AKTUALNO VPRAŠANJE ▼ tovarni »Plamen« v Kropi porabijo za kurjenje zarilnih kotlov letno okoli 450 mJ bukovih drv. Kljub temu, da jih je ■a Jamniku in okoliških vaseh dosti, jih »Plamen« dobiva od Kmetijsko-gozdarskega posestva ii Kočevja. Tovarna »Plamen« se je pred nedavnim obrnila na KZ Podnart s prošnjo, da bi jo le-ta oskrbovala z drvmi, ki bi jih nakupovala pri okoliških kmetih. Na posvetu z zastopni- kom KZ Podnart so ugotovili, da tega ni moč uresničiti, Čeravno je v okolici dovolj suhih drv. — Kmetje smejo namreč prodati drva po 2500 din za m. (pri tem pa plačajo sami gozdno takso in ostale obveznosti ter prevoz). Zato kmetje prodajajo tistim, ki lahko plačajo drva p« tej ceni, ker pravijo, da 90 upravičeni prodajati kvalitetna drva po taki ceni, če predhodno sami plačajo gozdno takso. »Plamen« pa posestnikom ne sme plačevati drv po tej ceni, če pa jih posestniki dajo Kmetijski zadrugi, morajo plačati še tako imenovano zadružno »maržo«. Zato pa dobiva »Plamen« drva s Kočevskega po 3500 din kub. meter, zraven pa plačuje še prevoz; po drugi plati pa Jamničani vozijo drva skozi Kropo mimo »Plamena« v druge kraje. Ali takega navskrižnega prevažanja, ki po nepotrebnem obremenjuje transportna sredstva in zvišuje cene, res ni moč odpraviti. C. R. LETO X. — ST. 10 — CENA DIN 10. KRANJ, 4. FEBRUARJA 1957 c "L a. s GORENJSKE .Y.V.V.%\Y.\V.V.\V.V.V, GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ^ v prahu C»CJttM€^C in dimu Jesenice in bližnja okolica, predvsem pa prostor neposredno okoli 2elezarne, je vedno prekrita z *okaj opazno plastjo prahu. Prebivalci Jesenic in •kolice se vse pogosteje pritožujejo, da Je zrak, »lasti še v zadnjih dveh mesecih, neznosen. V hi-4an. ki so v bližini 2elezarne, ne morejo zaradi •r*Qu nikdar dovolj prezračiti stanovanj. Zdrav-olki Pišejo v kartoteke iz dneva v dan več obolenj •I dojenčkih, mladini in odraslih. * ?akaj? V zadnjih desetih letih se je jeseniška železarna zelo razširila. Zgradili so kauperje, prž-ne peči, nove generatorje itd., niso pa skrbeli, da bi istočasno montirali tudi zaščitne naprave. Delavci, prebivalci Jesenic in okolice, vse bolj čutijo, koliko škode povzročata prah in plin, ki izhajata iz dimnikov. Samo is visokih peči, ki Jih kurijo s koksom, uhaja dnevno okoli 48 ton prahu, 10 ton prahu pa napolni ozračje pri izgorevanju koksa v ostalih pečeh. Posebna komisija, ki je skupno s CHZ pregledovala stanje, je ugotovila, da je v •zračju zaradi izgorevanja premoga dnevno 16 ton *veplovega dioksida. Te številke vzbujajo prav gotov© upravičeno bojazen, saj moramo upoštevati, *a je ozračje iz dneva v dan bolj nasičeno s pragom in škodljivimi plini. Posledice vsega tega zastrupljanja se delno že k*žejo. Gospodarska škoda je v zadnjih desetih lo-'ih. po ocenah strokovnjakov, dosegla že dragocene Btilijone. Ajda na primer že nekaj let sploh ne obrodi. V okolišu Jesenice, Javornik in Koroška B*la Je" 7511 dreves obrodilo le 50 •/•. 5 % dreves "a Je sploh popolnoma uničenih. Prav tako se je ■tanjšal donos krmnih rastlin za okoli 20 Vi. V *rajih Hrušica, Blejska Dobrava in Potoki je uničeno 2 •/• sadnega drevja (114 dreves), skupna vrednost uničenega drevja v vseh teh krajih pa bi znašala v zadnjih desetih letih samo zaradi zapraše-»anja 16,745.780 din. Približna škoda v obeh okoli- ših pa presega 132,250.000 dinarjev. V teh zneskih je upoštevana samo škoda, ki nastaja zaradi za-praševanja. Če bi upoštevali še škodo, ki jo povzročajo plini, bi po mnenju nekaterih strokovnjakov ta številka narasla za več kot trikrat. Hudo škodo pa trpijo tudi poslopja. Ugotovili so, da škoda zaradi plinov in prahu dosega 72,5 % letne amortizacijske vsote, če vzamemo, da se stavbe amortizirajo v 50 letih. Pri vsem tem pa še vedno nismo upoštevali — ljudi. Posledice zastrupljanja le-ti že občutijo, pričakujejo pa, da se bodo čez čas pokazala še vse hujša obolenja. Izdatki za zdravstvene usluge so v jeseniški občini v primeri z ostalimi kraji največji. Vedno pogostejša so vnetja nosnih sluznic, grla. sapnika, več je kroničnih in akutnih kožnih obolenj, predvsem ekscemov, dojenčki postajajo rahitični itd. Železarna sicer že dlje obljublja, da bo zaščitne naprave uredila, vendar je bolj ali manj ostalo vse pri obljubah. So ljudje res samo številke? Čistilne naprave za te peči, ki jih ponekod v inozemstvu že imajo, bi veljale okoli pol milijarde. Razen tega pa problem ne bi bil niti v celoti rešen. V Jugoslaviji namreč nimamo metalurškega premoga in rude, vsa naša ruda vsebuje velik odstotek žvepla. Železarna je sicer naredila zaščitne naprave za zgornje dele, vendar se bo s tem zboljšalo le stanje v okolici Jesenic, v neposredni bližini pa bo zapraše van je še enako. Torej Jeseničanom še kar grozi prah in plin? Do kdaj še? Ker ni pravega odziva iz železarne, ker le-ta ne kaže pravega prizadevanja, je Občinski ljudski odbor sklenil: Zgornje zaščitne naprave morajo biti gotove do 15. februarja, spodnje v treh mesecih, zaplinjevanje pa mora biti onemogočeno do konca leta. LJ. Nezakonita delitev stanovanj v Radovljici Po republiški Uredibi o razdeljevanju in odpovedi stanovanj so za opravljanje stanovanjski zadev na področju občine določene stanovanjske komisije in stanovanjska uprava. Stanovanjske uprave se ustanovijo pri vseh občinah brez izjeme, stanovanjske komisije pa samo v Vetih kraj-n, kjer se uporabljajo določbe že citirane uredbe. Med taka področja spada tudi Radovljica in je Občinski ljudski odbor Imenoval stanovanjsko k omislijo. Razen nje posluje kot administrativni organ tudi stanovanjska uprava. Čeprav zakonito določilo omenjene uredbe določa, da je prva naloga stanovanjske komisije v tem, da sestavlja vsakega pol leta (v januarju in Juliju) na podlagi seznama prosilcev seznam upravičenih pričakovalcev stanovanj, je bil tak seznam sestavljen zadnjikrat 27. 7. 1955. Važnost in pomembnost seznama upravičenih pričakovalcev stanovanj je dobil svoj izraz tudd v zadevni Republiški uredbi, kjer je določeno, da mora tak seznam potrditi v občinah, katere nimajo sveta za stanovanjske zadeve, najvišji organ oblast' na tem področju t. j. občinski .ljiudski odbor. Poleg tega pa pomembnost tega uradnega akta izhaja tudi iz tega razloga, da se sme stanovanje dodeliti samo prosilcu, ki je vpisan v seznam upravičeni prtčakv-valcev. Stanovanjska uprava pa sme praviloma dodeliti stanovanje po vrstnem redu vpisa v omenjen.! seznam. 