasti ne za s'ste varčevalne pogodbe, ki i° sklenjene za daljši čas, ®r bo sicer destimulativno ^Pllvalo na varčevalce, razen i^a pa ta omejitev tudi ni °v°lj obrazložena. j 8- Smatramo za pravilno, -a se smejo občanom odo--ravati posojila za predpla-stanarin, vendar naj ne J bila določena omejitev v solutnem znesku 30.000 V11’ ampak v odstotku (15 Tq^f*od predračunske V ospredju družbene akcije je gradnja novih stanovanj reda na zemljišču in le za kot do sedaj, posojilo z odplačilno dobo H. Ni nam razumljivo, največ 7 let in za znesek naj- zakaj z novim pravilnikom v več do 20.000 din mesečno čl. 25 določate eno leto jamstvo s poroki. V novem k^jso odplačilno dobo za pravilniku zahtevate oboje posojilo, kot pa znaša doba (člen 33 osnutka pravil- vezave sredstev. Predlagamo nika). Ni nam razumljivo, jS{0 odplačilno dobo za pomakaj takšna zaostritev pogo- s0m0 kot znaša doba vezave jev za kritje posojila. sredstev, in le nerednemu 10. Smatramo za pravil- plačniku posojila naj se po- Doba vračanja posojil ^arčevalna za občana s popr. mes. OD za občana s popr. mes. OD do 3.000 din nad 3.000din doba za druž. za nakup stanov. za drui.st. za nakup stanov. stan. hišo in predpl. hišo in in predpl. in rekonstr. stanarin rekonstr. stanarin 2 6 9 4 7 5 9 12 6 9 4 12 15 8 11 S 15 18 10 13 kriteriji za odplačevanje po- skih sredstev, ki so ga pred-sojil. Ali naj zopet postane pisale družbenopolitične stanovanje splošno-družbena skupnosti? skrb za vse občane ne glede na njihov socialni položaj in Na koncu moramo pose pri tem zanemarja angaži- miriti vse tiste člane kolek-ranje prihrankov občanov tiva, ki imajo že sklenjene ob družbeni pomoči? varčevalne pogodbe in še Prav gotovo je, daje bila v niso črpali posojila, da ve-zadnjih nekaj letih preveč ljajo zanje določila doseda-forsirana gradnja stanovanj njega pravilnika, in sicer gle-in stanovanjskih hiš v za- de višine posojila, odplačilne sebni lasti z nadpoprečnim dobe in obrestne mere in da standardom ob izdatni pod- lahko po pogojih do sedaj pori družbene skupnosti veljavnega pravilnika skrajšu-tako glede višine sredstev jejo ali podaljšujejo varčevalko! tudi odplačilne dobe no dobo. Po sprejetju začasno let in več), vendar ne nega pravilnika po samo-kaže, da gremo zopet v dru- upravnih organih banke vam go skrajnost. Člani našega bomo posredovali njegovo podjetja pogrešajo izračune, vsebino, na katerih naj temelji bo- alujz. kum, do če reševanje stanovanjske ma8- occ- Ipj isriT, „ ; 5-i i S; ; 1 * J? f 1 4? LLIL E| yr ni ■Bit! —m 1 i n K temi INTERKLIMA-73 smo prejeli še en članek, in sicer izpod peresa našega tehničnega strokovnjaka ing. Hartmana: Letošnja specializirana mednarodna razstava toplotne in prezračevalne tehnike „IN-TERKLIMA-URBANEX“, ki je sicer vsako drugo leto na prostoru Zagrebškega velesejma - tudi letos so jo spremljala predavanja domačih in tujih strokovnjakov v organizaciji JUREME - sije, čeprav je bila šele druga razstava te vrste v Jugoslaviji, že zagotovila veliko popularnost tako med domačimi, kakor tudi med tujimi proizvajalci. Razstavljale! opreme za ogrevanje, prezračevanje in sanitarne instalacije so skoraj docela napolnili 4 dvorane Zagrebškega velesejma. Isto velja tudi za obiskovalce, ki so v teh šestih dneh mnogoštevilno „oble-gali“ posamezne razstavljalce. Naval je bil tolikšen, da je moral marsikateri oditi, ne da bi dobil željeno informacijo. Za prijetno presenečenje so poskrbeli nekateri domači proizvajalci, ki so že marsikje zmanjšali „naskok“ tujcev. Splošni vtis pa nas ne sme zapeljati, da se ne bi kritično ozrli na področja, kjer smo že v občutnem zaostanku. Se vedno obstaja pomanjkanje asortimana kvalitetnih armatur v ogrevalni in sanitarni tehniki, kaže pa, da tudi v bližnji prihodnosti ta problem še ne bo rešen. Razen tega čutimo pomanjkanje domačih novosti pri vseh vrstah instalacijskega materiala in drobne opreme. Tudi izdelki umetnih mas si še dolgo, kot kaže, ne bodo utrli poti v ogrevalno in prezračevalno tehniko, česar pa verjetno niso krivi le proizvajalci opreme, temveč tudi naša industrija plastičnih mas, ki se premalo zanima za to področje uporabnosti svojih surovin in izdelkov, Na sejmu tudi ni bilo izdelkov oz. razstavljalcev s področja montaže, tako ni bilo videti nobenih novih, montaž- nih pripomočkov in orodij, kar