mm DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J U D S T V A OKRAJA NOVO ME S T O S POSVETOVANJA O KMETIJSTVU V LJUBLJANI MODERNO KMETIJSTVO -klic časa Prejšnjo sredo je bilo v Ljubljani posvetovanje o aktualnih družbeno-političnih problemih o kmetijstvu. Razen predsednikov okrajnih odborov SZDL in tovarišev, ki se neposredno ukvarjajo s kmetijsko problematiko, so se posvetovanja udeležili tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednica Ljudske skupščine LRS Vida Tomšič, predsednik Izvršnega sveta LS LRS Viktor Avbelj in drugi. Te dni se šibi zlato klasje z dozorelim zrnjem: kombajni brnijo po naših poljih. Takole so želi v soboto popoldne blizu Kostanjevice. Velik ZMAJEV kombajn, ki hkrati žanje, Mati in seje, za sabo pa pušča omlačeno slamo in vreče z zrnjem, je kar sproti »požiral« "itne njive. Tako je treba delati po novem: hitro, dobro in poceni! čas je dragocen, rok Pa je premalo, da bi same in z muko postorile vse kot nekoč. Tak je naš čas, ali: moderno kmetijstvo je klic našega časa! Posvetovanje je vodil predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Albert Jakopič-Kajtimir, u-vodne misli pa je povedal republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Rudi Cačinovič. Iz razprave, h kateri je dal bogat prispevek tudi tovariš INTERVJU S PREDSEDNIKOM NOVE OKRAJNE GOSPODARSKE ZBORNICL Zbornica bo obravnavala gospodarstvo kot celoto Urednik našega tednika je v ponedeljek obiskal predsed-™ka okrajne gospodarske zbornice tovariša Staneta Nun-Clca in ga naprosil, da je odgovoril na nekaj vprašanj, ki So zdaj v ospredju zanimanja javnosti za delo zbornice — Tovariš predsednik, za: nima nas doslej opravljeno organizacijsko delo za v*Postavitev zbornice; prosimo, povej kaj o njenem *načaju in oblikah. — Nacrt, kako naj bi izgledala ureditev nove zbornice, je bil pripravljen že za sejo OLO, vendar pa je sedanja shema drugačna od tiste, ki smo jo dišali na seji ljudskega odobra. Takrat je balo predvidenih 6 ^cij (za vse panoge), ven-^r je dobila zdaj zbornica hov značaj dela. Nikakor Udarništvo in pohvala Lokalne brigade, ki delajo v juliju, so bile že ocenjene na prvi dekadi. Za ^siPešno ih požrtvovalno delo na delovisču in pri Ureditvi brigadirskega življenja je dobila udarniško Priznanje IV. klubska MDB ••Vinka Paderšiča«, ki dela na cesti Otočec—Gumberk. V prvi dekadi je zbrala 280 točk, povprečna norma na delovišču pa je bila 224 odstotkov. — Pohvaljena je b^a srednješolska MDB ^Dragotih Kette«, ki dela na Rogu. v prvih desetih *>eh je zbrala 220 točk in delala s povprečno normo 130 odstotkov. Ribiško tekmovanje na Brodu pri Podbočju V nedeljo bo na Brodu Podbočju ribiško tek-jnovanje, ki ga bo priredilo kostamjeviško ribiško društvo. V znani gostilni "-Pri Načetu* na Križaju bodo Postregli gostom z raznimi vrstami okusno pripravi j e-^bočje in Kostanjevico, nih rib. Pridite, obiščite »H.ejte si tamlkasnje umet-ni6ke razstave« ne moremo ločevati gospodarstva po panogah, zato smb izdelali novo shemo, po kateri so zdaj predvidene 3 sekcije: prva bo zajela vso proizvodnjo, s tem pa tudi vse probleme, ki se kakorkoli dotikajo- tega področja; druga sekcija zajema blagovni promet: turizem, trgovino, gostinstvo, industrijo in kmetijsko proizvodnjo, s čiimer poudarjamo značaj blaga, ki ga proizvajata industrija kot kmetijstvo. Tretja sekcija je namenjena kmetijstvu in gozdarstvu, ki ostajata specialni panogi v našem okraju in katerim bomo morali posvetiti šc prav" pesebno skrb. — Kakšno bo vodstvo teh sekcij? Mislimi, da pri tem nismo šli prešiicko. Z opisanim načinom delitve našega dela zajemamo vso problematiko in jo bomo obravnavali kot celoto, nikakor pa ne ločeno. Na čelu vsake sekcije bo strokovni tajnik. Ta bo vprašanja pripravljal in zbiral za vodstvo zborhice. Skupni organ vseh 3 sekcij bo ekonorasko-analitska skupina, ki bo na podlagi ekonomskih analiz preučevala vsa vprašanja. Strokovni tajniki vseh sekcij bodo vključeni v to skupino; tu bomo sestavljali predloge in sklepe, ki jih bedo sekcije prek svojih članov same reševale. — So razen naštetih predvideni še drugi organi? — Da; druga skupna služba bo pravna služba zbornice, tretja pa grupa za' strokovno šolstvo, ki bo skrbela za regrutacijo ih vzgojo kadrov za posamezne panege. Skupno bo seveda tudi ručnovodstvo kakor administracija zbornice. — Kaj pa število profesionalnih delavcev v zbornici? — Razen stalnega, predsednika, podpredsednika ih tajnika zbornice (za adrrtiiri-strativno-personaTno službo) bo imela zbornica približno še 17 lij udi, skupno torej 20. Po sedanji sistematiza- ciji* je v 3 zbornicah 27 ljudi, dela jih 22, po novem pa jih bo celo nekaj manj. Seveda bo morala biti strokovnost kadrov na potrebni višini, saj brez kvalitetnih sodelovcav ne moremo pričakovati uspešnega dela. — In upravni odbor zbornice? — Zbornico vodi upravni odbor, ki mu predseduje predsednik zbornice. Vsak« sekcija bo imela svoj odbor, v katerem bodo delali ljudje iz prakse z največjimi izkušnjami s svojega (Nadaljevanje na 3. strani) Franc Pirkovič, podpredsednik republiškega zbora LS LRS Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS je bil v preteklem tednu izvoljen za novega podpredsednika republiškega zbora tovariš Franc Pirkovič, sekretar OK ZKS v Novem mestu. Tovariš Pirkovič je bi! na tej seji izvoljen tudi za člana odbora za gospodarstvo Ljudske skupščine LRS. Marinko, in iz tez, ki so bile poslane udeležencem posvetovanja vnaprej, bomo izluščili le nekaj najvažnejših vprašanj, čeprav bi razprava zaradi pomembnosti zaslužila objavo v celoti. V ospredju je bilo vprašanje, kako kar najhitreje povečati zemljišča, hektarske donose, obseg kooperacije in s tem pospešiti tudi razvoj socialističnih odnosov. Socialistični sektor kmetijstva je treba razširiti; to je nujno zlasti še okrog velikih potrošnih- središč. Da bi to lahko čimprej uresničili, bi morale kmetijske organizacije v bližini mest stalno izvajati arondacijo, tako da bi vzele v postopek štirikrat več okolišne zemlje. Obstaja predlog, da bi v bližini večjih potrošnih središč po potrebi izvajali tudi razlastitev, če to terjajo splošne družbene koristi, na primer urejevanje velikih, modernih kmetijskih kombinatov za preskrbo mest s kmetijskimi pridelki. Udeleženci posvetovanja so nadalje ugotovili, da zadnje čase narašča število drobnih parcel, kar je posledica nakupa ali pa drobljenja posestev zaradi dedovanja. Velike težave povzročajo tako imenovani polproletarci, ki v prostem času delajo na zemlji, medtem ko svojo redno zaposlitev pojmujejo le kot vir dodatnega zaslužka. To slabo vpliva tako na produktivnost na delovnem mestu v tovarni kakor tudi na rezultate v kmetijstvu. Zato bi se bilo treba smeleje spoprijemati s temi problemi, toda ne enostransko in nepre- Koristen razgovor s pripadniki JLA 23. julija je bil v brežiškem Domu JLA sestanek s pripadniki LJA. Udeležili so se ga predsednik ObLO Milan trepetave, sekretar občinskega komiteja ZK Vinko Jurkas, predsednik občinskega odbora SZDL Ivan Zivič in načelnik za gospodarstvo pri ObLO Brežice Jože Urek. Sestanek je bil sklican z namenom, da bi se pripadniki JLA, ki živijo v brežiški komuni, seznanili z gospodarsko problematiko in smotri komune. Uvodoma je tov. Sepetavc obrazložil gospodarsko stanje, predvsem napore kmetijskih organizacij pri investicijah v kmetijstvo, industrijskih investicijah in investicijah v turistične namene,- nakar so pripadniki JLA postavili nekaj konkret- nih vprašanj. Med drugim jih je zanimalo, ali je dovolj kadra pri gospodarskih organizacijah, ki bodo uporabile investicije in če je ta kader sposoben. Nadalje so se zanimali, kakšni so konkretni zaključki v zvezi s pismom Izvršnega komiteja CKJ. Kakor vse občane pa so hoteli zvedeti tudi nekaj o delu trgovin, o cennh '"lenjave in drugih prehrambnih artiklov ter nekaterih industrijskih izdelkov. Na vsa vprašanja so jim odgovorni predstavniki takoj odgovorili. Podobni sestanki bodo tudi v prihodnje, predvsem pa naj bi ostali kot stalna oblika seznanjanja pripadnikov JLA z gospodarsko problematiko brežiške komune in drugih komun. Kot žabice čofotajo v morju naši zadovoljni in srečni otroci v Portorožu, pri Strunjanu, pa v Poreču, Novem gradu, Materadi in še marsikje vzdolž obale naše slovenske in hrvaške Istre... — Na sliki: skupina otrok iz kolonije Rdečega križa našega okraja v Portorožu; več berite danes o njih na 8. strani Dolenjskega listal. mišljeno. Reševanja ateh vprašanj se je treba lotevati kompleksno: na delovnem mestu v tovarni, kjer je treba terjati delovno disciplino in večjo produktivnost, kot tudi v kmetijstvu, kjer donosi ne smejo biti izpod predpisanega " agrominimuma. Pri taki politiki se bodo morali de-lavci-kmetje prej ko slej odločiti, ali bodo samo delavci ali pa bodo kmeto-vali. Preprečiti je treba nadaljnje nastajanje takih netržnih zemljišč oziroma posestev. Družbena posestva po potrebi lahko vzamejo v postopek za arondacijo zemljišča kmetov-delavcev, ki pa jim po zakonu ni treba dajati druge zemlje, ampak se jim izplača le odškodnina po cenah, ki jih določi okrajni ljudski odbor. Na posvetovanju so posvetili posebno pozornost vprašanjem odkupa oziroma sploh trgovine s kmetijskimi pridelki. Odločno so se zavzeli za to, da naj gre odkup preko kmetijskih zadrug, ki pa zaradi tega ne smejo zanemarjati drugih nalog. Organizacija odkupne mreže mora biti organizirana tako, da bo z njo mogoče zajeti vse tržne viške. Škodljivo je namreč, če individualni proizvajavci neposredno nastopajo na trgu nasproti potrošniku, ker si tako, zlasti v bližini večjih industrijskih in potrošnih središč, ustvarjajo monopolni • položaj. Toda kmetijska zadruga mora voditi trdno odkupno politiko, ki bo zbujala sigurnost in zaupanje kmeta. Postaviti mora solidne, vnaprej ekonomsko 'utemeljene odkupne cene, ki naj bi vzdržale skozi vso sezono. Do zdaj se je pogosto zgodilo, da so zadruge v začetku postavile nizke cene, ki pa so se kmalu nenormalno povzpele navzgor. To so izrabljan' predvsem tisti kmetje, ki so jih raje trmasto zadrževali in špekulirali na višje cene. S stabilno odkupno politiko zadrug pa to ne bo več mogoče, ker bodo stalne, solidne odkupne cene izučile take kmetovalce in izpodnesle elemente njihove špekulacije. V razpravi so se dotaknili tudi davčne politike, ki zdaj premalo upošteva različne pogoje v posameznih območjih. Ugotovili so tudi, da ta ni bila vedno in povsod v skladu s kmetijsko politiko, premalo pa je temeljila tudi na razločkih glede na objektivne pogoje. V prihodnje bo treba v davčni politiki bolj upoštevati oddaljenost od mest oziroma potrošnih središč, prometne zveze, možnosti zapo-(Nadaljevanje na 3. strani) VREME OD 26. 7. DO 5. 8. 1962 Prevladovalo bo lepo in mnogokrat zelo vroče vrenje. Pomembnejše padavine z o* hladitvijo pričakujemo okrog 30. julija in 3. avgusta. Dr. V. M. SREDI PRIPRAV ZA NASLEDNJE SEJE OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Po uspelih sejah okrajnega odbora SZDL v Novem mestu o mladini, osnovnem šolstvu ter o srednjem in strokovnem šolstvu so sedaj na vrsti obravnave izredno aktualnih družbenih področij. 2e proti koncu prihodnjega meseca bo na dnevnem redu seje okrajnega odbora široko in zahtevno področje kmetijstva. Tu čakajo organizacije SZDL ogromne naloge predvsem v nadaljnjem procesu socializacije naše vasi in ustvarjanju novih ter naprednejših proizvodnih in družbenih odnosov. Izredno hiter napredek v vseh oblikah proizvodnje v kmetijski in gozdarski smeri ter vrsta novosti, ki se uvajajo in predvidevajo na teh področjih, nalaga okrajnemu odboru SZDL težko nalogo. Organizacije SZDL bodo mora le ponovno podvzeti pobudo za temeljite razprave z našimi kmetovalci o vseh pojavih, ki ta proces spremljajo. Nekatere komune v našem okraju so že sredi nalog, investicij in programov, Ki bodo zahtevali splošne napore vseh družbenih činiteljev. Med njimi ne bo smelo manjkati najširše politične tribune — Socialistične rveze. Da bi se podrobneje seznanili z vrsto novosti in sprememb, ki se uveljavljajo na področju zdravstva in socialnega zavarovanja, bo naslednja seja posvečena tem vprašanjem. Material pripravlja posebna podkomisija komisije za družbeno upravljanje, kateremu bo tudi v prihodnje dan največji poudarek. Zadnje zasedanje Ljudske skupščine Slovenije je na to dejstvo dovolj prepričljivo opozorilo. Bistvena naloga v tej zve- zi bo ravno v tem, kako pritegniti k dejanskemu soodločanju slehernega ko-ristnika zdravstvene službe in socialnega zavarovanja. Ob tem se vedno jasneje kažejo obrisi in vloga bodočih svetov zavarovancev, skupščine komunalnih skupnosti in drugih organov, ki bodo morali z vso odgovornostjo prevzeti na svoja ramena to skrb. Pri tem bo seveda bistveno dejansko razumevanje teh problemov s strani vseh naših proizvajalcev. Organizacijska komisija okrajnega odbora SZDL je v sodelovanju z občinskimi komisijami pripravila obsežno gradivo o delu krajevnih organizacij SZDL. Ugotovitve teh razglabljanj bodo predmet razprave tretje seje okrajnega odbora. Ugotovitve na splošno kažejo potrebo po vrsti ukrepov v kadrovskem smislu. Veliko pa bo potrebno v bodoče spremeniti tudi v vsebinskem pogledu. Zato komisija vzporedno s temi ugotovitvami dela tudi na izdelavi posebnega tekmovalnega sistema, v katerega bi se za pol leta vključile vse krajevne organizacije v .okraju. To bi bila ena izmed oblik, da se ugotovljene pomanjkljivosti v delu krajevnih organizacij odpravijo. Ker bi tekmovanje potekalo predvsem v merilu komun, v okrajnem področju pa bi le primerjali najboljše organizacije, bodo občinski odbori podano sugestijo lahko uporabili na svojstvene j načine predvsem za odpravo specifičnih napak, ki so v posameznih občinah različne. S tekmovanjem tudi ne predvidevamo posebnih oblik, ker je zastavljen predlog tako, da se registrira redno de- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pretekli teden je bil bogat dogodkov. Včasih je veljalo