Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS
V slogi te moči	GLASILO SVOHODOMISELJVIH SLO V E, JV C EV V AMETf.HL!
Od boja do zmage 1
V
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 52
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poet-OflBce at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 30. decembra 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne meče boriti aa svobodo I
Leto IX
Resna beseda v
Kritičnem položaju.
Dan pred zaključkom lista nam je češka socialistična tiskarna, kjer se tiska list Glas Svobode, oziroma kjer se je tiskal že zadnjih sedem let, napovedala zvišanje cene, to je za kompozicijo, papir, tisk in eskpedicijo "TEDENSKO $82.00. Torej, še enkrat toliko, kot smo plačevali do «edaj. Da izdajateljstvo lista Glas Svobode take nesramne cene ne bo plačevalo, je že samo ob sebi razumljivo. Le poglejmo si hi-perbulo zvišanja cene. Omenjena tiskarna plača delavcu od gele 48 centov, od nas pa zahteva $2.10! Polovico je sam čist dobiček, to menda za to, ker je list Glas Svobode že sedmo leto redno plačeval za delo in nikoli delal kake izjeme ali si lastil kake privilegije. In ako še omenimo razen tega še $15.00 tedensko uredniku, $15 tedensko upravniku in mesečna najemnina $15.00, poštnina od. lista $12.00, je razvidno, da tako velikih stroškov list NE ZMORE, —ker nima toliko dohodkov.
Primerno tiskarno pa je težko, da skoro nemogoče dobiti. Poizvedovali smo že v več tiskarnah. Unijska češka tiskarna je pa samo še ena, to je velika Češka na rodna tiskarna in če tudi tam ne dolbimo povoljne cene, nam ne preostaja druzega kakor kupiti si svoj lasten stroj, Linotype, stojala, črke za oglase, mize in drugo iimatmo. Za premislek imamo pa en dan. Mi smo pa že danes gotovi, da nam ni mogoče v starih prostorih tiskati lista Predno si pa uredimo vse sami, vzame nekaj časa in mogoče — mogo-č e pravimo, bo prihodnja, kveč-jem pa dve številki lista, izostali. To v vednost naročnikom in prijateljem v naznanje in blagohotno oprostitev in nobenega vznemirjenja. Ako pa tiskarna odneha, se izda list redno, kot po navadi.
Če je človek v tuji hiši, lahko vedno pričakuje neprilike. Tako je tudi z nami.
Potrebo po lastni tiskarni uvi-devamo že nekaj let. Pred lanska kriza pa nam je zopet vse načrte ugonobila. Vsak dan dobimo tudi pisma, kjer nas prijatelji spodbujajo k dvakratni tedenski izdaji lista Glas Svobode. Z vsem
V PODPORO
štrajkarjem v Westmoreland, Pa. Iz Onnalinda, Pa. nabral in poslal Gašper Zore $5.00. Iz South Cannon, Colo. nabral in poslal Val. Majnik $4.00. Iz Kokomo, Ind. nabrala in poslala Jos. King in Jos. Jansha $6.25. Zadnjič objavljenih $19.75. Skupaj $35.00. -Svoto pošljemo na družtvo št. 2 S. S. P. Zveze v Claridge, Pa.
PRIPOMBA: Društva in elane S. S. P. Zveze prizadete v tem dolgotrajnem štrajku opozarjamo tem potom, da naj ne prosjači vsako družtvo zase, sedaj to, sedaj zopet ono družtvo itd. pa zopet odkraja, sedaj tu sedaj tam — mi pa dobivamo pritožbe. — Ravno isto se dogaja pri listu, da priobčujemo eno in isto stvar po dvakrat, včasih po trikrat; to ni prav, ne eno ne drugo, niti tretje, ker najbrže prejete svote na tak način tudi pravično razdeljene niso — nemorejo biti.
Mi smo takoj v začetku štrajka opozarjali, naj se vstanovi skupni upravni odbor, ki naj razpošilja prošnje, prejema denar ter istega deli, ter potem izreka zahvalo. To pa, kakor se nam sedaj iz prizadetih krajev poroča, ni bilo mogoče. OPOZARJAMO toraj ponovno družtva S. S. P. Zveze, da to store, drugače prenehamo z nabiranjem podpore. Pritožbe so, a mi jih ne potrebujemo in ne-maramo. Dovolj, ko delamo vso reklamo in zraven tudi brezplačno delo. Zahtevati smo toraj o-pravieeni, da se deluje pravilno.
tem se mi strinjamo, in si sami to najbolj želimo, toda gmotnih, denarnih sredstev nam primanjkuje. Klic po lastni tiskarni pa ne sme ostati samo glas vpijočega v puščavi! Ne, Glas Svobode Co. MORA priti s POMOČJO DO LASTNE TISKARNE.
Koliko bi bilo s tem korakom storjenega si vsakdo lahko sam predstavlja. Če je podjetje neodvisno, lepše uspeva in z večjim veseljem se dela.
Izdajateljstvo lista Glas Svobode, oziroma njegov vodja g. M. V. Konda je že tri leta nazaj u-pal postaviti listu lep, lasten dom. Razpisal je delnice po $5 in prejel nekaj čez $300 tem potom. Toda svota je bila premajhna, tudi za začetek in denar se je do centa vrnil ljudem nazaj. Lahko trdimo, da pri g. Kondi ni še nihče zgubil — centa in to 1 j u d j e tudi vejo.
Iste misli je uprava lista tudi sedaj, naimreč, da se z delnicami, ki bi bile državno zavarovane, pripomore do kapitala, ali pa, da stopi par petičhik mož v podjetje in da se v letu dni pokaže u-speh, smo zagotovljeni.
Želimo, da se, vsak, ki bi rad z nasvetim ali denarjem pripomogel pismeno ali ustmeno oglasi na sledeči naslov: Glas Svobode Co., 1518 W. 20. St. Chicago, 111.
Pa nobenega odlaška; čim preje začnemo, tem boljše. Navsezadnje se pa nima list boriti s tistimi formelnostmi in težkoeami, kot pri ustanovitvi lista. List Glas Svobode ima že danes par tisoč naročnikov, dobre delavne moči, zveste zastopnike in vse javno splošno mnenje na svoji strani. Velika prihodnjost mu je zagotovljena, če SEDAJ prime stvar v roke par vestnih mož, z dobro voljo in nekaj denarjem.
List Glas Svobode stopa med zavedne Slovence v Ameriki že deseto leto. Postal je splošna potreba in delavstvo ga imenuje po pravici: svoje glasilo.
Kdor prijateljev pa hoče doživeti dvajsetletnico lista in še več in še več, ta naj stopi v vrsto za našo sveto stvar in naj pomaga po svoji moči.
Glas Svobode Co.
Listnica uredništva.
Vse gospode dopisnike prosimo malo potrpljenja. Dopisi pridejo na vrsto. Zraven pa želimo, da ni dopis samo dolg, temveč da tudi kaj pove. To ljubi uredništvo in čitatelji.
Divji Mulah
pri ameriki v Clevelandu se je zopet vstrašil korobača in zarjul kot ranjen lev v luno, pa ta je mirna — kaj jo briga ščene, če se obdrgne, zatuli v luno in privzdigne nogo pri vsakem vogelnem kamnu, zraven pa tudi onesnaži kakega mimo idočega pa-santa, ki se pa tudi ne meni za nezgodo veliko, temveč nespamet-neša postavi krščansko stiliziranega v oddelek, katerega spada.
Da je bil pa zadet v Ahilovo peto, nam pove ta clevelandska plahta, ki je obhajala popolnoma nedolžnega človeka, g. K. kateri je tudi omenjeni cunji poslal pojasnilo in popravek — a vodja podrepnikov je zagovor odbil in tako še naprej tuli, ali po slovensko rečeno: laže!
Črna mularija
v Am. Slovencu ne da poštenim ljudem miru. Neki novo pečeni evnuh, ki sliši na ime Černe torej črn, se je začel šele sedaj zdraviti. “Mačka” je imel že dva meseca po usodepolni veselici, na kateri je reprezentiral vse lastnosti in časti, le one ne, za kar se je pustil maziliti. To spričuje 6 dopisov (reci: šest dopisov),
"Razgled po -tdetu.
Srečno novo leto!
30 GASILCEV — ZGORELO.
Žrtve se bodo pozabile.
Chicago je obiskala za božične praznike grozna nesreča. 30 gasilcev je zgubilo za moreči kapitalizem svoje lastno življenje in to sami družinski očetje. Lep božič, kaj ne? In kaj počne mestna uprava sedaj? Popolnoma nič drugega, kot po ne potrebnem piše v kapitalističnih listih o svojih solzah, — drugače pa ne znajo pomagati. Kaj pa kapitalistično časopisje stori za nesrečne o-stale družine? Dela reklamo sebi, prinaša polno plačanih slik, od umrlih gasilcev žen in že par dni po požaru na debelo prodaja, svoje “senzacionelne” stvari, z drugimi besedami:	teh trideset
žrtev kapitala izrablja v svoje u-mazane namene, da z njihovim spominom, denar dela in ljudstvo farba in pove vse, samo vzroka nesreče ne more povedati.
Tako se je zopet enkrat poslalo v smrt trideset družinskih o-eetov, da se reši, staro podrtijo čifuta Moritza, ki je, kakor poroča angleško-judovsko časopisje tudi “jokal” za žrtvami. In tako se bo pisalo še par dni, prineslo na dan stvari, ki so vsakemu znane. potem se jih bo pa prijela pozabljivost, kot ob katastrofi 'v Iroquois gledališču, Fishovem požaru itd.
Krivcev, bogatašev, se ne zapre, žrtve se “pomiluje” in adijo vsa dejstva vzroka in preiskave! Za dolar se kapital ne boji nič; za dola! mori delavce; za dolar se medsebojno postrele. Vse za dolar.
Kapitalizem ni nič druzega, kot sistem velikih grozodejstev, rop, nasilstev in ravbarije!
Čim preje ga vržemo, tem boljše za človeštvo.
Ker ni imel kaj jesti, je popil steklenico slivovke.
New York, 28. dee. — Vdova Dedise ni imela na božične praznike dati kaj svojemu 5 letnemu sinčku pod zobe. Ko je odšla za kako hrano na cesto, je mali Mihael zasledil steklenico slivovke in jo nastavil na svoja suha usta. Spil je skoro polovico slivovke. Ko je mati prišla nazaj je žrtev današnjega sistema ležal mrtev na tleh.
Ubit ali nesreča?
Angleški listi poročajo iz Joliet, 111., da so tam 27. dec. našli na cesti mrtvega človeka, z razbito črepinjo. Pri sebi je imel razna pisma in se je dokazalo, da se piše John Senica, torej gotovo Slovenec. John Senica je bil štrajkar pri krojaškem štrajku v Chicagi. Morebiti je bil v Jo-liet-u za delom. Policija ne ve, je tudi lahko v pijanosti padel in se ubil, ali pa je bil oropan in u-bit od hudobnih ljudi, s katerimi je preživel tisti večer, v neki samotni ulici.
Novi zakon.
Naselniški komisar Williams je izdelal novi zakon za priseljence iz Evrope in sicer mora imeti vsak moški in ženska $25 v gotovini in ne 10 dol. kot je do sedaj veljalo. Da bo ta nova odredba mnogim zaprla vrata v obljubljeno deželo, se bo pokazalo. Mi svarimo zategadelj Slovence, da se ravnajo po novi postavi, da ne bo neprilik.
katere smo pa pokopali, a prvi dopis od “K.” natisnili, za plačilo pa prejeli tolpo sovražnikov, z Schwartzom na čelu.
Ti rimski divjaki so nesramni in lažnjivi; vsako stvar radi oblatijo v svojem glasilu, ali “čistem” listu in posebno nas imenuje vse, samo ljudi ne.
Še vsi so se opekli in črn se bo tudi. Prosimo ga, naj potem “cerkuco zida” — on, ali kdo drugi. —
ŠE NOBENE ODLOČITVE.
Velika parada krojačev-štrajkar-jev.
Pogajanja z raznim tovarnami za obleke so v tistem tiru, kot mesec nazaj. Mnogo štrajkarjev je bilo za praznike uposlenih v velikih trgovinah in magazinih. Sedaj se jih pa zopet vidi vse polno po ulicah. Tovarnarji so po rumenem časopisju tudi raztrosili razne laži. Tako n. pr., da se štrajkarji podajajo eden za drugem nazaj na delo. Mnogo ljudi tem vestem veruje, kar je pa čista gola laž in le zvijača, štrajkarjem pogum vzeti in jih ljudske simpatije oropati. Da se jim pa to ne posreči, je sklenil glavni odbor štrajkujočih krojačev v Chicagi, prirediti prihodnji teden velikansko parado po mestu, da se tako pokaže jasno, koliko “tisoč” se jih je vrnilo na stare prostore. Delajo se že danes obsežne priprave. Štrajkarje se dobro podpira. Njih število je danes
50.000,	če ne več. —
Princ-jezuit, pri papežu
Rim, 28. dec. — “Princ” Maksimilian Saški, jezuit in brat kralja Saške, je danes dospel v Rim, da se zagovarja pri papežu zavoljo nekega “proti verskega” spisa. Jezuit Maksimilian je tudi doktor bogoslovja in se nič kaj preveč — ne vnema za neumne rimske dogme, vendar pa Vatikanska kamarila “pričakuje”, da doktor bogoslovja svoje “krivične nauke prekliče”, kar bo zadnji, kot diplomat, tudi gotovo storil. Modernizem vrže tudi Rim!
Hofrichter-ju se ne dovoli novi proces.
Dunaj, 28. dec. —- Že skoro pozabljiva afera Hofrichter, je zopet prišla v javnost. Poročnik Hofrichter je bil po dolgem procesu obsojen v ječo in degradiran, ker je pošiljal generalom in častnikom “pisma s strupenimi cynkali”. Hofrichter pa je vložil protest proti prvi obsodbi, toda sedaj je sodišče prvo obsodbo potrdilo. Žena Hofrichterja, ki je prej tako zvesto stala na strani soproga, prosi sedaj ločitve in svoje dekliško ime. Take so!
Jezus Kristus na odru.
New York. — Prvič je Jezus Kristus v Ameriki nastopil v o-sebi na gledališkem odru. Igra se imenuje “Samaritanke”; spisal jo je Rostrand. Igra se bavi z nastopom Krista in posebno z samaritansko dogodbo. Jezus sam ni i-menovan v igri, temveč Mesija, ampak vsi govori Mesija so vzeti iz biblije in jasno kažejo Krista. Igra se bo igrala po celi Ameriki, ker uspeh je zagotovljen. Glavno vlogo igra francoska tragedinja Sara Bernhardt. Kaj poreče o i-gri ameriško farizejstvo, moremo še počakati.
Noče milosti.
Fred D. Warren, urednik lista Appeal to Reason je slišal od več prijateljev, da se upa, da ga po prošnjah svojih prijateljev opro-ste; pravzaprav, da ga pomilosti predsednik Taft. Warren pa je odgovoril v pismu iz ječe na prijatelje sledeče: “Prijatelji moji! Slišal sem, da hočete naprositi Tafta, predsednika velikih ameriških trustov in piratov, da me pomilosti. Prosim, ne storite tega!, ker s tem boste škodovali več sebi in svojim potomcem kot meni koristili. Jaz vem, da nisem kršil nobenega zakona in to, da sem pisal kar sem videl in kar lahko še enkrat dokažem vsem sodnikom Amerike, to mene dela zadovoljnega tudi v ječi pri trdem delu.” Socialni list Appeal to Reason je eden najbolj razširjenih časopisov v Ameriki.
Voščimo vsem našim cenjenim citateljem sosebno pa naročnikom “Glas Svobode”, kateri naročnino redno plačujejo.
Nadalje se zahvaljujemo večini cenj. naročnikov, ki so vpošteva-li naš poziv in se odzvali s tem, da niso samo zaostalo naročnino plačali, temveč se tudi v nadalje naročili.
V	veliko zadoščenje nam je, ko vidimo, da se rojaki zavedajo, se probujajo iz sna duševnega spanja. Izobrazba vodi do združenja, združevanje do napredka vobče, in napredek do svobode, spoznavanja in obratno. V združeni naprednosti pa je moč, katere nobena sila ne premaga.
Poziv na rojake je našel dober odmev, ker veliko število se je novih naročnikov zglasilo, toda — še veliko jih manjka do dvakratne izdaje, kar zopet znači, da si se rojaki probujajo, toda še vse premalo, in to v svojo lastno korist!
Rojaki, kličemo Vas, da se prej ko slej naročite na Glas Svobode, ker bi s tem, tudi nam pomagali. Pomoči pa smo v tem kritičnem položaju nujno potrebni. —
Pa tudi še nekaj drugega želimo, in to je malo, ker smo skromni. Ta naša želja pa obstoji v tem, da bi se še ostali naročniki prebudili, in nam poslali KAR DOLGUJEJO, ker stem ne zahtevamo nič druzega kot ono, kar nam gre!
Konečno opozarjamo tudi vse one, katerim poteče naročnina s potekom tega leta, in teh je precejšnje število, da isto takoj zopet obnovijo, ker le na ta način bo Varvin namjvstreženo, soseli-no sedaj v tem kritičnem položaju, kakor smo že zgoraj in na drugem mestu omenili; tako se bomo novega leta iskre j e veselili, kar želi sebi in Vam
GLAS SVOBODE CO 1518 W. 20. St. Chicago, 111. *
Pa še nekaj omenimo, kar smo pisali in obljubili svojim naročnikom pred dvema tednoma.
V	letu 1911 pričnemo z enim NAJBOLJŠIM LEPOSLOVNIM SPISOM, kar jih ve našteti slovenska literatura in sicer z Rado
Murnikovem pripovednem spisom : GROGA IN DRUGI.