2e nekaj let so v Radovljici v gradnji novi stanovanjski blok!. Nekateri so bili gotovi in vseljivi že v letu 1965, medtem ko je bil en blok zgrajen konec lanskega leta. V le-tega so se v decembru 1956 brez odločbe stanovanjske uprave samovoljno vselili nekateri vodilni oblastveni in družbeni uslužbenci iz Radovljice. Noben izmed navedenih ni imel odločbe pristojnega organa o dodelitvi stanovanja. Se več! Do samovoljne vselitve j« prišlo, še preden je kolavdacijska komisija pregledala stanovanja; že samo to dejanje je prekršek. Kdo je torej razdeljeval ta stanovanja? Občinski ljudski odbor v Radovljici je dal le kratek odgovor, da je to storila posebna komisija, sestavljena iz vodilnih uslužbencev občine in občinskega komiteja ZK. Ne bo odveč omeniti, da zadevna republiška uredba izključuje vsako vmešavanje usliužbencev občinskega odbora v stanovanjske zadeve s svojim zakonitim določilom, da ti uslužbenci ne morejo biti člani stanovanjske komisije. Kot vidimo, je v tej stanovanjski zadevi odločal »-novi organ«, sestavljen prav iz vseh, ki so glede tega odločanja po zakonu izključeni. Gre torej za grobo kršenje pristojnosti, ki je prenesena na samoupravne organe. V širokem razmahu samoupravljanja na vseh področjih in nenehnega razvoja socialistične demokracije ni in ne more biti prav nobenega opravičila, da v stanovanjskih zadevah, k! so v družbeno - političnem pogledu najbolj akutne in občutljive, odločajo uslužbenci občine, čeprav je s to nalogo in delovnimi področjem ustanovljen oblastveni organ. Pri nasprotnem pojmovanju tudi ni prav nič čudnega, da je na seji stanovanjske komsije v Radovljici z dne 11. X. 1956 na posebno vprašanje člana te komisije, kako bo z razdeljevanjem stanovanj v novih blokih, predsednik stanovanjske uprave slednjega zavrnil, da bo že o tem odločal ob- činski odbor sporazumno s stanovanjsko komisijo. To soglasje stanovanjske komis!je pa ni bilo nikdar dano in ga tudi ni nihče zahteval. Ni namen tega prispevka, da presoja pravilnost in pravičnost omenjene razdelitve stanovanj po uslužbencih občine. O tem naj odločajo organi ki so za razdeljevanje stanovanj poklicani in pristojni. Ne bo pa odveč omeniti, da je bilo med drugim stanovanje v novem bloku nakazano tudi osebi, katera je vložila prošnjo za dodel'tev stanovanja šel« 14. 6. 1956 in je do sedaj stanovala s 4-čiansko družno v stanovanju, obstoječem iz dveh sob, kuhinje, vseh potrebnih prt-tiklin, v skupni izmeri 66.50 kvadratnih metrov, da nt bil nihče vpisan v seznam pričakoval cev ter je prišlo do vselitve brez predpisane kolavdacije. Vsa ta zamenjava za »boljše stanovanje« je bila opravljena v času, ko s« nekateri delavci, ki imajo že nekaj let vložene prošnje, še vedno brez stanovanj. Tako n, pr. delavca 2. P. in K. J. stanujeta s 4-člamsko družno v sobi brez kuhinje, N. M., ki boleha na TBC, pa stanuje s 5-člansko družino v podstrešnem stanovanju. 9« o višini najemnine. Novozgrajeno stanovanje v novem bloku stane 4 milijone din, medtem ko je najemnina nerazumljivo določena na 'izredno nizek znesek, povprečno 2000 din. Ce računamo življenjsko dobo takega stanovanja največ na 80 let, bi najemnina v teh letih znesla skupaj le cca 2 milijona din, t. j. polovico dejanske cene stanovanja brez ostalih dodatnih doplačil, kot so vzdrževanje stanovanj, obresti in podobno. Splošno je znano, da plačujejo naijemnino v Radovljici (letoviški kraj) za stanovanja ostali najemniki, ki stanujejo v neprimerno slabšh in starih stanovanjskih hišah, približno v isti višini. '. Drobni stavki Tokrat smo zabeležili kratek povzetek in sklep iz razprave delavskega sveta tovarne »Plamen« Kropa, ki je zasedal v četrtek, 31. januarja. Direktor Lenart Petrač: Tudi v našem 'podjetju se je pokazala potreba po »svetovalcu za organizacijo dela«, ker so v proizvodnji še vedno pomanjkljivosti. V podjetju imamo že pripravi j en osnutek organizacijske sheme, ki ga bomo proučili na prvem sestanku kolegija. Član UO Jernej Dermota: Svetovalec organizacije dela v našem podjetju ni potreben, ker morajo taka dela opravljati vodilni uslužbenci. Član DS ing. Janez Smitck: Akcija za izboljšanje organizacije dela, ki smo jo pričeli lami, je imelo doslej v našem podjetju popolnem a svoj stvea značaj. Lz dosedanjiih poskusov se jasno vid:, da v »Plamenu« ne gre v prvi vrsti za izboljšanje organizaciie, ampak za ustvarjanje izjemnega položaja posameznika, za položaj »organizatorja«, ki bi bil izven vod:lnih uslužbencev, pa bi bil kljub temu nad njimi, itd. Direktor: Mislim, da zavajanje članov DS z neresničnnmi očitki ni umestno. * Sklep: UO naj osnuje 5-člansko strokovno komisijo, da bo sestaviila organizacijsko shemo in jo predložila 'DS na vpogled. R. C, V PETEK SO BRANJEVKE NA TRGU V KRANJU NUDILE JAJČKA ZE PO 18 DINARJEV KOMAD (slika spodaj). — DELAVCI »KOMUNALE« POSTAVLJAJO HIŠICE ZA KRMO. SKODA, DA SE NISO 2E PREJ SPOMNILI (slika desno) S kurirsko torbo po gozdovih 2e več kot deset let je minulo, kar je Boris Praprotnik -Pavle s Potok skoro vsak dan hodil z Javorniških rovt na Koroško in nazaj. Največkrat je sredi z:me s kurirsko torbo gazil po visokem snegu čez Karavanke in prenašal partizansko pošto. Zaupali so mu, vedeli so, da bo Pavle gotovo prinesel pošto, da se bo s svojo iznajdljivostjo že nekako pretolkel skozi zasede. Pavle se še dobro spominja tistih dni, ve, kako so se zbirali prvi partizani okoli njegovega doma, kako je opozarjal na nevarnosti ilegalce, ki so se zadrževali v Cimpkovi hiši. Kmalu je bil ranjen v desno nogo. »Celo noč sem potem še z ra- njeno nogo hodil, da sem prišel do prve hiše,« je zamišljeno pripovedoval. Čevelj je bil poln krvi, lotevala se ga je vrtoglavica, pa vendar se je »izmazal«. Leta 1944 ga je krogla /adela še v levo nogo. Vendar se tudi tega ni ustrašil, vztrajal je in se ponosen vrnil ob osvobodi ivi domov. In kako živi tovariš Praprotnik sedaj? Invalid> je in se je zaposlil kot vratar pri jeseniški /'.cie-zarni. Razen spominov na tiste junaške dni boja, hrani tudi dve odlikovanju za hrabrost in zaslugo za narod II. in HI stopnje. Pred dnevi so ga obskoli tudi njegovi tovariši, član. Okr. odbora Zveze borce/ iz Kranja. Spominjali so se skupa." preživelih dni v gozdov'h ir — lulica v Pavlovi lovski konici, ki si jo je sam zgradil, je šc pozno v noč ... 999999999541 2 Glas Gorenjske Kranj, 4. februarja 195f Ti DM1 U SVETO H O) Kot poročajo ii Port Saida, je prispelo včeraj v Egipt okoli 480 brazilskih vojakov kot pomoč oetam Organizacije združenih narodov, ki se mudijo v Egiptu. Sedaj je število vojakov, ki pripadajo policijskim silam OZN preko 6 tisoč ljudi. Največ je Indijcev, in sicer 940, nato pa Jugoslovanov — 740. Kot zatrjujejo, je sedanje število čet OZN popolnoma zadovoljivo, saj predstavlja dve operativni brigadi. t Devetintrideset delegacij Ekonomsko-finančne-ga komiteja Organizacije združenih narodov je včeraj predložilo resolucijo, na podlagi katere naj bi ustanovili posebno komisijo, ki bi pripravila statut za organizacijo sklada za pomoč gospodarsko nerazvitim državam. Resolucijo je podprla tudi Francija, zanjo se je tudi izjasnila Sovjetska zveza, vendar je predlagala, naj bi bil ta sklad v začetni fazi bolj minimalen. Vendar tega predloga niso sprejeli in so bile delegacije komiteja mnenja, da morajo zmanjšati najmanj 200 milijonov dolarjev. Eno tretjino tega sklada bi morale prispevati Združene države Amerike. Toda, dokler le-te ne bodo pristale na to, bo tudi sama ustanovitev sklada precejšnje vprašanje. 