pravilo, da so morali uredniki časnikov v pasjih dnevih vrtati po vseh krajih in koncih, da bi izvrtali kaj zanimivega. Dogajanje v sodobnem svetu pa je preveč pestro in dinamično, da bi zdaj zmanjkalo pomembne snovi za tisk ali radio. Med ugodne dogodke v zadnjem tednu lahko prištejemo podpis mednarodnega sporazuma o nevtralnosti in neodvisnosti Laosa v Ženevi. Zaključna seja predstavnikov 14 držav, na kateri so slovesno podpisali sporazum, je trajala samo 25 minut. Sporazum o nevtralnosti Laosa vsebuje dve listini: deklaracijo o nevtralnosti in protokol o umiku tujih čet. Po podpisovanju sporazuma je dal laoški premier Suvana Fuma kratko izjavo, v kateri se je v imenu laoškega ljudstva in vlade zahvalil udeležencem konference in dejal, da bo nevtralni Laos izpolnil obveznosti, ki mu jih je konferenca naložila, ter da bodo on in njegovi sodelavci storili vse, da bi ohranili neodvisnost in nevtralnost Laosa in prispevali k njegovemu razvoju. S podpisom laoškega sporazuma seveda niso odstranjene vse težave. Utegne priti do novih poskusov kršitve laoške nevtralnosti od zunaj in do trenj v laoški koalicijski vladi. Toda to ne zmanjšuje pomembnega dejstva, da je sporazum o Laosu plod realizma in posledica spoznanja, da je mogoče s potrpežljivo diplomacijo — kakor je izjavil francoski zunanji minister Couve de Murville — rešiti zapletene mednarodne probleme. Manj ugodna novica preteklega tedna je sovjetsko sporočilo, da bo ZSSR obnovila poskuse z najnovejšimi tipi jedrskega orožja. V sporočilu sovjetske vlade je rečeno, da je bila »sovjetska vlada prisiljena to storiti« zaradi serije ameriških poskusov na Božičnih otokih v Tihem oceanu. Značilno je, da je sovjetska vlada to sporočila v daljšem dokumentu, v katerem — poleg upravičevanja svojega sklepa — navaja tudi perspektive za sklenitev sporazuma o prepovedi atomskih poskusov. Ta sporazum naj bi sodelavci, ki so bili z njim vred zaprti v Franciji, in vojaškimi poveljniki enot, ki so vdane Ben Beli. Proti koncu tedna so prekinili pogajanja zastopnikov vilaj, ne da bi dosegli sporazum. Potem je prišla iz Tlemcena vest, da je zastopnik Ben Bele, Ahmed Bumendžel, sporočil, da je ustanovljen politični biro, »ki bo prevzel v svoje roke usodo Alžirije«. Dolgo sporočilo obsoja člane začasne Dogodkov bogat teden slonel na znanstvenih dosežkih odkrivanja podzemnih in drugačnih poskusov. To je neposreden namig na izjave ameriških predstavnikov tik pred obnovitvijo ženevske konference o razorožitvi. Ti so namreč izjavili, da so zahodni znanstveniki zelo izpopolnili metode odkrivanja podzemnih atomskih poskusov. Te izjave so v svetu sprejeli kot ugodno znamenje, da bi Zahod utegnil nekoliko popustiti pri vprašanju kontrolnih postaj in inšpekcije na tujih ozemljih, čemur se Sovjetska zveza najbolj upira. V Alžiriji, žal, se v vrhovih FLN še vedno niso pobotali. Nasprotno, položaj se je še bolj zaostril, čeprav je kazalo, da bo ta teden prinesel vsaj olajšanje, če že ne sporazuma. Prejšnji teden so se namreč zastopniki vilaj oziroma raznih alžirskih okrožij pogajali, da bi dosegli spravo med Alžirom, kjer je sedež začasne alžirske vlade na čelu z Benhedo, in Tlemce-nom, kjer je podpredsednik začasne vlade Ben Bela s Ferhatom Abasom, alžirske vlade z Benhedo na čelu in dejansko razrešuje začasno alžirsko vlado, namesto nje pa vzpostavlja politični biro. Odgovor iz mesta Alžira je bil hiter in oster. Podpredsednik začasne vlade Krim Belkasem je izjavil, da ima »ustanovitev političnega biroja v Tlem-cenu za pravo nasilje proti državi«. Poleg tega je agencija MEN sporočila, da so se enote alžirske armade iz pete in prve vila je začele pomikati proti mestu Alžiru. Pozneje so to novico demantirali. Naj bo tako ali drugače, dejstvo, da se voditelji FLN še niso sporazumeli in da se — kar je še huje — razdor med njuni poglablja, je dovolj tragično. Kaj pravi k vsemu temu alžirsko ljudstvo? Iz pozivov raznih množičnih organizacij voditeljem FLN je razvidno, da si želi ljudstvo samo miru in plodnega dela v neodvisni državi. Nihče, tudi najvišji voditelji FLN, nimajo pravice ogrožati pridobitev sedem in polletnega boja za svobodno Alžirijo. lovanje krajevne organizacije. Pod rednim delovanjem pa se v bližnji prihodnosti nakazuje kar precej posebnih nalog. Tu bo predlog ustavnega zakona, ki bo v septembru pred zveznim odborom SZDL. Sledile mu bodo obravnave dokončnih predlogov statutov komun in verjetno tudi statutov krajevnih skupnosti. Vmes bodo po vsej verjetnosti v jeseni še konference krajevnih orga- nizacij, spomladi pa najbrže tudi občinske konference Socialistične zveze. Kot posebno delo v okviru SZDL predvidevamo lahko še volitve, tako da bo program resnično bogat. Ob vsem tem organizacije seveda ne bodo zanemarjale svojih rednih in tekočih nalog, vsebinskega delovanja, organizacijske učvrstitve in drugega, kar vse bo res dovolj širok okvir za oceno dela v naslednjem obdobju. Mg. Skrb za družbeno lastnino Upravni organi ObLO Črnomelj so imenovali komisijo, ki bo pregledala vse zgradbe v družbeni lastnini in opozorila ljudi, ki z njimi upravljajo, naj jih takoj prično popravljati. To je bilo potrebno zategadelj, ker hišni sveti, ustanove in gospodarske organizacije niso pravilno vzdrževale družbenih prostorov. f------- [zuaiHsnml L___________ — ■ TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V nedeljo se je v Beogradu sestal IV. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na dnevnem reda so bila sledeča vprašanja: izvajanje zaključkov Izvršnega komiteja CK ZKJ in nadaljnje naloge Zveze komunistov, tekoči problemi gospodarske politike, osnovna vprašanja družbenega plana za leto 1963, proizvodno-eko-nomske naloge v nadaljnjem razvoju kmetijstva in razno. • O izvajanju zaključkov Izvršnega komiteja In nadaljnjih nalogah Zveze komunistov je prebral referat tovariš Aleksander Ran-kovic. Med drugim je poudaril, da so komunisti razumeli sklepe in pismo Izvršnega komiteja ter govor tovariša Tita kot poziv na odločno in vztrajno akcijo za odstranjevanje slabosti. Ze leta nazaj niso bili sestanki komunistov tako živahni, tako vsebinski in tako prežeti s pripravljenostjo, da se spoprimemo z vsemi pojavi, ki se razhajajo z naravo naše socialistične družbe. Dosedanja razprava in aktivnost sta tudi to pot pokazali, da živi v vrstah Zveze komunistov ogromna revolucionarna sila. • Tovariš Boris Kraigher je pripravil referat o tekočih problemih gospodarske politike, v katerem je rekel, da je le modernizacija proizvodnje tista neogibna osnova za intenzivnejše vključevanje v mednarodno tržišče. Izčrpno analizo tekočih problemov gospodarske politike je zaključil z ugotovitvijo, da bomo le z nadaljnjim razvojem našega gospodarskega sistema, z njegovim izpopolnjevanjem zaradi stimulacije hitrejšega naraščanja delovne produktivnosti na vseh področjih gospodarske dejavnosti, le z nadaljnjim izpopolnjevanjem delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema, lahko premagali težave, ki so se v izredno hudih oblikah nakopičile v preteklih letih. • Osnovna vprašanja družbenega plana za leto 1963 je izčrpno osvetlil referat, ki ga Je pripravil tovariš Miloš Minić. V njem je med drugim dejal, da se moramo usmeriti na manj napete družbene plane, pri tem pa z zveznim družbenim planom zbirati močnejše gospodraske rezerve, vključno tudi devizne rezerve v mejah stvarnih možnosti. Nadalje je referent dejal, da kaže, da mnogo razlogov govori za to, da se ne bi lotili revizije družbenega plana za obdobje 1961 do 1965, marveč da bi se morali lotiti dela za uveljavljanje novega družbenega plana za obdobje 1964 do 1970. S tem bi hkrati dosegli tudi vse tisto, kar bi mogli pričakovati od revizije sedanjega petletnega plana. • Kmetijsko problematiko je obširno analiziral tovariš Slavko Komar v referatu o proizvodno-ekonomskih nalogah v nadaljnjem razvoju kmetijstva. Dejal je, da mora iti naša akcija v štiri smeri: odločno nadaljevati modernizacijo proizvodnje na sedanjih površinah družbenih posestev, razširiti družbeni zemljiški sklad, razvijati bolj orga- ČETRTI PLENUM CK ZKJ nizirane oblike kooperacije, računati s tem, da bo tudi del preostalih zasebnih proizvajalcev sledil splošnemu napredku proizvodnje. Poglavitna gospodarska naloga pa je — pridelati dovolj pšenice in se tako otresti uvoza tega artikla. • V razpravi, h kateri se je priglasilo precej članov plenuma, je sodeloval tudi generalni sekretar tovariš Tito. Dejal je, da so komunisti pri urejanju težavnih in zapletenih gospodarskih ter splošno družbenih problemov lahko samo nosilci pravilnega usmerjanja in urejanja. Kritiziral je, da pogosto preveč ugotavljamo le, da so napake, pri čemer pa dovolj jasno ne pokažemo na njihove vzroke. Govoreč o problemih gospodarske politike, je dejal, da moramo postopoma iti k splošnemu jugoslovanskemu gibanju naših investicijskih sredstev. Nosilci tega gibanja morajo biti proizvajalci, delavci in kolektivi, ki jih bo njihova zainte- resiranost za to, da bolje proizvajajo, spodbujala, da iščejo v splošno jugoslovanskem združevanju svoje koristi. Ko je tovariš Tito govoril o odvečni delovni sili, je dejal, da so ljudje začeli zdaj spoznavati, kaj so storili, ko so iz številnih tovarn napravili sociale, ki so požrle vse, kar so proizvedle. Glede uspešnosti delavskega samoupravljanja pa je tovariš generalni sekretar poudaril, da dvomijo v njegov uspeh nekateri ljudje zgoraj, ki smo jih zdaj zamenjali. Delavsko samoupravljanje je od leta 1953 do 1958 privedlo do velikega poleta in rezultatov. Delavci imajo zavest za skupnost kot celoto, toda ko zahtevamo od njih mnogo, jim moramo dati, da bodo oni dajali več. Tovariš Tito je govoril tudi o zunanji trgovini in o izvozu, pri čemer je poudaril, da morajo v izvozu nastopati čimvečja podjetja. Naš izvoz je treba usmeriti proti deželam, ki se razvijajo. Devizna politika mora še naprej po poti omejevanja. Jasno je, da se bo to pokazalo tudi v naši proizvodnji in zaposlenosti Bomo pa na drugi strani prisilili na drugačno delo naša podjetja, ki so kupovala v tujini licence in videla, da z regresom, oziroma s sprostitvijo carin, bolje izhajajo, če samo uvažajo dele, kot pa da jih sama proizvajajo. Odnos do turizma — je dejal tovariš Tito — bo treba spremeniti. Nanj ne smemo gledati kot na nekaj postranskega, nevažnega. — Večjo skrb je treba posvečati rentabilnosti investicij. V nerazvitih obomčjih naj bi gradili le, kar je rentabilno in koristno. Tovariš Tito je na koncu opozoril, da bo treba še bolj zaostriti odnos do slabosti v naših partijskih organizacijah. • Prejšnji teden sta zasedali Zvezna ljudska skupščina in Ljudska skupščina LRS. O pomembnih sklepih, ki sta jih sprejeli, bomo posebej poročali v prihodnji številki časnika. ■ ZAR praznuje te dni desetletnico svoje revolucije. V Kairu Je govoril predsednik Naser pred pol milijona ljudi. Slovesnosti ob desetletnici revolucije trajajo deset cVil. ■ Položaj v Peruju se je po vojaškem udaru še bolj zaostril. Bivši predsednik Prado, ki ni hotel ugoditi zahtevam armade, Je Se vedno zaprt. ZDA so ukinile Peruju pomoč zaradi vojaškega udara. ■ Predsednik , Indonezije Sukamo Je poudaril, da Je Indonezija odločena do konca leta osvoboditi Zahodni Irijan. Kakor Je znano, so se obnovila pogajanja med Indonezijo in Nizozemsko o tem spornem vprašanju. ■ S pomočjo ameriškega satelita Telstar so v poncdljek uspešno prenašali televizijski program iz Amerike v Evropo in v obratni smeri. ■ V kratkem se bo sestal Varnostni svet OZN, da bi ponovno obravnaval položaj v Kongu. Številne države se namrečč zavzemajo za odločnejše ukrepe proti katanškemu secesionistu Combeju in za dosledno izvajanje že sprejetih resolucij Generalne skupščine ln Varnostnega sveta o Kongu. ■ Novi predsednik Iranske vlade Alam je izjavil, da bo Iran še naprej ostal zvest CENTO paktu in da bodo kmalu razpisane volitve v oba domova iranskega parlamenta, ki ga Je bil razpustil iranski šab lani maja. ■ V VVashingtonu so sporočili, da Je bil za novega poveljnika ameriških sil v Evropi imenovan general Lemnltzer namesto Norstada, ki Je odstopil. V Bonnu so z izrednim obžalovanjem sprejeli Norsta-dov odstop. ■ Sekretar za predsedniške posle Tunizije Ladgam Je po razgovorih ki jih Je imel v Parizu z de Gaullom in drugimi političnimi osebnostmi. Izjavil, da so mu v Parizu zagotovili, da bodo francoske čete kmalu zapustile severni del oporišča Bizerte. V Tunisu menijo, da bo v letu dni vsa Blzerta prišla pod tuni/.ijsko suverenost. ■ Skrbniški svet OZN Je sprejel priporočilo, ki nalaga Avstraliji, naj do 31. decembra 1963 razpiše volitve na doslej nesamoupravnem ozemlju Novi Gvineji. ■ Sovjetsko potniško letalo »TU-114-h Je končalo poskusni polet Moskva—Havana in nazaj. Potniška letala tega tipa bodo kmalu letela na redni letalski progi Moskva—Havana. Moderno kmetijstvo-klšc (Nadaljevanje s 1. strani) Slovan j a izven kmetijstva itd. Glede kooperacije so udeleženci posvetovanja menili, da se je doslej le preveč omejevala zgolj na odkup, čeprav je jasno, da je to le eden izmed elementov proizvodnega sodelovanja, ki pa še daleč ne izčrpa njegove vsebine. Kooperacijo je treba zasnovati na trdnejših, dalekosežne j ših temeljih. Postaviti je treba take ekonomske odnose, ki bodo jasno in nedvoumno kaza-b, da je kooperacija za kmeta edina realna perspektiva, ki mu omogoča tudi ugodnejši materialni Položaj. Individualnim Proizvajavcem je treba odkrito povedati, da bodo te zave, ki jih bodo imeli izven proizvodnega sodelovanja z zadrugo, če bodo Se naprej gospodarili po starem in zato ustvarjali nizek dohodek, pripisali le samemu sebi. Obveznosti do družbe bodo nare kovale možnosti, kakršne nudi moderna proizvodnja, ker je pač jasno, da jih ni mogoče postavljati na podlagi zaostale kmetijske proizvodnje. Tudi cene kmetijskim pridelkom ne bo diktirala zaostala proizvodnja. Tako kot se mora industrija prilagoditi novim pogojem m se z veliko, moderno, ceneno proizvodnjo vključiti