KRANJ, petek, 28. 2. 1986
(g©5Ml&«MGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
[Danes v Gorenjskem glasu
Hran 2:
Nihče ne stoji v vrsti za Poklicne funkcije
|*tran 3:
Kako pregnati razvojno zaspanost
Strojni inženir s črnim rokami
*tran 4:
Med »lajbči in ušpetelj ni«
Strani 8 in 9:
Zvesti Ban Batovemi geslu
Račje frfotanje na snegu Ali komunisti izgubljajo ugled
stran 16:
Zarja si želi v lepše zarje
Tri tedne pred pomladjo — Za pomladansko pokušino, za slutnjo toplejših sapic namesto sedanjega škripanja snega pod nogami in ledenih juter so v Elitini izložbi na Titovem trgu v Kranju postavili na ogled prve pomladanske modele. Dekleti nista povedali,ali sta pred izložbo vzdihnili od neučakanosti, da bi lahko oblekli kaj pomladnega, ali pa se jima je vzdih utrgal zaradi prav nič spomladansko zabeljenih cen ... L. M. — Foro: F. Perdan
I' ,
Razvojnik brez opreme ne pomeni nič
Minili so %časi, ko je bilo mogoče nove izdelke »loviti« naokrog, skočiti čez mejo na sejme, povzeti zamisli, novosti — in kmalu je prišel iz proizvodnje nov izdelek. Takšni časi nepreklicno odhajajo. Sodobna tehnologija je tako zapletena in sestavljena, da je ni moč preprosto kopirati. Najbolj razviti pa jo tudi vse bolj skrbno skrivajo pred drugimi, saj je postala prestižnega pomena.
Torej se bo moralo naše gospodarstvo hočeš nočeš bolj posvetiti razvojnemu delu, pregnati razvojno zaspanost in kreniti v korak za razvitim svetom, saj nas bo sicer prehitel še bolj, kot nas je že.
Za hitrejše mzvojne korake pa potrebujemo strokovnjake, ki brez ustrezne razvojne opreme nič ne pomenijo. Inženir s svinčnikom v roki danes pač nima več kaj početi.
Obojega pa nam manjka. Strokovnjaki še marsikje v gospodarstvu nimajo prave veljave in pravih poti za napredovanje. Marsikje zadušijo dobrega strokovnjaka. Drugod pa so že spoznali, da brez lastnega razvoja ne bo šlo več, imajo ljudi, manjka pa jim oprema, ki je zelo draga. Dobra aparatura danes velja pol milijona dolarjev, pod 10 tisoč dolarji pa je tako rekoč ni moč dobiti.
Kako pomembno in povezano je oboje, jasno pove primer iz Iskrine tovarne TelematiKa. Uvajajo računalniško podprto načrtovanje tiskanih vezij, kar pomeni, da vse opravijo na računalniku, od ideje do končnega modela, ki gre nato kar v proizvodnjo. Odpade torej zamudno ročno delo. Hitrost pa je dandanes zelo pomembna. Če so imeli v Telemaliki včasih za tehnološki korak na voljo kar dve desetletji, kasneje eno, imajo zdaj že manj kot pet let.
Po drugi strani pa je sodobna tehnologija zelo širokogrudna, saj odpira veliko več možnosti končnih izdelkov. Sestavljena in zapletena je, vrata v svoje skrivnosti pa odpre le z obvladovanjem temeljnih znanj, na katerih potem lahko temelji lastni razvoj.