0) Iz Madžarske poročajo, da je zunanje ministrstvo LR Madžarske obvestilo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Daga Ham-marskjolda, da nameravajo pri Evropskem sedežu OZN v Ženevi, zlasti pa njeni ekonomski komisiji dodeliti stalno madžarsko delegacijo. Le-ta naj bi v prvi vrsti tesno sodelovala z ekonomsko-finanč-no komisijo. #) Radio Budimpešta poroča, da so na pobudo državljanov varnostni organi notranjega ministrstva Madžarske opravili pregled študentskih domov, kjer so našli precej skritega orožja ter dragega diverzantskega materiala. Kot zatrjujejo, so aretirali nekaj študentov, ki so pripadali kontra-revolucionarnim silam na Madžarskem. f V Ljudski republiki Romuniji so ile včeraj ves dan volitve v veliko Romunsko narodno skupščino. Ker so se volitve končale šele ob polnoči, ne moremo še posredovati točnih izidov volitev. Na listi, ki jo je predložila demokratska fronta, je 437 kandidatov. Poročajo iz Bukarešte, da je aa večini volišč v Romuniji glasovalo že okoli 50 odstotkov volivcev. Sodijo, da bo pretežni del volivcev volil do 17. oziroma do 18. ure in bodo taka praktično volitve že takrat zaključene. O V neposredni bližini New Yorka se je sinoči ponesrečilo letalo z 90 potniki. Ubitih je bilo 20 ljudi, 37 pa ranjenih. — Vzroki nesreče še niso znani. 9 Na Cipra je še vedno zelo »vroče«. Tudi sinoči so v bližini Nerengarije na Cipra, ubili nekega britanskega vojaka. 0) V taborišču jažnovietnamske armade v sajgon-skem predmestju je nastala močna eksplozija streliva. Več ljudi je bilo ranjenih. Gmotna škoda pa je bila zelo velika. f) Ceylon, Grčija, Liberija, Nepal In Sirija so predložili skrbniškemu odboru Generalne skupščine Organizacije združenih narodov resolucijo, ki predlaga ustanovitev posebne komisije. Ta naj bi poleti proučila gospodarske, socialne in prosvetne razmere v prekomorskih področjih tistih dežel, ki so jih pred kratkim sprejeli v OZN. Komisija naj bi po tem poročala Generalni skupščini na njenem prihodnjem zasedanju. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO Dl TISKARSKO PODJETJI »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJfiEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 476 S87 —TELEFON UPRAVE ST. 476 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKU! IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 000 DINARJEV, MESEČNA 90 DINARJEV LJUDJE IN DOGODKI OKROG OBISKA PREDSEDNIKA TITA V ZDA Tako v ZDA kot v Jugoslaviji so že pred dvema mesecema objavili vest, da so se začeli razgovori o možnosti obiska predsednika Tita v ZDA. Jugoslovanska javnost je z zadovoljstvom sprejela to novico, prav tako pa tudi večina naprednih in trezno mislečih krogov v Ameriki. Ameriški zunanji minister Dulles je meseca decembra izrazil prepričanje, da bo ta obisk izredno koristen za obo strani, isto misel pa je pretekli mesec potrdil sam predsednik Eisenhovver, ko je dejal: »V zadnjih 4 letih sem sprejel 43 državnih poglavarjev, predsednikov vlad ali vsaj visokih predstavnikov, ki so prišli v ZDA, da obiščejo ministra zunanjih zadev ali mene osebno zaradi nečesa važnega, kar zadeva njihovo ln našo deželo. ...ti obiski med državnimi poglavarji in šefi vlad pomenijo eno od poti za uresničenje velike naloge... Ta naloga je svetovni mir.« To Eisenhowerjevo mnenje je docela istovetno jugoslovanskemu. V duhu ideje sožitja in krepitve miru v svetu je tudi jugoslovanska vlada privolila v razgovore o obisku predsednika Tita v ZDA. Tega mnenja pa niso nekateri reakcionarni krogi v Ameriki. Ti so zato začeli z ostro, sovražno gonjo proti Jugoslaviji, proti njeni socialistični ureditvi, neodvisni politiki in proti osebnosti predsednika Tita. Te kroge jugoslovanska javnost že precej dolgo in zelo dobro pozna. To so isti ljudje, ki so nasprotovali vsaki pomoči naši državi, ki so si vedno prizadevali, da bi našo neodvisnost spremenili v prire-pek zahodnega bloga, ki so ob vsaki priložnosti, ker se jim njihove namere niso posrečile, izpričevali svoje strupeno sovraštvo do Jugoslavije. Nekateri kongresni možje in del ameriškega tiska so se spustili globoko na raven prosta-škegr. psovanja, hkrati pa so začeli tudi z določenimi akcijami, ki naj bi ponižale jugoslovansko delegacijo in jugoslovansko državo. Predlagali so med drugim, naj bi obisk predsednika Tita skrajšali na tri dni namesto predvidenih 14, naj bi umetno podaljšali odmor ameriškemu kongresu in tako onemogočili predsedniku Titu, da govori v njem, naj bi ukinili vsa finančna sredstva, določena za sprejem tujih državnikov, če gre za obisk predstavnikov katerekoli »komunistične« dežele in tako dalje. Newyorški župan VVagner pa je izjavil, da ne misli sprejeti predsednika Tita in mu izkazati dolžne časti ob njegovem prihodu, zato ker je »ko- munist« in »protireligiozen«. — Svojo »grožnjo« je VVagner že uresničil proti saudskemu kralju, ki se prav zdaj mudi v ZDA, in tako povzročil neljub diplomatski incident, ki meče kaj čudno luč na ameriško gostoljubnost in pravila najobičajnejšega vljudnega obnašanja. Dobro vemo, da prihaja taka protijugoslovanska gonja samo iz določenih krogov in da nima zato nič skupnega z dejanskim mnenjem široke ameriške javnosti, niti z uradnim stališčem ameriške vlade. Vendar jc jugoslovanska javnost upravičeno začudena, da ameriški uradni krogi dopuščajo tako gonjo, ne da bi se vsaj omejili od nje. To je tembolj čudno, ker so bile ZDA tiste, ki so predlagale obisk predsednika Tita in tako pokazale, da jim je prav toliko do skupnega srečanja kakor Jugoslaviji. Seveda je v takih pogojih težko govoriti o prijateljskem obisku. Našega obiska v ZDA nismo vsiljevali in zato noben pošteno misleči Jugoslovan ne more dopustiti, da bi njegovega najvišjega predstavnika žalili na tak način med prijateljskim obiskom v drugi državi. Ce do obiska torej ne bo prišlo, si bodo morali krivdo za to pripisati tisti, ki so s sovražno gonjo prispevali k njegovi odpovedi. Ne zanikamo, da obstajajo precejšnje razlike med uradnim ameriškim in jugoslovanskim gledanjem na posamezne probleme mednarodnega razvoja, Vendar pa to ne more biti vzrok za nasprotovanje srečanju dveh državnih poglavarjev, nasprotno, prav to je najboljši razlog, da so medsebojni sestanki dejansko nujni. — Sam Eisenhovver je te dni izjavil, da »ni mogoče prispevati k miru, če se pogovarjamo le z ljudmi, s katerimi se strinjamo.« Nujno je, da so med dvema državama, ki sta resnično neodvisni, tudi razlike v stališčih. — »Vsak človek ima pravico povedati svoje mnenje,« piše časopis »VVashington Post«, »toda nedostojen pritisk Kongresa ali zasebnih skupin ne bo spremenil Titove politike« To ni osamljeno mnenje. Po našem odločnem odgovoru je čedalje več glasov med razsodnimi ameriškimi ljudmi in tiskom, ki obsojajo neodgovorno početje nekaterih reakcionarnih krogov. Taki sovražni izpadi sicer ne morejo omajati želje jugoslovanske javnosti in vlade za čim tesnejšimi in iskrenejšimi odnosi z ZDA, lahko pa znatno škodujejo ugledu zunanje politike ameriške vlade in diskriditirajo njena prizadevanja za okrepitev miru v svetu. J v nedeljo smo zabeležili MLADINSKI SEMINAR V POLJCAH Poljče, 3. februarja V nedeljo dopoldne se je končal v Poljčah 5-dnevni seminar, ki se ga je udeležilo 57 mladincev in mladink, članov aktiva mladih zadružnikov in mladinskih organizacij z Gorenjske. To je bil prvi seminar za kmečko mladino, organiziral pa ga je aktiv mladih zadružnikov pri OZZ in OK LMS Kranj. Udeleženci so z zanimanjem sledili predavanjem o zunanji in notranji