je velik minus za sejem, saj je še precej izvajalcev montažnih del, ki so še vedno zelo slabo informirani o novostih pri izvajanju instalacij ter o opremi, ki jo vgrajujejo. Dejstvo je, da so izvedene instalacije še vedno, razen nekaterih izjem, na prenizki ravni, in to prav zato, ker se monterji ne poslužujejo novosti in moderne tehnologije s področja montažne dejavnosti. Pa pustimo zdaj kritiko ob strani in poglejmo, kje je bU dosežen napredek. Mislim, da ni pretirana trditev, da je prav naše podjetje eden glavnih nosilcev napredka na področju proizvodnje elementov v ogrevalni in prezračevalni tehniki in da je poleg še nekaterih domačih podjetij napravilo v zadnjih letih velik skok naprej. Dejstvo je tudi, kljub pomanjkljivostim, ki se jih zavedamo, pa naj bodo objektivne ali subjektivne, in na katere nas tudi naši kupci večkrat upravičeno „opozo-rijo“, daje IMP na jugoslovanskem tržišču pojem kvalitete. Nedopustno bi bilo, če bi si ta renome na kakršenkoli način zapravili. Izkustva kažejo, in to potrjuje tudi letošnji sejem, da se „najcenejši“ - na takem glasu seveda na račun kvalitete in poslovanja - že umikajo z jugoslovanskega tržišča. Razen razstavljenih izdelkov na našem razstavnem prostoru, ki so že nekaj časa v proizvodnem programu, je posebno pozornost domačih in tujih strokovnjakov pritegnil mešalni agregat MAG, ki predstavlja tovarniško prilagojeno kombinacijo štiripotne pipe z obtočno črpalko z ročnim nastavljanjem pipe, z motornim pogonom ali z novim prototipom enote regulacijskega ojačevalnika, električne ure in elektromotornega pogona, nadalje novi tip toplotnega izmenjevalnika voda-voda oz. para-voda tipa Schiff-Stcrn s spiralnimi cevmi ter izredno tiho delujoč kompletni klimat V pogonu, opremljen s prozorno steno. Ob zaključku sejma je potrebno dati priznanje vsem članom kolektiva, ki so pri tem sodelovali, posebno še tov. Kobalu in Melivi, ki imata že dolga leta „na vesti" obdelavo in postavitev IMP-jevih razstavnih prostorov ter ves propagandni material in prospekte. Ne bi se tu spusčal v podrobnosti posameznih izdelkov drugih domačh in tujih proizvajalcev, vendar bi za konec navedel še smeri sedanjega in domnevnega bodočega razvoja posameznih dejavnosti, ki so posebno zanimive za naše podjetje. Pri avtomatski regulaciji ne moremo, če izvzamemo firmo SCS-Stafa z njenimi zvezno delujočimi magnetnimi ventili, ki pa so že nekaj let na svetovnem trgu, govoriti o revolucionarnosti nekega izdelka. Osnovna linija je miniaturizacija posameznih elementov, poenostavitev programa na tak način, da dopuščamo projektantom samim izdelavo novih aplikativnih shem in novih kombinacij, možnost sestavljanja posameznih elementov za zmanjšanje pogonskih stroškov s primemo aplikacijo avtomatske regulacije. Z eno besedo: regulacija je prerasla svoj okvir osnovne potrebe regulacije temperature in vlage v bivalnih conah in prehaja na področja zmanjševanja stroškov obratovanja ter vključno z avtomatizacijo k zmanjševanju števila nadzornega osebja v klimatiziranih in ogrevalnih objektih. Poleg miniaturizacije na področju regulacije, kije deloma propagandni pritisk na tržišče in konkurente, je »pomanjševanje" prisotno že dolgo tudi pri izdelkih v to-plotno-prezračevalni tehniki, kot n. pr. pri črpalkah, toplotnih izmenjevalnikih, zračnih grelnikih in ostalem. Razvoj v to smer lahko pričakujemo tudi v bodoče, že zaradi rie-nehnega naraščanja cen gfad-benega pro stota in procentu alne udeležbe instalacij v modemih objektih, dipl. hlg. JANEZ HARTMAN, z LETOŠNJE MEDNARODNE RAZSTAVE GRETJE, HLAJENJE IN KLIMATIZACIJO editv času Zagrebškem velesejmu je bila obiskalo skupno nad DjV “jut junija, drugič v Jugoslaviji, razstava naprav za gretje, j*# VSe toUpojljuje da je bila ude-nje in klimatizacijo - INTERKLIMA 1973. Bila je ,*a našega podjetja na tej pri-zirana z namenom, da se razširi sejemsko tržišče inre j H,a-]tvi potrebna in koristna, rajo take sejemske manifestacije, kakršne zahtevajo ■. ljt5j Proizvodi, ki so bili razstav-spectalizirana stroka, jugoslovansko gospodarstvo »' »st pri naših dosedanjih poslovilo,, Partnerjih in tudi pri stro-. ... . jiteV,1,1 s»Q,n]akih> ki so šele na razstavi spremljajočih priredite N jv»znali naše sposobnosti. Zei0 katerih so se skozi ves, k.jjz^n je bil prikaz dela našega zbirali najbolj znani strok , t ata v pogonu Edino naša njakina Strokovnih vanjih in simpozijih O 8 j, Jtedolgo bi bilo naštevanje, hlajenju in klimat12 j našl proizvodi so zanimali strokovno posvet0v“i t,tj k°valce, treba pa je pouda-INTERKLIMA 1973 j«', ?