v mednarodno delitev dela, je tudi moderno kmetijstvo zadnji klic časa. Nikakor ni mogoče, da bi bila ena izmed zelo važnih gospodarskih panog, na Primer kmetijstvo, izvzeto ■? splošnih naporov, da se naša država uvrsti med razvitejše dežele. Tudi yPrašanje izvoza, ki ga je treba nujno povečati, vse buJe dobršen del kmetijske problematike, saj ni mogoče, da bi v nedogled uvažali na primer pšenico, ampak moramo čimprej Postati pomembni izvozniki agrarnih proizvodov. V razpravi so opozorili še na mnoge druge proble- Poslej s polno zmogljivostjo me, ki jih bo treba z dolo čenimi ukrepi in s pametno, široko zasnovano akcijo čimprej zadovoljivo rešiti. Tako bodo morali občinski ljudski odbori izdelati odloke o agrominimu-mu, s katerimi bodo razširili območja in povečali število poljščin, za katere velja odlok. Zajeziti bo treba pojav zmanjševanja tržnih zemljišč zaradi njihove čedalje večje razpar-celiranosti. Zaostriti bo treba princip odgovornosti kadrov za rentabilnost proizvodnje na zemljiščih kmetijskih zadrug in družbenih posestev. Zaradi objektivnih težav, v katerih so se znašla nekatera družbena posestva, jim bo omogočeno, da bodo s kre diti na večletno odplačevanje sanirali izgube. To pa je seveda ukrep, ki rešuje težave le začasno, dejansko odpraviti pa jih bo mogoče le z boljšo organizacijo velike, specializirane proizvodnje ob večji produktivnosti in ugodnejši rentabilnosti. Pri ocenje vanju težav je treba videti tudi pogoje, ki so glede na družbene dajatvi in razširjeno reprodukcijo za družbena posestva manj ugodni kot pa za zasebne ga kmeta. Znano je namreč, da individualni kmetje ne vlagajo večjih sredstev nazaj v proizvodnjo, ker porabijo dohodek predvsem za osebni standard. — Udeleženec posve tovanja iz Maribora je v razpravi poudaril, da v nekaterih zadrugah zanemarjajo proizvodne obrate, ki jih zasenči donosnejši odkup kmetijskih pridelkov Navedel je primere, ko strojni park pri zadrugi, ki pretežno dela usluge v okviru kooperacije s kmeti, posluje z izgubo, pogosto nič manjšo od svoje skupne realizacije. Na posvetovanju so govorili še o nalogah Socialistične zveze pri pojasnje vanju in izvajanju ukrepov za "povečanje kmetijske proizvodnje in razširitev družbenih zemljišč. Težave, ki so zavrle proizvodnjo v mnogih gospodarskih organizacijah za pridobivanje gradbenega materiala, so zajele tudi brežiško opekarno, tako, da je več sezon delala samo s polovično zmogljivostjo. Razumljivo je, da zaradi tega ni bilo mogoče dosegati zadovoljivih rezultatov, pa tudi izpolnjevanje plana ni bilo najbolj rožnato. Da bi rešili probleme, so gospodarstveniki podjetja začeli iskati druge poti. Rešitev je bila v rekonstrukciji, s to pa bi se podjetje izognilo morebitni likvidaciji. Šele z rekonstrukcijo bi se postavili na trdne noge, proizvajali več in boljše. Nedavno so zamisel začeli uresničevati. Zbrali so 30 milijonov dinarjev, in sicer 12 milijonov iz investicijskega sklada ObLO Brežice, 10 milijonov iz sredstev OLO in 8 milijonov lastnih sredstev, ter pričeli prenavljati podjetje. Del sredstev bodo porabili za opremo strojnega parka, ostali del pa za izboljšavo druge mehanizacije in rekonstrukcijo samega opekarniškega obrata. Kupili bodo bager in ostalo opremo, — le-to bodo dobili od opekarne v Krme-lju — in zmehanizirali celot-, no proizvodnjo od izkopa do končnega izdelka. Tako prenovljena opekarna bo lahko proizvajala več, bolje in cene je in bodo spričo predvidene proizvodnje od 7 do 8 milijonov opek tudi peči delale s polno zmogljivostjo. Ob vsem tem bo podjetje zlahka postalo konkurenčno drugim industrijam gradbenega materiala ter bo vsaj za domači trg dovolj proizvedlo. Predvideno je, da bo opekarna rekonstruirana do konca leta, in pričakujemo, da bo v prvih mesecih prihodnjega leta že dosegla planirane rezultate. J. KZ Žužemberk prevzema nove naloge iz gozdarstva Ko je bila v lanskem marcu priključena k zadrugam tudi gozdarska služba, je bila ob cesti Žužemberk — Stavč- vas na površini 1,37 ha v snovanju večja gozdna drevesnica. Z urejevanjem te drevesnice Je začela bivša Gozdarsko-les-na poslovna zveza, gozdarska ekonomska enota pa jo je v kratkem času usposobila za proizvodnjo sadik. 2c po dveh mesecih obstoja darske enote pri zadrugi je bilo zemljišče zagnojeno in zasajeno s sadikami iglavcev. V lanskem poletju je bila urejena tudi vodna rpalka ob Krki in napeljana voda za zalivanje. Letos nameravajo drevesnico povečati za 1 ha, v prihodnjih letih pa jo bodo še razširili. Letos bo tudi urejeno zalivan/e za preostali del drevesnice. Bazen motornega okopalnika imajo še • -č drugih manjših strojev, cirkular za razrez pragov in več motornih žag. Delo v gozdarski enoti dobro napreduje. Odprema lesa poteka dosti hitreje kot prejšnja leta. Logarji dajejo nasvete za krojenje lesa, zato je les boljše izkoriščen kot prejšnja leta. Sečne ekipe opravljajo tudi DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST! sečn;o v zasebnih gozdovih. Gozdarska enota pripravlja tudi ureditev večjega intenzivnega nasada na Smer jaku pod Laščami. Z investicijami za opremo kakor tudi s kadri je zadruga dobro preskrbljena, zato lahko pričakujemo uspešno podružbljanje gozdarske proizvodnje. M. S. »Težišče našega dela bo v ekonomsko-analitičnem delu« je dejal predsednik zbornice Stane Nunčič STANOVANJA ZA TRG Na izvirno zamisel je prišel stanovanjski sklad pri ObLO Brežice, ko je razpisal licitacijo za zidanje treh stanovanjskih stolpičev, ki jih bo -:n investiral, stanovanja pa prodajal po zak'- itosti prostega trga. V stolpičih bo skupaj 36 stanovanj, od katerih bo 24'vse-ljivih že letos ali najkasneje spomladi prihodnjega leta, en stolpič pa bodo zaceli graditi v pričetku prihodnjega leta. Stanovanja bodo urejena za različne potrebe ljudi in bodo .v ta namen najsodobnejo o-premljena. Tako bo v vsakem stolpiču nekaj enostanovanjskih, nekaj dvo in tristano-vanjskih prostorov in garsonjer. Posebnost pri gradnji bo enotno ogrevanje prostorov iz :ie peči za centralno kurjavo, kar bo dela znatno pocenilo. Vsa dela, ki jih je na licitaciji prevzelo brežiško gradbeno podjetje »Gradbenik«, bodo veljala 114 milijonov dinarjev, pri čemer odpade na eno stolpnico 38 milijonov dinarjev. ZBORNICA BO OBRAVNAVALA GOSPODARSTVO KOT NELOČLJIVO CELOTO (Nadaljevanje s 1. strani) področja. Tu bodo zastopane vse panoge. Poudarjam, da bo zbc ■ '■ Prijatelj iz Venezuele V soboto zvečer je Kostanjevica na Krki spet doživela enega svojih praznikov. Na Lamutovem razstavišču je Gorjupova galerija odprla zanimivo razstavo jugoslovanskih naivnih umetnikov. Otvoritev razstave je bila hkrati tudi počastitev dneva vstaje slovenskega ljudstva, na kateri je prvi govoril upravnik osnovne šole Lado Smrekar. Opisal je prizadevanja Gorju-Pove galerije, ki se je aktivno vključila v množično ljudsko-prosvetno delo ter v kulturno vzgojo domačega kraja. Predstavil Je gostom, med katerimi so bili tudi član Izvršnega sveta LS LRS Beno Zupančič, slikar Krsto Hegedušič iz Zagreba, podpredsednica OLO Novo mesto inž. Vilma Pirkovič ter vsi-udeleženci II. simpozija forma VIVA, in domačinom zagrebškega časnikarja Gerharda Lediča, znanega »lutajučeg reportera« Vjesnika tj srijedu, ki je zbral 250 del jugoslovanskih naivnih kiparjev in slikarjev znane hleblnske šole. Tov. Ledič je govoril nato o Pomenu naivnih umetnikov in njihovih delih, pred ogledom 48 del pa je operni tenorist Jože Gostič zapel arijo iz »Era« in več drugih pesmi; Pri klavirju ga je spremljal letošnji Trdinov nagrajenec Slavko Mihelčič. Gostje in domačini so si nato ogledali zanimivo zbirko umetnin naših naivcev, dela 17 slikarjev in 12 kiparjev. Razstava je zbudila precejšnje zanimanje In si jo je vredno ogledati, saj tako velikega iz- 47. svetovni kongres esperantistov Od 4. do 11. avgusta bo v Kopenhangenu na Danskem pod pokroviteljstvom predsednika danske vlade 47. svetovni kongres esperantistov. Na kongresu bodo ocenili vlogo mednarodnega jezika in pregledali vsa dela, ki so bila doslej tiskana v esperantu. Med drugim bo posebna tema na kongresu posvečena vplivu mladine na reševanje svetovnih problemov. Mednarodni geografski teden 28. julija se bo v danskem mestu Odensee pričel geografski teden, ki ga vsako leto organ izira mednarodno združenje geografov. Kongresa se bodo udeležili tudi predstavniki iz Jugoslavije, ki bodo razpravljali o dveh temah: o ljudski umetnosti v Jugoslaviji in o ljudski glasbi v naši državi. Vsok četrtek: DOLENJSKI LIST! bora del naivnih umetnikov JugOFlavije doslej v Sloveniji še nismo imeli. Tih je, skromen, malce zamišljen, kakor bi neprestano mislil na svojo domovino in na vse,, kar je pustil doma. Knjti niegova domovina Venezuela je daleč, daleč preko mnogih dežela in morij. Toda 274etni kipar iz Venezuele PEDRO BARRETO, ki je o simpoziju v Kostanjevici zvedel iz venezuelskih časopisov, se je kaj hitro odločil za tako dolgo pot. Ni ga zamikala samo jugoslovanska umetnost (dobro pozna Triarjeve umetnine, ki so bile razstavljene na skupinski razstavi v Londonu), želel je tudi sam stopiti na tla prijateljske Jugoslavije, o kateri je toliko slišal in bral. Želel je, da bi tu- Gerhard Ledič, novinar VJESNIKA U SRIJEDU, razlaga skupini obiskovalcev razstave Svet naivnih v Kostanjevici dela naših slikarjev in kiparjev — naivcev di sam prispeval -nekaj za kostanjeviiko galerijo in jo tako obogatil. Pogovor z njim ni bil težak, saj dobro govori francosko in italijansko. Teh jezikov se je naučil ko je po končani akademiji v Caraca-su odšel za dve leti v Pariz in za eno leto v Rim. — Kako ste sprejeli vest, da boste odšli v Jugoslavijo? — Poti v Jugoslavijo sem se že dolgo veselil, zlasti ker bi rad spoznal nekatere jugoslovanske umetnike, katerih dela sem videl na londonski razstavi. Ko sem dobil pismo od vaše amabasade, s katerim sem bil povabljen v Kostanjevico, nisem dolgo pomišljal. Cenim jugoslovansko umetnost in sem prijatelj Jugoslavije. — Bi povedali, ali imajo vaša dela tudi pečat venezuel-ske ljudske umetnosti? — O tem ne bi mogel govo-riti,ker je v Venezueli veliko narodov, ki imajo kajpak vsak svojo ljudsko folkloro. Oblikujem predvsem v modernem, abstraktnem načinu. — Morda imate kakšen poseben namen v zvezi s simpozijem? — Ne, razen prijateljstva. Hočem biti prijatelj vsem, ki jih poznam in jih bom še spoznal. — Pa vaš »konjiček*? — Delo, vztrajno delo, zlasti v umetnosti. In Pedro Barreto je že Popravek tiskarske napake V preteklem tednu smo v Članku -KIPARKA HA V A ME-HUTAN- omenili izjavo izraelske umetnice, da je ria razvoj kiparstva v Izraelu predvsem vplivalo »arabsko« kiparstvo. V rokopisu pa smo pravilno zapisali »abstraktno kiparstvo« in prosimo bralce, da neljubo napako oprostijo, pravtako pa tudi druge tiskarske napake, ki nastajajo pri delu v tiskarni v Ljubljani Jn katerih nismo krivi. UREDNIŠTVO vzel orodje, dleto in leseno kladivce in na pol sklonjen udarjal s kladivcem po dletu. Pedro Barreto pri delu Iveri so letele vsevprek, on pa je delal, dolbel, stopil malo vstran in opazoval. Bo! Skulptura dobiva povsem zamišljene oblike. IVAN ZORAN Nova knjiga B. Travna v slovenščini Prešernova družba je izdala te dni v svoji popularni zbirki LJUDSKA KNJIGA delo znanega pisatelja B. Travna »General iz džungle«, kar je nadaljevanje njegove znane knjige Upor obešencev. Pisatelj stalno živi med preprostim ljudstvom v Mehiki, od koder črpa tudi največ motivov za svoja dela. Piše v več jezikih, največ v nemščini in je s svojim posebnim načinom življenja uganka za vso svetovno javnost. Pri »odkrivanju« pisateljeve narodnosti smo sodelovali tudi Slovenci, saj kažejo nekateri znaki na to, da bi bil iz naših krajev. NAŠE VODE IN ŠPORTNI RIBOLOV Najlepša in najbogatejša dolenjska reka je Krka, ki ima več zelo lepih, s saimo-nidi bogatih pritokov, kot so Radešica, Težka voda, ftate-ški potok, Pendirjevka, Ra-ciulja, Račna, Kobilščica, Studena ter Temenica in Mirna; le-ti sta bogati tudi belih rib. Krka je najbogatejša izmed naših voda, zanimiva prav zaradi pestrosti flore in favne, ki privlači najzahtevnejšega športnega ribiča in tudi naravoslovca. Krka je glavna odvodna žila Dolenjske, značilna predstavnica zanimivih in z ribami bogatih, pestrih kraških voda. Njen osnovni izvir je potok Breg, ki se pri Višnji gori združi s potokom Bičje ter se do zatočne jame imenuje Dobrava. Tam ponikne in kot Krka pride na dan blizu vasi Videm-Krka, kjer dobi močnejše pritoke. Od izvira teče Krka proti jugovzhodu ob Zagradcu, Žužemberku, Dvoru in Soteski, kjer se vije po ozki soteski s prelepimi slapovi na vsem svojem gornjem toku. Tu nima močnejših pritokov, pač pa obilo podzemnih pritokov, kar je značilno za kraške vode. Od Soteske dalje se Krka usmeri proti severovzhodu in kmalu dobi močan desni pritok Radešico ter manjši pritok Sušico. Od Soteske navzdol, kjer so bregovi razen na nekaterih mestih položni, se začno tudi prva po- plavna pddročja. Od Otočca do izliva v Savo pri Brežicah poplavlja Krka precej obsežno področje Krškega polja. Tudi v..svojem srednjem ln spodnjem toku ima Krka vse značilnosti kraških voda, ker ima veliko naravnih hrbtov lehnjaka, ki povzročajo številne brzice ter je voda zato Piše Stojan Jakovljevič s kisikom bogata, tako da tudi v nižinskem delu še vedno živi sulec in celo lipan. K temu pripomorejo še številni podzemni izviri mrzle vode ter manjši, vendar vodno bogati pritoki, zlasti tisti, ki pritekajo s pobočja Gorjancev. # Krka — užitek športnih ribičev Od Srebrnič pri Novem mestu dalje se že javljajo prvi otočki, ki jih je največ v območju Otočec — Gornja Gomila ter so posamezni tako visoki, da jih reka tudi pri najvišjem stanju ne preplavlja (otok pri Kronovem) ter so zelo primerni za taborjenje športnih ribičev in turistov. Krka je zaradi svoje lepote in ribjega bogastva izredno zanimiva za športnega ribiča. Pristop k bregovom je od izvira do izliva zelo ugoden, razen nekaj izjem v zgornjem toku na oaseku Marinča vas^Drašča vas in Polje—Rumanja