M. Volčjak
Za novince 358 mest v domovih |
Kranj, 26. februarja — V naslednjem šolskem letu bodo gorenjski domovi za učence srednjih šol sprejeli 358 novincev. V domu učencev na Jesenicah bo prostora za 40 fantov in prav toliko deklet, v domu učencev Ivo Lola Libar v Kranju za 90 učencev in 80 učenk, v domu učencev na Bledu za deset učencev in enajst učenk ter v domu učencev v Škofji Loki za 68 učencev in devetnajst učenk, j
Franc Šetinc v Tržiču
Danes je na obisku v tržiški občini .predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc. Dopoldne se bo udeležil skupne seje predsedstva občinske konference SZDL in predsednikov krajevnih konferenc SZDL, v Peku pa se bo pogovarjal o gospodarjenju in položaju obutvene industrije. Popoldne ga bodo ljudje v Podljubelju seznanili s problemi, ki jih imajo s TV pretvornikom.
stran 16:
Inšpektorji v izgubi
Od jutri višja participacija
Pri zdravju — globlje v žep
Kranj, 28. februarja — Participacija k zdravstvenim storitvam in za zdravila je sicer enotna za vso Slovenijo, gorenjska različica pa še naprej ohranja ugodnost — doplačilo k receptu, ne k posameznemu zdravilu
Jutri, 1. marca, začnejo veljati tudi v vseh gorenjskih občinah novi, višji zneski, ki jih občani prispevajo k zdravstvenim storitvam, zdravilom in raznim pripomočkom. Za razliko od cen, ki »nam« jih določijo proizvajalci ali drugi organi, se ti prispevki vsako leto avtomatično spremenijo za toliko, kolikor so se prejšnje leto povečali osebni dohodki v Sloveniji. Letošnji odstotek je pač velik — 98, za toliko bo poslej večja tudi participacija k nekaterim zdravstvenim storitvam.
Čeprav so prejšnja leta tudi v gorenjskih občinah skoraj povsem izenačili listo participacije, ki se je v mnogočem razlikovala od sprejete po republiškem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva, Pa nekaj razlik še ostaja. To velja še posebej za zdravila na recept. Medtem ko, na primer v Ljubljani, občan odšteje po novem za vsako zdravilo na receptu 150 din, bo v gorenjskih lekarnah občan doplačal 150 din za vse, kar je na receptu (na primer tri škatle istega zdravila). Po novem se zdravila ne delijo več v zdravila ob akutnih obolenjih in Za druga obolenja, za kar je bil doslej določen različen prispevek za recept. Po drugi strani pa ima gorenjska lista participacije nekaj dodatnih postavk k zobozdravstvenim storitvam (prvi pregled, prvo slikanje zob).
In koliko bo treba odšteti? Za prvi pregled pri splošnem zdravniku 200 din, pri specialistu 430 din, za obisk zdravnika na domu 570 din, ysak ponovni pregled pri splošnem zdravniku 100 din, za prevoz z re-šilcem 570 din, za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču 460 din, za Zalivko 200 din, za totalno protezo 2750 din itd. Morda še to — vse °prostitve participacije ostanejo take, kot so bile. L
k"-
h.
Mraz ne sme biti ovira — Čeprav so se v začetku tedna temperature spustile več kot 10 stopinj pod ničlo, so se delavci KOGP Kranj morali lotiti popravila kanalizacije v Kebetovi ulici v Kranju. Cevi so se
rog tri metre globoko zdrobile zaradi posedanja terena. Da bodo zavali stanovanjske hiše pred poplavami, bodo ta teden naredili ujnejše. Potreben pa bo temeljit poseg na dolžini okrog 20 metrov.
Štipendije višje za četrtino
S 1. marcem se bodo štipendije znova povečale. Vrednost točke za kadrovske štipendije bo 23,28 dinarja, kar pomeni, da bodo učenci prejemali od 9312 dinarjev za zadosten šolski uspeh do 16.762 dinarjev za odličnega. Pri študentih bo najnižji znesek 13.968 dinarjev za povprečno oceno od 6,0 do 6,5, za najboljše s povprečno oceno nad 9,4, ki pa so bolj bele vrane, bo štipendija 25.142 dinarjev. Primerno se bo povečal tudi dodatek za deficitarnost pri kadrovskih štipendijah, največ do višine 4656 dinarjev.
Za 25 odstotkov se bodo dvignile tudi štipendije iz združenih sredstev. Gorenjski štipendisti tega sklada jih bodo dobili okrog 20. aprila za marčevsko izplačilo. p Belčič
Pozabljeni?