<„„*, » dvignilo to priredite , Ame na Trati -m Tovarne nivo informativno 1 , vospnaprav. Vsekakor so no-loškega centra jugo5*0 a 4ijel naše tovarne na Trati vzbu-Skih Strokovnjakov, $ %^no pozornost. T^je tudi strokovnjakov^,, Jv skih držav. Posvetovanj. črpalke z regulacijsko org,nizi,trli SITHOK A «« cija inženirjev m teh ^ taiiJ^P0- kjer se v enem ohišju hlajenje, gretje in klun oj e[ »ja kompletna avtomatika: cijo iz Ljubljane ter ta, tomotorni pogon, naprava MA _ 7Vp7ni strok; povijanje in ojačevalnik. ^VeZ ■ „cjjO 1. plovnost je bila na našem odbor za avtomatizacij, javnem prostoru še posebno govi inozemski partneiji. INTERKLIMA je bila sprejeta kot pomembno mednarodno tržišče in kraj, kjer so se zbrali vsi pomembni proizvajalci tovrstne opreme, zato je na tej prireditvi sodelovalo 150 razstavljalcev iz 17 držav. Zavzeli so površino 20.000 kvad. m razstavnega prostora v razstavnem in kongresnem centru Zagrebškega velesejma ter predložili obiskovalcem in udeležencem širok program različne opreme, naprav in drugih elementov. Program prireditve je bil posebej prilagojen ddmačemu tržišču in prikazovanju proizvodnih zmogljivosti jugoslovanskih proizvajalcev ter je obsegal vse tisto, kar domače tržišče potrebuje, vključno naj novejše dosežke v svetu. Širok spekter eksponatov je omogočil vpogled v tisto, kar je v svetu novo, in bogato ponudbo domače proizvodnje, ki se vse bolj in bolj približuje svoji zunanji konkurenci. Tako kompleksno obsežno področje gretja, hlajenja in klimatizacije je zbralo najpomembnejše evropske in vodilne svetovne proizvajalce, tako daje imela prireditev ob poudarjenem tržnem značaju tudi vse karakteristike strokovno-informa-tivnega centra s širokim pregledom tehnoloških novosti. Splošna karakteristika razstave in izbor eksponatov kažeta na dejstvo, da se vedno bolj intenzivno uvaja klimatizacija v poslovne, industrijske in druge proizvodne zgradbe ter objekte družbenega značaja. INTERKLIMA 1973 je obstajala iz dveh osnovnih delov. Prvi je bila pdslovna, komercialna razstava naprav in opreme, medtem ko je drtigi sestavni del, ki je bil tudi zelo pomemben, predstavljal niz strokovnih Strokovnjakov " ^ sodelovanju s firmo Schiff evropskih in tudi PreK_i(,i bčn« te.m ln kombinacija ob- icotf1 3ata, <■4 r goslovanskega ETAN. Na predavanjih je valo skupno 146 stroK°^j; kov iz naše dejavnosti- .j ležili so se jih tudi m3’ ; šega podjetja. Toda k^i, naši obrati niso i priložnosti, da bi 'jj tlf strokovnjaki sodelova J kot predavatelji. Na »J jii reditvi bi namreč stopili s svojimi stroko j in Za ilustracijo zanimanja ,|f proizvode naj služi poda- s0^9 da smo v kratkem času tra-fazstave registrirali pri nas nad 220 poslovnih razgovorov! Ti razgovori so obsegali širok diapazon dela strokovne in komercialne službe naših obratov: informacije o naših proizvodih in njihovih karakteristikah, dajanje pojasnil o funkciji, delovanju in uporabi naših proizvodov, sestavljanje specifikacij za pravilno naročanje, dajanje podatkov o cenah za sestav posameznih stroškovnikov, navodila projektantom za pravilni izbor, sprejemanje in reševanje reklamacij itd. Pri tem je treba poudariti, da so bili obiskovalci te razstave samo strokovnjaki in neposredno zainteresirani za našo dejavnost. Korist, ki jo imamo od udeležbe našega podjetja na tej razstavi je torej jasna in m nogo-stranska. Razen pridobitve novih potrošnikov naših proizvodov so bile obnovljene tudi poslovne in prijateljske vezi s sorodnimi podjetji in našimi komitenti, in sicer iz države, kakor tudi iz inozemstva. Na koncu ne sme izostati neomenjen tudi nastop našega podjetja kot zastopnika avtomatike Stafa-Control-Sistem. Kot novost na področju regulacije je to naše zastopstvo pritegnilo pozornost strokovnjakov, projektantov in koristnikov - investitorjev. Pričakovati je torej, da bo tudi ta veja naše dejavnosti uspešna. MIROSLAV MACAROL i j o v vyjmi * »■* - j ' z določenimi Pre_je Š1 mnoga sta11 ^ približali naše proizy°. ,-i' šemu krogu PoS kat61' kakor so to storila i\e druga domača podjetj3: |jll Hkrati z INTER^/ 