vas pri Stra- Kanjon Krke se lahko kosa s prenekatero svetovno znano naravno lepoto Skrite lepote ob reki Krka, najlepša reka Dolenjske, je za ribiča in turista neizčrpen vir športnih in estetskih užitkov, kajti industrijske odplake še niso v večji meri skalile prozorne zelene vode. Živahen gorenji tok Krke poživljajo mnogi slapovi, od Novega mesta naprej pa otočki, ki jih je največ na območju Otočca. V svojem spodnjem toku je Krka že prava nižinska reka. Na največjem otoku stoji Domačin Valentin Hribar v Dolski jami Signal proti kraji Zaradi vozičkov, ki jih uporabljajo v ZDA kupci v velikih trgovskih hišah in samopostrežnih trgovinah, so te trgovine utrpele znatne izgube. Takšni vozički namreč zelo dobro služijo v hiši in na vrtu, zato so mnogi kupci, ko so zapuščali trgovino, »-pozabi j ali« vozičke vračati. Zaradi tega je neka ameriška tovarna izdelala nove modele. Nanje je vgradila zvočnike, ki prenašajo glasbo in reklamne tekste, s katerimi nudijo kupcem najrazličnejšo blago. Ce pa kupec skuša odpeljati voziček skozi izhod, začne zvočnik na ves glas trobiti alarmne signale. Že zdaj rekordno število prijavljencev Od 13. do 21. oktobra bo v Ljubljani 9. mednarodni sejem pod naslovom »Sodob- na elektronika«. Čeprav je do sejma še dolgo, je prispelo že rekordno število prijavljencev. Med 15 državami, ki so' se prve prijavile, sta Madžarska in Poljska novinca. Lani je na sejmu sodobne elektronike sodelovalo 117 podjetij, med katerimi je bilo 54 domačih in 63 tujih razstavljavcev. Voda v konzervah Strokovnjaki pravijo, da ima mesto Bradford v Angliji najmehkejšo vodo na svetu. Tekstilna industrija v tem mestu pere blago brez kakršnih koli dodatkov. Toda doslej se še nihče ni spomnil, da bi se dalo s to vodo tudi zaslužiti. Lastnik drogerije Donald Lang je opazil, da je voda iz Bradforda dobra zlasti za umivanje las. Zato je začel z njo polniti konzerve, ki jih bo prodajal po Angliji- staro znano mesto Kostanjevica. V tem delu je voda bogata vseh vrst sladkovodnih rib, zlasti platnic in podu-stov, dobijo pa se tudi veliki somi, krapi in ščuke. Tudi v okolici kraja najde popotnik prirodne lepote, zlasti v dolinici, po kateri teče potok Sušica in jo obroblja vinorodno Bočje. Tu je sicer manjša, a pestra podzemska jama s kapniki, v Hrastku pa je obširnejša jama v kateri so do 2 m visoki stalaktiti. R. Pomanjkanje matičarjev Berlin je gotovo evropski prvak v »dirki*1 sklepanja zakonov. Ta »dirka« je pred nedavnim dosegla tolikšen tempo, da morajo zaročenci tudi po 4 do 6 tednov čakati, da pridejo pri matičarju na vrsto. Mestni očetje so obljubili, da bodo to starije zboljšali s tem, da bodo povečali število matičarjev . •, ži. Razen tega pa jo od izvira do izliva spremlja asfaltirana cesta, ki teče skoraj na celi dolžini (pribl. 80 kml v neposredni bližini levega in desnega brega Krke. Kadar je nizka, je Krka čisla in prozorna, zlasti v zimskem času temno zelena zaradi mnogih drobcenih rastlin. Ob visokih vodah ji da glina blatno, rjavkasto barvo. Dno je pokrito z obrasUim glenom, ki ga je ponekod prav veliko. V gosto poraslem dnu koreninita rogatec in dristavec, v dolenji Krki pa je precej račje zeli. Na jezovih so goste blazine vodnega mahu. # Nad 30 vrst različnih rib! Tudi vodnega živalstva je tu prav vseh vrst. Krka ima posebno bogato favno; okrog 30 različnih vrst rib, od potočne postrvi do soma, z neštetimi školjkami in vodnimi polži. Polna je tudi žuželk, zlasti različnih enodnevnic; pogosten je kačji pastir. Vse področje Krke pa je bogato nižjih vrst rakov po-stranic. Do leta 1880 je bila Krka izredno bogata z raki jelševci (Potamobius asta-cus L), ki so bili znani daleč izven naših meja. 'lo bogastvo pa je popolnoma uničila kuga v letih 1880 do 1882. Ponovna vlaganja pred vojno in tudi po vojni niso dala pozitivnih rezultatov. Danes se je jelševec ohranil samo v nekaterih pritokih (Težka voda), ven^r v 7^a majhnem številu. Zveza ribiških družin v Novem mestu je s pomočjo Kmetijskega inštituta LRS začela 1960. 1. vlagati rake v pritoke Krke. Poskusi, žal, niso bili uspešni. Vkljub tej Izgubi pa je Krka ohranila izredno bogastvo rib skoraj vseh sladkovodnih vrst. (Nadaljevanje sledi) NAS OBISK 26 let na motornem »konjičku« Fo poklicu je šofer in vosi za trgovsko podjetje »Standard« Novo mesto. Njegov motorni »konjiček« je znamke Zastava 615-B. Doslej je z njim prevozil nad 160.000 kilometrov. Vest, da je Ivo Zic, poklicni šofer, ki je prvikrat sedel za nolan 1936. leta in doslej prevažal! material za vsa večja podjetja v Novem mestu kot »Navod«, okrajni ma-gacin, OKAP, »Rog« in zdaj »Standard«, prevozil s svojim vozilom 150.000 brez generalnega popravila in karambola, je segla celo v Kragujevac in razveselila tamkajšnjo javnost. V znak priznanja je upravni odbor »Zastave« 12. julija sklenil, da šoferja Jvota Žica nagradi: za 100.000 km prejme diplomo, značko za vozilo, značko za vestno vožnjo in zlato uro, za naslednjih 50.000 km pa tramistorski sprejemnik. S tako uspešno vožnjo in s tolikimi kilometri za seboj se ne more pohvaliti vsak voznik, posebno če teh uspehov ni dosegel z enim vozilom. Danes 54-letni Ivo žic pa se lahko pohvali še z marsičem drugim. V razgo-veru je postregel z nekaj šoferskimi zapovedmi, ki jih je sam sestavil na podlagi svojih izkušenj: — ne vozi prehitro in ne prepočasi; vedno imej občutek za pravilno vožnjo; — vzdržuj svoje vozilo, kakor bi ti bilo brat; šofer in Voznik naj postaneta nerazdruiljiva "prija-jatelja; — če pride do okvare, jo hitro ugotovi in ne nadaljuj vožnje, če nisi prej odpravil napake; zato je dobro, da voznik ostane čimdlje na enem avtomobilu in da ga najbolje spozna; — nikoli ne pij, če hočeš, da se boš pripeljal, kamor si namenjen; vesel boš, če se boš izognil karambolom. »Koliko boste s tem avtomobilom še lahko prevozili?« sem potem vprašal. »če bo šlo po sreči, še kakšnih 100.000 km. Seveda je to odvisno od vzdržljivosti novih delov v motorju, ki sem jih zamenjal pri generalnem.« »In kam ste trenutno namenjeni?« »Najprej bom peljal prehrano tn galanterijo v Dolenjske Toplice, potem pa me že čaka pot v Stari trg ob Kolpi.« Zglednemu vozniku Ivo-tu Žicu želimo še obilo prijetnih ur za krmilom ijegovega motornega »konjička«. IVAN ZORAN RNA IN TURISTIČNI DINAR sedem kilome- kot danes. Kaže, da je imel tro(3ega leži Mirna, kraj z okolico že od nekdaj sfr* *ano že iz ča- nekaj, kar je vabilo izletnike, soj! Potov. Leži ob Včasih se je samo v Bulčevi vs'T^slto dolino, ki gostilni ustavilo 40 do 50 goje T*4 na področju stov na dan, ki so tudi preno-do^&iievja. Danes čili. Pogostokrat so prenoče-J^IJl*6 kot 350 lju- vali v zasebnih stanovanjih *Xm vsteti delavci> m privatnikom, ki so gostom 10 v tamkajšnjih postregli s pristno domačo jV^^on°lnih pijač »Dana« na Mirni preureja Itrjif' 'ti *erno restavracijo, v kateri bodo med i r* "linaU-S'te S0De- V ** dela J* vložila okrog U j| ^"arjev. — Na sliki porušen bife »Dane« in ^uf30 °* Mlr- iu I ' '»leva. »$i£«™s. ki /Ar*nasei*' »„ft Duh ? velik0 f^obe, Ce iz-^>vih stavb .?■*■ ^ torej ki, ,elet»entov P^: ^° b°lj razvit hrano in z dobro kapljico, odšteli marsikateri dinar. V nekem pomenu je tistikrat turizem prav cvetel in je bil do druge vojne važna gospodarska panoga na Mirni. Med izletnimi točkami na Mirni je nedvomno najbolj znan starodaven — zdaj sicer že porušen — grad. Ni znan samo po svoji legi, pač pa tudi po številnih gospodarjih, ki jih omenja zgodovina. Tako so bili njegovi prvi lastniki celjski grofje, katerih gospodstvo je prenehalo ob silovitem turškem napadu proti koncu 15. stoletja. Mnogo rodov pozneje je bil grad last sodnega svetnika Mulleva in njegovih treh hčera. V tem obdobju so grajski imeli velike hleve za več kot 300 glav živine, poseben konjski hlev in nenasitno kaščo. Zob časa je skozi stoletja grad in ostala poslopja precej poškodoval, manj poškodovani pa so hlevi, ki bi se dali preurediti v večjo moderno restavracijo. V neposredni bližini gradu je nedograjeno kopališče, ki ga je po vojni hotelo imeti telovadno društvo na Mirni. V ta namen so položili že okrog 400 metrov betonskih cevi in pripravili okrog 3000 ploščic za tlak okrog kopališča. Ker takratno telovadno društvo del ni moglo dokončati in ker se kasneje ni nihče več zanimal, da bi dal kopališču dokončno podobo, je od vsega ostal le zemeljski bazen z umazano vodo, v kateri se redijo žabe in močvirski mrčes. Skoda je, da je vse tako zapuščeno, posebno ker bi bilo kopališče nedaleč od gradu in bodoče restavracije s campingom. Sicer pa je za turista privlačna tudi okolica z vinorodnimi griči, naselji in gostoljubnimi domačini, ki gostu radi postrežejo in ponudijo prenočišče. Malkovec, Debe-nec, Dobrunek in drugI kraji so pri turistih dobro zapisani in jih domači in tuji gosti vedno pogosteje obiskujejo. Seveda je za resničen in sodoben turizem to mnogo premalo. Vsakogar prej zanima, kakšna je cesta do kraja, kamor je namenjen, če lahko pride z osebnim vozilom in — razumljivo — če je tam restavracija. Skoraj zardimo, če gostu ne vemo kaj takega povedati. V ospredju glavnih proble- mov, ki bi jih morali urediti za hitrejši razvoj turizma, je ureditev dohodne ceste na Mirni. Cesta iz Trebnjega, ki je že več let v občinskem programu, čaka na asfaltiranje, vendar se sredstva ne najdejo. Tudi tujskih sob ni. Destilacija alkoholnih pijač »Dana« sicer gradi moderno restavracijo, ki bo imela poleg ostalega še tri tujske sobe, a bo to premalo. V posredni zvezi s turizmom je potem še zdravstvena ambulanta, ki vrsto let čaka, da ji najdejo prostore in zaravni--ka. Ob vseh teh problemih pa ugotavljamo, kako gre turistični dinar mimo Mirne, naprej, ker so podobne stvari že zdavnaj urejene, ali pa so vsaj splošni pogoji boljši. Ni prav, da ne skrbimo za to, kar imamo in da tujec spričo tolikšnega nereda ugotavlja našo negostoljubnost. Zavedati se moramo, da je turistični dinar prav toliko vreden kot dinar v gospodarstvu in kmetijstvu, zato ne od-klanjajmo obiskov gostov pod pretvezo, da je turizem nedonosen. Vsaka stvar je donosna, če stoji za njo gospodar! Skoda je, da pomeni Mirna za turista manj, kot bi lahko. Spričo te ugotovitve pa ne smemo prenehati z delom, ampak bi nas moralo k delu siliti prav spoznanje, da zanemarjeno . važno panogo razvijajočega se gospodarstva, -iz- že imate DOLENJSKI ZBORNIK, najnovejšo izdajo Dolenjske založbe? Cena 1500 din. Dobite ga v vseh knjigarnah. » NA POMOČ!« iz narasle Krke 86-letnl Kovomeščan Robert Ogorevc je zdrsnil ponoči v naraslo reko in obdržal na bregu tri ure — Dramatična rešitev v zadnjih minutah se 12. julija zvečer je iz Krke pod Ragovim logom prihajal klic na pomoč. Sprva je bil glas močnejši, potem pa vedno šibkejši, tako da ga je pleskar Martin Cvel-bar, ki stanuje ob Cesti herojev v Novem mestu, le komaj dojel. Hitro je po telefonu obvestil postajo LM in pripomnil, da gre očitno za utapljajočega se človeka. Ob 22.30 sta miličnika Biajcr in Koren že odšla v >»eko kmečko bi" in vsi navzoči '«o presenečeni, s° Vitti, da je utop-' tri ure upira-l tistikrat mu-IJ^Tg* sorodnikih \ d^U-Ker je imel fl»JP*l ob Krki, se tfj* po Ragovetn \ol Jtu&doma zmanj- smeri, odkoder je utopljenec klical na pomoč: eden po levem in drugi po desnem bregu Krke. Noč je bila temna in narasla reka je šumela. Ko sta bila reševalca že skoraj na mestu, kjer naj bi bil ponesrečenec, nista slišala ničesar več. Miličnika sta dolgo iskala Slednjič se je onemu, ki je bil na desnem bregu, le posrečilo, da je našel utopljenca. Ta je bil do vratu v vodi, z nogami zarit v blato, z rokami pa se je z zad njimi močmi krčevito opri jemal vrbove veje. Vendar je bil že toliko slaboten, da bi ga lahko voda vsak naslednji trenutek odnesla s seboj. Reševalec je ponesrečenca s težavo izvlekel iz vode in poklical tovariša z levega brega, naj mu pride pomagat. Skupaj sta ga odnesla v bližnje Ragovo in ga Spomenik, ki so ga ta mesec odkrili v Brestanici v spomin vsem internirancem, konfini- - rancem in izseljencem Louis Adamič: VRNITEV V RODNI KRAJ Po devetnajstih letih v tujini se je pisatelj zopet prvič srečal z domovino. Kako sta ga prevzeli lepota rodne zemlje in klenost njenih ljudi, nam je opisal v pričujočem delu. • Knjigo je izdala CANKARJEVA ZALOŽBA, dobite jo v vseh knjigarnah. PRIREDIL: StčVhfo&Th&hJC. RIŠE: 37. Jezero Lindermann je ozka gorska globel, napolnjena z vodo. Veter je stalno vlekel z gorskih strmin. Potegnili so odejo na jambor in čoln je odbrzel po vodni gladini. Stine in Sprague sta takoj postala zadovoljna. Kriš je krmaril vso pot. Ktt 38. Jezeri Linderni^Aoj **** Potok. Lahko naložen čoln so speljali po "ViSca em toko- Večino blaga pa je bilo treba P^ do začetka drugega. Kriš in f*K ' medt«m ko sta gospodarja za ta čas \ 39. Številne ovire so jim prečile pot. Prišle so brzice. Najprej Box Canvon, niže White Horse. Box Canjon je bil past. Čolnu, ki je zapeljal vanj, ni bilo vrnitve; moral je skozenj. Na obeh straneh so kipele k nebu navpične skalne stene. Reka se je stisnila in divje bobnela skozi ta temačni pretok. Drvim nazaj v sobo in kričim, da moji tovariši prestrašeni poskačejo iz postelj. V zmedenih besedah jim komaj dopovem, kaj se godi. Oblačimo se. Toplo perilo si oblečemo in težke plašče, pa močne čevlje, kajti zunaj je 18 stopinj pod ničlo. S seboj vzamemo po kilogram konzerv pa zdravil in cigaret. Saj se ne moremo razumeti. Prosti smo, svobodni... S tem srečnim občutkom nastopimo svojo pot. Obzorje osvetljujejo ogromni požari. Bobnenje topov in eksplozije nam done na uho kot oddaljeno grmenje T nevihti. Naglo tečemo skozi kurilnico, mimo odprtih vrat sobe, kjer so še nakopičeni dragulji in zlato, pobrano žrtvam po smrti. Hitimo, da bi si rešili življenje, svoje življenje v svobodi... Pri vratih taborišča nas nikdo ne zadrži. Esesovske straže ni. Saj to ni verjetno, saj ni mogoče! Po gozdiču Birkenau hitimo, po isti poti, ki so jo hodili tisoči in sto tisoči v strasno smrt. Po tirih hitimo, pokritih s