Bohinj, februarja — Bohinjce vsakič razjezi, če kdo imenuje njihovo naravno čudovito dolino »bohinjska luknja«, pa vendarle imajo včasih upravičeno občutek, da so pozabljeni. Velik del ceste, ki vodi po dolini, »cveti« z luknjami in kotanjami. Cesta proti slapu Slavica in proti Voglu, po kateri potuje vsako leto več kot sto tisoč domačih in tujih turistov, bi bila potrebna temeljitega popravila. Nova telefonska centrala je pogojena z vlaganji delovnih organizacij, za katere pa vemo, da imajo malo denarja. Trgovine so bile dobro založene le v času tekmovanja za svetovni pokal. Avtobusi dokaj neredno pobirajo smučarje, ko se vračajo s Koble. Denar, zaslužen v turizmu, odteka drugam; tega pa je toliko, da bi ž njim lahko že zgradili manjši hotel ali v^aj obnovili sedanje Odplake odtekajo mimo kanalizacije v Bohinjsko jezero in še bi lahko naštevali.
Ob vsem tem mnogi zatrujejo, da je Bohinj slovenski, a brž ko je treba seči v žep in dati cekine za razvoj bohinjske doline, isti ljudje pozabijo na to, kar so rekli pred nekaj minutami. , .
(cz)
800 ljudi išče zaposlitev
Kranj, 27. februarja — Lani je na Gorenjskem povprečno iskalo zaposlitev 824 ljudi, od tega 449 žensk ali polovica. Četrtina med nezaposlenimi je prvič iskala zaposlitev, do 26 let starosti jih je bilo 55 odstotkov, težje zaposljivih pa 23 odstotkov.
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje iz Kranja jih je bilo 45 odstotkov brez strokovne izobrazbe, poklicno šolo je imelo 16 odstotkov nezaposlenih, tehniške šole 28 odstotkov, višjo izobrazbo 7 odstotkov in visoko 3 odstotke.
Zanimivo je, da med tistimi z višjo in visoko izobrazbo prevladujejo ženske, predvsem tiste, ki prihajajo iz šol družboslovne in jezikovne usmeritve. Gorenjsko gospodarstvo torej lažje in hitreje zaposluje mlade z »metalurško« izobrazbo.
D. S.
Odločanje v sistemu planiranja
Jesenice, 27. februarja — Center za proučevanje samoupravljanja in informiranje p*'i konferenci osnov-
Kilogram sladkorja 197 dinarjev
V prodaji na drobno se bo slad kor podražil za okoli 36 dinarjev ud. kilogram. Povprečna cena v ju ;*oslovanskih trgovinah je bila do slej 161 dinarjev, zdaj pa se j zvišala na 197 dinarjev.
Nove cene je tovarnam slad korja odobril zvezni zavod za ce ne, v prodaji na drobno pa boddj začele veljati takoj, ko jih bodo trgovci izračunali.
Zvezni zavod za cene pa jq zvezni vladi predlagal, da se mle«j ko pred 20. marcem ne sme po«* dražiti. Proizvajalci mleka naj mreč zahtevajo 20-odstotno podražitev. Če bodo kljub temu mleko pred 20. marcem podražili, jim bodo banke odrekle posojila.
nih organizacij sindikata jeseniške Železarne je organiziral okroglo mizo o učinkovitem uresničevanju družbene reprodukcije.