1973 je bil tud1 Jf URBANEK kot medn-y razstava opreme za Obiskovalci tega bila tudi mnoga ska podjetja naši11 $ "Tudi na razstavnem našega podjetja je Pjp tem delu do mnoga1 V nilr stikov s kupci. d? Obe razstavi sta zbr» M, stavnike strokovnih sl st, J vseh jugoslovanskih ja1^ dalje predstavnike g°’P:j ih in strokovnih orga^V«,; dročja urbanizma. K 0p^ f tudi gospodarske & predstavnike. Računaj ^°ntaža klima-naprav v novi blagovnici Metalke pMM Ob sprejemu novih članov v vrste ZK jz maju je bila v pod- ska vprašanja, sistem na- nost posameznih članov, jetju svečana podelitev grajevanja, sistem izobra- To nas hkrati obvezuje, knjižic in spominskih da- zevanja, napredovanja da bomo posvetili izobra- ril novim članom, ki so itd. zevanju mladih največjo bili sprejeti v vrste Zveze Naša prizadevanja pozornost. Kajti le tako komunistov v svojih bomo morali usmeriti bodo lahko prevzeli nase osnovnih organizacijah, tudi v akcijo za večjo in določeno odgovornost Skupno smo sprejeli kvalitetnejšo proizvod- pri iskanju in uresničeva-16 mladih članov iz vrst njo, s čimer bomo do- nju pravic delovnega člo-neposrednih proizvajal- prinesli svoj delež k štabi- veka in graditvi naše cev. lizaciji gospodarstva. družbe. OOZK Trata je prido- Ob sprejemu novih to- Uredništvo našega bila v svoje vrste 7 čla- varišev se zavedamo, da Glasnika čestita vsem nov, OOZK TEN 3 člane, je sicer številčna moč novo sprejetim tovarišem OOZK CK V-Ljubljana 1 članstva zelo pomembna, m Pm žeft mnogo uspeha člana, OOZK Elektro- toda še važnejša je anga- Pri njihovem delu! montaža 2 člana, v ko- žiranost in idejna sposob- ING. NIK OTA J BELAK lektivu livarne v Ivančni gorici, kjer se je osnovna organizacija ZK na novo formirala, pa so bili sprejeti 3 novi člani. Ob tem velja poudariti, da je čas, v katerem so bili ti naši novi tovariši sprejeti v ZK, zelo pomemben, saj so pred nami številne naloge: uveljavitev ustavnih amandmajev, pisma predsedstva ZKJ in predsednika Tita ter sprejemanje nove ustave. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je potrebno zagotoviti tudi ustrezen materialni položaj delovnih ljudi. Pozornost moramo usmeriti v socialne probleme delavcev, kakor so stanovanj- STKAN 10 1. JULIJ iy/3 hm Pomen dela dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke Ta naslov, dasi nekoliko dolgovezen, mi dovoljuje, da problematiki osebnih dohodkov dam primeren poudarek. Bralci sami vedo, da ni pri nobeni stvari zaželeno napihovanje niti podcenjevanje proučevanega predmeta: no, in eno takih kočljivih področij, kateremu moramo še zlasti določiti prave meje, je področje osebnih dohodkov. To področje je za vsakega posameznika, ki samostojno . pretaplja denarna sredstva v zaposlenih, je prav, da naš zmogljivosti, velelnikom narodnega go- čujoči Državljan hote ali ^ zasebni lasti, tako nenehno teoretičen pristop k prouče- — rast proizvodnosti, spodarstva, lahko ugotovi- hote upoštevati, v tolik ^ in učinkovito prisotno, da vanju pomena osebnih do- — rast kupne moči prebi- mo, da prevelik delež sred- meri onemogoča sprejet*.^ sploh ne preseneča velika hodkov začnemo na debelej- valstva in štev za osebne dohodke iz za danes — najprimerfi6) udeležba na sestankih delav- šem koncu palice. - nespremenjeno kupno delitve: odločitev, da je taka s cev, če le ima sestanek ko- Ta debelejši konec palice moč valute, — zmanjšuje rast zmoglji- odstotno pravilna odloči ■ misije ah delavskega sveta ah nam v danem primem pred- ter si zastavimo vprašanje, vosti, kot bela vrana med tis<* celo zbor delavcev na dnev- sta vij a narodnogospodarsko kako mora postopati vse- — lahko vpliva na padec običajnih črnih vran. . * nem redu točko, ki napove- gledanje na delitev ustvaije- mogočni Državljan, katerega proizvodnosti, Vzemimo, da je kij duje bistveno spremembo nega dohodka, ki naj bi bila naloga in pravica je deliti _ povečuje (trenutno) vsem navedenim porn*s. pravilnika o delitvi osebnih — deklaratorno rečeno — v akumulacijo, da bo zadostil kupno moč prebivalstva in kom našemu Državljjj dohodkov ah — kot napove- skladu s potrebami narod- vsem štirim velelnikom. _ utegne izzvati inflacij- uspelo ugotoviti prav*1 dujejo sklepi dmžbenopoli- nega gospodarstva. Breme, Ta Državljan se utegne sj-e tendence v gospodar- razmerje v delitvi narodi*^ tičnih