snegom, ob judovski rampi, kjer se je začelo največje trpljenje. Od tam zapazimo, da v taborišču Birkenau gori. Izven taborišča se je nabralo ogromno ljudi. Silna črna množica. Ko pridemo bliže, vidimo, da so se že uvrstili v kolono in da samo čakajo na povelje za odhod. Cenim, da je zbranih kakih 3000 zapornikov. Ne da bi dolgo pomišljali, se uvrstimo tudi mi. Tu v tej množici nas nihče ne pozna. Tu nisem več eden od »Posebne komande«. Tu me ne more SS kot človeka, ki ve za vse njene krvave skrivnosti, še v zadnjem trenutku umoriti. Takega mnenja so tudi moji tovariši. Saj pohod ne more trajati dolgo. V dveh dneh nas bodo dohiteli Rusi. Tedaj pa bo SS gotovo izginila. Za sedaj je prav gotovo najvarneje izginiti v koloni. Pet dni pešačimo skoro 200 kilometrov. Stradamo, žejo trpimo in prezebamo. In vedno manj nas je. Oddahnemo si, ko zagledamo v Lo slavi odprte živinske vagone, pripravljene za nas. Toda še vso noč moramo čakati, preden se odpeljemo. Nisem štel, koliko mojih tovarišev je padlo med maršem, koliko jih je umrlo in zmrznilo v vagonih, toda ko so nas izkrcali v taborišču Mauthausen ob Donavi, nas je bilo komaj še 1500. Kakor utrdba s strelnimi linami in stolpi leži taborišče Mauthausen na hribčku nad mestom istega imena. Oslabljeni od lakote in ledenega mraza omahujemo po zledeneli poti na hrib in se opotekamo skozi vrata v taborišče. In v večernem mraku se postavimo v vrsto na prostem za apel. Oziram se po svojih tovariših. Anatomskega slugo Fischerja sem zadnjič videl v Pleskowu. Iz njegovega obraza je odsevala smrt. Štiri leta je prebil v taborišču in s svojimi petdesetimi leti ni več vzdržal naporov. Dr. Korner, francoski zdravnik, je sicer hudo izčrpan, vendar zdrav. Dr. Demes Gorog, docent iz Subotice, stoji poleg mene. Njegovo duševno stanje se je poslabšalo. Nedvomno tudi njemu iztekajo ure. V Auschtvitzu sem ga kril, kolikor sem mogel. Kakor hitro bi spoznali njegovo bolezen, bi ne ostal niti ure več pri življenju. V Ausihvvitzii mi je sporočil svoje poslednje naročilo: »Ti si tako energičen in imaš tako trdno voljo, da se boš prebil skozi vse težave in vrnil domov, jaz pa čutim, da ne bom doživel konca svojega Ujetništva, žena in hčerka sta poginili v plinski celici, dvanajstletnega sina Sandorja pa se mi je posrečilo skriti pri menihih v Koszedv. Vzemi ga k sebi, ko prideš domov!« Slovesno sem mu tedaj obljubil, da izpolnim njegovo poslednjo željo, če ostanem pri življenju. Ko so nas prešteli, so nas nagnali v temačen hodnik, kjer naj čakamo na kopel. Več sto zapornikov čaka tu. Toliko jih je, da traja lahko cele dneve, preden pridemo na vrsto. Šele po kopeli vpišejo zapornika v listo za prehrano. Sele nato dobi vsak nekaj hrane. Do tedaj pa lahko tava okrog, dokler ga še neso noge. Ubogi Demes bega sem in tja. Izgubil je očala in klobuk. Pograbim ga za roko in stresem. Pogleda me, vendar me ne spozna več. Nekaj nedoločenih besed za mrmra in se mi iztrga. Potem izgine v množici... »Vzemi sina k sebi,« mi je naročil. »Tako silno voljo imaš, gotovo se prebiješ do doma!« Nič več ne vem, kaj počnem. Neodoljiva sila me žene naprej. V glavi se mi motajo misli: preživeti moram, za Sandorja se moram pobrigati ... in pričati moram, povedati moram svetu o vseh grozodejstvih nacistov. Tistih nekaj, kar jih je prišlo do sem, ni videlo ničesar. Poznali so le svoje barake in poslušali vesti, ki so krožile o moritvi in sežiganju. Jaz pa sem priča, očividec vseh grozot,-vseh nepojmljivih zločinov v plinskih celicah, v zažigalnih dvoranah in na grmadi. Prerivam se med množico, dokler se nenadoma ne znajdem v prvi vrsti čakajočih. Nekaj esesovcev stoji tu z gumijevkami v roki. Odločno stopim pred Oberschar-fiihrerja in javim: »Zdravnik transporta sem iz aušviškega KZ. Pustite me v kopalnico!« Pogleda me, potem pa za-kliče svojim tovarišem: »Spustite zdravnika v kopalnico!« Vroči zrak kopalnice napolni moje premrle ude z življenjem. Dodele me v barako 23 karantenskega taborišča. Pred vrati barake stoji starešina. Vsakemu od nas da četrt hleba kruha, žlico konserviranega mesa in čašo vroče kave. Po preteklih desetih dneh res izvrstna večerja. Potem pa si poiščem prostor v kotu. Tako izčrpan sem, da takoj zaspim. Moja prva misel, ko se prebudim, velja tistim, ki stoje morda še vedno pred kopalnico in še vedno čakajo, da bodo dobili svojo porcijo hrane. Sram me je, ker sem tiščal-naprej. Ne pozabimo jih tudi po kolonijah in počitnicah! »Morda ne boste verjeli: v prvi skupini je bila med otroci tudi deklica, ki je prinesla s sabo v raztrgani, z vrvico povezani škatli majhen fantovski suknjič; samo to, nič drugega, brez perila, brez kosa druge obleke... Vmes so bili otroci, ki so vzeli na pot od doma do Portoroža samo nekaj kosov koruznega kruha ...« Tovarišica MIMI MA-LENSEK, semiška učiteljica in zdaj upravnica počitniške kolonije našega okrajnega RDEČEGA KRIŽA V Fazanu pri Portorožu, mi je v hladni jedilnici prijaznega okrevališča pripovedovala naprej: »Tu spoznamo otroke tako temeljito kot morda nikjer drugje; odkrivajo se nam težki socialni, zdravstveni in drugi problemi. Prav ti otroci, ki jih pošilja na oddih in okrevanje ob morju Rdeči križ, so prav posebno potrebni naše nege in skrbi. Ko pridejo, so prve dni morda še malo plahi, zaprti vase, potem pa se sprostijo. Zamenjano okolje vpliva nanje neverjetno ugodno: pojedo vse, kar jim damo; pravo zadovoljstvo jih je opazovati, kako hvaležni prihajajo po dodatek. Razen hra- ne pa so potrebni predvsem počitka, tople besede in vzgojnih ukrepov...« Opazoval sem jih pri kosilu: mleli so tečno kosilo pridno kakor mravlje. Lička zdaj niso več upadla. Tehtajo jih vsak teden; zaradi kopanja in gibanja na svežem zraku seveda ne bodo odšli s kolonije debeli, vendar krepko utrjeni. To pa je glavno. »Vmes so bili od prihodu tudi pravi okostnjaki, lačni in revni, brez dinarja v žepu, brez kosa perila. Poglejte t is tegale fanta, 14 let ima, pa je delal kot hlapec. Doma je posejal vse njive, ker je mati bolehna, sta pa sama. Drugi spet v sanjah vpije nad konji, s katerimi doma dela. Mnogi živijo v družinah, kjer oče ali mati pijeta. Koliko revščine je skrite v njihovi borni prtljagi, ko pridejo. Tu jih oblečemo, jim damo perilo, ki nam ga pošlje okrajni odbor Rdečega križa. Tu najdejo toploto, katere doma mnogi pogrešajo ...« Popoldan sem bil med njimi v toplem morju portoroškega zaliva. Igrali smo žogo in se metali po valovih; tovarišica Štefka Gruden, Marija Krstolič in medicinska sestra Irma Medved so z upravnico vred sleherno minuto med otroci, izmed katerih so mnogi res šele v koloniji začutili, kako je, če te ima kdo zares rad. Tako prizadevnost in vnemo za delo kaže v vodstvu kolonije tudi Vid Mer-šol, absolvent novomeške gimnazije in intendant našo kolonije v Fazanu. Videl sem, da so otroci v koloniji Rdečega križa srečni in veseli, polni neugnane vedrine in smeha, kakršnega doma al nima vsak izmed njih. Zato ne pozabimo nanje, ko se bodo vrnili iz kolonij, s taborov in s počitnic! Potrebni so — zdaj še bolj kot v koloniji! — prav take nege in skrbi kot so je bili deležni na počitnicah! Tg. V Brežicah: komisija za pomoč kmetijskim organizacijam Na zadnjem zboru proizvajalcev ObLO Brežice je bila imenovana komisija za pomoč kmetijskim organizacijam pri izvajanju investicijskega programa v kmetijstvu. Komisija šteje 14 članov iz vrst političnih organizacij, uslužbencev ObLO in kmetijskih organizacij. Na prvi seji 18. julija so se člani komisije pogovorili n nalogah, ki jih bodo morali reSevati skupaj s kmetijskimi gospodarskimi organizacijami. IMV v Brežicah samostojna ekonomska enota Slednjič je brežiški oorat IMV dobil pristojnosti eKO-nomske enote, s čimer so se končale številne razprave, kaj naj bo ta delavnica v okviru matičnega podjetja. Kljub temu, da so v brežiški ekonomski enoti že izvoljeni samoupravni organi, pa še vedno nimajo dovolj pravic. Te jim bo treba v prihodnosti vsekakor zagotoviti, če hočemo, da bodo gospodarno delali. Bizeljska cesta že nastaja Dela na cesti iz Brežic proti Bizeljskemu napredujejo. Spodnji ustroj s kanalizacijskimi napravami in robniki bo urejen do konca tega meseca, do konca leta pa nameravajo položiti na celotni dolžini tudi - tampon, oziroma urediti zgornji dei cestišča Cesto bodo asfaltiral prihodnje leto. BERITE DOLENJSKI LIST! ZABELEŽENO ČEMU JE ZAPRTA MODERNAZOBNA AMBULANTA? Polnih 7 let je ie tega, kar je bila odprta zobna ambulanta v Kostanjevici na Krki; veliko so k temu pripomogli ameriški Slovenci, ki so nabrali denar za nabavo dragocenega inventarja. Ambulanto je obiskovalo na mesec po 400 do 500 pacientov, pri čemer pa niso všteti prebivalci iz Zumberka in okolice, ki so sicer brez vsake zobozdravstvene pomoči. Be tudi že kakih 17 mesecev, kar je bilo ukinjeno mesto honorarnega zobnega zdravnika z utemeljitvijo, da potrebuje zobna ambulanta stalnega terapevta. Lokal je treba plačevati, prav tako administratorko, zobna ambulanta pa ne dela. — Vsakdo ve, kako velika izguba je za paciente, ki morajo iskati pomoč v oddaljenih ambulantah, kjer pa prav tako ni vedno mogoče, da bi prišli takoj ali vsaj kmalu na vrsto. Zato menim: v kolikor upravni odbor oziroma upravnik zdravstvenega doma ne more najti zobnega terapevta za kostan-jeviško ambulanto, je dolžnost javnosti, da se za to vprašanje zavzame. Kot strokovnjak sem pred leti v člankih v »Dolenjskem listu« opdzarjal na neverjetno hitro propadanje zob v zadnjih desetletjih, zlasti pa še v zadnjih letih med našo mladino. Zato si dovolim opozoriti javnost na dejstvo, da zobna ambulanta v Kostanjevici v škodo prebivalstva ne dela. Menim, da je neodgovorno, da taka moderna zobna ambulanta stoji zaprta, potrebe po zobozdravstvenih uslugah pa so ogromne. Dr. NIKO SEVER (Op. uredništva: objavljamo vprašanje dr. Nika Severja bi upamo, da bodo pristojni činitelji pojasnili, čemu je kostanjeviška ambulanta zadnje tedne zaprta.) Takole je v Fazanu: pravkar so prišli s plaže portoroškega kopališča, v hlad«! obednici stavbe Okrajnega odbora RK našega okraja pa jih že čaka dobro in izdat"0 kosilo. Po dveurnem počitku bodo spet odšli pod vodstvom priljubljenih vzgojiteljic kopanje. Tu uživa v vsaki izmeni po 45 otrok neskaljeno veselje... Milijardne investicije v kmetijstvo 2e v preteklih letih je kmetijstvo v brežiški občini močno napredovalo, odkar so zanj smeleje odmerili investicije, pa še bolj. Uspehi so bili znatna in so se iz leta v leto povečevali. Kar poglejmo! Se 1956 je bilo v občini 22 traktorjev, danes pa jih je že 34 jm pride en traktor na 372 ha obdelovalne zemlje. Traktorji imajo zdaj tudi več priključkov. Na poljih žanje vedrio več kombajnov. To je samo majhen podatek o mehanizaciji, ki se sicer še naprej izpopolnjuje. Kaj pa pridelek? Nedvomno se je v teh letih zelo povečal, kar potrjuje že vsako leto večja uporaba u-metnih gnojil na obdelovalnih površinah. Tako so leta 1956 porabili za vso obdelovalno zemljo le 815 ton u-metnih gnojil, pet lat kasneje pa že 1175 ton, ali lani 93 kg na ha, kar je za 46 odst. več kot v letu, s katerim primerjamo. Takšne u-spehe pa so kmetijci dosegli lahko samo z dosledno izpeljanim občinskim odlokom o agrominimumu. Napredek v kmetijstvu je zelo velik, vendar še ni zadovoljiv. Predvsem gre za sodobno obdelovanje zemlje in druga opravila, ki jih lahko najhitreje opravijo stroji. Pa tudi s površinami, sposobnimi za strojno obdelavo, se še ne moremo zadovoljiti. Preveč razdrobljene so in premajhne, da bi jih mogli res gospodarno a'.delali s stroji. Zato so predvidene velike investicije, s katerimi bi postopoma prešli na sodobni način pridelovanja in nabavili vse potrebno za mehanizacijo obdelave. Razen tega so marsikje potrebni novi hlevi za živino itd. Trem kmetijskim organizacijam v občini — Kmetijski zadrugi Brežice, Kmetijski zadrugi Bizeljsko in Kmetijskemu gozdarskemu podjetja Brežice (KGP), je biilo že odobreno investicijsko posojilo v višini 988 milijonov din, da bi se lotile svojih velikih nalog. Odobrena sredstva (KZ Brežice 280 milijonov, KZ Bizeljsko 117 milijonov in KGP Brežice 591 milijonov dinarjev) bodo kmetijske organizacije uporabile v letih od 1962 do 1964: za gradbene objekte 518 milijonov dinarjev, nasade 226 milijonov, agromelioracije 123 milijonov in za odkup zemljišč 121 milijonov dinarjev. Kmetijske organizacije bodo zemljišča dobile na ta način, da bodo v svojo pro- izvodnjo vključile vse površine splošnega ljudskega premoženja, da bodo zemljo nakupovale in zakupo-vale od zasebnikov za daljše Obdobje in da bodo nove obdelovalne površine dobile tudi s krčenjem gozdov, z melioracijami in podobno. Da bd mogle zemljišča čimbolj Izkoristiti, je nujno, da združijo manjše parcele v velike komplekse in da do teh pridejo tudi z aro ldaci-javim. Skupaj potrebujejo kmetijske organizacije okoli BREŽIŠKE VESTI 1200 ha obdelovalne zemlje, da bi lahko uresničile svoje načrte. • KGP Brežice namerava zgradi tii tri kmetijske obrate v Vrbini, kjer bodo za-zadili nove topolove nasade in poleg tega pridelovali kmetijske pridelke ter redili živino. — Razen novih plantaž topole bodo gojili tudi nasade zelenega bora, duglazije, mecesna, rdečega hrasta in jelše. Tam bodo razen ostalega zgradili še hleve za 1920 glav govedi. Letos spomladi so že začeli urejati lesno plantažo v Dobravi. Pogozdili so 10 ha zemlje, na kateri bodo gojili lesne plantaže za iste rastline kot v Vrbini. Lesni nasadi se bodo povečali tudi z zasajanjem iglavcev, ki jih KGP goji v drevesnici v Mokronogu. Podjetje je za te plantaže vse pripravilo. — Ze letos bodo dobili 10.000 topolovih sadih z 11-hektarske drevesnice, kar pomeni, da bodo lahko zasadili okrog 30 ha površine. V desetih letih se bo drevesnica toliko povečala, da bodo lahko zasadili desetkrat več. Posebej velja omeniti velik pomen topolovih plantaž. Topola zraste namreč že v 15 letih in dobimo na hektaru plantaže kar 450 kub. m. lesa, kar presega vse donose v gozdarstvu. — Na površini 100 ha bi vsakih 15 let lahko posekali 45 tisoč kubičnih metrov lesa, kar je trikrat več, kot znese ves posekan les v občini! Potemtakem se le izplača gojiti ta les v plantažah, saj navrže neprimerno več dohodkov kot mnogo drugih vrst lesa. • KZ Brežice bo investicije porabila za zidanje pi-tališč oziroma 14 hlevov, v saterih bo 2072 stojišč. Hkrati bo gradila tudi osta- le kmetijske objekte kot silose, senike in podobno. V ta namen bo nakupila tudi 253 ha zemlje, 600 ha pa bo dobila z agromelioracijami. V Cerkljah ima že hlev, enega za 500 stojišč pa bo še zgradila. Prav tolikšen hlev bo Imela južno od Ca-teških Toplic in v Globokem, medtem ko bo hlev, ki ga namerava graditi pri Dolgem polju, lahko sprejel od 500 do 800 glav živine. Vrstni red gradenj je: dograditev hlevov v Cerkljah, ureditev obrata v G.'