politiki, gospodarskih in predvsem o kmečkih problemih. Vsi so bili zelo navdušeni in si želeli, da bi bilo v bodoče več takih posvetovanj. Vendar menijo, da je bilo premalo časa, da bi se posvetili resnemu študiju, da je bil program za ta čas (5 dni) preobširen. Lj. PROGRAM KULTURNIH PRIREDITEV V PREŠERNOVEM TEDNU Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos v Kranju počastili obletnico Prešernove smrti z vrsto kulturnih prireditev. V četrtek, 7. februarja ob 20. uri bo v veFki dvorani Sindikalnega doma »Koncert jugoslovanske narodne pesmi«. Za- pel bo pevski zbor France Prešeren. V petek, 8. februarja v dopoldanskih urah se bodo delegacije šol, ustanov, organizacij in podjetij poklonile spominu pes-nuka v Prešernovem gaju, v Prešernovi hiši in pri spomeniku pred Prešernovim gledališčem. Tega dne ob 11. uri bo na Občinskem ljudskem odboru podelitev letošnjih Prešernovih nagrad in pohval zaslužnim kuVjurnim in Ijiudsko-pros vernim delavcem na področju kranjske občne. SAMOMOR V SOTESKI KOKRE V soboto v dopoldanskih urah je napravil samomor Anton Ku-rat iz Kranja, Cesta na Rupo št. 7. Pokojni Kurat je skočil s 25 m visoke pečine v Kokro, in sicer med kokrškriim mestom :n tovarno »Sava«. Pri padcu v plitvo vodo se je ubil. Vzrok samomora še ni pojasnjen. P02AR V »OLJARICI« BRITOF V petek popoldan ob 14.30 uri je v »Oljarici« Britof nenadoma izbruhnil požar, ki je nastal od vroč:ne železnega tovarniškega dimnika. Vnel se je prah od oljnega semena, ki se je nar-bral okolti dimnika. Sreči na ljuibo, da je požar takoj opazil tamkajšnji uslužbenec Jože Za-plotnik in alarmiral tovarniški kolektiv. Tovarniškim gasilcem je uspelo požar zadušiti še predno so prišli na mesto požara kranjski gasilci z dvema avtomobiloma. Materialna škoda je neznatna. č. POŽAR V GORENJSKI PREDILNICI V soboto ob 13.30 uri je prišlo v Gorenjski predilnici v Skofji Loki do manjšega požara. la stroja se je namreč utrnila iskra, ki je zanetila prejo. Na takojšnjo intervencijo delavcev je bil požar udušen, še predno je prišlo do večje škode. ... in IBI V soboto popoldne ob 16. uri je v tovarni IBI v Kranju nenadoma izbruhnil požar na tkalskem stroju. Požar je povzročilo segretje ležajev. Delavci so požar ugasili. POKLONILI SO SE SPOMINU NARODNEGA HEROJA MATIJA VEDNIKA V soboto zvečer so se Jeseničani poklonili spominu 13-letnice smrti heroja Matija Verdnika-Tomaža. Pred spominsko ploščo na Verdnikovi hiši v Podmežaklji se je zbralo lepo število herojevih soborcev, članov ZB in Socialistične zveze. u. Ta Nekaj dni še jasno in sončno vreme, v drugi polovici tedna snežne padavine. Kasneje občuten padec temperature. ^"loiM. <'.;iiM';il:ti.ll.i: I. ■(.■i.|l!lL'liil'il^i|iiintHI;!tulu»«:l>.l [tlll.'JUIHtliltttl>«i 5. P O i E D £ TO PA ŽE NI BIL MOJ SINI J E K Stvar se je ponovila že ničkoLikokrat. Le eno značilnost ima vsejoj: vsakokrat se primeri drugim in jih s svojo življenjsko novostjo popari. Tisti, ki jih dogodki prehite, so starši; stvar pa, ki jim je tuja — vsaj v večini primerov — pa je zorenje njihovih otrok. Tri leta že spremljam dijakinjo kot njen razrednik. Domišljam si, da jo precej poznam: mnogo bolje kakor njeni starši. Bil je srečen trenutek — zanjo nesrečnejši biti ni mogel — ko sem jo našel sredi največje razdvojenosti. Vzrok sem slutil; njena 'epoved ga je potrdMa. Deklica je zapustila svet Iger in brezskrbnega veselja; ko bo prehodila pot, na katero je stopila, bo zrelo dekle. 2e več kot trinajst let je stara; ustrašil sem se, da je morala prvi, najtežji del te poti prehoditi — ne brez nadzorstva, ampak brez pomoči. Obzirno sem opozoril mater na težave, v katerih se je znašla njena hčerka. »Dajte no, lepo vas prosim, saj vendar vidite, da je še otrok! Le malo bolj trmasta je, to je vse!« Pol leta je preteklo. V šoli še vedno verjamemo v svojo d'tjak:mjo, ker vemo, da je vse, kar zdaj preboleva, nujno. Ko se ji bo motno obzorje razbistrilo, bo spet vse dobro iin bo vedela, kaj hoče. — Tudi mamica je nima več za otroka; ona je celo obupala nad hčerko. Pred šestimi meseci jo je proglašala še za otroka, zdaj bi verjela vsaki neslani in iz trte zviti čenči. Pri vsem tem pa materi niso neznani zakoni človekovega razvoja. Le to ji menda ne gre v glavo, da se mora tudi njena edinka ravnati po teh zakonih. Te stvari smo obravnavali tudi na sestanku s starši. Ko sem omenil starost v zvezi z začetkom pred pubertete, je neka mamica zadovoljno vzdiih-niLa: i »No, za mojega se mi potem še ni treba bati!« »Zelo mi je žal, da vas meram razočarati; tu v žepu imam ljubezensko izjavo vašega sina, namenjeno njegovi simpatij'.« »To pa že ni bil moj sin; kaj takega on ne bi nikdar storil!« Nisem hotel ostati na laži; Tstek sem ji od daleč pokazal, da je prepoznala pisavo. Potem pa se je začelo: zakaj ga ne kaznujemo, zakaj ne kaznujemo tudi »nje«, čemu ne raziščemo te »grdobije« in ne ugotovimo »•krivcev« itd. Kaj ni vredno to prem sliti: starši zahtevajo kazen za svoje otroke, ker so se v njih začela porajati najplemenitejša človeška čustva? Ali je res tako težavno narediti v spominu korak nazaj in se spomniti časov, ko smo bili sami trinajst, štirinajst, petnajst let stari? Morda ta mamica ali oni oče res ni pisal pisemc; če pa se ne spomni prav nobenega čustvovanja iz te dobe, pa je ali lažnik ali pa je bil njegov razvoj nekoliko počasnejši. Zakaj potem našim otrokom kratiti pravice, za katere smo bili sami nekoč prepričan-', da jih imamo? Ne, dragi starši, ni vprašanje, kako to prepre-. čiti, temveč kako usmeriti na zdravo, pravo pot. Ta je dolga in nešteto križpotij je pred ciljem. Ali jim bomo znali v pravem trenutku pomagati — samo pomagati, ne pokazati! — najti pravo pot? Popotnik je utrujen; vzpodbudna beseda o pravem času bo okrepčilo, ki mu bo vrnilo pogum. Ne tako, kot je obljubila prej om en j ena mati sinu: »Tako ga bom pretepla, da bodo cunje z njega letele!« Da; če hočete, da se vam bodo srca vaših otrok zaprla, potem — no, potem lahko ravnate tudi tako... Toda tega menda vi nočete, kajne, da ne? «MIMflllllj|U in razvoju proizvaja"inih sil na Gorenjskem. Zbrano gradivo ibo prikazovati tudi: na razstavah. NA JESENICAH BODO GRADILI NOVO SOLO Na seji Občinskega ljudskega odbora Jesenice, ki je bila pretekli četrtek na Jesenicah, so razpravljali o zaprašitvi Jesenic in širjenju škodljivih plinov. Sprejel''' so sklep, da bodo predvidemo že v aprilu začeli graditi novo šolsko poslopje na Jesenicah. Dalje so govorili še o predlogu o razdelitvi osnovnih sredstev podjetja »Gro-sist« z Jesenic ter o raznih orga^ nizacijsfcih vprašanjih. * ObLO KRANJ RAZPRAVLJA O UREDITVI CESTNEGA OMREŽJA V četrtek, 31. januarja, je Občinski ljudski odibor Kranj razpravljal o predlogu za ureditev cestnega omrežja v Kranju (razbremenitev Koroške ceste, ublažitev Jelenovega klanca itd.). V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da se naroči idejni zaaidaltn! načrt za področji »Beksel« in »2ularija«. Začasna izpeljava zvezne ceste Ljubljana— Jesenice je predvidena po Jelenovem klancu in dalje za sodiščem, gimnazijo in Bežkovo vilo. J. KORISTNO PREDAVANJE, TODA LE 10 POSLUŠALCEV V sredo 30. januarja