organizacij — internih ki teži odgovorne dejavnike zgroziti pred kupom zahtev, stvu dohodka v državi, s ten* h samoupravnih sporazumov o za delitev akumulacije, je katerim mora z delitvijo Premajhen delež sredstev se po nekje pravi p robi6*1 - " - ......... ' ' " .............................. A ust< sistemu delitve osebnih do- torej veliko, res pa je, da ustreči. za osebne dohodke iz delitve šele začnejo. Če pu hodkov v večjih gospodar- odgovornost za usodo na- Državljan se pri določanju glede na ravnotežni narodni vnemar problematiko g* , skih integracijah. Ce ob tem rodnega gospodarstva dele delitve nujno dotakne pro- dohodek pa: delitve tistega dela naf0^ povemo, da naj bi bili ti in- tudi s tistimi, ki načrtujejo bJema uravnoteženega na- — zmanjšuje rast zaposle- nega dohodka, ki je n*1*2, terni samoupravni sporazu- in ustvarjajo emisijo denarja, rodnega dohodka, katerega nosti (upokojenci), njen za investicije, m orač mi sistemski del že uveljav- sestavo kosmatih investicij- ravnotežje je lahko porušeno — lahko vpliva na padec pri delitvi tistega dela na*0, ljenega sistema družbenega skih vlaganj, neblagovno gi- v dveh smereh: proizvodnosti, nega dohodka, ki je n2*11 dogovarjanja in samouprav- banje deviznih sredstev, rast _ če je dohodek za inve- — zmanjšuje (trenutno) njen za osebne dohodke,/j sticije (varčevanje) manjši kupno moč prebivalstva in ševati vse bolj konkretne od investicijskih izdatkov, in — utegne izzvati deflacij- tem človeško zahtevo6) — če je dohodek za inve- ske tendence v gospodar- probleme, sticije večji od investicijskih stvu. Državljan je lahko nad^ IZ SLEPE ULICE nnliti*nn d* nega sporazumevanja o de- zaposlenosti v državi itd. litvi dohodka in osebnih dohodkov, torej dveh instrumentov, skozi katerih vsebino se zrcali odločen interes družbe za načrtno raz- KUPZAHTEV OB DELITVI AKUMULACIJE Predpostavimo nezmotlji- izdatkov. __ ^. ..pr ».. politično zainteresiran, , Rušenje ravnotežja v prvi AvmMfmii cvn rpcmPrimernimi osebnimi \ reševanje pestre problema- vost teh drugih, ki so s svo- smeri povzroča inflacijskeAV CE'ai'Jhodki še posebej spodW tike delitve dohodka na del jim delom trdno podčrtali tendence, v drugi smeri pa Tistemu, ki se mu zde te zaposlovanje v tej in tej **e' za razširjeno reprodukcijo 1 vse štiri velelnike narodnega deflacijske. trditve sprejemljive, je torej javnosti, v konkretni ii*^y' (čisto akumulacijo) in na del gospodarstva: Če se s problematiko pri- nakazana pot iz slepe ulice ’ "1,f za osebne in skupne potrebe - rast zaposlenosti in bližamo štirim navedenim na večstezno avtomobilsko Investicijske dobrine javuuau, v nuiiMcun ..(j strijski panogi, da stimi*11. gospodarske in druge de*0 cesto na kateri pa mora ne organizacije k zaposl°| Državljan izbrati pravo ste- nju delavcev s tako in t , zo. Menim, da je ta pri- kvalifikacijo in strok0 spodoba pravdna, saj se od- nostjo> da dovoljuje le ločitev o delitvi narodnega jen raZp0n med naj višji111 . dohodka nikakor ne spreje- najnižjim osebnim doh°d ma v popolnem gospodar- jcom jt(j skem miru in na osnovi dobro proučenih podatkov. Nemir v to zahtevno odločanje vnašajo sporočila o REALIZACIJA ŽELJA Državljan te svoje lC Slika 1. Družbeni transformacijski krivulji v državah z različno stopnjo razvitosti. lahko realizira preko ^ gibanju cen strateških mate- na, preko družbenih dog°v rialov na svetovnem trgu, rov in samoupravnih sp°*fl, novice o elementarnih nesre- zumov ali prek moral2, čah, vesti o stavkah ali pre- političnega pritiska na č kinitvah dela, najnovejši re- vest odločujočih (pri K. zultati deželnih voUtev, praviloma delavcev v ten* . borzna sporočila o vrednosti nih organizacijah združen®, delnic, nek trgovinski spora- dela) v osnovnih celicah t> zum med državama X in Y, spodarskega sistema. -m podatki o gibanju življenj- V Jugoslaviji za realiza°L skih stroškov in osebnih do- zaželene dmžbene pom j, hodkov itd. Ta pisana paleta glede delitve osebnih doh° dejavnikov, ki jih mora odlo- kov uporabljamo vse tri I ]0 eti nej Slf ičiti' kdene kanale, pri čemer pa Nkakor ne težimo za dolo-'tojem konkretnega zneska, k ga naj — da se preselimo na področje gospodarstva -gospodarske organizacije [^zdele v obliki osebnih dogodkov, ampak določamo — kenutno — le najvišji ne-°bdavčeni znesek sredstev ža osebne dohodke. Ta