.obo-kem prihodnje leto, izgradnja obrata na Čatežu 1964 in istega leta tudi izgradnja obrata med Brežicami in Trnjem. Na področju Artič in Dečnih sel pa bo imela sadjarske obrate. • KZ Bizeljsko ima odobrena sredstva za obnovo 56 ha vinogradov, ki jih bo treba arondirati predvsem na področju Janeževe gorče, Orešjega in Drenovcev. Prav tako čakajo obnove sadjarski in vinogradnik!0 predeli med Pavlovo vaSc in Pišecami do Orešjeg* Zadruga pa nujno potreb"' je vinsko klet na Bizeli* skem z zmogljivostjo 20* vagonov vina. • To je konkreten P*"" gram kmetijskega razvoj* ki so si ga začrtale kmetij 6ke organizacije v brežiš^ občini. Vsakomur v obči"1 morajo biti kmetijski prf blemi znani in jasni, saj 'J* kmetijstvo ena najmočneJ' bih gospodarskih panog v brežiški komuni in se moT* razvijati skladno s spk>*' nim kmetijskim razvojem * Sloveniji. Zavedajoč se te ga, težimo k temu, da bi W' lo v občini čimveč velikif" in zaokroženih kmetijski"1 posestev, ki bi jih lahko lo hitro obdelali s stroji' Sodobno kmetijstvo, ki upo" rablja vse dosežke tehnik in. agrotehnike pa mora V0" stati glavni namen slehei" nega naprednega kmetova'" ca v komuni. Dom kulture in prosvete Na seji ObLO so sprejeti sklep, da se v Brežicah ustanovi samostojen Dom Kulture in prosvete. Nova ustanova združuje bivši prosvetni dom, prosvetni servis, ljudsko knjižnico v Brežicah in brežiški kino s podružnicami na Bizeljskem, v Globokem, Cerkljah in Dobo vi. Te ustanove so združili z namenom, da bi bilo olajšano vzdrževanje in upravljanje. Na seji so tudi imenovali upravni odbor, ki bo upravljal z Domom kulture in prosvete. Ivan Zivič novi predsednik ObO SZDL Na plenumu občinskega odbora SZDL Brežice, ki jc bil 9. julija, je bil za novega predsednika občinskega odbora Socialistične zeeze izvoljen Ivan Zivič. Dosedanji predsednik Vinko Jurkas je postal novi sekretar občinskega komiteja ZKS Brežice. »LOTO« v stavbi družbenih organizacij Zmešnjave, ki so sa pojavljale pri prodaji srečk ijOTO po trafikah in drugih prosto- rih v Brežicah, so bile često-krat povod za negodovanj* pri igralcih na srečo. Da B' bilo tega manj, so se odi0' čili, da bodo srečke ijJ?° prodajali samo na enem n"^ stu. Od julija naprej se sre? ke LOTO dobijo samo v Prl' tličju stavbe družbenih org*' nizacij v Brežicah. 5-odstotni davek na maloprodajo Na seji obeh zborov Brežice, ki je bila 12. junj9' je bil izglasovan odlok, V° katerem se zniža davek maloprodajo od 6 na s stotkov. Odlok je samo formalen, ker je trgovina 2e d»U časa plačevala davek po siof nji 5 odstotkov. Tople grede do konca avgusta Do konca avgusta bodo i* Čatežu pri Brežicah urejen" tople grede, na katerih °° brežiška kmetijska zadrug« pridelovala povrtnine in ar* ge zgodnje pridelke za doro^ či trg. Dograjujejo pa še pališče za termalno voeto, 10 bo ogrevala grede. Mi t sche rlich-Miel ke: MEDICINA BREZ ČLOVEČNOSTI Na podlagi dokumentov napisana obsodba nacističnih mučenj in zverinskih umorov v koncentracijskih taboriščih, storjenih v imenu znanstvenih raziskovanj. # Knjigo je izdala CANKARJEVA ZALOŽBA, dobite jo v vseh knjigarnah. 7n obstoj gimnazije »Naredili bomo vse, da bo fcnnazija v Črnomlju verifi-c|rana, to je, da bomo ustva-vse pogoje za njen obstoj. Gimnazija je za Belo krajino Obhodno potrebna«, tako 50 8klenili v črnomaljski komuni skupno s predstavniki "fctllske komune. O tem so ^ravljali na seji obeh ">orov občinskega ljudskega J^bora Črnomelj, na seji sve-* za Šolstvo in Se na vrsti ^tankov in posvetovanj. Svet za šolstvo ObLO Črno-J^J je predlagal, da je treba °°deliti prostore Dijaškega Doma v Črnomlju gimnaziji. *a namen Je imenoval kopijo, da prouči vse okoli-r*1* in poda predlog za *0ncno odločitev. V komisiji 80 bili zastopniki gimnazije, ^snovne šole, političnih orga-"•zacij, dijaškega doma in Medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo. Kaj je komisija ugotovila? Prostori dijaškega doma lahko sprejmejo 128 gojencev, zaseden pa Je le s 60 gojenci, od katerih je le 30 iz območja Bele krajine. Torej je obstoj doma pod takšnimi pogoji zares neopravičljiv. Pro- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE stori doma bi bili primerni za gimnazijo. V domu bi bilo lahko 6 učilnic, 2 prostora za tehnični pouk in upravni prostori. V prostorih doma bi bili seveda lahko še naprej prostori za popolno oskrbo gojencev iz Bele krajine in tanez Vitkovič - petdesetletnik nedeljo je praznoval v /^°W(ju SO letnico življenja JANEZ VITKOVIC, ki e te rodil pred polstoletjem fodklancu pri Vinici. To- nS*? Janeza dobro poznajo \Jbivolci Bele krajine in lrn°Vi iz drugih slovenskih s*tev. posebno iz let NOB, ' te nosilec Spomenice 1941 Tekmovanje kegljačev v kanižarici lev" f^i!tUev praznika rudar-kaina ^eva borcev Je sindi-kam> r?0n mesarijo v Trebnjem. Pred; log je zelo umesten, ker bi potem mnogo laže gospodarili. Ustrezna dokumentaci' ja s predlogom za združitev je že pri ObLO, ki bo o njej razpravljal na eni prihodnjih sej.« Novi bloki na Mirni Kazenski poboljševahu zavod je na Mirni izbral \°" kacijo za gradnjo 60 stanovanj. Bloki bodo stali V0" leg stanovanjskega bloka> ki ga za svoje potrebe gr»' di tovar- - šivalnih stroje* »Mirna«. Premajhna Sola V preteklem šolskem let^ je bilo v osnovni šoli v Velikj Dolini vpisanih 330 otrok, so napolnili pet učilnic. K«r so prostori premajhni, bod" šolo povečali za eno nadstrop-je. V tem nadstropju bost* dve učilnici, pisarna, zborni' ca ln kotiček za pionirsko i* mladinsko organizacijo. Kmalu prve gramofonske plošče v esperantu Mladi esperantski pevsk* zbor iz Ljubljane bo posti01 na gramofonske plošče nekaj najboljših pesmi * esperantu. S temi pesmi«11 je žel že laskava priznanj3 za nastope v tujini. RazSirjajte domaČe glasilo SZDL! Za najlepšo fotografijo Sevnice ObLO Trebnje je prispeval sredstva za nadzidavo komunalne banke v Trebnjem. Uredil bo dve družinski stanovanji in garsonjero. Kot smo že pisali v našem listu, je letos tudi v Sevnici delo Turističnega društva malo živahnejše. Uredili so začasno kopališče na Mirni, na gradu bodo uredili muzejsko zbirko in bife, nadalje pripravljajo gradivo za prospekt Sevnice, ki bo govoril o gospodarskem, kulturnem, zgodovinskem in turističnem pomenu tega kraja. Ugotovili so, da ima Sevnica vse pogoje za razvoj turizma, treba pa bo več dobre volje za njegov razmah. Turistično društvo je raz- pisalo tudi natečaj za naJj boljši posnetek Sevnice »{J okolice. Natečaja se lah*? udeležijo vsi fotoamateri1' Rok za oddajo fotografij r 15. avgust. Sprejema J|5 tajnik društva, ki daje tu*! podrobnejše informacije 0 pogojih natečaja. Trije n« boljši posnetki bodo nag1"9 jeni. S. S- SEVNIŠKI VESTNIK Bora nov ie na pomagali Počitniško letovanje otrok v Podbočju Družba je prevzela veliko koralno odgovornost za Pomoč borcem NOV. Te od-Bovornosti se v veliki meri ^veda tudi Občinski ljudski odbor Videm-Krško. Nedavno smo obiskali referenta za borce NOV in invalidske zadeve Franca Plavca, ki nam je postregel s sledečimi podatki: Pred kratkim je bila 15 Uslužnim borcem in akti-vistom, ki sicer nimajo pobojev za mvaUdnino, živeli Pa so v neprimernih social-"ih razmerah, odobrena Priznavalnina. Le-ta je v vi-^msko-krški občini najvišja 10 tisoč dinarjev, najnižja Pa 5 tisoč dinarjev. Sredstva za izplačilo teh prihvatom so zagotovljena v občinskem proračunu v znesku milijon 700 tisoč di-^rjev za letošnje leto. Omeniti moramo, da je doslej reševalo vloge za' priznavalnine predsedstvo občinskega združenja borcev. Nedavno pa je občinski ljudski odbor na skupni seji imenoval 7-člansko strokovno komisijo za zadeve vojaških vojnih invalidov in borcev NOV, ki bo reševala vse vloge borcev in invalidov. V občini Videm-Krško so zlasti vzorno rešili stanovanjske probleme borcev. Trenutno sta samo dva kritična stanovaniska nr">b!e- POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO ma, ki bosta verjetno rešena že letos. Vsekakor bo moral referat za stanovanjske zadeve upoštevati mnenje strokovne komisije za zadeve borcev NOV in rešiti tudi ta dva kritična problema. Borci nuK.no uveljavljajo piavico do upokojitve po posebnih predpisih socialnega zavarovanja. Pri tem jim zlasti pomaga referat za skrb borcev pri ObLO. Pri občinskem ljudskem odboru je bita letos ustanovljena posebna komisija za letovanje otrok. V komisiji so zastopani predstavniki občinske zveze prijateljev mladine, občinskega ljudskega odbora, okrajnega odbora RK in Zveze borcev ter taborniki. Vsa leta so otroci letovali ob morju in so bili izdatki dokaj visoki. Zato je le majhno število otrok bilo na letovanju. Komisija za letovanje otrok pa je odločila, da bo letos letovanje ob Krki v Podbočju, kjer je letovanje vsekakor zr.atno ceneje. S tem je omogočeno, da bo leMs leto- valo 400 otrok iz videmsko-kr- ske občine. Letovanje se je pričelo 3. Julija ln bo trajalo do 28. avgusta, organizirano pa bo v štirih izmenah po 14 dni. V prvi izmeni so letovali otroci z Rake, Leskovca, Kostanjevice, Črneče vasi ir. Gradca. V drugi Izmeni letujejo trenutno otroci iz Vidma-Krškega. V tretji izmeni bodo pionirji z Velikega Trna, Brestanice, . Koprivnice, Senuš, Velikega Podloga, Dolenje vasi in Zdol, v zadnji izmeni pa bodo otroci s Senovega in Gor. Lesk ovca. Predsednica komisije za letovanje otrok Rezi Pire nam je se povedala, da niso pozab« tudi na tiste otroke, ki so iz zdravstvenih razlogov potrebni klimatskega zdravljenja. 87 takih otrok bo letos letovalo v okrajnih kolonijah in v domu na Debelem rtiču. Zbrati bo potrebno tudi precej sredstev za letovanje, saj znašajo stroški za enega otroka v 14 dneh 4600 dinarjev. Podružnica zavoda za socialno zavarovanje v Vidmu-Krškern bo v ta namen prispevala 493.000din. ObLO 490.000 prispevki staršev pa bodo znašali 200.000 din, regresi podjetij v občini 100.000 din, razna društva pa bodo prispevala pomoč v hrani v vrednosti 300.000 din. Letošnje letovanje otrok ob Krki je predvsem omogočil občinski ljudski odbor, s pomočjo katerega je bilo nabavljenih ti postelj ir. blazin ter hladilnik. ZAPISKI Z IZREDNE SEJE OKRAJNE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO Me fe telesna miliura Se pastoreK" Plavalci »CELULOZE« spet uspešni Sodelovanje štirih slovenskih nih . v obeh zveznih plaval-vT1 Je za slovenske pla- JS^ velUc uspeh. Plavavd r^ulozarja« so vse priprave Sr? vodstvom trenerja Nika Srfeta osredotočild na tetono-v ligi. z negotovostjo so rt^^ovali prvi start v novi ^zbi. Crvena zvezda je Bi-Cj? veljala za favorita, niso pa «22 snane moči ostalih klubov. egotovost ie kmalu minila, ^ le Celulozar v domačem ba-opravil z Medveščakom, Pa se s Spartakom, Izgubil > s Crveno zvezdo in po kon-2"*"* prvem kolu pristal na svr>i. ivem drugem mestu v ^ j11 skupini. V drugem kolu ^Pet najprej sestal z Med-Por^ko"1 in ga tudi v Zagrebu Ve*i^ ter do sedaj zbral naj- število točk 13.526. j*HJub precejšnjim uspehom z vi.f"1 »vanju pa se klub bori j^Hkimi finančnimi problemi. gC°vanja v Subotico ln Beo-yt"d so vezana z velikimi stro-Jr^i V klubu menijo, da bi z straWlko vei razumevanja s a«i odgovornih lahko premo-, Ca j liter 2,5, Kranjc 2, Debeljak 1,5, Upnik 0,5. Slavko Sitar Ceglar osvojil I. kategorijo Po dveh zaporednih porazih v prvih dveh kolih finalnega tekmovanja se Je Ceglar občutno popravil. Pričel je zmagovati in vse do zadnjega kola je kazalo, da se bo uspel uvrstiti med prvo trojico, Id bo zastopala Slovenijo na državnem prvenstvu v Vrnjački banji. 