je bilo v dvorani KUD »Tone Sifrer« v Skofji Loki predavanje, ki ga prireja Ljudska univerza. »O nesrečah z elektrčn/m tokom«, spremljano z barvnim filmom »Vodno gospodarstvo Slovenije«. Mučno pa je bilo to. da je bilo na predavanju nekaj več kot 10 ljudi. Saj imamo vsak dan pri delu in v gospodinjstvih opravka z električnimi tokom in razen tega so vrteli še film — pa Mjub temu brez odmeva! In to ni bilo prvič! J. K. SPOMIN NA DJOKA Pred dvanajstimi leti, 26. januarja 1945, je na Pedrovem padel Jože Selan-Djoko. Bil je eden prvih aktiv:stov na Blejski Dobravi, ki je deloval v trojkah in bil povezan z organizatorji upora na jeseniškem območju. Za njegovo delovanje je kmalu izvedel okupator, zato so ga že v letu 1941 odpeljali v begunjske zapore in od tam v delavsko taboršče Kraut. Ko se je leta 1942 vrnil, je nadaljeval delo za Osvobodilno fronto. Zbiral je denarne prispevke, hrano, orožje itd. Bil je dober propagandist. V NOV je stopil 20. Eprila 1943, kjer je opravljal odgovorne in težke naloge. Dne 26. januarja 1945 je bil izdan skupaj s svojimi tovariži. Taborišče so napadli Nemci in Jože je v boju z njimi padel. J. K. • Glas Gorenjske 3 Kranj, 4. februarja 1957 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljaka pot 8, telefon 218; naročila za prevoz bolnikov telefon 04. TRZNI PREGLED V KRANJU Rodile so: Milanka Vukičevič, V KRANJU Ziviisfc trg v Kranju je imel v ponedeljek veliko obiskovalcev. Izbira de Hoila precejšnja, zlasti veliko je bilo naprodaj jajc po 20, pa tudi po 24 dinarjev. Zabeležili smo razen tega še naslednje cene: jabolka 40 ^lo zelie 60 f1' ^a'Skofja "Loka, Mestni trg 42 pa 28 din zelje v glavah 40 d.in, _ ^ An,t; KrambOT„ korenje 30 d n kg, kaša 90 vka 38 20 pa tuda po 24 duiarjev. Za- dek] Frančiška Lampe, beležili smo razen tega še na- ^ ^vfca Brniki 45 - Ugodno prodam žensiko kromirano italijansko kolo. Na ogledu pni Prevc Amaliji, Tiitov trg 17, Kranj. Prodam kravo, ki bo v drugo teletila. Naslov: Zg. Besndca 30. da ga vrne proti nagradi na naslov: Ster Franc, Trboje, p. Smlednik. Komfortno stanovanje menjam za enako v Skofji Loki. gospodinja Kranj, C. na Golnik 12 — dečka; Marija Žagar, ser-virka Kranj, Planina 3 — de-kliico; Jožefa Grajzar, name-sčenka Kranj, Huje 82 — dečka; Antonija Blček, tov. delav- Najboljši športniki na Gorenjskem LESTVICA NAJBOLJŠIH Krumpak, Kranj, Zlato polje 39. f^n^JJ"5? JL*?rS dečka; Jožefa Krničar, gospodi- Mizarskega pomočnika za pohištvena dela takoj sprejmem. VendVmg, Cesta na Golnik 12. Četrti akademski ples bo 9. februarja v prostorih osnovne šole. Informacije in rezervacije •d 2. februarja naprej v podružnici Državne loterije Kranj •d 10. do 12. ure. Podpisana Grilc Marija, go-spodnja iz Šenčurja 177 preklicu jem in obžalujem žaljivke, terečene napram Avbllju Francu fci se imenovanemu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe .— Grilc Marija. Podpisana Drinovec Angela Iz Struževega 11 preklicujem in obžalujem žaljivke, izrečene napram Keršič Justini. — Drino-T*o Angela. V službo sprejmemo skladiščnika za ep'ošno skladišče. Po-'■ trgovski pomočnik. Nastop d/u*e 1. 3. 1957. — »DeLikate-Ba«, Kranj. OBJAVE Prešernovo gledaLšče bo za Naslednjo sezono nastavilo najmanj 5 novih moških igralcev. V poštev iprddejo kandidati, absolventi AIU ali redno sistematizirani) "igralci. Ustmene ali pismene ponudbe sprejema Uprava gledališča do 10. marca 1957. Iz gledališke pisarne kislo zeljo 60 din kg, kisla repa 28 din kg, zelje v glavah 40 din kilogram, korenje 20 d'n kg, nja Britof 113 — deklico; Mari ja Ušeničnik, gospodinja Podgo ra 25 — dečka; Angela Ferlan, kaša 90 din liter, sirček 80 d:n gospadin1a sp. Tenetiše 5 — de kilogram, fižol 55 d:n kg, rad:č kVlco. oblak Pavla, delavka, »5 din merica, pateršilj 10 din pQye j _ de6ka; pavla koren):na, por 10 din komad, če- Maršič učiteljica Gorenja vas sen 5 din glavica, maslo 110 din 2Q _ 'de,kMc<). Frančiška Raj čečrtinka kilograma. gelj, gospodinja Orehek 6 — dečka; Marija Feldin, name ščenka Radovljica, Ljubljanska 10 — dečka; Ivana Vidmar, tovarniška delavka Kranj, Savska cesta 1 — dečka. Poročili so se: Juraj Borič v Skofji Loki M:nulo soboto smo na trgu v Skofji Lokd zabeležili naslednje cene: Zelje glave 20 din kg, zelje kislo 50 din kg, repa kisla 20 dinarjev merica, cvetača 130 din kilogram, radič 15 d'n merica, t, kovač in Ljudmila Zumer, tov jabolka II. kakovosti 35 din kg, delavka; Štefan Bergant, avto-korenje 15 din kg, por 12 din mehanik in Gabrijela Marija komad, fižol 66 din liter, jajca Oprešnik, kuharica; Franc Mapo 18 do 20 din komad, sladka ček, kovinostrugar in Jovanka smetana 150 din liter, sirček 12 Romič, strugarka; Janez Vetr-d'tnarjev merica in peiteršilj 10 nTflc, kretn'k in Ana Drinovec, niso uvrstili v dcsetorico pa so: en atlet, dva hokejista in en skakalec v vodo. Med vsemi 27 športniki pa ni niti enega nogometaša! Prvo mesto je zasedla Koncl- tu 1956. Na anketo 6e je odzva Ija Barbka. Zanimivo je, da na-- la sicer le polovica anketiran- nobeni listi ni na prvem mestu. vjce nista upoštevala dva anke-deseto vendar je upoštevana prav na tiranca in je zato razumljivo, da Pred štirinajstimi dnevi je naše uredništvo razposlalo šestindvajsetim športnim delavcem na Gorenjskem anketo, da bi % njihovo pomočjo izbrali najbolj šega gorenjskega športnika v le 1. Barbara Koncilja 84 točk 2. Slavica Zupančič 81 točk 3. Jože Zidar 56 točk 4. Janez Teran 53 točk 5. Lado Martelano 50 točk G. Ludvik Dornik 50 točk 7. Lado Brinovec 45 točk 8. Matevž Kordei 33 točk 9. Marjana Plut 23 točk 10. Mirjana Vukič 16 točk 11. Franc Cvenkelj 16 točk cev, vendar je najboljša rica izbrana dokaj realno, saj so vsi upoštevali uspehe gorenj skih športnikov v skoraj vseh panogah, ki jih gojimo na Gorenjskem. Posamezniki, ki so se uvrstili v prvo desetorico nasto pajo v plavanju, smučanju, namiznem tenisu, kegljanju In telovadbi. Ostali športniki, ki se je med njo in Konciljevo. Sla VESTI vseh listah, kar ni primer pri ni prišla na prv0 mesto. Vse. nobenem drugem. Barba to čast kakor # drug0 mesto prjpada> zasluži, saj je bila lansko leto saj je naša najboljša, alpska najuspešnejša slovenska plaval- smučarka in bo kot kaže, še dol-ka in si je priborila celo vstop go ©stala. Tretje mesto je osvo-v državno reprezentanco. Na ju j0že Zidar. Morda so sestav-drugo mesto se je uvrstila Sla- ljalcl pri njem upoštevali tudi vica Zupančič. Tri točke razlike rezultate v letošnji sezoni, ker so popolnoma pozabili na Polds, —r- ki ga je upošteval le en sestav- Mladinci posamezno: 1. Franc Ija?5.c' IZidaf je na? naJnadarjo-------, ,____nejsi skakalec, od katerega lah- Naglič 0.16,06, 2. Polajnar 0.16,42, 3. Stane Naglic 0.19.7 (vsi trije »Tr'glev«). Člani, patrolni tek: 1. Gorje 0.26,22, 2. Bohinj 0.29,02. Članice posamezno: 1. Mara Rekar, Mojstrana 0.16,47. ko še veliko pričakujemo, zato mu tega mesta ne smemo odrekati. Teranovo četrto mesto je sa-služeno, saj so ga mnogi postavljali celo višje. Peto mesto si delita kegljač Martelano in Dobri rezultati na klubskem tekmovanju sankaškega kluba Bohinj Boh. Bistrica, 3. februarja Danes je bilo v Bohinjski Bistrici