Razpravljala so obravnavali teme iz Kritične analize in spregovorili o samoupravnem odločanju o razširjeni reprodukciji, o samoupravnem odločanju v sistemu družbenega planiranja in o dosledni uporabi in razvijanju ustavne zasnove temeljne organizacije, delovne organizacije in drugih oblik organiziranja združenega dela. D g
£ KOMPAS > KRANJ
tel.: 28-472 28-473
<
2. stran
NOVICE IN DOGODKI
PETEK, 28. FEBRUARJA
19||PE
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Okleščeno zdravstvo
Ljubljana — Skupščina republiške zdravstvene skupnosti je na torkovem zasedanju v Ljubljani ponovno opozorila na težak položaj te dejavnosti. Za večje naložbe dejansko ni nobenih večjih možnosti. Izjema so naložbe, za katere bo združeno delo posebej združevalo denar. V Sloveniji naj bi tako zgradili le novO medicinsko fakulteto, za vse ostale, tudi že začete projekte, pa bo treba najti druge vire financiranja. Na skupščini so tudi terjali, da se morajo osebni dohodki v gospodarstvu in družbenih dejavnostih izenačiti in ne sme biti
več takšnega razkoraka, ko na primer zdravnik zasluži manj kot inženir.
Novi obeti za jugo
Sarajevo — Zastopniki družbe Jugo America prihajajo na dan z obetavno novico. 38.200 Američanov je že naročilo in plačalo naš izvozni osebni avtomobil jugo. Začeli so se že tudi dogovori o nadaljnjem sodelovanju in novih tipih vozil, ki naj bi jih za Združene države izdelovala Crvena zastava. Američani so pripravljeni v izvozne projekte juga vložiti 20 milijonov dolarjev.
O akumulaciji, samoupravnem odločanju in organiziranju
Tržič, 25. februarja — Predsedniki osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc iz Tržiča so se danes sešli na javni razpravi o Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Obri-seKritične analize je prikazal uvodničar dr. Janez Šinkovec, predsednik Vr-
hovnega sodišča Slovenije, razprava pa se je omejila na najpoglavitnejša poglavja iz analize. Beseda je bila o uresničevanju družbene reprodukcije, samoupravnem odločanju v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter o samoupravnem organiziranju.
V družbenopolitičnem zboru 25 delegatov
Radovljica, februarja — Občinska konferenca ZSMS Radovljica je v pripravah na volitve dala pobudo, naj bi vse družbenopolitične organizacije imele v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine po pet delegatov.
Predlog mladinske organizacije so na skupni seji občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference SZDL Radovljica podprli, tako da bo zbor v naslednjem štiriletnem obdobju štel dva člana več kot v preteklosti. Po širokem evidentiranju v vsaki družbenopolitični organizaciji so njihov skupni predlog obravnavali od 28. januarja do 10. februarja v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, kjer so vsi predlagani tudi dobili podporo. Delegat krajevne konference Socialistične zveze Lesce pa je na seji občinske konference SZDL Radovljica postavil vprašanje, ali imajo vsi delegati za sabo tudi »bazo«. Zapletlo se je predvsem zaradi kandidata zveze komunistov Gvida Melinka, za katerega pa sta občinski volilni komisiji ugotovili, da lahko kandidira za delegatsko mesto v družbenopolitičnem zboru.
Na glasovanju so vsi predlagani dobili potrebno večino glasov. Socialistična zveza predlaga Miroslava Birka, Franca Jereta, Heleno Kučič, Justina Zorka in Stanko Zupane, zveza komunistov Darka Kovača, Gvida Melinka, Srečka Tomana, Bernarda Tonejca in Miro Ulčar, zveza sindikatov Cirila Ažmana, Ignaca Blaznika, Mirka Rimahazija, Vladimirja Si-liča in Bredo Volfand, mladinska organizacija Ljuba Burazina, Marka Legata, Zdravka Novaka, Rafaela Podlogarja in Evo Štravs, borci pa Albina Jenstrla, Mihaela Kozinca, Franca Mertelja, Milana Pivka in Ivo Po-ličar.
Zdravstveni domovi pod eno streho
Radovljica — V radovljiški občini se po dolgoletnih razpravah, omahovanjih in dvomih vendarle odločajo za drugačno organiziranost osnovnega zdravstva. Sedanje tri tozde, v Radovljici, na Bledu in v Bohinju, bi združili v enega. Razen finančnih učinkov bi nova organizacija, za katero se bodo spomladi odločali na referendumu, prinesla nekaj več tudi občanom.