Grogovi doživljaji, katere pisatelj z vso silo svojega izbornega pripovedniškega talenta pripoveduje, nam silijo smeh in jok v oi . Dejanje se lepše razvija za dejanjem. Iz prve kolobaeije, pa de ubogi Groga v drugo, katero si je sam nastavil. Vse to pa spremlja z nedosežnim humorjem in pisateljsko virtuoznostjo. Ni se čuditi, da je pisatelj Rado Murnik s to pripovestjo zaslovel pri vseh Slovencih.
Pa ne samo humoristično stran Groge, tudi dramatično stran njegovega življenja opisuje pisatelj z nedosežnostjo. Ko n. pr. smer dejanja preide iz zadnjih dni Groge, na BOJNO POLJE V BOSNI LETA 1878, ko so slovenski fantje prelilivali svojo kri za Avstrijo. —
Bitko v Bosni pisatelj tako čuteče, tako vidno popisuje, da si mislimo, da je bil sam v prednjih vrstah. V doživljajih Groge, ki je vse težkoče v Bosni preživel in se povrnil zopet zdrav m vesel v domovino, vidimo na drugi strani tisto tragedijo, ki se dogaja v vojsknem času. Oče locen od sina, br^t od brata, Ijub-ca od fanta. In zakaj vse to? Zakaj so slovenski fantje prelili toliko svoje junaške krvi in potem dobili tako slabo povračilo? To vse nam pove pisatelj “Groge in drugi,” ki si je dobro zapomnil, kaj pomeni, “Tam za turšk’mi griči ...”
Skozi vso povest pa se vije, nalahno, trepetajoča, povest dveh mladih zaljubljencev, katera dva si sta bila tako blizu, tako sorodnih duš, a ki je usoda tirala skoro H<£ prepaVI, tu pa zejiet pride do svoje junaške slovenske veljave “majorjev” sluga Groga in kar je zagrešil, imenitno popravi. —
Kdor ne bo čital povesti “Groga in drugi”, temu bo žal, zelo žal. List Glas Svobode noče zaostati, hoče nadkriliti druge slovenske časopise in da mu bo “Groga in drugi” k temu jako pripomogel, vemo v naprej.
Kdor pa še ni ponovil svoje naročnine na list, naj to stori na račun Groge, ki mu bo preskrbel toliko veselih ur.
Uredništvo Glas Svobode.
CAR NE SME DOMOV!
Veliko preganjanje dijakov.
Peterburg, 28. dec. — Vsa Rusija je danes pod utisom, da se pripravlja nevihta, ki jo svet še ni videl. Vsa policija in vladni spij oni so na nogah noč in dan. Posebno v mestih Peterburg, Moskva, Kijew in Odesa so v rokah revolucionarjev in ljudi, ki se bijejo do smrti z največjim morilcem sedajne dobe, z balzamiranim carjem Miklavžem II.
Peterburgška policija je v groznih skrbeh. Nasvetovala je carjevem svetovalcem, da za carjevo glavo ne garantira in da je najboljše za njega, če tudi ta božič in novo leto prespi v Nemčiji, ali kot drugod — samo v Peterburgu, v Rusijo, mu ni potreba hoditi, če mu je življenje drago!	.
Vsak dan vlačijo po pet, šest in še več dijakov uklenjenih po peterburgških ulicah v temne ječe. Rusi praznujejo Novo leto, po Gregorijanskem koledarju 13. /jan. Policija trdi, da je odkrila veliko zaroto proti carju in njegovi družini. Pomoriti se jih je nameravalo na Novega leta dan.
Pričakuje se velikih stvari.
Listu v podporo.
Miss Marentič 25e, J. Brodnik 25c. —
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”!
Železniška nesreča v Celovcu na Koroškem.
Dunaj, 27. dec. — V mestu Celovec, na Koroškem se je pripetila velika železniška nesreča. — Dva vlaka sta v veliki hitrosti leteča trčila skupaj. Dva potnika sta bila na mestu mrtva in več jih je smrtno poškodovanih in ni upanja, da ostanejo pri življenju. Uvedela se je preiskava, kdo je zakrivil nesrečo.
Pullman, 111., 26. Dec 10. Vsem uradnikom, kakor tudi
članom Slov. S. P. Zveze naznanjam, da sem se preselil, ter uljudno prosim, da se vsi dopisi tikajoči se glav. tajnika od 1. januarja naprej pošiljajo na sledeči naslov:
JOS. BENKO, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111.
DENARJE V SURO DOMOVINO
pošiljamo:
za	J 10.35 ................ SO	kron,
za	$ 20.45 ............... 100	kron,
za	$ 40 90 ............... 200	kron,
za	* 102.25 ............... 500	kron,
za	$ 204.00.............. 1000	kron
za	$1018.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličae-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesle« vd Domestic Postal Money Order ali p« New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. New York lM«St. Clair Ave., N. K.	Cevelaod, Ohio
KAKO SVA S PRIJATELJEM OBHAJALA SILVESTROV .. VEČER.
Humoreska — za Glas Svobode.
Sedeli smo v dobro zakurjeni sobi im si nalivali drug drugemu čaja. Ura. je bila enajst, a nihče ni hotel vstati in se posloviti od gostoljubne “samske” sobe prijatelja in sošolca Toneta. Počakati smo hoteli pri življenju dvanajsto uro, ali boljše rečeno: Novo leto.
Pogovor je krožil okoli domačih stvari, politike in tu pa tam tudi vteknili v pogovor kako bitje “drugega” spola. Vsak je imel svoje skušnje in doživljaje, vesele in žalostne. Konverzacija se je torej končala pri ženskah in vsi smo se kakor na povelje, nekam zamislili; vsak je imel svoje spomine . . .
Prijatelju in gostilcu Tonetu pa ni ugajal naš molk. Poskušal je oživiti družbo na vsak način. Na površje je spravil politiko (je rad politiziral), toda nobeden od nas se ni ganil ali mu odgovarjal. Naenkrat po skoči raz stola in vsi zvedavo pogledamo kaj stori. Tone pa začne pripovedovati.
Poznali ste vsi mojega prijatelja Hugota. Študirala sva skupno v Ljubljani in pozneje tudi na Dunaju. To je bil fant! pravi študent! Ponos nam in nevaren nežnemu spolu!
Takih fantov nam posebno primanjkuje v naši novi domovini, kjer postanemo kmalu vsi pusti filistri . . .
Oba sva bila strogo, pedantiš-ko vzgojena. Posebno “svobode” in prostosti sva pogrešala. Do sedme šole so naju držali kot v kleščah. Na Dunaju se je pa stvar spremenila! Kot sinova “dobre” hiše” in solidnega življenja sva jo vendar vsak mesec tako zavozila, da je bila mošnja okoli sedemindvajsetega že prazna. Sedaj sva si želela malo več cvenka in manj tiste “akademi-ške svobode!” “Toda”, pravi Tone, kot se mi zdi, vas s to do-godbo dolgočasim.” Ne! ne, naprej pripoveduj, vzkliknemo sko-ro vsi. “Saj veš, kako se človek rad spominja študentovskih let.” Tone pa je z vso dano mu govorniško žilico nadaljeval.
Kakor sem že povedal, imela sva na Dunaju dosti svobode, cvenka pa malo! Tudi sva vedela, da na kako ekstra svotico ni za misliti in do “prvega” je še tako daleč! Posebno je Hugota mamil Silvestrov večer, (kot mene) ker je hotel biti navzoč pri veselici visokošolcev, kjer bo navzoča tudi “sestrična ...” Pa pustimo to! Pravim, Silvestrov večer se je bližal, midva pa brez denarja; zaklela sva se pa, da morava biti na veselici! 29tega je prišlo na me pismo od mame. Pod voščilom je bil še tale odstavek: Pošljem ti po Novem letu par kronic, tako, da papa o tem ne bo nič vedel! Pa glej, da jih boš obrnil v prid! Tvoja ljubeča te mama,” Oh, ko bi matere vedele, kaj se pravi biti Viso-kosoleč! Popoludne je Hugo prinesel 5 K. “Na punpal” jih je ne vem kje. Ko sva tako na tihem preklinjala usodo sem opozoril Hugota na svojo bogato teto živečo v lepi vili okoli Pratra. Po Hugovem mnenju pa je bil tam že kredit zgubljen in mu je že enkrat ljubeznjiva sorodnica poklonila “zadnjih” dvajset kronic, ker se je šlo “za šolske potrebščine”.
Šla je v svoji ljubeznivosti tako daleč, da je nečaku Hugotu povedala v obraz, da ga ne reši iz nobene zadrege več, tudi če ga zapro! Po smrti! to je bila njena parola. Ubogi Hugo si je pa to obljubo tako k srcu vzel, .da je “prisegel”, da jo več ne “obišče”. Popoldan je poštar prinesel pismo, sledeče vsebine: “Gospodavi-sokošolca! Kakor vama je že znano iz časopisov, se vrši na Silvestrov večer velika vseslovenska veselica v dvorani pri “črnem orlu”. Zbrano bo tudi vse narodno ženstvo kakor n. pr. . . .” Toda Hugove potrpežljivosti je bilo konec! Nalašč, da nalašč se vdeleži veselice, tudi če nima denarja, da ne bo o n a z drugimi koketirala!
Usoda pa je obrnila drugače. Pobita se podava k večerji v običajni revstavrant. Pri “kvartin-čku” sva še enkrat svojo nesrečo eden drugemu zaupala. Govo-
rila sva skoro na glas. Pri sosednji mizi je sedel človek, bled in z dolgimi, na rame padajočimi lasmi. Pravili so, da je bil svoj čas bančni uradnik, a da se ni nič kaj preveč izkazal . . . Meni se je zdelo, da naju posluša.
“Oprostita, moja gospoda,” naju prekine “Uradnik” naenkrat in se obrne k Hugotu. “Slišal sem vajin pogovor in se mi čudno zdi, zakaj se ne obrnete na svojo bogato teto, živečo v mestu.”
“Ne, je ugovarjal Hugo; od nje ne pričakujem niti vinarja več. Ko sem prejel zadnjo podporo od nje, mi je jasno povedala, koliko naj še pričakujem od nje. Mojih dolgov da več ne plačuje.” “Vidva sta oba mlada in neizkušena; jaz bi vama rad pomagal. Imam fenomenalno idejo, in prisilim vašo teto, da vam odšteje lepo svotico, če vam je povo-
Iji.”
“Primem se vsega,” doda tovariš Hugo; “sam bi pa tega človeka kar najraje objel!”
“Odgovorite mi prvo malo vprašanje, mladi gospod; vi ste poprej povdarjali, da vam vaša teta ne da niti vinarja. Vzemite pa slučaj, da ste vi, oziroma vaša f amili ja v “kritičnem” položaju za voljo vas, da je v nevarnosti čast vašega papa, njenega brata. In če se bi dal škandal prikriti potom denarja, mislite, da bi se potem vaša teta branila plačati?”
“To upam popolnoma,” odgovoril je Hugo, pričakujoč nestrpno, zadnje besede “Uradnika”.
‘ ‘ Torej, moja ideja je ta: Mislite si slučaj, da ste meni dolžni 500 K. in katere ste se zavezali s častno besedo in z ponarejenim očetovem podpisom, do Silvestrovega dne plačati. In če bi se jaz predstavil vašej milostljivej teti, in ji grozil, v slučaju, da ne plača za vas, vašo čast in karijero .. . s sodiščem in javnim škandalom; mislite, da bi odšel praznik rok.” Oba sva bila v tem trenotku popolnoma zgubljena, raztresena in v duhu že preštevala svetle kronice. “A, veste kaj,” odgovori Hugo, “meni se zdi ravno tako dobro, če bi teta plačala 1000 K. To vendar ne bi nič škodovalo.”
“Vi imate prav”, .'^odgovori “rešitelj” in se pri tem odgovoru prikrito zasmejal.
“Denar se rabi vedno.”
* * #
Dan pozneje, Silvestrov dan, je Hugo oblekel galo in se z nedolžnim obrazom, že ob 10 uri zjutraj podal pred obličje tete. — Ko ji je “lepo poljubil roko”, se je mirno spustil v naslonjač in teti “priznal”, da je dolžan 1000 kron, človeku, ki je neusmiljen in ki jo danes obišče, ker ve, da mu je edina sorodnica v tem mestu in tudi upa, da denar dobi; drugače pride stvar pred sodišče. Tisto o ponareditvi očetovega podpisa je pa shranil za naslednika, ker teta je bila že tako preveč “zadeta” in “upeljana v skrivnost. ”
Uro pozneje sva se midva pripeljala pred hišo Hugove bogate tete. Jaz sem ostal pri vratih, ker zmenjeno je bilo, da mi “Uradnik” izroči Hugov denar, pomagaču pa stisnem bankovec za 100 kron.
Po preteku četrt ure, se prikaže “rešitelj” in začne bliskovito marširati do glavne ceste. Na o-brazu mu je sijala blaženost. — Tu je že poklical izvoščka! Pritečem k kočiji in trdo spregovorim. “Imate denar? Vi ga morete vendar meni izročiti . . . Napitnina vam neizostane.”
Kdo pa ste vi gospod? Vas sploh ne poznam! Nisem imel še te časti, z vami občevati: kaj potem govorite o nekem denarju?” In pri tej priči je tudi zaukazal fiakerju, z vso hitrostjo naprej! Tudi z njim je bil gotovo domenjen! Letim, kličem policaja, vse nič ne pomaga kako ga hočem zasledovati?! Vez nervozen sem čakal Hugota, ki ni imel o stvari še nobenega sluha. Po kakih 10 minutah prileti in me povpraša po denarju. Povedal sem mu, kaj se mi je pripetilo.
“To ni mogoče,” kričal je Hugo,” morebiti je to samo majhna šala od gospoda “Uradnika” — ampak pri denarnih zadevah vendar taka šala ne gre; peljem se takoj na policijo in ga primoram, da mi izroči moj denar.”
No, in kaj potem, vprašali smo
vsi naenkrat: sta ga dobila v roke? Ne, nikoli več ga nisva videla v življenju. Ko sva pa prišla od jeze, sramu in zlolbne usode v svojo sobo, nama gospodinja sporoči, da je nek gospod oddal za naju pismo.
Bilo je sledeče vsebine: “Moja mlada gospoda! Sta še tako neumna, da mislita, da denar, katerega si sem pridobil, vama izročim ? O, ne! Sam sem čakal že dolgo, na kakega tepca, ki bi meni pripomogel do liberalne svo-tice. Podajta se v usodo in ne zalezujta me, ker me ne najdeta! Za Silvestrovo večerjo pa “darujem” vsakemu po 50 K.”
Komaj nas je Tone presenečil z pripovestjo, zatuli z vso trimu-lacijo in prešernostjo tovarna za tovarno! Novo leto! Srečno novo’ leto!
K oknu je pa pristopil tovariš Polde in prvič v svojem življenju poslušal, kako se oznanja v deželi prihodnjosti: Novo leto.-----
KAKO STOPA DELAVEC V NOVO LETO.
Piše Peter Kurnik.
Stojimo pred vratmi novega leta. Delavstvo vsega sveta, posebno pa delavstvo Severne A-merike, se ne more hvalisati o darovih, ki jih je prejelo v tekočem letu. Nastane vprašanje, kaj imamo mi, delavci in hlapci tru-sta in kapitala od starega leta? Kaj imamo od našega truda in znoja? Kaj so nam prinesli božični prazniki? Kako smo jih mi obhajali? Na vse to je odgovor lahak. Od vsega letnega dela v rudniku, dela za mulo pretežko, dan za dnem, a to vse se bi še pozabilo, ko bi bili žulji za delo, ki smo ga storili, poplačano. Kdo vživa naš trud? Gotovo nihče drugi, kot kapitalisti. Kako je tisoče slovenskih delavcev obhajalo praznike? Obhajali so jih slabo ; lepo pa družine in otroci kapitalistov. Ne, nikakor ne more imeti delavec srečnega in veselejšega novega leta, če se razmere ne spremene. Dokler bo milione ljudi živelo z roke v usta, peščica ljudi pa se valjala v zlatu m srebru, tako dolgo se bo vsako “novo” leto imenovalo iz dela v čevih ust staro leto, ah boljše rečeno : slabo leto. Od tega leta smo prejeli za naše žulje toliko, da nismo bili v stanu kupiti za deco potrebne zimske obleke, temveč se bodo morali s starimi cunjami zadovoljiti. Še obuvala niso katere očetje (in takih je na milione) kupili za svoje otroke in po snegu bodo mogli hoditi bosi in v šolo brez zajutrka. To vse vkup imenujejo kapitalisti, njih hlapci in cerkveni farizeji vseh veroizpovedovanj: srečno in veselo leto in zopet srečno in veselo novo leto! Koliko pa mi o-kusimo tiste sreče in veselja, ve vsak izmed čitateljev sam. Da nas pa še bolj spominjajo veselja in sreče, okraševajo izložbe in jih polnijo z najboljšimi delikatesami. Hodiš okoli teh oken in vzbudi se ti želja, da bi od tega bogatstva tudi sam kaj imel. Pa saj lahko imaš, samo kupiti ti je potreba in dajo ti radi! In tako se ponavlja v sto drugih rečeh samo v drugačni obliki.
Kapitalist ima pa tvojo kri, tvoje delo in vživa tvoj trud. Nekateri Slovehci se pa že jeze, da se vedno zabavlja čez kapitaliste. Zraven pa še pristavljajo taki čuki, da vse to nič ne pomaga, njih (kapitalistov) mo’či da revni delavci ne bodo nikoli strli in da je že tako, odkar svet obstoji in tako da bo ostalo, namreč, eden da bo imel denar, drugi pa malho. Da, če bi vsi delavci tako mislili, potem, no potem bo še dvestoti-soč let preteklo, dokler se bo .stvar preobrnila, potem bo v resnici še vsako zopetno “novo” leto, v večjem blatu in mizeriji se porodilo.