klubsko tekmo vanje v sankanju Sankaškega kluba Bohinj. Tekmovalo je 54 tekmovalcev, cd tega 25 članov, 6 članic, 15 9g#-frfffo ^jSŠILS? i* leg "tega pa so tu š«njegovi od- Mladinke, patrolni tek: 1. Pod- smugar Dornik. Ce bi hoteli po-nart I 0.11,20, 2. Podnart II 19 staviti koga ,a vzgied kot v«or-mdnut 4 desetinke. nega gportnika, bi brez pomisle- Mladinke posamezno: Krnačar ka ,ahko lzbral, Martelanca. Po- dinarjev zavitek. nameščenka. §§§ S SODIŠČA GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ DRUŽBA TATOV Z ZLATEGA POLJA V KRANJU KAZNOVANA — 3 LETA STROGEGA ZAPORA JE DOBILA ANA NIKOLIC, 3 LETA ZAPORA PA MARIJA UDIR, OBE KOT ORGANIZATORKI IN GLAVNI STORILKI TATVIN Kranj in okolica sta z zadoščenjem sprejela novico, da so organi za notranje zadeve odkrili skupino dolgoprstnežev z Zlatega polja, ki si je pnsva- £° jala od novembra 1955 do konca Jima Je fiel P°sel dobro ianuarja 1956 po dvoriščih in °d Pok. 513 začel,; seSati tudi P° balkonih razno perilo, iz vež dru'gih Predmetih, za katere je zaslužkom. Tudi ona je bla po »cele dni« brez kruha. Ko sta tako druga drugi razkrivali svoje »križe in težave«, sta se oprijeli misln, da bi si »pomagali* s krajo perila po dvoriščih in balkonih. Računali sta s tem, da je tako prisvajanje še najlažje, ker na perilu pač ni: zapisano, čigavo je (kakor se je izrazila Nikoličeva). Spočetka nista imeli dovolj poguma, zato sta izpili kak kozarček žganja. Ker mladincev in 8 mladink. Doseženi so bili naslednji rezultati: Člani: 1. Hodnik Stanko 3.26,0, 2. Peter Jensterle 2.27,2, 3. Anton Iskra 3.29,9. — Članice: 1. Ivanka Strgar 3.50,2, 2. Julka Kun-sterle 4.10,3, 3. Marija Sodja 4.11,0. — Mladinci: 1. Zdravko Klemenčič 3.31,2, 2. Valentin Rozman 3.47,6. 3. Jože Rozman 3.51,3. -r Mladinke: 1. Metka Ro-bič 3.57,6, 2. Anica Šolar 4.18,8, 3. Janka Ravnik 4.3?,0. Proga je bila dolga 1400 m im Rezultatov s tekmovanja skakalcev, ko to poročamo, še nismo prejeli'. ZMAGA NAMIZNOTENISKIH IGRALCEV »TRIGLAVA« V AVSTRIJI Namiznoteniški igralci »Triglava« iz Kranja so v Linzu premagali prvaka zgornje Avstrije Vost z 9:7. — Teran in Petrovič sta trikrat zmagala, Zezlina dvakrat in Plut enkrat. lični rezultati, neumornost pri treningu in stalni nastopi v državni reprezentanci: Dornik J« bil član olimpijske reprezentance v Cortini d'Ampezzo. To sicer še ni merilo za uvrstitev v desetorico najboljših na Gorenjskem, toda stalna forma in mnogi uspehi na domačih in tujih terenih zahtevajo, da ga uvrstimo med najboljše. Sedme mesto pripada plavalcu Brinovcu. Njegova največja lovorika v preteklem poletju je osvojitev »AEROKLUB« KRANJ IN NJE so jo morali prevoziti dvakrat. qq\i DRUŠTVENI PROSTORI đržavne&a. prvenstva v plavanju Najboljši čas enkratne vožnje je Aercklub Kranj je bil vsa le- na 1500 m Pr<>sto. Pred kratkim bil 1.35,5, kar je povprečno 54 ta 8VOJega obstoja zelo aktiven. pa je bU Prav tako kak«r *en-kilometrov na uro. Rekord pro- v pr6teklem letu pa &0 morali ciljeva pozvan t Split na tre-ge je izbe^šaa za 38 sekund. - 2^^^ društvene prostore in Umetna sankaška proga Belve- isk<) ^ ostali brez prostorov za dere je bila zelo dobro urejena. 6Wje udejstvovanje. Upravno Organizacija je bila dobra. vodstvo kluba se je ves čas pri- F. B. ZAKLJUČENO JE INDIV1DU ALNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO V KRANJU Kranj, 3. februarja zadevalo dobiti nove društvene prostore. S pomočjo Zveze za šport in telesno vzgojo pri občinskem odboru SZDL Kranj, je kluib končno dobil pred meseci del lesene barake na Hu- in skladišč pa druge »pripravne« predmete vse do koles. Te Torek 5. februarja ob 20. uri predmete so potem vnovčevali ter se preživljalr od tatvin. Sedemčlanska družba teh storilcev je v preteklih dneh pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani prejela za svojo nemoralno in nesociatlno početje plačilo. Obravnava je pojasnila, da izven. Ronald Frederik Del «erfielid: »VISOK JE ZID«. -Zadnja večerna predstava. bilo treba več spretnosti in drznosti. Nikoličeva je celo vlomila skozi okno delavnice v »Planiki« lin odnesla skupaj z D. M. več parov obutve. Ostali krivci so bili kaznovani z zaporom od 1 — 9 mesecev. KINO »STORZIC« KRANJ izvedli Ana Nikolič in Marija Udir, pomagala pa sta pri nekaterih akcijah tudi njuna moža, dvakrat pa sta se zapletli v njihove mreže tudi M. C, pri vlomni tatvini v čevljarsko delavnico »Planike« pa tudi M. D. Ana Nikolič in Marija Udir sta kradli skupaj osemnajstkrat, vsega skupaj pa so Nikoličeva dokazali 23, Udir je vi pa celo 43 5. februarja, mehiški tatvrn. Ker je Nikoličeva sode-fim »TRIJE PUSTOLOVCI«, ob 1 februarja, Jugoslovan, film »OBLEGANJE«, ob 16., 18. in 20. uri. Od 5. do 7. februarja frane. barvni fiLm »OBSEDENA«. V torek in sredo ob 16., 18. in 20. »ri. V četrtek ob 16. in 18. uri — ob 20. uri predstava odpade. Seveda pa bo treba plačati tudi zasluzeno povzročeno škodo. Primer Nikohčeve in Ud:r-—.r. Ar. jeve opozarja ponovno našo vtM.ixvn.ava jc pujaSniia, da * r J r , .. sta večino teh tatvinskih del družbo na dolžnost, da se bolj zanimamo za one posameznike, ki se ne zavedajo dovolj, da se KINO »RADIO« JESENICE 4. in Lovala tudi pri vlomni tatvini v »Planiki«, ji je sodišče prisodilo 3 leta strogega zapora, Udir je vi pa 3 leta zapora. Obravnava je nadalje dogna-, la, da so obdolženci oškodovali razne zasebnike, deloma pa tudi podjetja, zlasti »Planiko* in »Radnik«, skupno za okoli 250 tisoč dinarjev. Izmikali so vsake vrste perila, branili se niso niti plenic, če pa je bila prilika ugodna, so posegali po oblekah, preprogah, čevljih, rjuhah, kolesih .in se niso ognli niti škafov in metel. Del plena »ta vnovčila zlasti mož Udir-jeve in njegov brat. Obravnava je odkrila tudi zelo razrvane in bedne družinske razmere NikoLičevih in Udirjevih, ki vsaj deloma razlagajo odločitev obeh glavnih storilk za tako zgrešeno pot. Moža obeh se nočeta stalno zaposliti, hkrati1 pa sta zelo vneta za pijačo. Nikoličeva je povedala, da jo je mož večkrat na-&. in e. februarja, francoski *ePel in da je bila še večkrat film »STOPNICE ZA SLUZIN- lačna, Udir jeva pa, da je bil CAD«. V torek ob 20. uri. — V njen oče pijanec in je morala sredo ob 17.30 in 20. uri. z devetim letom od doma za 18. in 20. uri 6. .iti 7. februarja, amer. barv. film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCEV«, ob 18. in 20. uri. PINO »PLAV2« JESENICE 5. februarja, ameriški film »TRI KORAKE DO VESAL«, ob 18. In 20. uri. 7. februarja, melvški film »TRIJE PUSTOLOVCI«, ob 18. in 20. uri. KINO ŽIROVNICA 6. februarja, mehiški film »TRIJE PUSTOLOVCI«, ob 19.30 uri. KINO DOVJE - MOJSTRANA februarja, ameriški film »TRI KORAKE DO VESAL«, ♦b 19. uri. KINO RADOVLJICA z redno zaposlitvijo in rednim življenjem, čeprav skromno, pa vendar še dostojno, lahko pre živVjo. Naši gostinski obrati pa bi se morali vendar že zavedati, da pada v takih primerih, ko prodajajo poedincem čezmerne količine alkohola, del odgovor nosti za nemoralnost in krimr nal tudi nanje. Socialistična družba ima vso pravico postavljati te stvari tako in ne more dopuščati, da zasledujejo samo komerealne koristi. F so bili doseženi naslednji