Kaže, da se bodo stvari vendarle premaknile. Komisija, v kateri so predstavniki vseh treh zdravstvenih domov, je že pripravila delovni osnutek statuta, po katerem naj bi osnovno zdravstvo v radovljiški občini imelo le en tozd — Zdravstveni dom. Osnova za takšno združitev obstajđ že v družbenem dogovoru o organiziranju zdravstva v Sloveniji, ki predvideva le po en tozd osnovnega zdravstva v eni občini. Zdravstveni delavci radovljiške občine zdaj ocenjujejo, kaj jim lahko prinese nova organiziranost, za katero se bodo odločali z referendumom.
Že zdaj je sicer znano, da se v radovljiškem osnovnem zdravstvu samo z združitvijo treh zdravstvenih domov stvari ne bodo povsem obrnile na glavo — ali povsem izboljšale. Kajti gospodarske razmere v vseh treh tozdih so dokaj enake pa tudi osebni dohodki
160 zaposlenih so praktično izenačeni. Ne gre pa zanikati tega, da bodo združeni tozdi ekonomsko močnejši. Morda bo potem lažje reševati tudi take probleme, kot je, na primer, vzdrževanje stavb.
Nekaj pa bi združitev prinesla tudi občanom. Že doslej so bile nekatere razlike med zdravstvenim standardom na Bledu in bohinjskim kotom, ki glede medicinske opreme sploh ni mogel dohitevati drugih dveh zdravstvenih domov. Boljša laboratorijska oprema naj bi bila prvi neposredni učinek nove organiziranosti,.večji vpliv pa si obetajo tudi na strokovno enotnejše obravnavanje prebivalstva. Poenostavila pa bi se tudi administrativna dela; tudi to prinaša finančni učinek. Končno bi odpadle tudi nekatere težave pri opravljanju delegatskih funkcij.
L. M.
Janez Smole novi
predsednik
komiteja
Na programskovolilni seji ZKS Radovljica so izvolili nove organe in delegate za slovenski in jugoslovanski kongres. Novi predsednik občinskega komiteja je Janez Smole, sice predsednik radovljiškega izvršnega sveta; v komiteju pa je še 32 članov, med katerimi jih je 18 iz neposredne proizvodnje, devet s področja družbenih dejavnosti, uprave in iz družbenopolitičnih organizacij, en upokojenec ter štirje s področja turizma in trgovine. Sekretar predsedstva je Vasilij Koman in izvršni sekretar Vlado Kovač, člani pa Štefan Hajdinjak, Vojka Kunčič, Gvido Melink, Jakob Repe, Franc Selan, Leopold Zonik in Marija Zupan. Predsednik statutarne komisije je Primož Bajželj, nadzorne Janko Brinšek in predsednica tovari-škega razsodišča Varja Jenstrle.
Na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije bo radovljiško občino zastopal Branko Čop, na slovenskem Ciril Ažman, Krisl Ogris, Jošt Rolc, Srečo Trdina, Bogo Odar, Vojka Kunčič, Anica Por, Anton Smo-lej in Leopold Zonik.
Volitve '86   Precej vzdržanih glasov na konferenci
Spisek kandidatov se je stalno menjal
Jesenice, februarja — Na občinski kandidacijski konferenci na Jesenicah je bila razprava dolga — Moti jih, da so imena nekaterih kandidatov zvedeli šele tik pred sejo
Na prvi seji jeseniške občinske kandidacijske konference so po dolgi razpravi potrdili predlaganega kandidata za predsednika občinske skupščine, Jakoba Medja, za predsednika zbora združenega dela Zdenka Cundra, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Janeza Jelinčiča, za predsednico družbenopolitičnega zbora Angelco Vidic-Vlasto in za predsednika izvršnega sveta Tomaža Keršmanca.