zne-$ek je, vsaj v gospodarskih °rganizacijah, v katerih sc klavci dosegli primerno ktpnjo politične zrelosti, krajna meja manevrskega Costom za vse, ki odločajo 0 nagrajevanju edine žive P^ne delovnega procesa — 'klovne sile. Podjetje (organizacija ^roženega dela) kot naj-Ikgostejša oblika gospodar- ic tja naprej. Osebne dohodke, ki pri' padajo posameznemu delavcu, namreč ni moč povsem mera bi namreč moral manj usposobljeni delavec, ki določeno delo opravi z neprimerno večjim naporom, v 4, e organizacije v svojem plovnem procesu teži k tis1 tekem u gospodarskemu ^otru, ki bi ga v glavnem rtl°gli opredeliti: . " s proizvodnjo predme-°v ali z opravljanjem stori- kljf ni^; -ljaH* javnike utrujanja, okolice, nja, da bomo bitko za višjo tike. privajanja in motenj ter pri- proizvodnost družbe izboje- V Sloveniji smo imeli leta demo do zmanjšanega tem- vali na osnovi komparativnih 1969 v skupini PU delavcev pa, od tega pridemo prek prednosti, kot so narodno 48 % zaposlenih, v skupini povezovati s porabo njegove upoštevanja osebnih potreb, bogastvo, komunikacijska KV in VK delavcev 32 %, v delovne sile. V takšnem pri- organizacijskih zastojev in lega in delovne navade. O se- skupini srednjestrokovnih enačenja z dragimi delavci kundarnem pomenu teh 12 % in v skupini višje in do pričakovanega tempa prednosti govori tipični pri- visokostrokovnih 8 % zapo-(časovne norme). mer Japonske, ki je bila v slenih. Pri navajanju teh od- Od tu do osebnega povra- konceptu svojega razvoja istem času prejeti večje čila za opravljeno delo pa je prisiljena postaviti na prvo osebne dohodke kot dela- potreben še en korak, pri ka- mesto znanje oz. izkoristek vec, ki je zanj bolj usposob- terem upoštevamo zahtev- kadrovskega potenciala v ljen. Osebni dohodki delavce nost dela, kompenzacijo sta- družbi, torej niso kratko in malo rosti, kompenzacijo invalid- Ob tem je treba pojasniti, vanja določa vrednost posa-zmnožek porabe njegove de- nosti, neposredno učinkovi- la poznamo štiri stopnje meznih elementov ocene delovne sile, odmerjene z dol- tost, ustreznost, stimulacijo izkoristka kadrovskega po- lovnega mesta in delavca, bo žino delovnega procesa in z in konjunkturnost nekega tenciala (polne zaposlenosti) s poudarkom na strokovnost intenzivnostjo dela, z dolo- poklica. / dražbi: in odgovornost na delovnih čeno postavko osebnih do- Vračunani osebni do- _ pno ali najnižjo stop- mestih nedvomno povečal hodkov, ki v končni stopnji hodki, ki jih obravnavamo nj0 dosežemo, če imamo do- zanimanje delavcev za stro-upošteva dosegljivi dohodek kot pričakovani strošek de- seženo polno številčno zapo- kovno izpopolnjevanje. Na- podjetja. Namesto same po- lovne sile, pa seveda ne po- slenost črtovalec, ki bo dal pouda- rabljene delovne sile mora- menijo vseh sredstev za _ draga stopnja je dose- rek pogojem dela, ne bo mo upoštevati opravljeno osebne dohodke. Njim se ob žena, če so ti ljudje tudi ča- uspel v isti smeri, prav tako delo in iskati čim več mož- ugotovitvi poslovnega rezul- SOvno polno izkoriščeni, pa pri njem verjetno ne bo nosti za uresničitev pozna- tata pridružijo še osebni do- _ tretja stopnja je dose- posebnega zanimanja za iz- nega načela, po katerem naj hodki iz dobička, pri čemer žena, če smo v polnem času boljšanje pogojev dela. vsakdo prejema po rezulta- je razmerje meh obema delo- tudi pravilno izkoristili pri- Pri načrtovanju politike stotkov je seveda upoštevana zahtevana stopnja izobrazbe, jdstotki po dejanski izobrazbi so še poraznejši. Ko načrtovalec politike nagraje- iviV1 tfiv I j > >j iva it min jt mvgvi. in« °voljevatj določene po- m P: ‘tebe tih svojega dela. s katerimije mogoče ža- rna odvisno tako od finanč- dobljena znanja ljudi, in nagrajevanja nikakor ne sme- bl< stii”! "z doseganjem primerila finančnega izida (rezul-ata); - t " z obnavljanjem sred-ki so bila vložena v po- ar°j KAJ NAJ POTEMTAKEM VPLIVA NA OSEBNE DOHODKE DELAVCA? Odgovor moremo razčleniti v štiri točke: ne politike kot od politike _ četrta ali najvišja stop- mo pozabiti na organizacij- nagrajevanja v podjetju. rai1’ ^ovni proces. Podjetje se s problema- tjL osebnih dohodkov sre- ski vidik nagrajevanja, ki je najpomembnejši element motivacijskih razmerij v podjetju. Če povemo, da sc srečujemo v organizaciji kot sestavu razmerij vsega s 5 temeljnimi