2al mu to ni uspelo. Čeprav je Imel v zadnjem kolu proti znanemu mariborskemu prvokategomiku Piberlu prednost, priložnost za zmago nI mogel izkoristiU (predvsem zaradi časovne stiske) ln je le remiziral. S tem pa Je za pol točke zaostal za Mariborčanom Žagarjem ln Musilom ln ostal je Ie prva rezerva za prvenstvo Jugoslavije. Vseeno pa Je tudi četrto mesto v zelo močni konkurenci lep uspeh šestnajstletnega Ce-glarja, ki se mu obeta ie bogata šahovska kariera. Ceglar Je tudi osvojil I. kategorijo, ker je dosegel predpisano število točk. Ob koSu na novomeški Loki Namesto izredne konference Okrajne zveze za telesno kulturo, ki je bila predvidena, so sklicali le upravni odbor Okrajne zveze in nanj povabili predstavnike občinskih zvez, Zveze za telesno kulturo Slovenije in okrajnega odbora SZDL. Izredne seje sta se udeležila tudi predstavnika ZTKS tov. Stane Kranjc in Janez Lužnik ter Miro Gošnlk, sekretar okrajnega odbora SZDL Novo mesto. Na seji Je o nekaterih važnih vprašanjih telesne kulture v okraju poročal podpredsednik OZTK Jože Glor.ar, ki je najprej orisal splošen položaj na tem področju, nato pa se je omeJU na nekatere zelo pereče probleme, ki zavirajo fe hitrejši razvoj. Med drugim Je ugotovil, da se Je v okraju vse premalo pozornosti posvetilo ustanavljanju novih društev, klubov ln sekcij in da je v tem pogledu uspešno opravila svojo nalogo le novomeška občinska zveza za telesno kulturo. V okraju je sedaj 29 društev Partizan a preko 3000 člani, dalje deluje 25 šolskih športnih društev s 3677 člani, ki imajo v svojem sestavu 104 sekcije. Skupno Ima naš okraj 151 osnovnih telesnovzgojnlh organizacij z n.922 člani, pri tem pa niso všteti podporni člani S priključitvijo strelske organizacije, ki Je močna, se Je število osnovnih organizacij in članstva močno povečalo. ■ 11 NOVIH SOL BREZ TELOVADNIC« V poročilu je bilo omenjeno tudi vprašanje kadrov, ki je še vedno pereče. OZTK sicer skrbi za vzgojo novih strokovnjakov (letos je skupno z OZTK Ljubljana organizirala tečaje v Rovinju, ki se Jih bo udeležilo okoli 30 tečajnikov iz nagega okraja) ln je letos za to rezervirala preko 400.000 din. vendar s tem problem še ni rešen. Tudi občinske zveze bodo morale skrbeti za vzgojo prednjakov in inštruktorjev, predvsem za osnovno vadbo v društvih Partizan. Zelo pereč problem so tudi objekti. Ponekod jih že imajo, a zanje ne skrbijo dovolj, drugje pa Jih nimajo in Jih bo treba zgraditi. Pomanjkanje se čuti predvsem v Metliki, Sevnici, in Trebnjem. Žalostno je, da se še ni mogel rešiti problem vzdrževanja objektov, kar povzroča propadanje objektov. Opozorila r.e pomagajo, čeprav vsak ve, da bo škoda vedno večja, če se ne bo hitro ukrepalo. Zelo slabo luč meče na našo gradbeno politiko dejstvo, da je bilo po osvoboditvi v okraju zgrajenih II novih šol, toda vse brez telovadnici V Trebnjem in Šentjerneju gradijo večje šole, toda tudi brez telovadnic. Taki primeri se ne bi smeji ponavljati, čeprav je težko naJU sredstva za gradnje. ■ OBČINSKE ZVEZE SE SE NISO ZNAŠLE Tudi vprašanje dotoka rednih sredstev za potrebe telesne kulture še r.i rešeno. Tekmovanja zahtevajo veliko sredstev, zato se je treba omejiti le na domača tekmovanja v krajevnem ln občinskem merilu. V vseh občinah je treba formirati sklade za telesno kulturo, ker je le tako možno zagotoviti redno in pravilno finansiranje telesne kulture. efjol tCt - t Minilo je leto dni od ustanovitve občinskih zvez, ki v tem času niso izpolnile vseh nalog, ki so Jih prevzele ob ustanovitvi. Nekatere so se znafle, druge (Trebnje, Brežice) pa niso opravile niti najosnovnejših nalog, kot so občni zbori osnov- nih organizacij. Njihovo delo je bilo nenačrtno ln se je v glavnem omejevalo le na organizacijo redkih tekmovanj lr. na razdeljevanje finančnih sredstev. Ker strokovni organi občinskih zvez niso delali, zato tudi komisije pri OZTK niso mogle zaživeti. ■ STROKOVNJAKI BEŽIJO S SOL OZTK Je v svoj sestav sprejela tudi Društvo profesorjev in učiteljev telesne vzgoje okraja Novo mesto, ki je doslej delovalo samostojno. Ta poteza je na mestu, saj je področje njihovega dela isto. Stanje na te-lesnovzgojnem področju v naših šolah je kritično. Sole so brez strokovnjakov ln še tisti, ki so, bežijo s šol drugam, največ v gospodarske organizacije, ker v šolah ne najdejo pravega razumevanja. V Črnomlju sta dva profesorja telesne vzgoje s končano Višjo šolo za telesno kulturo v LJubljani, toda oba zapuščata ta poklic. Eden se je zaposlil v gospodarski organizaciji in je začel študirati na Višji komercialni šoli, drugi pa namerava študirati stomatologijo. To Je posledica zapostavljanja telesne kulture na naših šolah, ko se stalno zmanjšuje število ur šolske telesne vzgoje. Ce bi občinski organi, poleg šolskih, pokazali več razumevanja, se taki primeri, ki so res obžalovanja vredni, r.e bi pojavljali. V živahni razpravi so tudi ostali odborniki navajali, da taki primeri niso redki. V Trebnjem gre vse rakovo pot, ker ni pravega razumevanja pri občinskih forumih. Posledica je na dlani: občinska zveza popolnoma spi. Tam so edino telovadnico preuredili v pisarno in tako šolska kot Partizanova mladina ne more telovaditi. Ko so trkali na različna občinska vrata, so odgovorni občinski možje rekli, da telesna kultura lahko počaka. Predstavnik ZTKS tov. Lužnik Je poudaril, da Je treba take res kričeče primere ožigosati pred javnostjo in jih skušati likvidirati. Istega mnenja je bil tudi tov. Stane Kranjc, sekretar IS LRS za šolstvo. Omenil je, da Je svet za kulturo LRS razpravljal o problematiki šolske telesne vzgoje ln ugotovil, da je bil ob novem načinu finansiranja storjen korak nazaj ln ne naprej. Telesno kulturo premalo vrednotijo, zato tudi ure telesne vzgoje na šolah najprej skrčijo. O tem bo razpravljal tudi svet za šolstvo LRS ln pričakuje se, da bo sprejet sklep, da ne bo verificirana nobena šola, ki bi skrčila pouk telesne vzgoje. Dijaki ne bodo mogli dobiti spričeval, če ne bo šola verificirana. To pa bo samo eden od ukrepov, ki se pripravljajo in bodo verjetno pomagali urediti položaj. Take ekscese, ki se pojavljajo ne samo zaradi materialnega, ampak bolj moralnega nerazumevanja, bo treba povsem zatre«. ■ ZAHTEVE JE TREBA PODPRETI Z DOKAZI Sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Miro Gofnik Je v razpravi poudaril, da je treba vse zahteve podpreti z učinkovitimi dokazi, potem se bo gledanje posameznikov spremenilo. Podatek, da je bilo na novomeški osnovni šoli ob zdravniškem pregledu ugotovljenih 80(!) odstotkov deformacij šolske mladine (na hrbtenici), dokazuje, da je šolska telesna vzgoja potrebna. In posledica : za telesno vzgojo se je vložilo več sredstev. Tako bo treba rešiti tudi črnomaljski primer. Pri nedelavnosti posameznih občinskih zvez je bila kriva tudi nepravilna kadrovska politika (Trebnje, Brežice), ko nekateri posamezniki zaradi pre- Turnir mest za 22 V nedeljo Je bil v Ljubljani turnir mestnih reprezentanc v borbenih igrah. Sodelovalo je enajst mestnih ekip, med njimi tudi ekipe Novega mesta, Črnomlja in Brežic. Novomeška ekipa Je nastopila nekoliko oslabljena, ker Je več igralcev na dopustu. Tekmovanje Je bilo zelo zanimivo in lznačeno, ker se do konca ni vedelo, katera ekipa bo druga. Novomeščani so nekoliko slabše začeli ter so v prvi igri podrli samo 388 kegljev, Crno-maljčani 389 in Brežice 335. V vodstvu je bila ekipa Kranja s lis kegljl. V drugi igri so se NovotneSčanl precej popravili ln dosegu točno 400 kegljev. Tudi Črnomelj se je solidno držal s 383 kegljl. pa tudi Brežice so se popravile s 380 keglji. Kranj je nekoliko popustil, saj je podrl samo 388 kegljev. Novome-ščane Je ločilo od Kranja samo obremenitve niso delali tolik«, kot bi bilo potrebno. Več skrbi bi bilo treba posvečati tudi priznanju delavnim članom. Priznanje lahko pridobi človeka za 5 in več let, če pa r.e dobi za svoje delo nit diplome, Izgubi voljo do dela in preneha delati Potrebno bo najti tudi sredstva za profesionalne uslužbence občinskih zvez, katerih delokrog se je v zadnjem času zelo razširil. Tako bi lahko ObZTK lažje delale. ■ SPREMEMBE V VODSTVU OZTK Na seji so razpravljali tudi o fmar.siranju telesne kulture, sprejeli so pravilnik o finančno-materialnem poslovanju OZTK ln strokovnih odborov, sprejeli proračun OZTK za leto 1962 v višini 7,320.000 din ir. razdelili sredstva posameznim strokovnim odborom. Nato so sprejeli predlog za rekonstrukcijo izvršnega odbora, ki bo Imel odslej 15 članov. Za novega predsednika OZTK Je Ml izvoljen dosedanji predsednik odbora za Partizan podpolkovnik Jože Malic. Podpredsednik je ostal Jože Glonar, za novega sekretarja pa Je bil Izvoljen dosedanji tehnični sekretar Frane Sege-din. V odboru so tudi predstavniki občinskih zvez, okrajnega strelskega odbora, okrajnega odbora za balinanje, okrajno šahovske ln kegljaške zveze? odbora za košarko itd. Nekateri strokovni odbori, ki ie niso formirani, bodo pozneje vključeni v OZTK. tm v kegljanju julij 12 kegljiv, vendar so imeli prednost Kranjčani, ki so kegljali na boljših stezah. V zadnji Igri Je Kranj dosegel odličen rezultat 459 kegljev, kar mu je popolnoma zadoščalo za prvo mesto in prehodni pokal. Bolj huda borba Je bila za drugo mesto, vendar je bila najsrečnejša Kranjska gora, Id Je podrla 2 keglja več kot Ljubljana in 4 več kot Novo mesto. Novo mesto je podrlo v zadnji Igri 417 kegljev, Črnomelj 'samo 350 ln Brežice 340. Končni vrstni red: Kranj 1258, Kranjska gora 1209, LJubljana 1207. Novo mesto 1205, Maribor um, Celje UM. Tržič 1136. Črnomelj 1132, Podpeč 1115, Bled 1058, Brežice 1065. Za Novo mesto so bili najuspešnejši Hren 100 kegljevi Mrzlak 149, Dravinc 147. Izredno lepo in koristno je igral Jun-tez. (en) nov uspeh novomeške Košarke Novomeški košarkarji so se preteklo nedeljo udeležili turnirja, ki ga Je v počastitev občinskega praznika v Kamniku priredila tamkajšnja OtoZTK. Poleg domačinov tn Novome-ščar.ov Je sodelovalo Se moštvo Jezice, ki. teJrrrtuje v drugI republiški ligi. V prvi tekmi med Kamničani in ekipo Jezice so zmagaH domačini, v drugi tekmi pa so se pomerili Jezicam in Novomeščani. S hitro igro ln z uspešnimi menjavami Jim Je uspelo zaključiti tekmo z rezultatom 62:30 v svojo korist. Tako so se v borbi za prvo mesto pomerili domačini in Novomeščani. Domačini so hitro in odločno povedi! in si v začetku pridobili naskoka-, vendar* Je NovOmešČanom s pogostimi menjavami uspelo zmanjšati razliko, tako da so Kamničani v prvem polčasu zmagali z minimalno prednostjo. V drugem polčasu so Nozomeščani najprej izenačili in kmalu prešli v vodstvo, ki Jim ga Kamničani vse do konca tekme niso resneje ogrozili. Zmagali so z rezultatom 56:52 in tako osvojili prvo mesto lr. pokal ObZTK. Vsi igravci so dali vse od sebe in zmagali zaradi borbenosti ln izenačenosti. Dosti so pripomogle tudi pogostne menjave. Za novomeško ekipo so nastopili: Petric I in n, Setina I Iti H, Kopač, Spllhal, Golešj Potrč, Kr.ol. Blažlč ln Franko. M. P. Zmagala je TE v Brestanici V počastitev dneva vstaje Je bilo v nedeljo v Brestanici tradicionalno šporuio tekmovanje, med OElektro Krško, Elektro Zabok ln Termoelektrarno v Brestanici. Tekmovanje Je otvori! predsednik sindikalne podružnice Elektrarne v Brestanici Viktor Kostevc, zastopnik u-pvave Jože Jar.ežlč pa je spregovoril o pomenu tekmovanja in o dnevu vstaje. Nad 50 športnikov se Je pomerilo v šahu, namiznem tenisu, streljanju oddtoojkl ln kegljanju. Razvrstitev v posameznih športnih panogah pa je naslednja: Sati — Elektrarna Brestanica, Elektro Krško, Elektro Zabok. Namizni tenis - Elektro Krško, Elektrarna Brestanica, Elektro Zabok. Streljanje z zračno puško -Elektrarna Brestanica, Elektro Zabok, Elektro Krško. Odbojka - Elektrarna Brestanica, Elektro Krško, Elektro Zabok. Kegljanje - Elektrarna Brestanica. Elektro Krško ln Elektro Zabok. Elektrarna Brestanica se je torej uvrstila na prvo mesto z M doseženimi točkami, sledi ji Elektro Krško s 18 točkami in Elektro Zabok s 7 točkami. Tekmovanje al Je ogledalo nad 1S0 domačinov. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 36. julija: Ana Petek, 27. julija: Sergej Sobota, 28. julija: Zmago Nedelja, 29. julija: Marta Ponedeljek, 30. julija: Makslm Torek, 31. julija: Ignac Sreda, l. avgusta: Peter Črnomelj: 27. In 29. julija jugoslovanski film »Srečamo se nocoj«; M. Julija in 1. avgusta italijanski film »Nevarne soproge«. Dol. Toplice: 28. in 29. julija ameriški film »Osamljeni Človek«. Kostanjevica: 28. julija ameriški barvni film »Čez planine divjega Zapada«. 29. julija jugoslovanski barvni film »Zvezda potuje r.a jug«, 1. avgusta francosko-italijanski film »Crni Orfej«. Metlika: 28. in 29. Julija ameriški film »Vrtoglavica«, 1. avgusta ameriški film »Cas življenja in smrti«. Novo mesto »Krka«: od 27. do 30. julija francoski barvni film »Sakramenska frklja«, od 3L julija do 2. avgusta francoski barvni film »Njeno življenje«. Semič: 29. julija ameriški film »■Velikan« i n. del. Sevnica: 28. in 29. julija ameriški barvni film »Dve ljubezni Eddvja Duchtna«. Trebnje: 28. in 29. julija ameriški barvni film »Hrepenenje po moških«, 1. avgusta nemški film »Lizi«. ENODRUŽINSKO HlSO kupim. Črnomelj — okolica. Jože Kra-marlč, »Litostroj«, Ljubljana. GOSPODINJSKO POMOČNICO išče Peric, Novo mesto, Pa-deršlčeva ulica. ENOSTANO VANJSKO HlSO Z vrtom v bližini Novega mesta zamenjam za kjerkoli na Dolenjskem. — Naslov v upravi lista (923-63). ZIMSKO SUKNJO, 2 moški obleki, moške hlače, škornje ln jahalne hlače ter 2 para moških čevljev zamenjam v Novem mestu za < m lepih bukovih drv. Naslov v upravi lista. UPOKOJENCA, še pri moči, sprejmem kot varuha za sadovnjak na Dolenjskem. — Prednost sadjarji in čelebarji. Stanovanje vseljivo. Ponudbe na: Mina Kern, Ljubljana, Komonskega 14. VOZNIKA AVTOMOBILA, ki je videl, da sem na Cesti herojev Izgubil obleko in mi dal znak, naprošam, naj sporoči 6Voj naslov upravi Dolenjskega lista. HITRO IN POCENI kemično očisti oblačila in opere perilo PRALNICA - KEMIČNA ČISTILNICA, NOVO MESTO. Ob bridki Izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete ELIZABETE ŽAFRAN roj. Dular iz Vavte vasi se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sozaJJe ln r.am pomagali v težkih dneh ter vsem sorodnikom ln podjetju »Gor- janci« za darovane vence. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice. Vsem iskrena hvala, Id so jo obiskali ln jo spremili na zadnji poti. Žalujoče hčerke in brat z družinami. Ob nenadomestljivi Izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA LUZARJA gostilničarja lz Gaberja se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem ln prijateljem za izraženo sožalje, za darovane vence ln cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako zahvalo tudi krajevni organizaciji ZB v Gaberju ln sindikalni podružnici IMV v Novem mestu za poklonjene vence. Žalujoča žena, sinovi ter hčerke z družinami ČESTITKI Ljubi mami Pepel Lakner lz Kostanjevice na Krki najtoplejše čestitke za rojstni dan — hčerka Tilka. Za jubilejni dan 29. julij čestita Marti in Marticl Gregorčičevima iz Doba pri Domžalah ter ju pozdravlja — mama z Dolenjskega. Felioijan Iz Jablarice — deklico, Marija Bauer lz Grivaca — dečka, Olga Lukšič iz Dol. Straže — deklico, Nevenka Hudo-rovac iz Srednje vasi — dečka, Anica Crnlč lz Dolenjcev — dečka, Ana Stubljar lz Cerovca — deklico, Štefka Medved s Krke — deklico, Štefka Nemec lz Ljubljane — deklico, Alojzija Longar iz Dečje vasi — dečka, Marija Koležr.ik lz Metlike -deklico, Jožica Puvar lz Dol. Toplic — deklico, Irma Majsi-lovlč lz Sevnice — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Silva Kržan iz Sarajeva — deklico. Nada Višnjič iz Z upeče vasi - deklico, Milena Gallč iz Čateža -dečka, Anica Piltaver iz Krške vasi — deklico. Anica Vidmar iz Velikega Obreza — dečka, Ivana Kerin iz Gržeče vasi — dečka, Marija Tresk lz Goljaka — deklico, Helena Plevel iz Vel. Ma-lence — deklico, Rezika Pan-geršič iz Brežic — deklico, Nada Baškovič iz Gor. Skopic — dečka, Silva Levičar iz Vidma-Krvkega — dečka. < PREKLIC Sodelavki v Novolesu tovari-šici Alojziji Marolt se opravičujem za žaljive besede z dne 17. julija 1962. Marij* Hlišč lz Novega mesta. DD3SELOV MOTOR 7-9 KS - brezhiben, prodam. Naslov v upravi lista (954-62). MOPED T—12, dobro ohranjen, prodam. Zupane, Novo mesto, Deframčeskljeva 1. MOTOR »JAWA« 125 prodam ali zamenjam za nov moped. Goriška vas 8, p. Skocjan. NAJBOLJŠEMU PONUDNIKA prodam vseljivo dvosobno stanovanje z vrtom v bližini železniške postaje. — Brezo var. Novo mesto, Bršljin 9. 