Delegati občinske kandidacijske konference so imeli vrsto pripomb. Menili so, da ponekod temeljna okolja gradiva za občinsko kandidacijsko konferenco niso dobila pravočasno, marsikje pa jih je motilo, da so bili po-
datki o kandidatih za vodilne funkcije v občini preskopi. Spisek ljudi, ki naj bi prevzeli vodilne funkcije, se je v jeseniški občini stalno menjal. Precej evidentiranih je namreč nove dolžnosti zavrnilo. Nekaterim temeljnim okoljem je bil postopek nepoznan, medtem ko so drugi zagotavljali, da je v občini evidentiranje dobro potekalo.
Precej vprašanj je bilo tudi o odprtih in zaprtih volilnih listah, v predvolilnih postopkih pa se je zapletalo tudi zato, ker kandidatov niso pravočasno vprašali, če sploh želijo kandidirati. Razpravi j alci so zato terjali strokovno in politično odgovornost ter se zavzemali za to, da bi morali pripombe, ki so jih
posredovali iz krajevnih skupnost iz združenega dela, bolj upoštevati' ( Ker so se pojavljala nova in ^ imena in ker so delegati za nek^ zvedeli šele tik pred sejo, so se p^j sovanju spraševali, če je bil posw zakonit ali ne. Nekatere delegacij* se zato glasovanja tudi vzdržale, sal so mogle takoj dobiti podpore sv0]e temeljnega okolja. Na občinski k«? dacijski konferenci so se spraševat' ne bi veljalo kljub vsemu temelj' kandidacijskih konferenc po naj^ šem postopku celo ponoviti.
Ob koncu so za nove kandidate, vodilne funkcije v občini vendarle i sovali. Za predlog se je dvignilo 53 j štirje so bili proti, 26 pa se jih je i" vanj a vzdržalo.
D. Sedel
Kjer je več kandidatov, bodo liste odprte
Nihče ne stoji v vrsti za poklicne funkcije
Škofja Loka, 24. februarja — Danes popoldne je bila v Škof ji Loki prva občinska kandidacijska konferenca. Na njej so delegati podprli kandidaturi Jožeta Albrehta za predsednika občinske skupščine in Ide Filipič-Pečelin za predsednico občinskega izvršnega sveta. Odločili so se tudi, da bodo kandidacijske liste za vse funkcije, za katere je v ožjem izboru ostalo več kandidatov, odprte, in bodo volilci lahko izbirali med njimi.
Za nekatere funkcije to namreč ne bo mogoče, kot je dejal predsednik občinske konference SZDL Škof j a Loka Štefan Žargi. Posebno ne za poklicni funkciji, to je za župana in predsednika izvršnega sveta, ki še posebno v teh težkih časih zahtevata trdo in odgovorno delo. Za te funkcije nihče ne stoji v vrsti. Med štirimi kandidati za predsednika občinske skupščine, ki so jim ljudje v posebni anketi dali prednost, so komaj dobili privolitev Jožeta Albrehta, po anketi najbolj zaželenega. S človeške plati ne bi bilo pošteno, da bi na odprto listo pisali še druge kandidate, ki so bili po številu glasov daleč za njim. Že drugi, na primer, je dobil kar dvakrat manj glasov. Med kandidati za predsednika izvršnega sveta je bil razpon še večji, kar ena proti deset v ko-
rist Ide Filipič-Pečelin, ki si je zagotovila ponovno kandidaturo z dobrim dosedanjim delom.
Na prvi občinski kandidacijski konferenci je Štefan Žargi podal tudi poročilo o izidih temeljnih kandidacijskih konferenc, ki so bile od 3. do 8. februarja, nekatere pa tudi po tem roku. Bile so v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter skupnostih. Zal iz nekaterih manjših organizacij poročil niso poslali, kljub temu pa je znan odmev na predlog ožjega izbora kandidatov za vodilne funkcije v občini in republiki od 94 odstotkov vseh škofjeloških delavcev.