vrstami razmerij (tehničnimi, kadrovskimi, koordinacijskimi, komunika- e’ : j v sferi druge točke gospo-e V tg.rskeSa smotra, saj mu pri 11 • e*nji za doseganjem ugodiš vXa poslovnega rezultata oačunani (vkalkuhrani) d® v?ni dohodki pomenijo a i žno postavko stroškov in s ■ d; tf.? tudi odhodkov. Delež •j J,J1, stroškov (ki je seveda v*sen od vrste dejavnosti, u'1',. cstava zaposlenih v podjetju e „ s« Politike nagrajevanja) v J°v nFavu vseh stroškov niha ^ Podjetja do podjetja, nji-)k°' v absolutni znesek pa o#, j ara biti dovolj velik za p rini ? tev ustreznega števila in h0 pj Va zaposlenih v delovni lCes Podjetja. IA plovno silo opredeli- - lif Oh Kot sposobnost ljudi za ^ SelaVlianie določnega dela, , t. 4 J A. ianam kot najmanjši strošek t, .Pačilo te delovne sile (pa ^1 si bo v najemnem raz-p3u ali v združenem delu) p0f% vrednost življenjskih stjjebščin, nujnih za eno- sjjg “u reprodukcijo delovne tes‘. ^a, grobo opredeljena tjpaiCa ali logika pa v prak-Uju Grn gospodarskem življe-ne velja že vse od pamti-oj a> v opredeljeni obliki pa ■ (i3‘ /'udobja taylorizma dalje, ytavi od začetka tega sto- nja je dosežena, če smo vse ljudi izobrazili do take mere, TEŽNJE NAČRTOVALCEV ie iva. dzo :šit£ set ^^.^vesticijsko najcenejše, go če vse spirati. Izvedba tal • lWi‘ Vzdrževanja pa naj- je sicer stvar arhitekta. Važ-Elektronsko dozira- no pa je za inštalaterja, daje S!$;V°de je zahtevno vmon- talna keramika take vrste, ki c 5!°.,p ?arji so zelo primerni za javil čez leta madež vlage na i^Vtskn in vzdrževalno pa stiki tesnjeni s posebnimi rešitev. Suhi trajnimi kiti, sicer se ho po-' vč 10 zelo primerni za javil čez leta madež vlage na 11 p!, a ali javna stranišča, stropu spodnjega prostora, 1 0|jJte Vzdrže nizke tempera- ko začne instalacija puščati. P pj)rr. Investicijsk° je to zelo Sifonska mreža naj bo iz ie- V? a rešitev, zahteva pa litega železa, vendar iz sanico} tMVanie- V rokih 3 do tarnih razlogov emajlirana ie, 0v Je potrebna obno- ah iz brona. ltaft5' ^remaza, čiščenje sifo- Čistilna mulda je element, dolivanje olja za ki ga zelo redko uporabljajo, zaporo. ležati mora za WC-školjka- p®tyjtezje so razmere v pro- mi, da se spere tla s curkom LntilklinS Plsoarji v šolah za vode. Stanje umivalnikov in ijffctjg0 med 14 in 25 leti, straniščnih školjk kaže na .°Etežba do skrajnosti vestnost pri vzdrževanju sa-5 A Vita in množična. In nitarij. Higienski imperativ na šolah gre najtes- je umivati se po uporabi sa-0 1 vzdrževalnimi sred- nitarnih naprav. Vprašanje pa je, ah je to pri dosedanji ureditvi sploh uspešno? Kje se lahko inficiraš? Kjer se česar koli dotakneš: WC-de-ske, držaja na verižici, kljuke itd. S takšnimi rokami — recimo inficiranimi, odpreš pipo, si potem namiliš roke in nato zopet prhneš isti držaj ventila, ki si ga ravnokar okužil. Kakor koli se zdi vzvišenim ta analiza smešna, | je realna in potrebna. Tako so v času epidemije otroške paralize prišli do prakse, da je moral vsak otrok pred vstopom v razred pomočiti roke v posodo, v kateri seje nahajal dezifekcijska tekočina. Če se hočemo ravnati po higienskih principih, moramo izločiti ponovo okužitev kljuk in držajev ventilov. Mogoče je rešiti ta problem z neprestanim točenjem vode pri umivalniku (kar je absurd) ah z odpiranjem z nožnim sprožilcem (hidravlični prenos) ali pa z elektronskim sprožilcem ventila za dovod vode k umivalniku. Taka je dosledna rešitev, vse drugo je usluga navadi, da si opereš roke po uporabi sanitarij, ki pa ne predstavlja sanirane blokade infekcijskim boleznim prebavil. To je realnost, drugo je površnost ah samo navada brez resnične vrednosti. Sušenje rok z električnim grelcem zraka je v principu ustrezna rešitev, boljša kot z brisačami, vendar bi se sprožitev ventilatorja morala izvesti s prekinitvijo žarka, sicer se aparat prehitro pokvari. Uporabo normalnih kadi zadnje čase v hotelih in gostiščih opuščajo in jih zamenjujejo s pršnimi. Imamo emajlirane kadice, ki niso ravno poceni.. V boljših ho- telih (na Švedskem) napravijo tla v sanitarijah tako, da pred umivalnikom tlakujejo s porcelanastimi ploščicami. V istem nivoju pa se začne vodotesna, proti sifonu nagnjena in s plastiko prevlečena tla. Tako je odpadel talni sifon pred bidejem, umivalnikom in kadico. Pršni prostor je ločen z zaveso. Ozdračevanje sob in