Vse se viša. Cene živilom se višajo — mezda delavčeva pa pada! Menda za to kličemo veselo leto. Pa se čudimo, da se nam kapitalisti v pest smejejo, ker živijo ob našem delu in z vsakim novim letom raste njih trebušek, blagajna in nesramnost do vsega, kar ne tuli v “višjo” družbo, katere glavni brlog in zalega je v Washingtonu in New Tork-u.
Raje ko si voščujemo novo leto, rajši bi se malo pogovorili, kaj storimo v našo obrambo; kaj bomo volili pri prihodnjih volitvah.
Če hočemo v resnici srečnega in veselega novega leta, potem moramo iti drugo pot, drugače misliti in delati. In tudi če mi svojega truda ne doživimo, glejmo pa le, da se 'bodo naši potomci — proletarci, na nas hvaležno spominjali. Koliko ljudi je ravno ob letošnjih božičnih praznikih zgubilo svoje življenje za ka-pitalizm, za njegov sistem; pri tem samo pomislimo na mesto Chicago, kjer je po krivdi mesnega trusta, bilionarjev, zgubilo 30 požarnobrambovcev svoje življenje pod razvalinami in vsi ti ljudje so bili družinski očetje. In kaj je storilo, pravzaprav, kaj so ukrenili milionarji za svoje žrtve? “Darovali” so vsaki družini po $250, sami so pa okrali mestne davkoplačevalce samo na vodi za letnih $9,000,000! Pri bogovih ! kje je tu pravica! Prokleti sistem! —
Delavec je upravičen do vsega, kar producira, za to je vžil božične praznike pod kapom in zato ga čaka zopet v “novem” letu delo in trud — za druge.
DR. RICHTER’S
CUNARD
Ogrsko - Amerikanska črta
V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRI MOR J E
Velikanski novi parobrodi
CARMANIA s tremi vijaki
Največja ladja s tremi vijaki na vodi. in n^ sestra
CARONIA s dvemi vijaki
Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji.
CD A lUT' ANT A s dvemi vijaki l nova J rnAlltUlTlA 25 čev. dolga 1 od leta > in nosi 18.000 ton.	( 1911. )
CARMANIA Odpluje 7. jan. 18. Feb.
CARONIA odpluje 21. jan.
FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja
Ogrsko-Ameriška pastrežba
iz NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST
Moderne na. dva vijoka ladje.
SAXONIA - - 14.300 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - -	i0.400 tonov
Prve vrste kabina $60, do Neapola $65, do Reke Trst.
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
Reinhold Kroll
Trgovec
i vinom in likerji
na debelo
“GREEN BELL”
naša špecialiteta.
410 Greenfield Ave
Milwaukee, Wls.
Phone: 1547 J.
Phone 3734 L.
GOSTILNA!!! JOHN DOBNIK
300 Reed. St. Milwaukee, Wls.
Biljard na razpolago!!!
o-osTiniiisrjL
J. J. Vodak in sinovi
1825 Loomis St. cor. 18 Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemaniči,
GOSTILNA
Vogal 22. iti Lincoln Street
Proat gorak in mrzel prigrizek v»ak dan.
*3.
LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO
V RAVENSDALE, WASHINGTON
V 8TANOVLJENO
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik; PAVEL KOS, Taylor, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENG, Taylor, Wash.
Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: JOHN SKUPCA, Ravensdale, Wash.
POROTNI ODBOR:
RUDOLF PEČNIK,	FRANK JERAS,
FRANK PUSTOSLEMŠEK.
Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georg-town pri Frank Marcus v prvem nadstropju.
7i\
«
K
Ujemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svorn, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
B'
B
M. Á. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojini domu: od 8.—10. ure predpoludne od I. — 3. ure popoludne in od 6.—3:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.-5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

s


*
9
1
ih d. ih ih ih ih
I 1843
*
*
s
Z
di
di
di
OTTO HORACEK
Diamanti, ure. stenske ure in zlatnina
*
o
0
1
9
*
Blue Island Avenue, Chicago, 111. $
Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in druge zlatnine.
Izdelujoči zlatninar.
S OČI pregledamo lastonj.
I
i
tet*************:****************************-****
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to »e dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl.
Telefon Canal 1439.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
sor. 19. Plačo.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mu ii spil
ovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bolidmo”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anbeuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstna kuhinja. Fina vian in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.inzap. 18-ul.
* krvrvk^AAA -'I
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chioagl je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 200. Večerja s pijačo samo IBo.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOL EK
1870 Blue Island Avcnue
vogal 19. ut.

Gostilna "Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood cest«
to je med Blue Island) ulico in 25 Mladič & Krampats
Angleščina
brez učitelja 1 Slovensko-Angleška. Slovnica. Tolma in Angl. Slov. Slovar stane same $1.00, in je dobiti pri
J. V. KUBELKA
538 W. 145 St.. New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
JOSIP KOMAR
164 Reed St.
MILWAUKEE. WIS.
GOSTILNA
Snažno prenočišče se vedno dobi.
Rojakom tukaj živečim in onim, ki potujejo skozi naše mesto se priporočam.
Telephone South 34S7.
Slovenska Svobod misel. Podp. Zveza
USTANOV.
1908
INKORPORINA
1909
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2346 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISHEK, podpredsednik, B«x 2)27 Nofcomis, LU.
/OSIP ÜVANÈEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, lil.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111. fVAIN TCATiAiN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI :	f
iOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, Dl. dOS. WERŠČAJ, 1504 S. 57th Ct. Cicero, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, III.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
fVAN MLADIČ!, 2236 Wood St., Chicago, ni.
IVAN GESHELL, 2470 Blue Island Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Bulknian, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. B. J. DVORSKY, 1800 Fisik St., Chicago, HI.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati «a tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denarna pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1 Chicago, 111.: M. V. Konda, preds., 1518 W. 20th St., Victor S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; Ivan Gesel, blag., 2470 Blue Island Ave. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 2 v Claridge, Pa.; Ivan Mlakar, ¡predls., Box 68; Ivian Batič, taj., Box 487; Lovrenc Storm, blag., Box 434. — Seje 2. nedeljo^ v mesecu.
Št. 3 v Depue, 111.: Josip Omerza, preds.; Dan Badovinac, taj.; A. Kuhar, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:
Jos. Plaveč, preds., Box 644; Fr. Kutchar, taj., Box —; Ig. Potočnik, blag., Box —. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5 Darragh, Pa.: Jos. Nose, preds, Box —; Hermenie; Martin Brunet, taj., Box 163, Arona; J. Hauptman, blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6 Winterquarters, Utah: V. Orač, preds., Box 71; Mihael Krstnik, taj.. Box 44; Ivan Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: Vinc. Huter, preds., Mike Rajer, taj., Box 117; Andy Štih, blag., Box 81. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 8 v McGuire^ Colo.: Jakob Frelih, preds.; Frank Bregač, taj. Box 4; Jakob Hribar, blag., Box 72. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 Leadville, Colo.: Jos. La-mich, preds., Box 972; Ludvik Slak, taj., Box 972; Anton Gor-šič, 'blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10 Moon Run, Pa.: Viktor Butije, preds., Box 271; Fr. Čuk, taj., Box 262; Fr. Ambrožič, blag., Box 275. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11 v Staunton, Ul.:	Ivan
Maček, pred., Box 667; Anton Ausec, taj., Box 158; Ivan Spudič, blag., Box 2, Sawyerville, 111. —
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 12 v Sublet, Wyo.:	Ivan
Jamšek, pred., Box 126; Ivan Kolar, taj., Box 64; Franc Petač, blag., Box 97. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 13 Witt, 111.: D. Samuškar, preds., Box 151; Ivan Supančič, taj., Box 633; Matt Volovšek, blag., Box 418. — Seja 1. nedeljo
v mesecu.
Št. 14 v Yale, Kans.: Anton
Rupar, predls., Box 65; Josip A-lič, taj., R. R. No. 8, Pittsburg, Kans.; Frane Šetina, blag, Box 127, Yale, Kans. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 15 v Granville, 111.: Jakob Cesar, predls., Box 168; Peter Tomšič, taj., Box 14; Ivan Papeš, blag., Box 171. — Seja 1. nedeljo
v mesecu.
Št. 16 v Clinton, Ind.:	Paul
Gregorič, predsednik, Box 343; Frank Mrak. tajnik, 'Box 73; Rudolf Cesar, blagajnik, Box 412.
—	Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 17 Aurora, Minn.:	Ivan
Rožanc, preds., Box 148; Franc Mahnič, taj., Box 264; Fr. Ber-
nik, blag. Box 148. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18 v Girard, Ohio: Matij«
Leskovec, preds., Box 372; Ivan Škof, tajnik, Box 11; Ivan Leskovec, blag., Box 428. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19 v So. Chicago, H.: Jakob Tis'o'1, preds., 11353 Fulton Ave.; William Rus, taj., 11316 Fulton Ave.; Ivan Levstik, blag., 11262 Stephenson Ave. Visi v Pullman, 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20 v Cleveland, O.: August Kužnik, preds., 8323 Connecticut ave. S. E.; Jernej Urbas, tajnik, 982 East 67th Str.; Valentin Kandoni, blag., 6305 Glass Ave. — Seija 1. nedleljo v mesecu, v Knavsov! mali dvorani.
Št. 21 v Naylor, Mo.: Ivan Zime rman, preds. ; Franc Levar, taj., Box 128 ; Valentin Dobnikar, blaig., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Pušnar, predls., 725 N. War-man ave. ; Franc Hruban, taj., 721 Ketcbman st. ; Louis Bučar, blag., 71-1 N. Warman ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu, ob 2 uri popoldne v g. -Pesefat dvorani na 717 N. Warman ave.
Št. 24 Milwaukee, Wis.: Ivan Kalan, preds., 341 — 6th St. ; Ferd. Glojek, taj., 477 Virginia St. ; Pavel Ocvirk, blag., 383 Park St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 25 Reading, Pa.: Ivan Starešinič, preds., 143 N. River St.; Jos. Filak, taj., 428 Tulpehorken St. Ivan Košmerl, blag., 430 Tulpehorken St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26 v Collinwood, O.: Ivan
Potočar, preds., 5624 Elsinor st.; Ivan Aljančič, taj., 6321 Arcade st. ; Jos. Kunčič, blag. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 v Forest City, Pa-: Jakob Trček, preds., Box 406; Fran Leben, taj., Box 419 ; Ivan Šume, blag., Box 233. — -Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 28 v Madison, 111.: Anton Pleše, preds., Box 14; Emil Tof-fant, tajnik, Box 183. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29 v Taylor, Wash.: Mihael Skerbine, preds., Box 7 ; John Zavolovšek, taj., Box 17 ; Ignac Pugel, blag., Box 7. — Seja 2. nedeljo1 v mesecu.
Št 30 Bishop, Pa.: Ivan Mur-
gel, preds., Box 8; Ig. Vidmar, taj., Box 8; Andy Renko, blag., Box 13. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 31 v Farmington, W. Va.:
■Jos. Jurai oh, preds., Box 21 ; Ivan Kubin, taj., Box 218; Jos. Probič, blag., Box 218. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32 v Wenona, 111.:	Alojz
Krakar, preds. ; Frane Ambroš, taj., P. O. Box 208; Alojz Jaklič, blaj., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, 111.: Franc Plazzotta, preds., Box 148; Franc Deželak, taj., Box 81; Albert Švajger, blag., Box 148. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34 Oregon City, Oreg.: Peter Kurnik, preds., Box 155; Ivan Kurnik, taj., Box 155; Fr. Sajovic, blag., 131 — 18. and Main st.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35 v Frankhn, Kans.: Alois Korošeč, predsednik, Girard, R. R. No. 4; Ivan Zager, taj., R. R. No. 4., Girard, Box 89, Crawford, Kans.; Anton Šraj, blagajnik, Franklin. Box 3, Crawford, Kan.
—	Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 v Springfield, lil.: Martin Pekol, preds., 715 N. 14. st.; A. Pekol, taj., 1717 E. Edwards st.; Jos. Grobelnik, blag., 1031 S. 15. st. — Seja 3. nedeljo v mesecu
Št. 37 Lowber, Pa.: Ivan Ferjan, preds.; Martin Škoda, taj., Box 82; Ivan Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38 v Jenny Lind, Ark. Mihael Mrak, predsednik; Ivan Špelin, tajnik, R. No. 3, Box 139, Ft. Smith, Ark.; Ivan Belle, blag. Fort Smith, Arkansas R. No. 3. Box 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39 v Agular, Colo.: Franc Požrl, preds., Box 203; Matija Lukežič, taj., Box 15, Broadhead; Josip Morgls Mag., Box 47. — -Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 40 v Salida, Colo.:	Alojz
Novačič, preds., Box 641; Franc Miklič, taj., Box 291; Matija Ma-uc, blag., Box 641. — Seja 17. dne v mesecu.
Št. 41 v Ambridge, Pa.: Frane Tomažič, preds., Box 141; Fred. Ogullin, taj., Box 70 Ambridge, Pa.; Andrej Unetič, blag., Box 263, Ambridge, Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 v Red Lodge, Mont.: Anton Božič, preds., Box 32; Anton Kancliarič, taj., Box 32; Dragotin Grenko, Mag., Box 32. —- Seja 2. nedeljo v mesecu.
Gt. 43 v High Bridge, Iowa: Andrej Pelko, predsednik, Madrid. lova; George Rajkovič, taj., H. B. Ia., Madrid, Iowa; Martin Supan, blag* — Seja 3. nedelj v mesecu.
Št. 44 v Virden, Ul.:	Matevž
Stermec, preds.. Box 340, Virden, lil.; Iren Deželak, taj., Box 41, Girard'. 111.; Anton Stopar, blag., Box 231, Virden, 111. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45 Baltic, Mich.: Ivan Prešeren, preds., Box 155; Leo Na-voda, taj., Box 155; Josip Jelen, blag., Box 155. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Calif.: F.
Skubic, preds., 591 Vermont St.; Anton Serjak, taj. in blag. 1492 San Bruno Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 47 v Chicago, 111.: Antonija Lesar, predsednica, 2727 S. 42nd Ct.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1917 S. 43rd Ave.; Marija Marentič, blagajnika, 4508 Ellis Ave.; vse v Chicago. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 48 Breezy Hill., Kans. Štefan Dudaš, preds., R. 2. Box 109, Mulberry; Martin Očko, taj., R. 2. Box 109, Mulberry; Franc Šetinc, blag., R. 2. Box 100 Mulberry. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Winterquarters, Utah.:
Antonia Orač, preds., Box 71; Antonija Trink, taj., Box 84; Marija Škrinar, blag., Box 42. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50 Milwaukee, Wis.: Marija Ocvirk, preds., 383 Park St.; Frančiška Žovle, taj., 594 Washington St.; Ana Bergant, blagaj-nica, 257 — lth ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51 v Ravensdale, Wash.: Paul Koss, preds., Box 10; Franc Maurič, taj.. Box 1; Ivan Arko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Math Batič, taj., Box 299; Frane Burnik, blag., Box 563. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 57 v Barton, Ohio; Franc Leustek, preds.; Alojz Barnet, taj., Box 30; Franc Coran, blag.. Box 50. — Seja 1. nedeljo v me-sa-cu.
Št. 58 v Greenland, Mich.: Josip Pintar, preds., Josip Kreker, taj., Box 164; Jakob Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59 v Conemaugh, Pa.: Franc Dremelj, preds., Box 73; Ignac Travnik, taj., Box 275; Frank Perko, blag., Box 101. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 60 v Pueblo, Colo.: Martin Kočevar, pred., 1219 Eiler ave.; Anton Stražišar, taj., 1317 E. A-briendo ave.; Geo. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern ave. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 61 Barberton, Ohio: Anton Siginont, preds., 176 Center St.; Rudolf Puželj, taj., 166 Huston St.; Ivan Primc, blag., 432 St. Bolivar Rd. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št 62 v Lorain, Ohio:	Jurij
Petkovšek, preds., 1605 E. 29. st.; Fr. Ziherl, taj., 1641 E. 29. st.; I-van Zallar, blag., 1708 E. 28. St. Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 63 v Sheboygan, Wis.: Josip Možina, preds., 412 New York ave.; Jos. Malar, taj., 720 George ave.; Franc Barbuč, blag., 827 New Jersey ave. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 64 v St. Michael, Pa.: Nick Zvonarič, preds., Box 122; Ivan Tekavec, taj., Box 46; Iv. Štritof, blag., Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onnalinda, Pa.: Ivan Zalar, preds., Box 2; Gašper Zorc, taj., Box 4; Josip Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 v Superior, Wyo : Karol Perušek, preds., Box 48; Franc Kresovič, taj., Box 284; Josip Kolman, blag., Box 223. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 v Johnston City, Ul.: Iv. Pleše, preds., Box 561; Matija Je-lenčič, taj., Box 489; Blaž Mance, blag., Box 461. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 69 v Brewster, Ohio: Matija Golob, preds., 210 E. Walnut st.; Massillon, O.; Franc Rajer, taj., 248 E. Walnut st. Massillon; Mihael Strah, blag., Brewster — Seja 3. nedeljo'v mesecu.
Št. 70 v Dunlo, Pa.:	Anton
Krajne, preds., Box 105; Alojz Sterle, taj., Box 12; Ivan DoJez, blag., Box 161. — Seja 2. nodel.jo v mesecu.