Konec januarja, ko je šel predlog možnih kandidatov na temeljne kandidacijske konference, v socialistični zvezi še niso uspeli dobiti soglasij vseh
H
kandidatov. Od skupaj 71 kandid* iz ožjega izbora je kandidature pojL salo 55 ljudi; pet jih ne more kandid* ti, ker nimajo delegacije, pet jih je' klonilo kandidaturo zaradi preobre11 njenosti, šest pa brez posebnega loga.
V zvezi s kandidati za funkcije v čini na temeljnih kandidacijskih ferencah ni bilo bistvenih prip"1 Glavna in večkrat ponovljena je bodo kandidacijske liste odprte. V gošah, na primer, so opozorili na I zastopanost Selške doline pri fu"' j ah za občinske interesne skupn0.! Pripomba ni upravičena, saj je pr^ ganih osem kandidatov, se pa uttl sestava poslabšati prav z odprtimi & didaciiskimi listami.
Na republiških funkcijah še p^ krožijo isti ljudje, premalo je med # kandidati mladih, so pripomnili o8 meljnih kandidacijskih konferenc Ti pripombi je sprejela tudi občin* kandidacijska konferenca. Posredi la ju bo republiški konferenci soC1 stične zveze, hkrati s pripombo, Škof j i Loki ne podpirajo kandidat Majde Poljanšek za predsednico JP občin slovenske skupščine.
H. Jelovi'
_„
Moralnopolitična kriza hujša od gospodarske
Bohinjska Bistrica, 25. februarja — Radovljiški komunisti so na programskovolilni seji v Bohinjski Bistrici kritično ocenili gospodarske razmere v občini, težaven položaj v družbenih dejavnostih, vzroke za turistično nazadovanje Bohinja, spregovorili pa so tudi o moralnopolitičnem stanju v zvezi komunistov.
Radovljiška zveza komunistov je ob koncu minulega leta štela 1739 članov, 27 manj kot predlani. V njene vrste je lani vstopilo 16 občanov, deset jih čaka na sprejem, pet so jih izključili, devet črtali, 17 jih je umrlo, 35 zaprosilo za izstop. Skoraj četrtino članstva zveze komunistov predstavljajo borci, med štiri tisoč mladimi delavci v občini je komaj en odstotek komunistov.
»V prihodnosti bomo morali nameniti več pozornosti delu z mladimi, saj je podatek, ki smo ga dobili ob obiskih v stalnih akcijskih konferencah zveze komunistov, zastrašujoč,« so zapisali komunisti v gradivo za programskovo-lilno konferenco ZKS Radovljica (bila je v torek v Bohinjski Bistrici) in dodali, da so opazili novo slabost. V nekaterih organizacijah se je pojavil problem pri evidentiranju kandidatov za sekre-
tarja (Radovljica III, Veriga-tozd Orodjarna, Mošnje, Bohinjska Bistrica in Kropa), iz česar je mogoče sklepati, da tudi vsi komunisti niso pripravljeni prevzeti najodgovornejših dolžnosti.
Opažanja Janeza Trelca iz Iskre Otoče: Mladi prihajajo iz šol dobro strokovno podkovani, so disciplinirani, kažejo zanimanje za izobraževanje, nekateri med njimi so celo inovatorji. Imajo vse vrline, ki jih zahtevamo od komunistov, pa kljub temu ne kažejo zanimanja za delo v samoupravnih organih in v zvezi komunistov. Dogaja se nam, da sprejmemo v zvezo komunistov dobrega, vzornega delavca, ga vključimo v delo, vendar pa ostaja pasiven, bolj ali manj molči in se razen v redkih izjemah ne izpostavlja s svojimi stališči.