sanitarij je prisilno, združeno tako, da vstopa zrak v spalnico, odhaja pa skozi mrežo v sanitarije in nato v centralno omrežje v ventilator. Kaže, da je ta rešitev cenejša in še ustreznejša od tovrstnih primerov pri nas. Higiensko je taka rešitev vsekakor boljša, ker nima prostor več toliko kotov, kjer bi se mogla nabirati nesnaga. Redkokje je poskrbljeno v sanitarijah za odlaganje obleke ah perila. Kaj bi zares pomenilo tolikšno podražitev vgraditi na vrata eno ali dve krepki kljuki, kamor odložiš perilo pred kopanjem? Instalacije so se stavljene iz samih drobnih rešitev, ki mora vsaka za sebe ustrezati nalogi. Ta pa se spreminja od primera do primera glede na obtežbo, namene in človeka, ki jo bo uporabljal. Zato se pri vodovodno-sani-tarnih instalacijah ne pride daleč z znanjem visoke matematike itd., če ne poznaš naloge, navad človeka in materiala. ING. DUŠAN GREGORKA Odbor za gospodarjenje je na svoji majski seji odobril sredstva za proslavo 25. maja — dneva mladosti in dneva vajencev. Organizatorji so predvideli, da bo osrednja prodava pred spomenikom na Uriru. Že ob 6. uri so se začeli zbirati vajenci na Dolenjski cesti pri Karlovškem mostu v Ljubljani. Skupina je bila vedno večja; prišlo jih je že kakih 200, fantje pa so še vedno prihajali. Razdelili so se po skupinah, in sicer po organizacije tov. Ribič in predstavnik sindikalne organizacije tov. Ciuha. Proslave so se udeležili predstavniki vseh obratov podjetja. Vreme je bilo lepo, vendar ne prevroče, tako daje proslavo le še popestrilo. Pri- Napet trenutek s tekme za prvo mesto obratih. Vodje splošnih služb obratov so prekontro-lirali prisotnost. Ugotovljeno je bilo, da je zadovoljiva, saj je bilo navzočih kar 96 % vseh vajencev. Vse tiste, ki so sodelovali v programu proslave ali pa so pomagali pri organizaciji, smo prepeljali v Sostro s kombiji in osebnimi avtomobili. Vsi ostali vajenci, razen vajencev obrata Maribor, pa so spontano krenili prek Golovca — po poteh okupirane Ljubljane — do spomenika na Urhu. Pohoda po poteh okupirane Ljubljane so se udeležili sekretarji obratov na čelu s tov. Francem Lopati-čem. Vajence obrata Maribor je pripeljal sekretar obrata z avtobusom iz Maribora direktno pred muzej na Urhu. Okrog 10. ure seje zbrala pred spomenikom na Urhu skupina približno 300 vajencev našega podjetja. Tu je bila osrednja proslava dneva mladosti. Zbranim so na proslavi govorili vodja kadrovskega oddelka tov. Lo-patič, predsednik mladinske šotni so govornike pazljivo poslušali. Ob spomeniku so napravili tudi več posnetkov vajencev, skupaj s predstavniki podjetja. Po zaključku proslave se je celotna skupina napotila proti šoli v Sostrem. Na dvo- rišču te šole so se vajenci okrepčali. Za okusno malico je bilo že vnaprej poskrbljeno. Športno igrišče ob šoli je bilo pripravljeno. Na njem se je razvilo tradicionalno srečanje v malem nogometu med obrati IMP. Tekmovalne ekipe posameznih obratov so se z vso vnemo spoprijele in borile za prvo mesto. Gledalcem, udeležencem proslave dneva mladosti, se je pridružilo tudi večje število gledalcev iz Sostra in otrok iz šole Sostro, ki so vneto navijali in bodrili najboljše. Tekmovalci so se borili res nadvse prizadevno. Igra v "ogo-metu, ki smo jo videli, je bila res na višini. V končni razvrstitvi so ekipe zasedle naslednja mesta: — 1. mesto: CKV-Ljub-ljana — 2. mesto: CKV-Mari-bor — 3. mesto: Tovarna re- . gulacijskih napra. - Trata Zgoraj zmagovalna ekipa CKV-Ljubljana, spodaj drug" Prehodni pokal je osvojila uvrščeni predstavniki CKV-Maribor ekipa CKV Ljubljana. Navdušenju ni bilo konca! ta namen so igrah predstav- vajenci iz posameznih Obr-* k Športno srečanje v malem niki posameznih obratov tov nagrajeni za svoja priZ" nogometu je vodil tov. simultanko s tov. Alojzem devanja na delu in v šoljj . Anton Lah, kije kot športni Zalarjem. Rezultat sim ul- Prejeli so denarne nagrade ji referent predal tudi pre- tanke je bil 6:2 za tov. Za- višini od 300,— do 400-hodni pokal najboljši ekipi larja. Poudariti moramo, da din. Kakor srečanje ekip obra- so bila tudi tekmovanja v ' h k marice ;e jjl tov v malem nogometu, tako šahu odigrana z vso res- ^SL ® , ^^tSo=;fpS: n°Po° razglasitvi rezultatov častitev dneva mladosti V tekmovanja so hili n.ihnliši p° malicl so se skuP.me. M bili najboljši jgncgv pričde pripravljati