rezul tati: X. kolo: Simič : Kristan 1:0, Berčič I. : Čopič remi, Misjak : Kavčič 0:1, Bavdek : Janharl:0, Zirkellbach : Janškovec 1:0, Berčič II : Pogačnk 0:1. ning olimpijskih kandidatov za olimpijske igre 1960. Osmi je Matevž Kordež. Morda je marsikdo pričakoval, da se bo plasiral višje. Vendar Matevževi rezultati v primeri z ostalimi ne pomenijo toliko. Naš namizni tenis ali slalom in smuk pomenijo mnogo več v mednarodnem merilu, kakor smučarski teki. Štirikratna republiška prvakinja in dvakratna državna bi morala res najti mesto nekje ▼ sredini desetorice. To je Marjana Plutova, ki se je uvrstila na devete mesto. Deseto in enajste mesto si delita Vuklčeva i* Cvenkelj. Morda bi dajali vel prednosti Vukičevl. Upoštevana je na sedmih listah, medtem k« je Cvenkelj le na dveh in se je enako udejstvovala tudi ▼ plavanju, kakor v telovadbi. Zanimivo je tudi to, da se ne-Bavdek priredi z rednim teoretičnim po- kateri državni prvaki in repre- Včeraj in danes se je nadalje- jah> ka(tere je predhodno upo-valo individualno šahovsko pr- ra!blljala Uprava za gozdarstvo, venstvo Kranja. V zadnjih^kolah Pre<>stali del barake pa je dobila terenska organizacija SZDL. Za obe organizaciji pa je baraka premajhna. Zato poskušajo drug drugega izriniti iz prostorov. Zlasti se zavzema za celotno barako terenska organizacija SZDL. Na četrtkovi seji »Aero- XI. kolo: Pogačnik : Simič 1:0, kluba« so razpravljali o teb Janškovec : Berčič II, Janhar : problemih. Sklenili so, da bi za Zirkelbach, Kavčič : Bavdek, joo članov, kol kor jih ima Kristan : Berčič I, remi, Čopič : klub, nujno potrebovali celotno MiBjak 0:L Odloženo partije iz barako, zlasti še zato, ker bodo VII. kola: Berčič II 0:1, Janškovec : Berčič I 0:1, ukom 40 kandidatov Kavčič : Cepič 0:1. Iz VIII. ko- &ivo in jadralstvo. la: Berčič : Janhar 1:0, Zirkelbach : Berčič II remi. Iz IX. kola: Janhar : Misjak 0:1, Kavčič : Berčič I 1:0. Končno stanje je naslednje: za padalr-R. C. STRELSKO TEKMOVANJE ZA ZLATO PUŠČICO V KRANJSKI GORI Pred dnevi je strelska druži- zentanti niso uvrstili med desetorico. To so Polda, Debeljak, Jamnik, Valentar, Star« la Sink. 1. Bavdek 9.5 točke, 2. Pogačnik na »Ivan Krivec« iz Kranjske 9 točk, 3. Zirkelbach 7.5 točke, gore zaključila z družinskim iz- 4. Kavčič 7 točk, 5. Misjak 6 b:rnim tekmovanjem za zlato točk, 6. Simič 5.5 točke, 7. Ber- puščico. Tekmovanja se je ude- ćič II 5 točk, 8. Berčič I 4.5 to- ležilo preko 50 članov družme, čke, 9. Janhar 3.5 točke, Kristan vendar se ni nihče plasiral ozir. 3.5 'točke, 11. Čopič 3 točke, 12. dosegel normo, da bi lahko na Janškovec 1.5 točke. Bavdek, Pogačnik, Zirkelbach. Kavčč in Simiič so postali kandidati za Gorenjsko šahovsko prvenstvo, ki bo 18. t. m. v Tržiču. C. OKRAJNO PRVENSTVO »PARTIZANA« ALI RES NI SREDSTEV? 2e dolgo časa vznemirja kre stopil na okrajnem prvenstvu parsko mladino beseda •— telo za zlato puščico. TEKMOVALI SO V OKVIRU GORENJSKE KEGLJASKE PODZVEZE Kranj, 3. februarja V okviru Gorenjske kegljaške SKUPŠČINA GNP Upravni odbor Gorenjske nogometne podzveze sklicuje redno letno skupščino, ki bo v soboto 23. t m. ob 18. uri v stranski dvorani Sindikalnega doma v Kranju (vhod s severne strani poleg glavnega izhoda is kina). Skupščini je predložen običajni dnevni red. TRIJE NOVI OBČINSKI STRELSKI ODBORI NA GORENJSKEM Preteklo nedeljo so ustanovili v Radovljici, na Jeseni- niovana proga za teke je bila keglji. zelo težka, ker so snežne raz- Popoldne pa je Kranjska gora mere zelo slabe. Tudi na sika- v dvoboju s Kamn!kctm zmagala kalnici je vidno primanjkovalo s 4749:433. Med posamezniki je snega, kljuib temu pa so dose- bil najurpe&nejši tov. Žerjav iz ženi rezultati zadovoljivi. Člani Kranzske gore, ki se je z 874 so nr.nitctpili na 8 km dolgi pro- keg:iji najbolj približal rekordu Danes je bilo okrajno prven- podzveze sta bil«' danes dvdbo-stvo telovadn'h društev »Parti- ja med »Pionirjem« in Domža-zan« v smučarskih tekih in Sko- Lami ter Kranjsko goro in Kam-kih. Nacitcpali so člani, mladin- nikom. Dopoldan sta se pome-ci, čHaniee in mladinke skoraj rila »Pionir« in Domžale. Zma>-vseh gorenjskih društev. Tek- gade so Domžale s 4406:4335 cah in v Kranju občinske strelske odbore. Potreba po teh odborih se je pokazala zlasti v kranjski občini, ker v njej dela 19 strelskih druž'n, na Jese- ŠbtrW^t^ Pbodo «i, mladnei in članice na 4 km ki «a ima Martelano T.f!!!Li Tli Iri in mladinke na 2 km. z 888 keglji, Na koncu so se v SS^^leS^lS Rezultati - mladinci, patrol- ^SeS" družin, upravno pa bodo veza- ni tek: 1. Gorje I 0.14,56, 2. Pod- Ii najboljši kranjski kegij^ ni na okrajni strelski odbor. nart I 0.17,45, 3. Gorje II 0.19,09. vadnica. Nič ni čudnega, saj brez dvoma predstavlja Kropa eno izmed središč športn: dejavnosti na Gorenjskem. Telovadnica, ki je sedaj na razpolago, je majhna in iz higienskih razlogov neuporabna. 2o ob najmanjšem premikanju po prepe-relih deskah se prične dvigati prah. V dveh oknih, ki sta prav majhni, so razbita stekla, vrata pa izgledajo, kot da so prestala hud potres. Ali res ni sredstev, da bi se ta prepotrebna telovadnica dala nekoliko urediti? Mislim, da bi stroški ne bili tako veliki ln da bi se že dal »izvrtat« kje kakšen dinar. Vsekakor bi moralo v to zadevo poseči tudi podjetje »Plamen«, saj je prav v tej tovarni zaposlena skoraj vsa kroparska mladina. Res bi bilo dobro e tem razmisliti. 03 83 4 Glas Gorent Kranj, 4. februarja lfftT T" Iz zgornje 'hiše je prinesla naročaj ponošene obleke Boljšo je shranila v skrinjo, menila je, da bi jo brat utegnil potrebovati. Bil je visok in suhljat, skoro tak kot oče, samo v ramenih bi mu bila zdaj še preširoka, toda z leti se bo fant naredil. Ob slovesu mu je dala očetovo črno suknjo z žametnim ovratnikom in zavihki, nič mu ni bila prevelika. Berači so jo obstopili in, da jih bo obdarila. Ana je razgrnila vsak kos posebej in si ga še enkrat ogledala. Ogledovala je obnošene gosposke suknjiče, podložene hlače, telovnike in srajce, ki jih je pokojni oče nosil, ko je že bolehal. Skoro sram jo je bilo, da ne more dati česa boljšega. Kakor bi se hotela opravičiti, je pri vsakem kosu posebej menila, da je še dober, malo obnošen, pa tudi skrbno opran, zato naj se nihče ne boji, da bi nalezel bolezen. Berači so ji jemali obleko iz rok, potem pa so se kar vpričo nje pričkali, kdo je dobil več in boljše. Hrupno so zamenjavaU med seboj. Ko se jih je odkrižala, je naročila hlapcu, naj zapreže sasi. Namenila se je k stricu Filipu v Železnike. Pred odhodom je prišel k njej stric Miklavž. Zjutraj je bil pri zadušnici, zdaj pa se je že preoblekel. Stal je pred njo, močno postaran, beden, v obnošeni delavniški obleki bj se ji je zasmilil, čeprav ves teden po očetovi pogrebščini nista govorila več kot za potrebo. Se tega mu ni povedala, da je končno le oddala vigenc Dominiku. „Mislim, da bi začeli spet delati," je rekel Miklavž. Ana je globoko zajela sapo, le nerada mu je odgovorila: „Nimam denarja, da bi plačevala delavce. Ko pride Dominik, boste začeli delati." „Torej te je Zgonc le pretental," je zamrmral Miklavž. Razjezila se je. „Kaj me je pretental! Oddala sem mu, da ne bo