Št. 71 v Marianna, Pa.: Josip Milanič, preds., Box 251; Mihael Čebašek, taj., Box 428; Ivan Sever, blag., Box 226. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Hillsboro, 111.:	Marko
Radič, preds., Box 301; Jurij Bo-gojevie, taj., Box 431; Ivan Krehn, blag., Tailer Spring Box ? — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Najgloboikejši rudnik v Ameriki je zlat rudnik Kennedy v Jackson, Cal., kateri meri od viha do.tol 3,450 čevljev. Globoke-ji zlati rudniki od tega so: Bendi-go v Avstraliji in Rana v južni Afriki. Najglobji rudnik na svetu danes pa je Tamarack št. 3, v bližini mesto Houghton, Mich., ki meri 5,253 čevljev, manjka mu samo 27 čevljev do ene milje. — Rudo kop št. 5 iste družbe meri 5,089 čevljev globočine. Za tenu pride rudnik Red Jacket, Calu-met-Heclad ružbe istotam, s globočino 4,920 čevljev.
KËiau
Slovensko Zdraviščei
v NEW YOHKU
glavni zdravnik in ravnatelj
m
mm
Br.J. E. THOMPSON aiR a
BESNICA Neovrgljiva RESNICA
JE
DA JE Dr. THOMPSON NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
IN IMA POPOLNU ZMOŽNOST IN IZKUŠE- | NOST V ZDRAVLJENJU VSIH BOLEZNI.
ROJAKI:	Nedajte se toraj nadalje motiti od kakih sumlji-
vih zdravnikov, temveč idite ali pišite v slučaju bolezni edino le na Dr. Thompsona, kjer bodete sigurno najbolše ;
postreženi in vmalem nnnolnoma ozdravljeni.
)
Pisma pišite v materinskom jeziku ter ih naslavljajte edino le na sledeči naslov :
“SLOVENSKO ZDRAVIŠČE”
Dr. d. E. THOMPSON
342 West 27th St.	New York, N. Y.
Uradne ure so: Ob delavnikih od i do 4 ure popol, V nedeljo od 11 do 2 ure popoludan.

ATLAS BREWING CO.
■luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
TJ
LAQER j MAGNET ~T
GRANAT
1
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
E
Pustite si napraviti svojo obleko po meri, kar je končno še najceneje, sosebno ako vam ga naredi po meri
CHAS. TYL
popularni krojač
1945 So. Halsted Street, Chicago, Illinois
Ravno nasproti 20. ceste.
ČESKO-ŠLOVAESKA BANKA
966-68-70 West 18. Street
—¡^—■CHICAGO, ILL -——■
Mi prodajamo prekomorske vozne listke za vse kraje sveta ib obratno. Pošiljamo denar v domovino točno, brzo in ceno, kakor tudi na mestno hranilnico ljubljansko. Izdelujemo vse v notarsko področje spadajoče stvari. Sprejemamo denar na vloge i« shrambo za kar se plača letno samo $3.00.
F. J. SKALA & CO.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
rfNew York v Avstrijo čez Havre Basel.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.......9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedil«
Pristanišče 57 Nirth Ri/er vznožje 15t& St., New York City
Št. 52 v Somerset, Colo.: Karol
Grušovnik, preds., Box 1, Somerset, Colo.; Rudolf Žohar, tajnik, Box 131, Somerset, Colo.; Kajetan Ernožnik, blag., Box 156, Somerset, Colo. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 v La Salle, m.: Valentin Potisek, preds., 1237 — 1st St.; Matevž Hren, taj., 1026 Canal st.; Martin Požežnfk, blag. 28 Lahar-pe st. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54 v Ely, Minn.:	Martin
Grahek, preds., Box 478; Ivan Kardel, taj., Box 391; Ivan Tekavec, blag., Box 391. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 55 v Broughton, Pa.: Ivan Reven, preds., Box 51; Jovan Kastelic, taj., Box 185; Ivan Žitnik, blag., Box 186. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:
Anton Novak, I. predls., Box 253;
Dela čez glavo.
Krasen stenski koledar za leto 1911 je izdan od Jos. Triner-ja, znanega izdelovatelja Trinerjeve-ga ameriškega zdravilnega grenkega vina. Slike na koledarju tudi kažejo poslopje Trinerjeve tovarne in sicer od hrama do uradov in izdelovalnice zdravil. Posebno v zadnjem času je vsak oddelek jako obložen z naročili.
Koledar je litografiran v več barvah in ga dobi, kdcr pošlje lOc v znamkah na naslov:	Jos.
Triner 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 18. Place*
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURIC1? W. KOŽMTNSKI, glavni zastopnikza zapod, na 71 Dearborn St. Chicago, lil.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, lil.
i Pijte najboljše pivo
„.......
m
«s
l Peter Schoenhoffen Brewing Co.
«a
ï(î	PHONE: CANAL 9
W-----------------
CHICAGO ILL.
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ____________________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
--------------in velja —-----------------
CA AMERIKO:
Za celo leto..................
za pol leta................$1.00
S A EVROPO:
Za celo leto...............$2.50
za pol leta................$1.25
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1918 WEST 20th St., CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike 4a nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Itari naslov.
Najnovejša naprava Milwau-ške mestne uprave so, municipal-ni koncerti.
Vse oči so danes obrnjene na Chicago, kjer se bije ljut boj za obstanek krojačev.
Še eno božično darilo za uboge: znižane cene ljudem, ki se vozijo v Pullmanovih vozovih.
Da postanejo dnevi sedaj krajši je tolažilno, da bi se pa kurivo podaljšalo je pa nemogoče.
Prišel bo dan, ko se bo otrok smejal revoluciji v Zed. državah. Mogoče je ta otrok že rojen. Kdo ve?
Miss Irene Sherman se je pred kratkem v Newport poročila v poročni obleki, za katero je dala $60,000.
To je prosta dežela. K vsem mogočim stvarem spada tudi preveliko število kandidatov za županski stolec našega mesta. — Who’s next?
Že dolgo je znano, da reveži nimajo nobene pravice do posesti bogatinov. Mi pa pravimo, da bogatini bi nesmeli nobene pravice imeti do posesti revnih.
“Kralj” Manuel se je svojim “pravicam” za portugalski prestol za nedoločen čas odpovedal. To je nek^ij najpametnejšega, kar mu moremo mi za novo leto voščiti.’
John C. Doyle, se je, ker ni mogel dela dobiti postavil na železniški tir z odprtim dežnikom v roki, da bi tako svojim očem svoj lastni umor zakril. Vlak je pridrdral in ga zmljel na kose.
V	'deželi New Jersey so našli noge velikanskega reptila, kateri je v ondotni deželi delal škodo pred milioni leti. Če je pa toliko škodo povzročil kot sedanji trust v ravno tisti deželi, je vprašanje.
Socialisti so to leto izvolili e-nega kongresmana v državno zbornico v Washington!!, in večje število deželnih poslancev v razne deželne legislature še večje število pa v razna mestna starešinstva. Watch them grow!
Šest ur tovarnišnega dela in dve uri šolskega pouka. To pa ni usoda otrok v kaki Pennsyl-vanji ali Rusiji, temveč v “najbolj” mora.lični deželi na svetu —- na Angleškem, kjer hiša brez krščanskih čednosti ne eksistira .. .
V	New Torku je na policiji iz-
javil sedemnajst letni mladenič, da je “ljubezen” le hipno osla-benje možgan in jo je primerjal klofuti. Svet se lahko veseli, da je že mladina tako daleč, toda bati se je, da ne bo ravno ta mladenič še na možganih večkrat bolan!	. ^
v —’	—T~'73
Neznosne razmere so pognale nad 40 tisoč Nemcev, Poljakov, Čehov, Židov in drugih na ulice, kjer gledajo sedaj v obraz revščini, boleznim in smrti raje nego se povrnili pod kolesa kapitalističnega mlina, ki je dovolj grozna, da mora vsak meščan se sramovati takega pritiska ter vsklikniti z A. Lincolnom: “Čudno, da se dobijo ljudje, ki prosijo boga pravičnika naj jim pomaga izruvati kruh bližnjemu v potu njegovega obraza.
OB ZAKLJUČKU DEVETEGA LETA
Cenjenim naročnikom in prijateljem!
Še eno številko Glas Svobode in deveti letnik lista je končan. Koliko boja, koliko žrtve, koliko samozatajevanja od upravništva in uredništva.
List Glas Svobode bi moral po današnjih razmerah imeti 5000 naročnikov. — Pa jih še nimamo. Posebno po večjih industrijskih krajih, se prav nič ne brigajo ne delavci sami, ne organizatorji za potrebnejšo agitacijo Glas Svobode. Tudi dobro! Toda brez na-obrazbe brez aktivnosti ni napredka, ni nobene gotovosti za dosego kakršnihkoli ciljev.
Mi gremo naprej!
Glas Svobode ima jako obširno nalogo. Kar je bilo priobčenega še v listu, je bilo vse splošne vrednosti. In ker je pri naših ljudeh šele treba vzbujati zanimanje, za vsako stvar, in ker se to zanimanje lažje vzbudi, če se pokaže tudi delo, smo vedno pisali le to, kar se tiče nas samih, nas slovenskih delavcev v deželi trustov in kapitalističnih piratov. V deželi, kjer delavstvo še ni prišlo do svojih pravic, ki mu gre.jo po vseh božjih in naravnih zakonih.
Uprava in uredništvo Glas Svobode si je vzelo pa še večjo nalogo za naprej. Ne zadošča samo, da priobčujemo socialne in izobraževalne članke in podatke o svetu; na tehnico moramo prinesti vsak važnejši dogodek našega javnega življenja in delovanja, napredka in nazadnjaštva v Ameriki. Nasproti vsemu temu hočemo stati nepristranski in vedno zastopati pravico in resničnost in se ravnati po izreku: za ljudske pravice —■ proti vsemu slabemu.
M e ro d a j e n pa nam bo v bodoče isti program, kakor smo ga očrtali v svoji prvi številki.
Treba nam bo mnogo delati, da zbudimo zmisel za pravi napredek! Naša naloga je in bo: da bičamo neznosne delavske razmere; da udrihamo in pokažemo slovenskemu delavcu, kaj m koliko ima pričakovati od cerkvenih farizejev in drugih voditeljev. Zastaviti hočemo svoje pero in moč, da vam sužnjem naše družbe pokažemo pot, kako se o-tresti robstva in duševnega siromaštva, da vam pokažemo pot, kako se mora samostojno živeti in dovesti vaše delo vam v korist in ki bo vredno vašega človeškega dostojanstva!
To nam bode pa tem lažje, ko se desetina sotrudnikov in agitatorjev pomnoži in tudi vi zastavite svoje moči za nas.
V	boj, v deseto leto gremo pomlajeni, energičnejši, zrelejši in pogumnejši, ker naša vojska se širi!
Gojili bomo tudi v naprej poljudno znanstvo; na temelju ljudske socialne izobrazbe in za-jedno modernizovali in poklicali ljudi v dobo, katero spadajo! — Hočemo, da tudi slovenski delavec postane človek, ki se bo zavedal, kaj sme in razume soditi dobro od slabega in se odpovedal hlapčevstvu in laži in hinavščini.
Služiti in delovati torej hočemo v prvi vrsti za delavstvo. Našim sovražnikom pokažemo, da smo jim kos. Kako pa je to, da ravno list Glas Svobode najbolj peče tiste prave “ljudske” vodnike in mešetarje? Zato, ker oni se boje resnice, ker pobijamo fraze in pobijamo tisto “pravo vero”!
Tako smo očrtali v kratkih potezah svoj delavni program za prihodnje leto.
V	vrsto, ki mislite in čutite z nami! Na delo! In komur je na tem, da zmagamo, naj nam poda roko!
Glas Svobode Co.
Claridge, Pa.
Glas Svobode:—
Cenjeni: — Potrjujemo Vam sprejem svote $2.00 katero ste poslali našemu družtvu št. 2 S. S. P. Z. kot pomoč štrajkarjem, in se Vam tudi v imenu istega srčno zahvaljujemo.
John Mlakar, John Batich.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO!
SOVRAŽI IN OBREKUJ NAŠO SVETO RIMSKO KATOLIŠKO CERKEV...
Čuden naslov in še bolj čudna povest. Ko se človek ozira po tem božjem svetu in vidi, kaj vse se je že naredilo z umom ljudi, se popravici lahko čudi, kako smo vendar tako daleč prišli. — Kedaj so pisatelji in drugi delavci na dušnem polju izobrazili vendar toliko ljudi. Kako gre svet naprej, če pomislimo, da je v Ameriki 30 milionov ljudi, ki ne hodi v nobeno cerkev, nikoli k “obhajilu, spovedi ali birmi”. Da je samo v Ameriki 30 milionov ljudij, ki se ne meni za čr-nosukneže in še manj za njihove “božje besede”. Da je 30 milionov ljudi samo v Ameriki, ki ne pripozna nobenega nad seboj, ki ne potrebuje cerkve in pridigo-vanja, ki se smeje vsem strahom in “večnemu pogubljenju” in drugim izmišljotinam! In teh 30 milionov ljudi je na najboljši gmotni in duševni stopnji!
Koliko odstotkov ameriških Slovencev pa smemo prištevati temu številu. Koliko Slovencev je v domovini neodvisnosti ki lahko ‘shajajo’ brez cerkve? Število je majhno in se tudi širi po malem; v naše zadovoljstvo pa smemo zatrditi, da se širi “nova vera” med Slovenci, ne morebiti za voljo tega, ker jih je čtivo ali časopisje “preobrnilo”, ne! ampak “odpadajo”, ker so doživeli sami lastne skušnje, kako ta lumparija žanje najboljše, sadje med narodom!
Seveda, nekaterim se prične svitati prej, nekaterim pozneje. S “silo” kakor pravijo, pri Kranjcih ne odpraviš nič! Ni dolgo, kar smo govorili s starcem ki je povedal dovolj jasno sledečo epizodo iz svojega življenja. Star sem 70 let. Z 21 letom sem začel voliti. Volil sem 30 let republikanski tiket, 20 let demo-kraški tiket in če mi bog da živeti še kaj let — volil bom v naprej, socialistični tiket; kaj hočete, človek se vedno spreminja, se mora, če hoče živeti prav! Priprosto povedano, a mnogo rečeno, pomenljivo posebno za nas mali slovenski rod.
Človek se mora vedno še kaj več naučiti kot že zna in če se še tako uči, vseh resnic ne dožene. Med Slovenci v Ameriki pa je še osemdeset odstotkov ljudi, ki se nočejo nič več naučiti, ki jim za “kramp in lopato” že zadostuje prejeto darilo svetega duha in zadnja nedeljska pridiga popa, če jo pa že ni slišal sam v cerkvi, mu jo pa prinese z debelimi črkami vsak teden natiskano slovenski tednih, ki nam je pred časom zapisal zraven pridige še to-le v spomin: “Ker je list najstarejši slov. list v Ameriki. Čast in dika slovenskega časnikarstva v Ameriki! Drugič: je odpočetka do danes zvest svojim načelom; tretjič, v enem mesecu napiše A-merikanski Slovenec več nabožnih in verskih člankov kot vsi drugi ameriški časopisi s k u p aj ! Četrtič:	Se je vedno
trudil za ohranitev slovenskega jezika in za ohranitev sv. rimsko katoliške cerkve.; “Moderni” a-meriški Slovenci šo pa mnenja, da se bodo naši otroci od rudečih sokolskih srajc naučili slovenskega jezika im da jih bo mogočno sokolsko pero naučilo, kako se moli “očenaš”. Denar se pa pošilja v stari kraj in s tem je slovenski jezik v Ameriki že rešen!
Petič: Izpustimo.
Šestič:	Ker prinaša vse naj-
važnejše novice cglega sveta, za vsestranski pouk, in ker ima največ — najboljših dopisnikov.
Sedmič: Je list, ki piše najlepšo slovenščino. Sram nas je, ko beremo druge ameriške slov. časopise, katerih jezik spada na “jarmanski plač” v Ljubljani!
Osmič: Amerikanski Slovenec je najceneji list, M ne dela za profit, temveč za razširjevanje krščanskih načel, za izobrazbo našega naroda! Amerikanski Slovenec — čast ti v vsakem oziru! Geslo:	Dokler se bo v Ameriki
molil “očenaš” v slovenskem jeziku, toliko časa bo t a list zastopal poštene katoliške Slovence !!
To so besede! Tu je trošta za mile katoliške Slovence! Tu se list potega za tiste ki ga drže: za slovenske delavce, kateri tako krvavo plačujejo Petrov novčič in katerim obljublja ta najboljši in najbolj rimski časopis
povračilo “na onem svetu!” Ne' čudimo se torej, da je med nami še osemdeset odstotkov ljudi, ki se drže “načel” popov iz Jolieta!
Tu naj pa tudi malo pokažemo, kako goje za mir in “zveličanje duše” slovenskega trpina. Uprava Glas Svobode je poslala nad stotim rojakom list na ogled, z željo, da se ga naroče pred novim letom. Mnogo jih se je naročilo in list pohvalilo in vrglo “katoliške” časopise, ki za “profit” ne delajo, od sebe!
Dobili smo pa tudi več pisem iz različnih dežela Amerike, a vse slovenska, sledeče vsebine : Jaz, ta in ta, sem vaš list prejel in se mi je še nekaj dopadel. Pokazal sem ga tudi našim cerkvenim možem, kateri so name kričali in mi povedali, da ga naj nazaj pošljem, ker to ni katoliški list, ker ta list, (Glas Svobode) našo sveto rimsko katoliško cerkev sovraži in obrekuje in meni je pre povedano brati brezverski list . . .