1 Is PANJEV ČEBEL prodam. -Sotler, Novo mesto, Cesta herojev 47. ENOSTANO VANJSKO HlSO ■ prodam v Soteski. Možna zaposlitev. Naslov v upravi lista (944-62). MATIČNI URAD IZ VINICE SPOROČA Jumdja ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročila sta se: Vladimir Stempahar, kmetovalec iz Vu-kovcev, in Ana Mravir.ec,, kme-tovalka iz Nove Lipe. Smrti tudi ni bilo. NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA V času od 16. do 23. julija je bilo rojenih 11 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Stanko Puš, pečarski pomočnik, in Alojzija Vidmar, delavka, oba iz Gradca; Jože Skoda, strojni varilec lz Kopra, in Stanislava Zupančič, delavka iz Regerče vasi; Peter Poglavec, delavec, ln Sta- nislava Murn, delavka, oba iz Dol. Straže; Alojz Šiško, mizarski pomočnik lz Mirne peči, in Stanislava Gašperšič, uslužbenka iz Črnomlja; Karel Kor.cili-ja, delavec iz Rumanje vasi, in Kristina Jakše, delavka iz Dol. Straže. Umrla sta: Josip Gregel, kmet lz Breznika. 60 let; Emilija An-drojna, gospodinja lz Zavratca, 47 let. mm Mariborska tekstilna tovarna — Maribor predilnice • tkalnice • barvarna • tiskarna - apreturc Proizvajamo: bombažno in stanično prejo, sukance za Šivanje in vezenje, hlačevino, bombažne in umetno svilene podloge, klote, flanele za srajce in pižame, tiskanine iz bombaža in stanične volne, popeline, ceflrje itd. • Vsi naši popelini z oznako »EVASET« Shrunk-Guaranteed Anti Shrink se po pranju ne krčijo več. • Vse naše tkanine lz stanične volne so apretirane proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju. Izvažamo: klote, svilene se rže, popeline, ceflrje ter tiskanine za moško perilo in ženske obleke ter sukance Uvažamo: surovine, barve, kemikalije, utensilije, stroje itd. • Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in zelo nizkih cenah. ifmT.Iir/jfrsiTt Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Andreja Glarvan iz Smarjete — deklico, Marija Hribar iz Rakovnika - deklico, Marija Anželj z Blata — dečka, Terezija Kastelic lz Brezovice — deklico, Pavlina Radoševič lz Titovega Velesa — dečka, Pavla Potočar iz Gor. Maharovca — deklico, Ivanka Suštarlč iz Nestoplje vasi — deklico. Cvetka Zavnik iz Gaberja — deklico, Terezija Za-iokar iz Ločne — dečka, Angelca Zgonc iz Seniruperta — deklico, Vera Strojin lz Skr-janč — dečka, Ana Pavlenč lz Dol. Straže — deklico, Terezija Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Antonu Papežu, sinu gostilničarja s Hriba, je padla plošča od spomenika na levo nogo, Franc Pokrivač, nameščenec lz Maribora, si je na clrkularkl poškodoval prste desne roke. Terezija Ivanetlč, gospodinja iz Skemljevca, je padla z motorja in si poškodovala desno roko. Silva Turka, sina kmeta iz Malega Orehka, je pes ugriznil v glavo. Alojz Cvirn, invalidski upokojenec iz Leskovoa, je padel v jašek in se poškodoval. Marička Stancar, vnukinja kmeta iz Gorenje va-, si, je padla ln si zlomila levo nogo. Neži Smajdek, kmetica iz Vol. Podljubna, se je polila z vrelo prežganko. Jožica Uršič, hči kmeta iz Zalisca, se je opekla z vročo kavo. Anton Ga-šparar, zidar z Vrlipeči, Je padel z lestve in se poškodoval. Antona Cigoja, delavca iz Gor. Vrhpolja, je podrl motorist. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Anton Gorenc iz Ofclča je padel s kozolca in si poškodoval rebra. Jože Zorko, sin kmeta iz Brezovske gore, je padel s kozolca in si zlomil levo nogo. Nezka Kostanjšek, gospodinja iz Volčja, si je pri padcu na dvorišču zlomila desno nogo. Anton Zorko, delavec s Sel, Je padel z voza ter si poškodoval glavo in desno roko. Antonijo Klavžar, gospodinjo lz Dobrave pri Senovem, je nejedo pretepel ter JI prizadejal poškodbe po vsem telesu. Franca Peterkoviča, kmeta iz Zupelevca, Je brcnil konj ter mu poškodoval glavo. EKONOMSKA ŠOLA — NOVO MESTO ADMINISTRATIVNA ŠOLA — oddelki za odrasle STROJEPISNI TEČAJ — začetni in nadaljevalni Začetniki naj oddajo prošnje za vpis do 20. avg. 1962. Vpisovanje za začetnike bo v ponedeljek, 3. septembra 1962, od 8. do 10 ure. — Vpisovanje v višje semestre in začetek pouka na vseh oddelkih za odrasle in v strojepisnem tečaju bo v torek, 11. septembra 1962, ob 16. uri. SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob S.03, 8.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 ln 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00-8.00. PETEK, 27. JULIJA: 8.03 Luda Lammermoor v ljubljanski operi — 8.35 Zabavni po*puri — 8.55 Pionirski tednik - 9.45 Kvintet Viltja Petriča - 10.15 Od tod in ondod — 11.20 BoM ln Aleksandra Becker: Dovolite — ime rm je Cox - 12.16 Kmetijski nasveti: Inž. Tone Marolt: O novih poljedelskih strojih z no-vosadskega sejma — 12.23 Melodije ob 12.25 - 14.30 Prireditve dneva — 14.33 V domačem tonu — 13.20 Dvakrat pet - 16.00 Vsak dan za vas — 17.03 Solist tega tedna — 18.10 Offenbaoh in njegove »Pripovedke« — 18.43 Iz naših kolektivov - 19.00 Obvestila - 19.05 Glasbene razglednice - 20.00 Antonio Vlvaldi -20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled - 20.30 Naši skladatelji otrokom: miniature, uganke in pravljice za zbor — 21.00 Kvintet Ari van Damme — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.JS literarni nokturno (Goe- the) - 23.05 Htademith ln Ho-negger. SOBOTA, 28. JULIJA: 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji — 8.55 Počitniško popotovanje — 9.10 Zabavni kaleidoskop — 9.43 Poje ženski vokalni kvartet — 10.13 Od tod ln ondod — 11.00 Iz zgodbe o mali Co-Co-Sar.' — 11.40 Iz albuma popevk — 12.05 Viski fantje so na obisku — 12.13 Kmetijski nasveti: Vet. Vladko Vrečko: Nekatera vprašanja prašlčjereje — 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.45 Naši popotniki na tujem — 20.00 Za prijeten konec tedna — 22.10 Oddaja za nase Izseljence — 23.03 Sobotni ples. NEDELJA, 29. JULIJA: 6.30 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska Igra — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 O-perna matineja — 11.50 Anton S vab:: Zlata kanglica — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I - 14.10 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo n — 15.16 Ob zvokih zabavr.e glasbe — 18.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Melodija za nedeljsko popoldne — 17.03 športna nedelja — 20.00 Vaša ptsem — vaša melodija — 20.50 Spottna poročila — 23.03 Zaplešimo v novi teden. PONEDELJEK, 30. JULIJA: 8.03 Hugolln Sattner: Jeftejeva prisega, kantata — 8.55 Za mlade radovedneže - 11.35 Petindvajset minut za dobro voljo — 12.15 Kmetijski nasveti: Miki Puoko-Sešek: Razvažanje hrane na delovna mesta — 13.13 Obvestila in zabavna glasba — 14.33 Pesmi In plesi Jugoslovanskih narodov — 15.40 Literarni sprehod — 17.03 Arija skozi stolet-tja — 18.45 Novo v znanosti — 20.43 Kulturni globus - 21.40 Igrajo majhni zabavni ansambli — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zadnji ples pred polnočjo. TOREK, 31. JULIJA: 8.03 Pesmi o jutru — 8.55 Počitniško popotovanje — 9.45 15 minut s Kmečko godbo - 10.15 Od tod in ondod - 11.20 Rolf le Aleksandra Becker: Dovolite — Ime mi je Cox - 12.03 Trio Slavka Avsenika s pevci — 13.16 Kmetijski nasveti - vet. Milan Dolenc: Nalezljiva malokrvnost kopitarjev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo -15.30 V torek na svidenje - 18.30 Poje Mariborski komorni zbor — 20.00 Pojoči horizonti juga — 20.30 Radijska igra - 23.53 Humoreska Jaroslava Kociana — 23.05 Vsem, ki bi radi še plesali. SREDA, 1. AVGUSTA: 8.05 Simfonična matineja — 8.55 Pisan svet pravljic lr. zgodb — 9.25 Matineja za zabavo — 10.15 Od tod ln ondod — 11.15 Človek in zdravje — 12.03 Veseli hribovci so prišli - 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vzpe-njave rastline — 15.20 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi raznih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Šoferjem na poti — 18.45 Ljudski parlament - 20.00 Naš variete - 22.00 Literarni nokturno - 23.30 Skladatelja Josip Slavenski ln Luci-jar. Marija Skerjanc. " ČETRTEK, 2. AVGUSTA: 8.05 Jutranjica s češkoslovaško glasbo — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Vesele počitnice — 11.30 Pol ure priljubljenih popevk — 12.05 Vaški kvintet s pevci — 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Albin Stritar — inž. Rado Linzner: Na gnojila za ozimine mislimo že zdaj — 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.07 Malo Instrumentov — veliko glasbe - 17.05 Koncert po željah poslušalcev. SPECIALNA TOVARNA TEŽKE INVESTICIJSKE OPREME IZDELUJEMO: DVIGALNE IN TRANSPORTNE NAPRAVE HIDROMEHANSKO OPREMO VISOKE GRADNJE MOSTOVE RAZNE KONSTRUKCIJE ZA INDUSTRIJO IN RUDARSTVO PLOČEVINASTE KONSTRUKCIJE STROJE ZA ZAŠČITO RASTLIN METALNA TOVARNA KONSTRUKCIJ. STROJNIH NAPRAV. POLJEDELSKIH STROJEV IN LIVARNA — MARIBOR OBJAVE — RAZPISI — Obvestilo Zdravstvenega doma v Črnomlju ZDRAVSTVENI DOM V ČRNOMLJU obvešča prebivalce občine Črnomelj in Metlika, da protituberkuloznl dispanzer v Črnomlju zaradi dopustov r.e bo posloval do 5. septembra 1962. RAZPIS DELOVNIH MEST Upravni odbor trgovskega podjetja na debelo in drobno »Dolenjka-', Novo mesto, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. poslovodje prodajalne »Obutev« v Mokronogu; 2. poslovodje prodajalne »Izbira v Mokronogu; 3. šefa skladišča. Pogoji pod: 1. visoko kvalificiran delavec v stroki ali kvalificiram trgovski, delavec v stroki z najmanj petletno prakso; pod točko 2 isto; pod točko 3. visoko kvalificiran delavec z večletno prakso v vodstvu trgovskih skladišč. Ponudbe r.a j inleresenti pošljejo do 10. avgusta, sicer velja razpis do zasedbe razpisanih delovnih mest. Obvestilo Kovačičevega mlina MLIN KOVAClC v Novem mestu obvešča vse dobavitelje žita, da mlin še ne bo obratoval do 10. avgusta zaradi izrednih popravil. NESREČE Z AVTOMOBILOM V DREVO 22. jul. je prišlo do prometne nesreče v Kostanjevici. V oster ovinek je s precejšnjo hitrostjo zapeljal Jože Udovič te Cleve-landa, vendar tako nesrečno, da ga je zaneslo s ceste. Zaletel se je v drevo in obtičal na travniku. Voznik ln sopotnik sta bila laže poškodovana, medtem ko so škodo na vozilu ocenili na 200.000 din. MOTORIST JE TKCTL KOLESARJA 23. julija se je v Brežicah na Cesti prvih borcev dogodila težja prometna nesreča. Motorist Jože Tomše iz Krške vasi se je s precejšnjo hitrostjo peljal v Brežice, z nasprotne strani pa mu Je prišel nasproti kolesar Jože Križman s Čateža. Ko je kolesar zavijal v levo, se je motorist zaletel vanj ln se teže poškodoval, Križman pa 1* laže. Vozili sta poškodovani za 20 tisočakov. Oče in sin mrtva 22. julija sta se v Stari vasi pri Bizeljskem smrtno ponesrečila motorist Anton ZagaT in njegov sin Alojz, ki sta se 2 motorjem napotila po opravkih. ( Ker sta se peljala po sredini ' ceste, se nista mogla Izogni** avtobusu, ki je pripeljal nasproti v nepreglednem ovinku. Vozil ga je Ludvik Ribič iz Celja. Motor se je zaletel v sprednji del avtobusa, vendar Je bil sunek tako močan, da je oba potnika vrglo z motorja na cesto, kjer sta obležala v nezavesti. Anton Žagar, ki je bdi huje poškodovan, je umrl med pre vozom v brežiško bolnišnico, njegov oče, ki je bil tudi težko ranjen pa Je umrl nekaj ur sami svet pravljic in zgodb —' kasneje. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Cvet: rmana s peclji do 1 cm (45), bele deteljice (120), rdeče deteljice (125). List: šmamice (200), ozkolis*-nega trpotca (75), gozdne jagod« (100), jeternlka (200), melis« (180), borovnice (105). Rastlino: črnoblne (80), pf" 6je kaše (200), krvavega mlečka (HO), navadne ramšele (200), grenke ramšele (1000), pelina (40), melese (70), vodr.e kres« (150), žemklja (150), zdravilnega jetlčnHca (115), hribske res« (220), škržollce (113). Korenine: gozdnega koren* (150), kompave — bodeče než« (250), medvedovih tac (150), velikega divjega janeža (300), malega divjega Janeza (600), mal« norice — male beladone (80), rumenega regrata (150), pekoči" kopriv (50). srčne moči (200). Seme: jesenskega podlesnik« (500). Lubje: brogovite (100), češtni-novlh palic (75), krhlike (80). Suhe borovnice (500). Navedene cene veljajo za zelišča brez tujih primesi in pravilno sušena. Nekvalitetnih zelišč ne odkupujemo. Vsa Pojasnila in navodila dobite v vaši zadrugi aH v skladišču GO-SAD Novo mesto, Slakova >■ Razveselite znance in svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM! DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje ln Vldem-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu — IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnlk, inž. Davorin G ros, inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Fogačar, Miran Slmlč, prof. Tone Trdan. Janez Vitkovič ln Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik), MlloS Jakopec, Drago Kastelic ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 20 dlnar-)ev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 dinarjev — TekočI račun prt podružnici -NB v Nove« mestu 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg t (vhod lz Dilančeve ulice) — Poštni predal 33 — TELEFON štev. 127 — Rokopisov In fotografi-! ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje •DELO- v LJubljani.