stalo prazno. Alešu je bilo tudi prav." „Fant ne ve, kaj je zanj dobro. Čemu mu je bilo treba nazaj v šole? Doma naj bi bil ostal! Čepel bo pri bukvah, Zgončev bo pa bogatel iz njegovega. — Koliko pa je dal stari?" „Tristo." Starcu je planila rdečica v lica. „Tristo — za spodnjega? Ali veš, da je v njem prostora za dvajset delavcev? Če dobi le dva delavca, bo imel dobiček!" „Koliko pa bi morala zahtevati?" je negotovo vprašala Ana. „Tja .. ,* Tudi stric Miklavž ni vedel, koliko bi moral Zgonc plačati. „Če bi imela lastne delavce, bi lahko zaslužila petkrat, desetkrat toliko," je rekel naposled. „Saj imamo še zgornji, veliki vigenc. Lahko začnemo na svoje," je čez čas menila Ana. „To imaš pamet!" se je obregnil stric. „Zgonc bi ti pobral kupce pred nosom. V enem vigencu ne moreta delati dva gospodarja." Jezno se je obrnil. „Babe imate dolge lase, pa kratko pamet. Naredila si po svoje, mene nisi vprašala, tudi poslušala me nisi. Jaz bom pa šel, kakor sem rekel. Dominiku ne bom delal." Zdelo se je, da ga skrbi misel, kam naj se dene. „Nikamor ne boste šli," je nejevoljno rekla Ana. Jezila jo je ta res z vigencem. Morebiti se je res prenagnila. Toda Zgonc ji je denar kar vsilil... Jezna je bila na Zgonca, jezna tudi na Miklavža, zato je rezko dejala: „Vi bi že delali, (kdo bi pa prodajal? Spet bi šlo tako kot zadnje čase, to pa je slabše kot nič." „Jaz bi prodajal," se je ponesel Miklavž. „Ne misli, da ničesar ne znam!" Kaj bo z eno največjih turističnih zanimivosti na Gorenjskem? Slap Peričnik vsaIco leto ■ ir ■ ■ nižji Visoko pod Vrtažko planino izvira Peričnik. V divjih brzicah se prebija do navpične pregrade, ledeniškega konglomerata, skozi katerega si je izsilil ozek prehod, da je potem v dveh slapovih zgrmela voda v globino. Medtem ko je zgornji slap skrit in ga opazi lahko samo tisti, ki ve zanj, pa je spodnji 52 m visok in zaradi svoje veličastnosti ena najlepših turističnih znamenitosti na Gorenjskem. Ze nekaj let pa slap izgublja na svoji višini: voda je izlizala korito in prodrla do mehkejše plasti konglomerata, v katerega prodira vedno bolj in bi morali slap obrniti v korito, skozi katero je padal pred letom 1926, sedanje korito pa zalili z materialom, ki bi ga voda ne razjedala. S tem problemom se je na svoji seji dne 27. januarja ukvarjal upravni odbor Turističnega društva Dovje - Mojstrana. Odborniki pa so lahko samo ugotovili, da tega problema s svojimi skromnimi sredstvi pač ne morejo reševati. Od 22.000 din, kolikor je imelo društvo v letu 1956 dohodkov (od gostišča), je porabilo polovico za čiščenje cest, polovico pa za pleskanje javnih klopi. Letos nameravajo urediti okolico Peričnika in kopališča v Mlinci, samega slapu pa se ne nameravajo lotiti. Mnenja so. da to delo pre- sega njihov društveni okvir in da bi ga morali opraviti občina, okraj in republika. Kakorkoli Se: dejstvo je, da domače Turistično društvo brez dotacij tega problema ne more rešiti. »Korito Pe-ričnikovega slapu pa je vedno globlje in dalj ko bomo čakali, večji bode stroški,« pravi tov. Tolar, predsednik TD Dovje - Mojstrana. Znameniti turisti so trdili, da Je dolina Vrata najlepša alpska dolina. Nemalo zaradi Peričnika. Ta je zdaj v nevarnosti. Upajmo, da jo bodo odgovorni ljudje pravočasno odstranili. J. S. bober dan ieliml Ve ustrašite sel Tako se oglasi dimnikar ponavadi vsak drugi petek v mesecu pri vseh strankah. In kot nalašč! Štedilniki so takrat skoraj vedno topli. (To zlasti sedaj, pozimi!) Prenekaterikrat se gospodinjn hu-dujejo nanje. Dostikrat neupravičeno, saj se dimnikarji res potrudijo, da čim manj zamažejo. Tak je pač njihov poklic. Dostikrat sila nehvaležen. v/ ^vrd. SOTESKA VIINTGAR -<»MEKA« TURISTOV Izmed premnogih sotesk in divj eromantrčnih tesni v naši domovini (Zanica pri Kranju, Gorenja Sa vanjska dolina, Trži-ška Bistrica, Gornja Kokra, Iška, Huda Luknja in dr.) je po •'zvenrednih prirodnih krasotah gotovo najimenitnejši naš Vintgar pri Bledu. VtotgaT je iprav taom. Divja in slikovita je ta soteska. Navpčne, skalnate stene se dvtiigajo proti nebu, voda hrumi in bobni in se leskeče v tisočerih barvah. Pot skozi tesni prestopa z enega brega na drugega po umetno in varno zgrajenih hodnikih in stopnicah. Dvakrat se bregova zbližata prav na tesno. Ta kraj se 'imenuje Pekel. Skozenj dctspemo Ob manjših slapovih iz hladnih tesni v odprto dolino k restavraciji Vintgar. Tesn;, skozi katere prihrumi Radoviina, so bile dolgo dobo povsem neznane. Sele februarja 1891 sta skušala prodreti čez skale in bregove gorjanski župan Jakob Zuimer in blejski fotograf Lergetporer. Pot je bila skrajno nevarna in težavna. Večkrat sta se morala vrniti, Slednjič sta le prodrla skozi vso sotesko in Sergetporer je posnel nekaj najlepših delov divje pokrajine. Blejoi so takoj uvideli, kako velikega pomena bi bila soteska za njihovo letovišče, če napravijo pota ob Ra-dovini in bi bila soteska tako vsakomur dostopna. Se®ta>vil>i so odbor z Jakobom Zuiranom na čelu. Z raznimi zbirkami med le-toviščarji, s podporo deželnega odbora, Kranjske hranilnice in z dob'čkom od raznih prireditev (v ta namen je priredil na Bledu koncert tudi znani slovenski operni pevec — tenorist Naval — Pogačnik), so nabrali toliko, da so napravili pota in galerijo skczi tesni, .imenovane Vintgar (ime po hribu na desnem bregu Radovine). Slovesna otvoritev jo foiila avgusta 1893. Ob tej priliki so odkrili v najlepšem kraju v soteski spominsko ploščo zaslužnemu Jakobu Zumru. Jeseni 1926 je velika povodenj podrla v Vntgarju vse mostove in galerije. Zveza za tujski promet pa jih je ua novo postavila. Med mnogimi krasotami naše slovensko zemlje je Vintgar med prvimi. S svojo romantično lepoto prekaša po zatrdlini domačih .in .tujih očividcev podobne soteske v Avstriji, Tirolski in Švici. Razlika je le v tem, da znajo drugi narodi vse drugač* kot mi izkoristiti svoje naravne lepote. 37. Poljak hoče skočiti za ubežnikom, a dr. Burger ga zadrži. Pove mu, da mn je ljubše, če je rokovnjač zbežal, kakor bi ga imel zaprtega tu v gradu, kamor ponoči lahko vdre cela tolpa, da bi rokov-njača osvobodila. Sploh sta se dr. Burger in Poljak t mnenjih glede rokovnjačev precej razhajala. Čeprav je bil prvi francoski mai-re, se mu vendar ni ljubilo vtikati glave tja, kjer jo prav take lahke puste Francozi. 38. Poljak pa je bil mnenja, da morajo ■dariti sami, če Francozi zaradi prešibkih vojaških sil ne morejo. Ko sta tako že prišla na razgovor 0 Francozih, se je oskrbnik spomnil, da je Groga naročal, naj brdski pisar spe-roči, kdaj Francezje... (naprej Blaž ni slišal). Zdaj se posveti mairu. »Prijatelj sosed, to bi pa utegnilo biti resnične!« 3S. »Kako to mislite?« »Veste da ste skoraj gotovo zadeli, če sumite, da hočejo Francoze napasti. Brzda bo stvar v zvezi z denarjem, saj se je moj pisar prav sadnje dni mudil v Črnem grabna.« 40. Maire je razložil oskrbnika, da je [prišel na to misel, in čimbolj je premišljeval, tembolj verjetna se mm je zdela. Takih sitnosti, da bi Francoze oropali prav na ozemlju, za katerega odgovarja en, pa dr. Burger ne bi imel rad. Zate sta sklenila s Poljakom, da je treba sporočiti nevarnost v Ljubljane.