O vi vsi ljudje teme! Kedaj se boste v resnici rodili sebi v ponos in drugim v veselje? Kedaj boste vrgli rimsko krinko raz o-braza in mislili slovensko? Kedaj boste spregledali vsi vi, ki se še v tem letu potegujete za svoje sovražnike, ki vam nočejo dati več luči, več resnice in več napredka. Če prav se nas boste še eno leto ogibali, mi vam voščimo, da bi koncem leta 1911 prejeli pisma, kjer odobravate naše delo!
“ZA NOVO LETO.”
Dragi prijatelji in čitatelji “Glas Svobode”! Vsem skupaj veselo novo leto! V dar za novo leto pa sledečo povest:
Neštvilni morilci človeštva so se sestali nekega dne z namenom, da si izvolijo kralja. Krono naj bi dobil oni, ki je pomoril največ zemljanov.
Mnogo jih je bilo vladeželjnih, in spočetka je bilo malo upanja, da se zbranim posreči njih namen, zakaj nobeden kandidat ni dobil zadostnega števila glasov. Prvi ste bili kolera in kuga, ki ste srdito branili svoje interese. Pa kronične bolezni, kakor jetika in mrzlica, so jima bile nasprotnice. “Jaz”, dejala je jetika, “res ne morim zemljanov v taki množini kakor kolera, a prednost imam vendar, ker delujem sicer tiho, a tem bolj sigurno in povsod. Grobovi, ki sem jih jaz izkopala, so številni kakor zvezde na nebu.”
“A jaz,” trdila je mrzlica, “i-mam še več orožja, da dosežem svoj smoter. Mojim žrtvam se približam tako tiho, da me navadno opazijo šele, ko so popolnoma v moji oblasti. Tudi jaz delujem neutrudljivo od prvega do zadnjega dne v letu ter uničujem vse, majhno in veliko, mlado in staro. Meni torej krono!”
“Ne, krona je moja,” kričal je drug s strašnim obrazom. Poglejte me! Me li poznate? Moji u-spehi so večji nego vaši! Prepono sen sem, da bi tratil čas z ženami in otroki; poteptam jih, ako mi pridejo pod noge! Moje žrtve so cvet zemljanov, mladeniči, korenjaki. V najlepših letih jih uničim, pomorim brez prizanašanja. Jaz sem vojska!”
Oglasili so se še drugi, lakota, nečistost, požrešnost, lenoba, lakomnost; vsi so naštevali svoje zasluge ter zahtevali zase krono.
Volilni boj je bil vedno ljutej-ši, navzoči so se prepirali vsi vprek, hvalili tega in mu pritrjevali, a odločno protestirali proti drugemu. Tu se pojavi med njimi tujec, ki ga nihče ni poznal. Bil je majhne postave in izgle-dal je tako nedolžno, da so se navzoči začudeno vprašali: Kaj hoče ta med nami? — “Gospoda”, izpregovoril je novodošlec. — “stopivši med vas, sem slišal klice: “Živio kolera! živio jetika! živela kuga!” itd. Ti klici so me navdali z radostjo, zakaj veljali so onemu, ki me je poslal med vas. Da, gospoda! Mojemu gospodarju se imate zahvaliti vsaj polovico vaše moči in vaših uspehov. Kako majhno bi bilo število vaših žrtev, ako bi vam jih ne bil pripravil moj gospodar in privedel v naročje. On oslabi telo, da se ne more braniti vaših napadov, otemni um, brusi smrtonosne nože, zastruplja rane, pripravlja vpjsko, podžiga strasti, dela srce trdo in brezčutno.
Ne bom govoril o zmagah, ki jih slavi on sam, brez vaše pomo-
či. In vendar! Moj gospodar je dosegel toliko, da ga njegove žrtve ljubijo! V boju proti vam je treba plačati zdravnika in zdravila, a moj gospodar je plačan od tistih, ki jih pošilja v smrt. Njemu se ni treba skrivati in zavratno napadati svojih žrtev. Ne! Javno bije svoj boj in kliče svojim žrtvam:	Pridite k meni vsi, ki
hočete biti uničeni, osramočeni, okradeni časti, premoženja in zdravja ter spravljeni na groba rob. In človeštvo hiti k njemu v trumah, se pogreza v propad in — plačuje.
A to še ni vse. Ako se mojemu gospodarju posreči, dobiti v o-blast le eno osebo posameznih družin, trpe vsi drugi. Izmučene bedne žene, sestradani, napol nagi otroci so znamenje, da je postal družinski oče žrtev mojega gospodarja. In še več! Ako se moj gospodar polasti očeta, zapadejo mu tudi radi otroci. Vi, gospoda, morite posamezne osebe, moj gospodar pa uničuje cele rodove! Vi uničite telo, a nimate nikake moči nad dušo, moj gospodar pa zapira svojim žrtvam nebo ter široko odpira vrata v večni propad !
Vprašam vas torej:	Ni li on
povzročitelj naj globoke jših, naj-ostudnejših ran, vsled katerih u-mira človeška družba? Njemu krono! ’ ’
Pazno presenečeni so poslušali navzoči, da je to moč, ki tisočkrat prekaša vse, kar so storili oni, in sklenili so: Če je vse to res, govornikov gospodar bodi naš kralj !
Tu nekdo vpraša: “A kdo si ti in kako je ime tvojemu gospodarju?” — “Jaz,” odgovoril je tujec, “se zovem kozarec, in moj gospodar je — alkohol.”
¡Vsi so navdušeno vzkliknili: “Da, on je! Živel alkohol, kralj vseh morilcev!’’
Iz poročila mrtvaške porote nad žrtvami, eksplozije 8. oktobra t. 1. v Starkville, Colo. v pre-mogokopu, ki je lastnina Colo-rado Fuel and Iron Co. in v kateri je našlo 50 delavcev prezgodnjo smrt, posnemamo sledeče: “Eksplozija bi se ne mogla pripetiti, ko bi se premogokop čistilo in zakonito škropilo. Velika zanemarjenost vodstva, je odgovorno za eksplozijo in smrti 50 delavcev, radi navedenih zakonitih določb, ker se ni ravnalo, ter močilo in čistilo rudnika, kakor določajo državni zakoni. Vzrok eksploziji je bila velika množina prahu in zmeti ter vsakovrstne nesnage, ki je tako prišlo v doti-ko z električno žico.
Ker so vsi ubiti bili Evropejci, smo radovedni, kaj bodo storili konzuli vlad — katerih podaniki so radi malomarnosti kapitalističnega boga pobasaj zgubili svoje življenje medtem, ko njih žene in otroci na nje zaman čakajo — nič! Kot še nikdar ničesar storili niso«, posebno ne avstrijski konzul. Kaj se briga Švaba za Slovana. —
Poziv in vabilo.
Slovenci, Hrvati, Srbi mesta Chisholm, Minn., in okolici se na dan Novega leta vabijo na veliko zborovanje Jugoslovanskega političnega kluba.
Zborovanje se začne točno ob 2 uri popoludne v Lovrenc Kova-čevej dvorani.
Ker se imamo pogovoriti mnogo važnih stvari, je dolžnost vseh nas Jugoslovanov, da pridemo na shod.
Dnevni red bo sledeči:
I.	Poročilo odbora za leto 1910.
II.	Volitev novega odbora in druge važne stvari, tičoče se političnega kluba.
Tistemu, ki mu je na srcu naše de lovanje, naj se pozivu odzove. A-meriški Jugoslovani potrebujemo jako politično organizacijo, kot jih imajo drugi narodi.
Kolikor več vas pride, toliko večji uspeh. Pokažimo, da je Slovenec, Hrvat i Srb brat in medsebojen zaveznik v miru in nevihti.	Odbor političnega
kluba v Chisholm, Minn.
Neka mati je imela navado, da je pri najmanjši razposajenosti svojemu sinčku govorila: da ga bo bog kaznoval, če ne bo miren. Deset minut pozneje se sinko zvali po stopnjicah in jokajoč prileti k prestrašeni materi, tožljivo: bog me je vrgel doli po stopnjicah !
Vabilo na veselico,
katero priredi Slovensko svobodomiselno podp. družtvo št. 44 v Virden, 111., dne 31. dec. v Union dvorani.
Vabimo vsa bližnja družtva in vse rojake in rojakinje.
Kdo bo vedno tožen bil, to ne more biti; zato ha veselico kličemo: k nam se pridi veseliti!.
Za dobro godbo in fino pro-strežbo bo skrbljeno.
John Deželak, za veselični odbor.
“Zakaj pa nisi prišel včeraj v šolo, Pepe?”
“Oprostite gospod učitelj, imeli smo krst.”
“Kaj, krst? Jaz sem pa mislil,, da je tvoj oče-^že tri leta v Ameriki ? ’ ’
“Da, ampak on piše večkrat!”" * v
Zadnji čas smo prejeli mnogo naročil na Glas Svobode iz stare domovine. Mnogo Slovencev, posebno tisti, ki so bili že v Ameriki pogrešajo na Slovenskem svobodomiselnega delavskega časopisa, ki se mu ni bati “cenzure” in kjer se lahko prosto vse piše, kar se misli, čuti in ve. To so nam mnogi pripoznali in za božično ali novoletno darilo je primerno in koristno, da se tudi Vr svojega prijatelja ali brata in sorodnika spomnite z naročnino lista Glas Svobode, za staro domovino. Cena s poštnino vred letno $2.50.__________________
KMETIJSKE STVARI.
Še sem živ, čil in zdrav! In,, da se starih običajev držim, izre^ kam vsem rojakom in rojakinjam, iskreni pozdrav, ter Vam voščim ob premembi leta iz srca vsega v obilici kar prištevamo k dobremu.
G.	S. čitam — že odkar list obstoji. Zanimajo me posebno dopisi, ki'prihajajo iz farmarskih o-kolic. Žal le, da so tako redki l Tudi izhajajo le iz peres agentov, kateri, logično, povzdigujejo v deveta nebesa edino svoj delokrog, svojo okolico; vse druge-države in okolice pa preklinjajo
v dno pekla: Tako je zadnji dolgi dopis iz peresa rojaka Grama, vdrihal po Wisconsin, po Michigan, po Florida, po Oklahoma,, sploh po vseh krajih ; le Naylor,. Mo., je ostal rajski vrt, brez vseh napak. Da, še celo sosedna zemlja v Thayer, Mo., je za nič, čeravno dopisnik prizna, da 5 revnih švicarskih Nemcev po poldrugo letnem naseljenju tako čudodelno deluje, da dobe samo za smetano 2000—3000 dolarjev čistega denarja vsaki teden, vzlie,. da so pričeli predlanskim skupno le z 20 kravami. Jaz teh številk ne bom spodbijal; mogoče je Mr. Gram v naglici par niči preveč zapisal; mogoče tudi, da je to tiskovna pomota. (Pa ni! op. ured.)- Dejstvo je, da je to grozna pomota, in, da je med 10 Slovenci 9 tacih Tomažev, kot sem jaz, ki ne verujejo takim in jednakim pripovedkam, kojih mrgoli v omenjenim dopisu. Ko sem bil slušatelj na kmetijskem oddelku minnesotske univerze,, pododdelek živinoreja in mlekarstvo, imel sem priliko videti, koliko mleka, smetane, masla ali sira da najboljša, najslabša ali povprečna krava te ali one pasme. Videl sem, koliko da povprečna krava v Zjedin jenih državah dohodka: in v prid citateljem Glas Svobode moram pribiti, da je trditev v omenjenem dopisu neznansko pretirana. Prav pa ima Gram, da se živinoreja izplača. Sekundiram tudi njegovo poročilo, da je okraj Naylor priporočljiv za naseljenca; pripomnem pa, da je jednakih in boljših, kakor tudi slabejših krajev na izbiro križem Amerike. Steklo bo še mnogo vode po Mississippi-ju predno bo zemlje primanjkova-
lo.	Res pa je. da se zemljišča v splošnem draže, in tudi Jaz priporočam vsakomur: “Če imaš denar, kupi kos zemlje, in postani neodvisen gospodar. To je dolžnost vsakogar napram sebi samemu, in napram ženi in deci, kdor jo ima.”
Mr. Gram pozivi j e za resnične dopise. Da vstrežem njegovi želji moram pojasniti, da bogati far-merji v Wisconsin ne predajo krav radi suše, marveč radi tega, ker hočejo vpeljati čistokrvno Guernsey živino, med tem, ko so imeli dosihmal mešano. Resnica (Dalje na 5. strani.)
t
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Penzijsko
Ustanov. 21. nov. 1909
Incorp.
15. marca 1910.
MA.UINON, PErVNSYLVAPilA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEBiNIEK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK:	Bartol Serjun, Box 6, Arona, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adam silni rg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28.
)	w VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
DRUŽTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds, Fr. Brunet, Box 54, Darragh; Taj. Fr. Čopi, Box 23, Madison; Blag. Fr. Dermota, Box 36, Darragh, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu, v Keyston dvorani.
L}r. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Simončič, Box 88, vsi v Adamsburg, Pa. ■— Seja 3. nedeljo v meseeu.
Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Preds. Henrik Lamut, Box 233; Tajnik John Batich, Box 487; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451; vsi v Claridge, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.:
Preds. A. Celarec, 706 Market st. ; Taj. Ivan Gantar, 604 — lOth st.; Blag. Jos. Cankar, 620 Market st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Noblestown, Pa. : Preds. John Rivée, Box 193 ; Taj. Ignac Nagode, Box 193; Blag. Matija Petrič, Box 1 ; vsi v Noblestown. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash. : Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are-stovnik. Vsi v Rosyln, Wash. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111. : Preds. Alb. Sehweiger, Box 148; tajnik Frank Deželak, Box 81 ; blag. Josip Renko; vsi v Livingston. Seja 2, nedeljo v mesecu.
(Nadaljevanje iz 4 strani.) je tudi, da je Wisconsin prva vseh držav Amerike v mlekarstvu. Povod temu je za krmo rodovitna zemlja in trgi za pridelke, ki so pred durmi, med temi Chicago, Milwaukee, St. Paul, Minneapolis, Duluth, koja velemesta štejejo sama blizu 4 miljo-ne ljudi. V Wisconsin, ob novi progi iSoo železnice, ki teče šele teden dni, odprta je za naseljence zemlja, ki se kosa z najboljšo v Zveznih državah. Edina zapreka je eistenje, in nekaternikom tudi zima, če se sploh te stvari k napakam štejejo. Dobre in temne stvari najdejo se pa povsod; povsod na naši stari Zemlji je dovolj veselja in dovolj solz; dovolj sreče in dovolj gorja. In, če se Mr. Gram spomne, priznal bo, koliko žalosti in tuge prestal je oni slovenski farmer tam v jugovzhodnem Missouri-ju, kojega tisočaki so viseli v hudi nevarnosti pred dobrim letom dni.
Priznal bo v kakošnih skrbeh in sitnostih so bili ondotni Poljaki, da ne bodo ob vse, kar so si priborili v teku let v potu svojega obraza. Naseljevati ljudi je lahka stvar; a drugo je naselni-ke voditi, da dosežejo vspeh. Kot bela vrana je redek agent, koje-mu je mar drugo kot lastni dobiček. In, če so ti lahko pridobljeni dolarji v žepu, potem pa zbogom naselnik — plavaj ali vtom.
Mr. Gram je jako delaven.človek. Delaven kot agent, ne kot l^net, ne kot vodja tamkajšnih naseljencev. Poštenosti mn nikdo ne oporeka, in gotovo bi mož tudi rad videl kaj vspeha in napredka med tamkajšnimi Slovenci v treh letih. Akoravno že ne tako gor o st as en vspeh kot ga vživa onih 5 nemških čudakov po poldrugem letu naseljen j a. A Mr. Gram je bil vzgojen v trgovskem duhu. Poznam ga osebno, odkar je bil pri trgovcu Gechella, v ko-jem času sva tudi skup zapela. In nikdo mu ne bo zameril, če je njegov smoter — business. In kot zemljiški agent on nima časa vkvarjati se s kmetijstvom, o-sredotočiti vse misli v kmetijstvo, kojega se še le uči, in stem pomagati vsem tam prizadetim. Naylor, Mo., treba moža, ki bo vnet za živinorejo in mlekarstvo, moža, ti se je posvetil tem študijam, in kojega princip je žrtvovati se, v svoj prid in v prid vseh prizadetih, tej važni panogi kmetijstva. Slovenske naselbine pa trebnjejo skupnega delovanja, trebajo združenja, in dokler bo Mr. Gram zoper tako delovanje, ne bo denarja v naselbini, ne bo napredka. Vsega-veden ni nikdo, in tudi Mr. Gram
ne, čeravno trdi v dopisu, češ, da ve “kaj se nudi drugje nasel-nikom”. Če bi Mr. Gram malo v svet šel, videl bi prospeh v Oklahomi, kamor drve narodi celo mnogobrojneje kot na skrajni zapad, v Washington in Oregon in Californijo. Videl bi vsekrižem združeno, skupno naseljenje, zadružno delovanje. Videl bi zadružne žitnice, mlekarne, sirarne, trgovine vseh vrst in baž, itd., itd. Videl bi kako se združujejo starejši naselniki v svrho nakupa strojev, potrebščin za življenje, semen, plemenskih živali, v svr-lro prodaje skupnih pridelkov, itd. itd. On ali oni Vaši sosedje, onih 5 Nemcev, ne napredujejo, zato ker so se združili? Pa da. In, Mr. Gram, niste li nič culi o naselbini “Colony Unit No. 1”, vstanovljeni po “The National Farm Home’s Association” blizu Dudley, Stoddard County, Missouri. Saj to so vendar Vam bližnji sosedjel In “Colony Unit No. 2” je tudi tik Vas! Veseli me le to, da ste ti dve naselbini vstanovljeni po skoro istem načrtu kakor sem ga jaz predlagal Slovencem pred dvemi leti, ki se pa žalibog ni vresničil, ker se je zglasila le polovica potrebnih
naselnikov, katerim se je vsak vplačan cent z obrestmi vred vrnil. Druzih združenih naselbin križem Amerike ne bom omenjal; bilo bi preobširno. In tudi mi primanjkuje časa spuščati se v podrobnejo razpravo o delovanju teh modernih in vspešnih naselbin. Opomnem le, da kupijo zemljo skupno, jo razdele, in vsak je svojega kosa popolnoma neodvisen in absoluten gospodar kot če bi kupil kjerkoli kos zemlje sam. Doibiček pa iima, ker je cena zemlji nižja na debelo kot na drobno.
In druga važna stvar je, da pomaga Zvezina vlada pri nakupu zemljišča s strokovnjaki, med tem, ko se za posameznika vlada ne more brigati. Meni so bili od Zvezne vlade na razpolago dani trije strokovnjaki, da preiščejo snovi zemlje kjer bi se naselbina vstanovila, in, da svetujejo več pripravnih kosov v ta namen. — Mr. McDowell, popotni kmetijski učitelj Zjed. držav bil je v mojem stanovanju , osebno dvakrat, in posvetovanje ž njim je bilo vele važno, a žal, brez vspeha. Načrt naselbine je, z malimi popravki, izvanredno hvalil, in čudil se je, da ima tako nepomemben in nepoznan narodič kot smo Slovenci v Ameriki tako hvalevredne načrte. Povedal mi je tudi, da nemerava Zvezna vlada vstanoviti jednake naselbine na irigiranih zemljiščih, zato, da se razvoj kmetskega ljudstva bolj zadružno življenje in družabni osredotoči in ložje doseže. Mi Slovenci smo že iz starega kraja vajeni živeti blizu skup — v vaseh in trgih. Neumestno je toraj, če živi na vsakih par milj po jedna družina med tujci, ali celo v divjini. Skupna naselbina nam pa nudi vse prilike vasi, če že ne mesta. Če vpoštevamo samo šolo, trgovino in pošto, je že to velike važnosti. Življenje naše je prekratko, da bi človek prezrl vgod-nosti družabnega življa — prijateljstva, obratne pomoči in so-čustva med sosedi, med domorodci ! Jaz govorim angleški in nemški; a mati mi je bila Slovenka, in zato se čutim najsrečnejšega med rojaki, in — samoumevno, tudi med našimi brdkimi Slovenkami. In iste čute ima večina naših ljudi, ergo :	skupno naselje
nje naj bo že iz teh ozirov naš cilj, pa bodi si v Missouri, v Wisconsin, Michigan, Oklahoma, 0 regon ali kjerkoli drugje.
Skupno, združeno delovanje i-ma veliko prednosti pred posameznikom na vseh poljih. Vsa se združuje, in 'edino isti kmetje žanjejo sad svojega dela v polne,] meri, ki delajo ko-operativno ali zadružno. Trg vpošteva količino in kakovost. Kakovost pridelka zviša se ložje s pomočjo ko-opera-tivnega posvetovanja kot posamezno. Vsi ljudje vse vedo, in vsak nasvet ima svojo tehtno stvar. In količina? Well, 30 kmetov pridela več krompirja kot je-den; 500 krav da več mleka kot 10 in v tej proporcija je z vsemi pridelki. Kaj hoče posamezni
kmet z mlekom, ki ga dobi od 10 krav in biva daleč od mesta? Porabiti ga mora doma kakor bolje ve in zna. Dvajset tacih kmetov z 200 kravami, če so složni se združi, vstanove mlekarno, in odjemalcev je za surovo maslo in smetano vedno dovolj. Prvi dobi mogoče nekaj indirektno za mleko; drugi dobi pa vsaki mesec denar, precej dolarjev.
In kaj misli Mr. Gram z nakupom “corn huskers, corn shredders, potatoe planters”, in drugih dragih strojev, ki se rabijo le enkrat v letu za nekaj časa na farmici s 40 akri? Kaj misli on o nakupu dragih čistokrvnih žrebcev, bikov, mrjascev? Zamore li borni slovenski začetnik omisliti te prepotrebne stvari, brez kojih je ves boj za napredek dvomljiv in mogoče zastonj ? Zadružno delovanje pokazalo se je povsod vspešno, prineslo je povsod blagor med ljudstvo, in moja želja je, da bi Mr. Gram zavzel drugo stališče, zdpužil tamkajšne kmete, Angleže, Nemce in Slovane, vstanovil mlekarno, skušal u-vesti čistokrvne pasme polagoma, in pritoževati se mu ne bo treba po listih, da tamkajšni Slovenci po 3 letih naseljenja še vedno tarnajo “to bi pa že bilo to” — ne stori se pa nič.
Rojak! na vsak način postani samostojen gospodar. Idi v Missouri, idi v Wisconsin, idi v Michigan, idi k prodaji indijanske zemlje v Oklahomo. Idi v Florido, Texas, Oregon, Washington. Idi kamor hočeš, povsod boš napravil, življenje, če boš mar! iv in u-men gospodar. Povsod le? našel delo, trdo delo. Nikjer te ne čakajo krasne vile, obdane s cvetkami in težko obloženim sadnim drevjem. Nikjer te ne čakajo rumena žitna polja in polni hlevi živine. Vse je prazno, vse je divje; to si misli, ko se napotiš iskati doma. Dobičkanosne farme niso čudodelni stvor nadnaravne sile; sadni vrti ne vzrastejo kar čez noč. Vstrajnost, delo in zmožnost se pa plačajo povsod. Idi na farmo na vsak način, a idi z odprtimi očmi! Glej, da dobiš vrednost za tvoj težko prislužen denar. Ne kupuj zemlje, dokler nisi stal na njej z lastnimi nogami, dokler nisi zrl v njo z lastnimi o-čmi. Zavedaj se, da boš delal za bodočnost, ne za takojšno plačilo.
Imej vedno v spominu: “Največ kar zemlja nudi, je priložnost za delo in vživanje sadu svojega truda.”
Slednjič naj še opomnem, da jaz nisem v nobenem stiku z dopisom v “Glasilu”, kojega Mr. Gram zavrača v Glas Svobode. — Jaz “Glasila” še nikdar videl nisem, tudi ne vem nič o kakem članku. Odgovarjam le dopisu Mr. Grama, in ničesar druzega. Ne mislimo pa <o tein nikogar provocirati, marveč poslužujem se pravice izreči svoje mnenje, kot je tudi Mr. Gram izrekel svoje. Citalci pa naj sodijo sami. Vaš rojak, Viljem Brunschmid Minneapolis, Minn., 23. dec. 1910
Največji čudež današnjega dne. f
Tel grafično pošiljanje denarja v stari kraj za 50 centov.
4
4
4
4* 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4
' saki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri do- 1 šttjan]“ denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denaria tele- 4 grafično v stari kraj.	J e ^
n ,D.e"a'\ie	dan v ^vf0P* nakazan in izplačan a čez 10 do
12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemmk denarja v starem kraju ne plača niti vinarja, kadar prei-me denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa priiem-mka ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
Puskusite lu prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v revi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila.
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
IVAN NEMETH,
BANKIR
Biv. cesarski in kraljevski konsul, agent
457 Washington Street, New York, N. Y
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4

IV času dela in jela, spomni se f |na ne-delo in ne-jelo. ®
Zemlja za kmetije, in kmetije §
^ MISSOURI!	MISSOURI! ^
Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake J« -j, vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 K? dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25—50 dol, 6l J» aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. Kmetije 16—30 dolarjev aker.	Ir«
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos fl zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah (§; enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ft ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko- @7 reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih 4 laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov (¿J zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na ft pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se (§J mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.	ft
| F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. |
AVSTROAMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

mt
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Laura..........4. Jan. 1910
Oceania........II. Jan. 1910
Alice........ 18. Jan. 1911
M. Washington .28. Jan. 1911
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri pjpoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO

JET'
ffiEeeouj/ig
_____ustanovitelj
AKO TRPITE NA :
Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-teljne, hripavost, naduho ali jetiko, srčno napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , maznlje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni d a slov na kar Yam bode poma-gano.
Pošljite 10 centov v znamkah,in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo, Človek njeirnvo življenje in zdravje kapra je v vsakej hiši zelo potrebna.
VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE
sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže Prazno oglaševanje, prazne obljube in samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo iu priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom in samolivalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali.
Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera iie najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnee dokazuje.
Berite te pisma naših rojakov in sodite sami:
V vlečenjem z.-iavii l,!	~
Pred nedavnim časom sem bil popolnoma pobit, duševno in telesi o 'uničen in tudi spolne moči so me že skoro po- 5 polnomazapusti- s le, tako da sem | brez premisleka i okoli blodil in že | na samomor mislil. Ko me je pa. moj prijatelj na-Antony Bartasevich. [ sveIova| na Vas,
-“1
!
sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod s^m jaz bil najtopleje priporočam. Antony Bartasevich.
27 Hutchins Str.. Batavia. N. V.
Moj dragi zdravnik!	\
Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni.
Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in^ me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje prijateljice vejo kje da se ženske bo-
J ulij a Kalman.
lezui in neprilike Toko i udodelmo ozdravijo.
Še enkrat najlepša zahvala in Vam ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalman, 354 E 54 Str , New York.
Spoštovani gospod!
Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo največjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemn in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovanjem
Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y.
Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET
Moj dragi zdravnik!
Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnih slabosti, da ne morem najti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-oje priporočam vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, kateri ga namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem
Mike Polak
358 Helen Str., Mc. Kees Rocka Pa.
w<fH:
Mike Polak.
NEW YORK. N. Y.
Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan Ob nedelja© iu praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.
UUP1SL
Indianapolis, Ind. Cenjeni gosp. urednik: —
Klulbaš št. III. se je oglasil. Tako upam da se oglasi kmalu celo število “klubašev”, kteri smo svoje dni “klub” ustanovili. Cenjeni tovariš se huduje nad predsednikom družtva sv. Jožefa, češ, da je članom prepovedal, udeležiti ise veselice družtva sv. Cirila in Metoda. Veruj mi, tovariš št.
III.,	mož je naredil pametno. On pozna tam tičke, saj je imel marsikateri večer priliko srečavati na stopnicah bivšega predsednika istega družtva na raznih “vizitah”. Kolikor mi poznamo dosedanjega predsednika dr. sv. Jožefa, Antona Gerbajsa, je on odkriti mož, značaj. Dosleden je bil! Svojim družtvenikom je iz gmotnih ozirov prepovedal prirejati veselice za lastno družtvo na Ketchem Str., naj li potem dovoli, da se udeleže “dvoživskega” družtva veselice ravno tam?
Vem, da se bo Tone udeležil vedno veselice, katero bi priredili v Petschaftovi dvorani, ako ga bomo vabili. Mož ima svoja načela, spoštuje pa tudi druge in se veseli z njimi. Prav, rečem še enkrat, je odločil: Ne k veselicam družtva, ki ni tič, ne miš!
Kakor sem že kratko poročal, imeli smo meetingo. Sklenili smo — pa bi se pri zborovanju kmalu tepli — da bomo zidali šolo. Na shodu je P. Bonaventura rekel, da fara silno rase. Verjamemo. (Dokaz že naše družtvo, ki kljub vsemu obrekovanju šteje mesto 22 že 34 elanov v 3 mesecih). Treba je torej šole. Kupili so svet «raven cerkve za $1150.00. Vse lepo. Ako pa že delamo'dolg, bi ga naredili vsaj še malo več'; ako moramo plačevati, plačujmo vse, a vse le toliko, kolikor je prav. Sedaj plačujemo stanovanje še vedno po $15.00 patra minorita, ker je redovnik, bi prav lahko postavili za rnejhen denar stanovanje zraven žagrada, in marsikateri groš bi bil prihranjen nam. —- Da je res P. Bonaventura naš “prijatelj”, kaže njegovo prijateljstvo z angležkim župnikom. Kako je vladalo razmerje med slovenskim župnikom prej m med njim v primeri s sedaj, vemo in vidimo. Naš p. Bonaventura je nas za skledo leče predal. Da si ohrani prijateljstvo Angleža, ki je nas nazival najbolj surovo ljudstvo, odbil je pater od sebe Nemce, ki so precej k naši cerkvi plačevali. Slovenci smo in na to smo ponosni, a ljubši mi je Nemec, kakor Anglež, pristaš ■“Know nothingisma”. — Z Nemci smo bili vedno dobri prijatelji, radi so zahajali k nam, rajši ka-uor k Angležu, kteri nas je leta in leta drl; potem pa enemu druž-tvu v “zahvalo” za ogromni sku-piček pri fari za angleško cerkev, “podaril” fanco za kakih 50 dol. Tako se bijemo sami po zobeh; Nemci so rekli, pa ostanemo tam, kjer smo bili. —
Bil sem pred 10 dnemi v saloo-nu na Ketcham Str. Pa sta dva tam. Pa so še v enem pripovedovali, kakor je Rev. Laurich neumen, da v Celovec gospodom piše, da so “nesramni”. Rekel nisem nič, pa sem si mislil: Se veliko bolj so bili neumni tisti, ki so tega nesramneža vlekli in nosili iz grabna.” —• Nedavno je bil tam v Newburg od nas. Povedal je, da Lavrič nima več toliko lot v Indijani, kakor so govorili, tudi ni več tako masten, kakor je bil. Vse to pa verjamemo, ker prav leti so morali mamka skrbeti za “gospoda”, v zadnjih časih morajo pa za “neveste”.
Naj bo dovolj! Veseli me kot starega klubaša, da “Danica” tako napreduje, in bo še bolj napredovala, ako se bo držala edino le svojih načel. S to željo sklene in želi vsem, posebno pa vam g. urednik, srečno novo leto.
Klubaš II.
P. S. Pozdrav Klubaš I. in III. Dopisi ne bodo škodovali. Če tudi smo “brezverci”, vendar imamo zarentane sedeže (Daničarji), bi radi zvedeli enkrat račun, ko liko se nabere. Par mesecev že nič ne slišimo.
dilu. Morda da so nas zgrešili ali pa pozabili obiskati naš Westmoreland. Ne vem. V kljub temu, so se pa še vseeno našli dobri ljud-ji, kateri so poslali otrokom celo tono “candija” in druzih igrač. Res, da je to hvale vredno. Ali bolje bi bilo, ko bi oni denar o-brnili za druge, bolj potrebne stvari, kakor jestvine in obleko, ker s slaščicami in igračami se nikakor ne more napolniti gladni želodec! Naj si že bode,kakor hoče, storili so to z dobrim namenom,
O izidu volitev premogarjev vam poročam, da dosedanji predsednik 5. okraja U. M. W. of A. ostane še za naprej na krmilu. Predsednik organizacije Lewis je poražen od Whiteja z o-gromno večino. Torej da mi imamo še upanje na našo zmago. A koravno listi nam nasprotnega kalibra trdijo drugače.
V	ostalem pa, kar se tiče ska-bov in druge enake golazni, imamo tudi primerno število. Včasih pride tudi do poboja med njimi in njihovimi varuhi, katere povzroči pijani in siti želodci. Mno go jih pa tudi pobije v rovih kot nočne podgane.
Skabanje Slovencev se še m pripetilo razen dveh slučajev.
To je vse, kar vam zamorem danes poročati. Pričakujem časa, da bi vam mogel poročati enkrat o koncu te žalostne raje v West moreland Co. in upam, da ne bode dolgo do tega.
Želim vsem bralcem Glas Svobode srečno novo leto, brez štraj-kov in drugih delavskih nezgod. G. S. pa mnogo uspeha in novih naročnikov, ob enem pa, da bi kmalo pričel z dvotedensko, izdajo.
V	letu 1911 bodemo pa tudi še pisali. Pozdrav
John Batich.
Claridge, Pa. Cenjeno uredništvo: —
Zopet se oglasim z malim dopisom. Naprej moram poročati po starem, da naš položaj je še vedno slab. “Miklauž” kakor tudi “Christmas” in druge neumnosti ljudstva so letos pustili na ce-
Indianapolis, Ind. Pri zadnji seji dr. Danica št. 22, spadajoče k S. S. P. Z. se je olil sledeči novi odbor za 1. 1911. Predsednikom, J os. Pušnar, 725 N. Warman ave.; podpred. Andrej Uršič, 717 N. AVarman ave.;
1.	tajnikom Maks Kobal, 176 N. Warman ave.; II. tajnik John Markich 716 N. Vrarman ave., blagajnikom, Alojz Bučer, 710 N. Warman ave. V gospodarski odbor : M. Žnideršič, Martin Berlot in John Želko. Vratarjem, John Koren čič. Poslanec, August Du-gar. -Seja družtva se vrši vsako
2.	nedeljo v mesecu, na 717 N.
Warman ave.	Član.
Nevvburg, O.
Novega ni toliko v našem mestu, kot pa smešnega. Tako sem namreč čital v Cl. Am. št. 100 t. 1. novo izvoljene uradnike dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J. Na predsedniški -stolček so postavili lepega Tončka. Gotovo ga je volila večina članov za to, da, če se bo med boleznijo zglasil po par-krat na teden v njegovem saloo-nu. gotov svoje podpore. Nekdanji prvi tajnik J. Š. se je pomaknil v svoji karijeri tako naprej, da je sedaj “tretji” tajnik. Študiram, kakšno opravilo bi imei tretji tajnik pri družtvu, ki šteje komaj 160 članov; vsaj druga družtva ne volijo “tretjega tajnika”. Kar mi pade v glavo, da je pri omenjenem družtvu kakih 25—30 “tretje rednikov”, menihov, kateri morajo biti prevezani z vrvmi, in gotovo: potrebujejo tudi svojega tajnika; zatoraj ima to dr. to ekstravuršt!:	Vse te
stvari je inportiral nekdanji vodja teh žalostnih menihov, sebi pa je omislil rumeni pas, katerega je tudi A. Š. dovoljeno nositi, a samo ob naj večjih slavnostih. Lepo je tudi gledati te čuke, kako telovadijo. Vadijo se pri norišnici, zato menda vsi, z vodjem vred, enako znajo! Tudi bridke sabljice imajo ob skrivljenih bokih in načelnik “ mlade čete” jo s tako fineso suče, da se v prvi vrsti stoječi “fantje” vedno bolj nazaj pomikajo in zadaj stoječim stopajo na prste.
Omenjeni clevelandski list prinaša tudi nove uradnike sv. A-lojzija; zraven pa še pristavlja, da imenovano družtvo dobro napreduje. Moje pero pa ni vstanu napisati dovolj o napredku Alojzija; povem vam le, da so v treh letih pristopili k sv. Lojsku — trije člani. Podporo pa dobi tisti od teh “pravih mož”, ki zgubi nogo ali kak drug viden ud, pa še potem ni revež gotov, če se mu vse izplača. To pa delajo sv. Lojzu na čast, ki je ljubil krščansko pravičnost!
'Veselo novo leto!
Zavedni Newburčan.
Harrisburg, 111.
Glas Svobode: —
V naši naselbini gre z delom srednje. Ker vsi občutimo zimo, smo- se tudi spomnili malo naših zmrzujočih rojakov-štrajkarjev, v Westmoreland okraju. Med tukajšnjimi Slovenci se je nabralo $13.25. Darovalci so sledeči: Po $1 Frank Medele, Mihael Vidic, Martin Ravnik, John Zelene in Josip Mežnarič. Po 50 ct.: Jožef Hvalica, John Stare, Frank Faigell, Anton Pernat, Josip Vidic, Martin Skelej, Alojz Kočevar, John Klanšik, Jakob Potočar, Valentin Kacin, Ferdinand Zelene, Frank Jerič, Frank Bizjak, Valentin Podobnik in Alojz Petrnel. Po 25e: Anton Češnevar in John Kajič.
Vsem darovalcem se izkreno zahvalujeta
Josip Mežnarič in Frank Jerič,
nabiralca.
ŽELODČNE BOLEZNI
Revmatizem
ledvice, Jetra In mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznout, gubitek življenskega soka, sifilis ali zastrupljena kri, nalezena ali podedovana, mpotenca, triper, nočni gubitek, atrofija, striktura, varicocele in vse druge moške spolne bolezni se zamorejo temeljito ozdraviti doma, privatno in z malimi stroški.
Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in kako lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trošiti denar, ne da bi dosegli trajno zdravlje, pišite še danes po to dragoceno knjižico.
50,000 KNJIŽIC ZASTONJ
Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku,
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je: vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak mož, mlad ali star, oženjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni za delo, ta knjižica je za vas vredna stotine dolarjev.
To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil špecijelno samo moške spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika izkušnja pomeni. Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja; ako hočete hitro in korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih žilah; ako hočete biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in trajne živce, izpolnite še danes kupon spodaj in pošljite ga nam.
Kupon za Brezplačno Knjižico.
Zapišite vaše ime in naslov, izrežite in pošljite še danes. Pišite razločno. DR. JOS. L1STER & CO., Au*. 501, 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:—Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno knjižico za može, poštnine prosto.
Ulica in štev. ali Bcx.
. Država.
Rock Springs, Wyo. Uredništvo Glas Svobode: —
Kaj malo se sliši iz naše naselbine. Toda tudi pri nas stopamo za napredkom; tako smo to leto ustanovili svoje podporno druž-stvo in ga priklopili S. S. P. Z. Družtvo je imelo že ob rojstvu mnogo nasprotnikov in jih ima še danes, a kljub vsema tema se lepo razvija. Miklavž mu je dovedel dva nova člana, želim, da bi se tudi tebe, delavski list, kaj spomnil — z novimi predplačniki.	Streljak.
ZGUBA.
Ako ste bledega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število pomnožujočih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih snovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prebavljenje hrane. Simptoni nerednega prebavljenja potem so:
Winter Quarters, Utah. Uredništvo Glas Svobode: —
Kar je našo naselbino zapustil pisač”, rojak Anton Terbovc, se sliši več malo novic iz našega kraja. Zima je tukaj dolga in sedaj ne vidi drugega oko, kot sneg in bele planjave. Mnogo Slovencev iz tukajšnje okolice* je tudi zapustilo novo domovino in se so podali v Slovenijo, kamor* jih je* j,, srce vedno sililo. Da* bi imeli srečno vožnjo!
Z deldm gre* tukaj še precej, vendar pa ne svetujem rojakom sem za delom hoditi, ker je* dosti delavcev. Tudi so živi jenske potrebe jako drage in če* na defo čakaš kaj časa, si kmalu* ob ves prihranek.
To je gotovo moj zardnji dopis letu 1910. Z novim letom, pa želim svobodomiselnem Slovencem še ven napredka!
Frank Drganc.
Marianna, Pa. Glas Svobode: —
Malo se sliši iz naše naselbine. Da imamo kaj več pokazati o napredku za leto 1910, smo vstano-vili svoje podporno družtvo in ga priklopili k S. S. P. Z. v Chicago, 111. Rojaki, ki kaj skrbiste za svojo prihodnjost, ne zamudite lepe prilike in pristopajte družtvu, ker to je vaša dolžnost in ne kak izdatek.
Vsem članom, veselo novo leto Mihael Čebašek.
JOSEPH TEINEB'3
/
REGISTERED
Rmena barva obraza, vedni glavobolj, slab tek, slab duh,
vznemirjenost po jedi zabasanost, in vnetje;
ig
s?

Otinalinda, Pa. Glas Svobode: —
Prosim odpošlite, to-le malo svotico v Westmoreland za štraj-karje* ker doibro vem, da so v velikih stiskah in potrebni podpore.
Darovalci so pa sledeči: Gašper Zore $1, Jos. Zorc 25c, Jos. Modic 25c, Franc Žnidaršič 25c, Jakob Debeve 25c, Andrej Likovič 50c, Franc Zalar 25c, Anton Zalar $1, Andrej Mekina 50c, Jakob Modic 25c, Jos. Modic 25e, Franc Košarnik 25c. Vsega skupaj $5.00.	Gašper Zorc.
Pravkar dotiskan.
Severov Almanah in Zdravo-slovje za Slovence za leto 1911. je pravkar dostikan in dobite ga lahko zastonj, če vprašate lekarnarja in trgovca za zdravila. Poleg navadnih koledarskih strani, zvezdoslovnih preračunov, vremenskih napovedi, praznikov, cerkvenih dni itd., so njegove strani napolnjene z najzanimivejšim in najkoristnejšim pouei-lom za vsakogar. Omislite si iztis sedaj, dokler zaloga ne poide. Če ni lekarne ali trgovca blizu vas, pišite na: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2-16-30)
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
S temi simptoni združene so še druge nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, v kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju,
Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino.
Opozarja se vas, da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila nekoliko spremenila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. Delež si vredite lahko sami. To zdravilo ima prednost pred vsemi drugimi, zato ker:
popolnoma očiste telo ne da bi ga oslabilo.
Ojači vse organe, naredi redno in popolno prebavljenje. Staro, slobo in nečisto kri nadomesti hitro nova, bogata in čista, ki potem deli pripomočke vsem delom telesa.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
IZDELOVATELJ KEMIKALIJ
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, IH.
The KonradSchreierCo.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1405
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči zi pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
7’vt


..	}V	9 - ^sv V» .- ■;•:'• Y t;y: , ■ ’■; -^. .-'/.•••«-• ; f?.- - , *•*
• s - V .;V;.,;?|"^‘: 7- '\'-' ik '•.,«* ■' .’/. . :• ..*. '	' .•".' /’.	•? . .•■ ■•• ‘-
C
RAZNO IN DRUGO J ____________
Pater Maczoch — oče. Iz Čen-stohova poročajo:	V zapora v
Petrikovu je porodila Helena Maczoch, ljubica patra Maczo-cha, znanega čenstohovskega junaka in vdova njegovega brata, katerega je sam umoril. Vedno lepše reči.
Velikanska poneverjenja V
Koliou na Nemškem so aretirali notarja Giintherja, ki je obdolžen velikanskih pone ver j en j. V trenotku, ko so ga aretirali, je izvršil samomor in si pognal krog-1 jo v glavo. Bil je na mestu mrtev. Njegova poneverjenja znašajo približno 700.000 kron. — V Petrogradu je ravnatelj sladkornih tvornie, Saratov, poneveril 1 milijon kron in pobegnil. Policiji se je posrečilo ga izslediti in aretirati.
Baron Schwarz — odide*? —
“Slawiches Tagblatt” poroča iz najzanesljivejših virov, da vloži kranjski deželni predsednik baron Schwarz v najkrajšem času prošnjo za vpokojitev.
Tisočdnevna ura. Angleški u-rar Kutnov je izumil novo uro, ki vzbuja splošno zanimanje v vseh, posebno pa v strokovnih krogih. Nova ura je električna, pri kate-rej žene električni tok neposredno iz petih koles obstoječ mehanizem. Glavno kolo teče na krog-Ijičnem ležišču, katero ima velikost krogljičnega ležišča pri navadnem biciklu. Tok dobiva iz takozvane suhe baterije, ki stane 1 K, in je pritrjena v uri sami. Kolesje porabi tako malo električne moči, da zadostuje ena taka baterija za tisoč dni, ne da bi jo bilo treba obnavljati ali popravljati. Izumitelj ima to uro že tri leta in cel čas jo žene ena sama baterija, in sicer jako redno, točno in zanesljiyo. Ura gre v vsaki legi in jo ne ovira tresenje ali valovanje. Vporabi se jo lahko za železnice, avtomobile, pa-robrode in druga podobna vozila.
Usodna šala V neki gostilni v Rabi je sedel 221etni brivski pomočnik Štefan Raško pri steklenici vina. Skozi okno mu je nekdo v šali zaklical, da je doma u-mrla njegova mati. Raško, ki je svojo mater zelo ljubil, je tekel domov, toda pred obličje mrtve matere si ni upal stopiti. Šel je takoj v svojo sobo, vzel revolver ter se ustrelil.
Revščina na Dunaju. Na Dunaju vlada med nižjimi sloji največje uboštvo. Dočiin si krščan-sko-socijalni magnati polnijo žepe s prisleparjenimi milijoni, u-mira ljudstvo lakote. Ne davno so listi poročali, da je neki ženi umrl otrok v dežju in viharju, ker na krščanskem Dunaju ni mogla dobiti strehe za umirajočega otroka Dne 20. jul. se je dogodil podoben slučaj. Žena nekega delavca je s svojim 4mesečmm bolnim otrokom vnaročju prehodila ves Dunaj, da bi dobila zase in za otroka kako luknjo za stanovanje. Ko je tako blodila semintja, ji je v naročju izdihnil otrok. Otroka je sama kost in koža.
Skrivnostna vrata v župnišču.
Pred nedavnim časom so našli v Rimu, v okraju Anglejskega gradu, neka vrata, ki so vezala nek samostan in neko razupito hišo. Zdaj pa igrajo neka vrata, ki so vezala župnišče in stanovanje neke babice, veliko vlogo v Mozzanici pri Bergamu. Zaradi teh vrat je bil župnik don Giuseppe Ferri že parkrat od škofa Bo-nomellija “a divinis” suspendiran, toda ljubeznjivi župnik je i-mel v Vatikanu mogočne prijatelje, ki so ga vedno zopet rešili. Koncem meseca marca 1909, ko so se vrata najbrže zopet prvikrat odpirala, je škof zopet suspendiral babičinega prijatelja. Nekaj dni na to pa dobi župnik iz Rima pismo, v katerem se mu sporoča, da se je suspenzija zopet preklicala. Nato sklene, zopet brati mašo. Zdaj so se pa župlja-ni uprli. Z žeblji so zabili cerkvena vrata, začeli zvoniti ter ljudstvo skupaj klicati. Ta množica je najprej bombardirala s kamni župnišče, potem je pa iz župnišča zmetala pohištvo. Šele vojaštvo je moglo napraviti red. Oblastva so prijela 47 demonstrantov, med temi 13 žensk, ki se bodo morali izdaj zagovarjati pred sodniki v Bergamo. Sto razbremenilnih prič je, ki z veliko slastjo pripovedujejo razne ljubavne afere,
katere je imel župnik. Pravili so tudi, kako je hodil župnik od hiše do hiše, da si pridobi lepe žene s tem, da je slikal njihove može kot prešestnike. Dolgo časa je tajil, dokler ni izpričal njegov sobrat, da je bilo njegovo življenje več nego nerodno.
Kako so sodili svetniki o ženi. Sv. Bonaventura: Žena je podobna škorpijonu; vedno je pripravljena ugrizniti. — Sv. Janez Zla-toust: Samooblastna kuga je žena; ostra puščica hudičeva. S pomočjo žene je zmagal hudič Adama in s tem napravil, da je izgubil raj. — Sveti Avguštin: Žena ne more niti učiti, niti pričati, ne soditi, najmanj pa ukazovati. Sv. Anton,- Glava zločinov, orožje hudičevo! Ako vidite ženo, mislite si, da ne stoji pred vami človeško bitje, ampak hudič sam. Njen glas je gadovo sikanje. — Sv. Janez iz Damaska: Žena je slab osel, grozen črv, ki prebiva v srcu moža: ona je hči laži, prednja straža pekla, ki je pripravila Adama ob raj. Neukrotljiva Bel-lona, zapriseženi sovražnik miru. — Sv. Krizostom: Kaj drugega je žena kot sovražnica prijateljstva, kazen, pred katero ni mogoče uiti, naravna izkušnjava, nesreča, domača nevarnost, sladko sišeča škoda, zlo prirode, pokrito s krasno barvo. Žena presega moža v vražah, v želji po maščevanju, laži, strasti in nenasitni me-senosti. Tega za človeško dostojanstvo tako nizkega stališča na-pram ženi, cerkev še do danes prav nič ni izpremenila.
Mačka dojnica svojih vnukinj.
V nekem večjem kraju na Dolenjskem je imel nek posestnik 2 mački, mater in hčer, sta živeli v naglepši slogi in zadovoljstvu. — Nenadoma pa se je to prijateljstvo razdrlo in nastal je silen čr-tež med njima. Stara je venomer pihala na mladico in včasi je priletela tudi kaka gorka preko mačjih ušes. Sovraštvo pa se je pričelo onega dne, ko je mladica vrgla na senu tri slepe mladičke. Stara mačka, ki je tudi V senu imela svoj manjši zarod, kar ni mogla videti mladice. Ta pa ne bodi lena, pograbi mladička in ga odnese na sosedov kozolec, ki je gotovo 250 korakov oddaljen, da se izogne vednemu pihanju stare mačke. Kasneje je znosila še ostala mladička na novo domovanje. Ker ni prišla nič domov in je bilo treba preskrbeti hrane, si je upala predaleč na polje. Tam pa jo nekega večera zaloti najemnik lova ter jo brez pomisleka pihne. Zjutraj je našla sosedova d-kla mačko mrtvo v razboru. Vsem se je smilila ker je bila izvrstna levica. Še bolj pa so se smilili mladiči, katere je imela nekje na kozolcu skrite. Tu pa se je zgodilo nekaj posebnega. Stara mačka je postala nemirna ter krenila na sosedov kozolec kjer je našla osirotele mladičke. In umna žival je po svojem nagonu izpre udela, da je treba pomoči gladnim mačicam. Brez obotavljanja je pograbila prvo ter jo zanesla v svoje gnezdo; prvi sta sledili še ostali dve. In tako se je zgodilo, da je stara mačka dojila in izrodila svoje osirotele vnukinje. Slični slučaji se pač redkokdaj dogajajo. —
Odlikovan hrvaški milijonar.
V Buenos Airesu v Južni Ameriki živi Hrvat Nikola Mihanovič, ki si je s svojo podjetnostjo pridobil milijone. Njegova last je veliko trgovinsko brodovje. Nikola Mihanovič je dolga leta o-pravljal posle avstro-ogrskega generalnega konzula v Argenti-niji sedaj pa je prosil, naj se mu odvzame to breme. Cesar je njegovi prošnji ugodil ter mu pri tej priliki podelil plemstvo s predikatom “Dolskidol”.
“Bonifatius-Blatt” piše sledeče: ”0, moj dragi bralec! Zaklinjam te pri živem bogu, pri tvojem Odrešeniku, pri vsi njegovi krvi in pri krvi milijonov mučenikov, ki so toliko pretrpeli za svojo vero, ki bi jo Pili vrsi zgubili, ako bi bili čitali. Ne pre iskuj! Ne čitaj! Vrzi hudičevo delo v ogenj, kjerkoli ga dobiš, da ne porine v ogenj tebe in drugih. Sad je videti lep in prijetno se uživa, toda, to je strašen duševen strup. Koliko je na svetu svinjskih pastirjev, ki napolnjujejo svoj trebuh z izrastki nemoralnosti, ki jim jih nudi nevera, in ki pri tem poginejo vsled duševne lakote. Bili so nekdaj, kakor si ti in žele si zopet tvoje vere. — Glej, da ti kdaj ne posta-
neš to, kar so oni. Nazaj je tako strašno težko! Ne čitaj! Ne čitaj! — in v svoji katoliški veri boš trden ko bomba! ” — Čudno! Pravijo, da je sam Bog ustanovil rimško-katoliško vero, pa jo vsak “protiverski” spis spravi v največ jo nevarnost. Celo “Čuke” so ustanovili v obrambo vere, kakor pravijo. Vsak pameten človek bi pa mislil, da je vsegamo-gočni bog že tako napravil svojo vero, da mu je ne more nobena človeška moč uničiti. Zakaj torej tak strah pred neklerikalnimi spisi?! Bog ne potrebuje niti ter-cijalov niti “čukov”, bo že sam branil svoje delo!
KNJIŽEVNOST.
Prejeli smo “Slovenski Ameri-kanski Koledar” za leto 1911, katerega je izdalo in založilo uredništvo “GLAS NARODA”. Cena mu je 30 centov.
Koledar obsega 128 strani čtiva razne vsebine. Razen letnega časa in oglasov je vsebina Koledarja vseskozi izvrstna; podučlji-vi spisi in humoreska so opremljeni z raznimi slikami, in reči moramo, da je cena 30c zelo nizka.
Cenjenim rojakom priporočamo, da sežejo po koledarju, ker prepričani smo, da jim nebo žal za borih 30 centov.
Naročuje se: Uredništ vo Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y
Za zunaj ne oglase ni odgovorno ne upravništvo in ne uredništvo.
Različnost v zdravilih.
Zdravje Človeka je vredno zlata in je potrebno, da človek vedno zanj skrbi. Je naša dolžnost, da si ga ohranimo, in v slučaju bolezni takoj pokličemo pomoč, da se nam obrne na bolje. Pri sosedih in prijateljih se Vam dajejo razni nasveti, kako ki opomoči. Zasledi skrivnost bolezni; posebno, kje počutite bolečine. V slučaju da Vaša bolezen obstoja v neprebavi in slabih organov, tedaj je edina in najboljša pomoč, Trinerjevo ameriško eliksir-no grenko vino, ki bo pomagalo takim napadam in omejilo bolečino. Rabite ga takoj, ko zgubite tek, ko ste utrujeni, pri slabi prebavi, glavobolu, nervoznosti in revmatizma. "V vseh lekarnah. — Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Lep stenski koledar za leto 1911, če pošljete desetcentno znamko.
Najmodernejši
F0T0GRAFIJSKI
závod v Ameriki
Izdelujemo slike v vseh velikostih.
Pridite k nam!
ZA BOŽIC
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj ra-DARILA svojcem v staro domovino in iz Zedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER Co.
82 Cortlandt St., 6104 St. Clair A ve N. E.
New York, N. Y.	Cleveland, Ohio.
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
ssas'sassüfli* ¡ *jss aaaaaaa#®® a® BaaaaaaaaEa® ^ a
a Severova Z ravila zaključujejo 29. leto svoje koristnosti.
a
a
a a a a a a a a a a a m a a a a a a a
1439 W. 18. c e s ta
nasproti Č. S. A. dvorane.
NEZGODE
se lahko pripete vsak čas in povzročajo mnogo trpljenja, ampak nevarnost vsled poškodbe se zmanjša, če imate doma
SEVEROVO
OLJE SV. GOTHARDA
To mazilo preizkušeno v dolgem času in zanesljivo se lahko uspešno rabi v vseh slučajih zoper:
Bolečine in bolesti Izvinjenja in odrge Krče in otrple mišice Otekline in vnetja Nevralgio in revmatizem.
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
Knjižica “Kako pregnati bolečino in zdraviti revmatizem ” z vsako steklenico.
Cena 50e.
a
Severova Zdravila se dobivajo v lekarnah in trgovinah z leki. Vprašajte za iztis Severovega Almanaha in kažipota k zdravju za 1911. Dobra knjiga je to za vsakogar.	
Kadarkoli vam treba	Ce želite olajžbe
urediti slabo prebavo poživiti slast pregnati splošno slabost izpodbuditi slab želodec	od hudega kašlja od hripavosti od pljučnega vnetja od obolenja grla in pljuč
kupite	uživajte
Severov Želodčni Grenčec	Severov Balzam za pijača.
Cena $1.00.	Cena 25c in 50c.
® Po zanesliv zdravniški svet pišite na naš zdravniški oddelek.
a
a
a
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
ODVETNIK
PATENTI
GARL STR0VER
(Sobe stev 1009)
140 WASHINGTON ST. ^CHICAGO, ILL
Tel. 3989 MAIN
Dobra Linijska Goslilna,ti.;‘i' «“"■pS'tïS Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
delikA Dvorana za društvene in unijske seje, in Vraga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim ke gl išče m in »reze Schoenhofen piro priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Bhu [»land Ave. Chicago XU.
[h]®****«®:»®*®***®®®*®®«*«.*®
I Kadar £
potrebujete obleke ali obuee, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klo- }jj£
.....m
to to
to
S
to
Mk
to to to to
«3 bukov in spodnega perila na zapadni strani.
Cene zmerne. Unijsko blago.
^ Izdelujemo obleke po naročilu.
«J. J. DVORAK & Co.
«2
1853-55 Blue Island Ave.
Telefon Canal 1198.
4R
RAZPRODAJA
našega do $100,000 vrednega
blaga, kot
sukenj, oblek, spodnjih oblek, obuval, hišnih potrebščin in prohištva itd. itd.
Vse to blago je ohranieno od požara in vode, ki je obiskal našo trgovino pred me3ecom.
Glavna razprodaja
se prične v torek 3. jan. 1911.
Pri vsaki stvari velik popust!
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
2. Od Napoleona do vladarskega shoda na Dunaju.
Konzularna vlada Napoleonova (1799—1804).
Zdaj je bilo treba misliti na šole, katere so ob času prekucije malo da ne popolnoma jenjale. Napoleon je bil mnenja, da morajo tudi šole služiti njegovim namenom ter mu odgojiti dobrih uradnikov, častnikov in drugih služabnikov. Male šole je prepustil srenjam in le velike je plačeval iz državnih dohodkov. V seu-čilišč ni napravil, ampak za vsak poklic utemeljil je posebne znanstvene zavode, ter so se na jed-nih odgajali sami pravniki, na drugih sami zdravniki, inženirji ali pa vojščaki. Duhovniki so se zopet izrejali v škofijskih semeniščih. Tudi umetnosti je podpiral ter je v ta namen iz Italije pošiljal v Pariz mnogo starod a v-^ nih slik, podob in drugih drago-cenostij. Učenim pravnikom je naročil, naj izdelajo nov državni zakonik, in prav pridno so se morali lotiti dela. Včasih je sam Napoleon prišel med nje, udeležil se njihovih razprav, rekel kako prav bistroumno in večkrat je pozno do večera ostal v seji. Ko se je pa tudi v to zgolj pravniško delo preveč samolastno vtikal, jeli so mu v tribunatu nasprotovati in še le 1. 1804 mogel je za vso, Francosko oklicati novi takozvani “Napoleonov zakonik”. Ves jezen dalje časa niti tribunata, sklical ni, a ko je leta 1802. bilo treba ponoviti petino zastopnikov, dal je samolastno ovreči tiste može, ki mu niso bili po volji. Starešinstvo je moralo zbornico dopolniti, kakor je on hotel, in ni ga bilo več nasprotja ne v postavodajalnem zboru, ne v državnem svetovalstvu. Vse je bilo zastraženo. Da je policija morala ostro paziti na, časopise in knjige, da niso ničesar priobčevali, kar bi moglo žaliti ali razjeziti prvega konzula, po vsem
tem niti treba ni to posebej na-glašati. Napoleon je zdaj lahko storil, kar je hotel; tribunat mu je vse odobril ter bil posebno u-strežljiv, odkar je v Amiensu sklenil mir z Angleži. Zdaj je bil pravi čas za to, da je prišlo na dan, kar je prvemu konzulu že dalje časa bilo na srcu. Predložil je postavo o redu “častne legije”, da bi z njim v prihodnje odlikoval zaslužne može ter jih zbiral okoli sebe kakor kako novo plemstvo. To se nikakor ni strinjalo s francoskim naukom o jed-nakosti vseh ljudij, in le z malo večino so ta nasvet sprejeli v tribunatu in v postavodajalnem zboru. Imenitnejša je bila druga želja njegova, da bi mu vladarsko oblast podaljšali za ves čas njegovega življenja ter mu podelili pravico, da si sam izvoli naslednika svojega. Ko je tribunat odobraval pogodbe armenskega miru, sklenil je med drugim tudi to, da je treba prvemu konzulu izkazati hvaležnost naroda francoskega. Državno starešinstvo mu je namerjavalo podaljšati vladarsko oblast do smrti, ali podelilo mu jo je samo na novih deset let, zato ker je Sieyes ugovarjal, češ da bi bilo sicer treba dovoljenja celega naroda. Prebrisani Napoleon pa je po Cam-baceresu odgovoril, da brez narodnega privoljenja niti na deset let ne sprejme vladarske oblasti. Državno svetovalstvo je zdaj sklenilo, da se ima narod kar naravnost vprašati, ali je za to ali ne, da bi Napoleon do smrti ostal konzul in da bi si sam izvolil naslednika svojega? Zopet so polnoletni državljani pri okrajnih gosposkah podpisovali svoja imena, in uraeunajoč tiste, ki se niso prišli podpisavat, bilo jih je 3,568.885 za to, da Napoleon do smrti ostane konzul, in le 8374 se jih je proti temu izjavilo. Dne
2.	avgusta 1802 oklicali so sklep naroda!. Državno starešinstvo se odslej brez dovoljenja dosmrtne-
ga konzula ni smelo shajati; število zastopnikov v tribunatu pa se je zmanjšalo na samih petdeset mož. Tribunat in postavoda-jalni zbor sta brez obravnav in razgovorov sklepala samo še o davkih in splošnih državljanskih postavah; ali veljave niste te zbornici prav nič več imeli. Dne 15. avgusta 1802 praznoval je Napoleon v novi oblasti svoji prvikrat z velikim hrupom in sijajem svoj rojstni dan, ki je v prihodnje imel biti največji praznik naroda francoskega, med tem ko so se republikanske svečanosti po malem vse odpravile.
Napoleon cesar (1804—1815).
Odkar je Napoleon postal dosmrtni konzul, ločil se je od drugih vladarjev samo še po naslovu. Slavohlepen bil je dovolj, srečen pa tudi, da je mogel hrepeneti po kroni; le tega še ni vedel, po kateri poti bo najprej prišel do cilja svojega. Skušal je pregovoriti Ljudevita XVIII., brata nesrečnega Ljudevika XVI., da bi se njemu na korist odpovedal pravici do kraljevega prestola francoskega. Obetal mu je, da mu bo v zameno pomagal na poljski prestol, ali pa mu preskrbel kako kraljestvo v severni Afriki; pa vse zastonj. Ljudevik XVIII., ki je takrat živel v pregnanstvu v Varšavi, ni hotel ničesar slišati o teh ponudbah, ampak odločno je rekel: “Vse sem izgubil, le časti svoje ne!” — Napoleon je zdaj izprevidel, da mu Burbonci in njihovi privrženci ne bodo pomagali do krone, in da je zastonj vse njegovo prizadevanje, da jih pridobi za zaveznike svoje. Le tista moč, ki ga je dotlej povzdigovala, mogla bi ga še više povzdigniti ; a ta moč bil je v velikem prevratu prerojeni narod francoski. Dokler je ta narod videl, da mu je Napoleon najboljši porok za ohranitev tistih koristi j, ki jih je rodila revolucija, bil mu je udan in pri vsaki priliki mu je skazo-val hvaležnost svojo, kakor je najbolje vedel in znal. Taka prilika se je kmalu zopet našla, ko niso Angleži natanko izpolnili pogodbe amienskega miru in se je
vnela nova vojska, o kateri bomo pozneje govorili. Ob enem je nova zarota kraljevcev zastrašila Francoze, da so se še bolj oklenili svojega rešitelja Napoleona.
Prav začetek vojske je ohrabril privržence Burboncev, da so še enkrat poskusili srečo svojo. Odločni Juri Cadoudal je tako strastno črtil Napoleona, da se ni več ničesar bal. Za angleške novce najel je štirideset morilcev in z njimi je hotel nekje med potom prežati na konzula in ga ubiti. Toda dobro je vedel, da bi sama smrt Napoleonova ne ugladila Burboncem pota do kraljevega prestola; zato je trebalo tudi francoske vojske, a njo pridobiti, imela je biti Skrb izgnanega generala Pichegru-a, s katerim se je Cadoudal v Londonu o tem dogovarjal. Na angleških ladijah se je Cadoudal s tovariši svojimi prepljal črez morje ter dne 21 avgusta 1803 v Normandiji stopil na suho, odkoder je srečno prišel v Pariz. Po novem letu 1304 se je tudi Pichegru skrivaj povrnil v Pariz ter se po noči sešel z generalom Moreau-om, katerega je potreboval, da mu pomaga pridobiti vojščake. Ali ker je Mo-reau odločno bil zoper Burbonce, niso se zarotniki zmenili več za-nj. Med tem je budna policija ujela nekoliko zarotnikov, in takoj je prišlo na dan, da sta Cadoudal in Pichegru v Parizu in da sta i-mela pogovor z Moreau-om. Poslednjega so takoj dejali v zapor, Pichegru-a pa je kmalu potem izdal njegov hišni gospodar, in Cadoudala so zasačili dne 9. marca 1804. Cadoudal je kar naravnost priznal, da je sam hotel u-moriti pvega konzula ter Ljudevika XVIII. oklicati za kralja, njegov naklep pa se je le zato zakasnil, ker so zarotniki še čakali nekega burbonskega pinca, ki je imel priti na Francosko. Napoleon je mislil, da ta princ ne more biti nihče dug nego vojvoda Enghienski, čegar prednik je bil stric kralja Henrika IV.
Mladi vojvoda je takrat bival v Ettenheimu na Badenskem, ne daleč od francoske meje, ter si kratil čas z lovom, ne da bi se vtikal v kake zarote. Ali Napoleon ni imel več miru in kljubu vsem ugovorom najzvestejših svojih svetovalcev dal je nedolžnega princa na tujih tleh ujeti. Na njegovo samolastno povelje šlo je dne 15. marca 1804 tri sto francoskih dragonarjev črez Re-no naravnost v Ettenheim, in tu je njihov polkovnik zgrabil vojvodo Enghienskega ter ga črez mejo gnal v Strassburg v zapor. Zastonj so pri njem iskali kakih pisem, s katerimi bi mu mogli spričati, da je vedel za Cadouda-lovo zaroto; niso jih našli. Napoleon sam je bil zdaj prepričan o njegovi nedolžnosti, ali prizanesel mu le ni. Dal ga je odpeljati V IViincennes in ga obsodil na smrt, zato ker se je kakor toliko drugih izseljencev vojskoval zopet francosko republiko. Po noči dne 20. sušca postavili so ga pred izkopan grob, privezali mu na prsi luč, da je vojščak videl kam meriti in ga ustreliti. Isti vojščaki, ki so morali izvršiti grozno sodbo, bili so prepičani, da se je tu godila velika krivica, in nihče se ni hotel dotakniti vojvodi-nih dragocenosti,], ko jim je poveljnik rekel, naj si vzamejo vse, kar pri nesrečniku najdejo. Napoleon si je s tem umorom mnogo škodoval, kajti ne samo to, da zdaj ni bilo več misliti na kako spravo z Burbonci, ampak celo tisti, ki so ga dotlej povzdigovali in slavili, jeli so ga zaničevati in se odvračati od njega. Le Jakobinci so bili zadovoljni in se posmehovali rekoč: “Zdaj je naš.”
Kmalu po tej dogodbi začela se je pri posebnem sodišču ko-nečna obravnava zoper ujete zarotnike. Cadoudal je trdovratno molčal in ni izdal nobenega skrivnih tovarišev svojih. Pichegru-a pa so neko jutro našli v postelji mrtvega; zdravniki so rekli, da se je brž ko ne sam zadavil. Mo-reau se je dostojno branil; rekel je, da ni hotel biti ovaduh, ali sicer da ni imel nobene zaveze z zarotniki. Obsodili so ga na dve leti v ječo, Napoleon pa ga je pomilostil ter mu dovolil, da se je izselil v Ameriko. Cadoudala in jednajst tovarišev njegovih so dne
25.	junija dejali ob glavo.
Dalje prihodnjič.
	NAJBOLJŠA KUHINJA!
Billiards*	-Pool Table—Prenočišča za potnike.
Domače pripravljene jedi. Odprto podnevi in ponoč	
	P. Peric, 1412 W. 18. St.,
	CHICAGO, ILL.
Pridite in si oglejte
Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke in suknje
Največja izbira v Chicagi po ecni od..............
$7.50 do $25.00
Oleke in suknje za dečke.
$2.00 do $10.00
: Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
Jelinek & Mayer, lastnika.
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”!
1 Kašparjeva Državna Banka, *
vogal Blue Island Ave. & 19 ul. -
VLOGE 83,500,000.00
GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . 8100,000.00
Prve In edino češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na yse del«
L 1 veta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne polioe.	C
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
' toči PERU PIVO.
PERU BEER COMPANY, Perp, III.
Podpirajte krajevno obrt!
W. SZYMANSK1
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave., Chicago
TELEFON CANAL 955.
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
*	Največja slivenska lekarna v Chicagu *
*
*
*
4*
Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki.
Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno 4* pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
4*
*
4*
4*
4*
4*
4*
*
Pridite in prepričajte se
C. G. FOUČEK
že 25 let v te] trgovini na Itlem prostoru 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Dvorani v Chicagu 111.
’¡¡C *1* 4* *1*	4* 4* 4*4* 4* 4* 4i* 4* 4*4* 4*-4*4* 4* 4*4* 4*4k
EDINA
VINARNA
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga prioeljemo na dom — brezplačno!
Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842.