Stanko Slivnik, dosedanji predf* nik občinskega komiteja, je bil naj" tičnejši. Dejal je, da je nazadovanj« moralnopolitičnem področju celo I zitejše kot na gospodarskem, in za nanizal celo vrsto razlogov za tak stanje.   »Neupoštevanje   logike . obravnavanju preteklih in bodočih' gajanj, odklanjanje dialoga o odgo^ nosti za polom jugoslovanskega na: nega gospodarstva, povezan s kro1 njem neuspešnih vodilnih funkciCj) jev, so glavni vzroki za moralnopo" čno stanje v zvezi komunistov. Di** o ključnih problemih se zavrača z vorom, da bi omogočil napad na zV« komunistov, čeprav ocenjujem, da položaj obraten — odprt dialog in $ ljavitev odgovornosti bi okrepila vW zveze   komunistov ... Zmanjševal članstva zveze komunistov, predvS? pa velika nezainteresiranost mla\| ljudi, katerim sta entuziazem in id^ zem še spodbuda za družbene sy\ membe, je zrcalo tovrstnega nazaduj nja, ki je iz leta v leto izrazitejše,'" dejal Stanko Slivnik.
C. Zaplotni".
__->
Kritična analiza delovanja političnega sistema informacija točna in cuj jasen, po«
i......... ' m'.    Vi h ,ii ,i i,i»r m.ii Mi.iiin —.- 1 - se radi odzovejo. Tako je sedaj P*
w T    w   i •      i • li     • w • •   • -i • nas, ko urejujemo novo pokopališ^
Vec nudi sodeluje, vecii je vpliv ***** deieg«j
« je. Prav je, da jih imamo, vendar "
Kranj, 24. februarja — V Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je govor tudi o predlogih, kako dati odločanju ljudi v krajevnih skupnostih večjo veljavo. Pomembna je ugotovitev, da moramo zagotoviti neposrednejše odločanje, obenem pa povečati nadzor nad delom organov krajevne skupnosti. Okrepiti velja skupščino krajevne skupnosti ter razvejati samoupravo do hišnih svetov in drugih oblik interesnega združevanja. O tem vprašanju smo izbrali tri sogovornike.
vsako delegacijo ni prav vsak spOs<: ben. Mora se razumeti na stvari in^ sme biti član samo zaradi evidenc Od takšnega tudi ne moreš terjati o« govornosti za delo in morebitne $ pačne odločitve. Nasploh pa je po J*I
1
Anton čimžar iz Dvorij pri Cerkljah: »Če
smo krajani vestni in dovolj aktivni, lahko dosti vplivamo na življenje v svoji krajevni skupnosti. Tako je bilo na-primer tudi v naši krajevni skupnosti. Gradnja telefonije, naša zadnja večja akcija, je združila naše interese. Povečalo se je medsebojno sodelovanje in le tako smo lahko uspeli. Sedaj v svoji krajevni skupnosti nisem nikjer prav posebno aktiven, pred leti pa sem bil. V našem političnem sistemu nasploh pa bi se dalo kaj spremeniti in s tem izboljšati njegovo delovanje. Še vedno preveč sestankuje-
mo. Raje kakšen sestanek manj, pa več dela. Seveda nisem absolutno proti njim. Tisti, ki so nujni za delo, seveda morajo ostati.«
Jože Ogrinec iz Podgorja pri Kamniku:
»Srečo ste imeli, saj vam bom kot predsednik sveta naše krajevne skupnosti lahko kaj povedal. Menim, da imajo ljudje dosti možnosti za vplivanje na dogajanja v svoji krajevni skupnosti. Seveda pa je treba izpolniti nekaj pogojev. Ljudje ne bodo sodelovali pri stvareh, ki se njih ne tičejo, in pri zadevah, o katerih so napak obveščeni ali o njih sploh nič ne vedo. Če pa je
širše.«
Joža Kern Srednje jL pri Šenčuri* »Po izkušnja iz naše krajf vne skupno^ pri reševal, nekaterih v*J nih probletf^ Jfe kraja morf reči, da ljuw prav velike? vpliva na dogajanje nimamo. Stri^, smo moči za telefon, pa so nam od 1 ha rekli, da moramo spet počak*. Enak primer je pri večji trgov^ Obljuba, dana ljudem, se mora izp° niti. Neizpolnjene obljube in prak5, da zaradi tega nikogar ne zadene govornost, vpliva na razpoloženje U . di. Volja za sodelovanje je manjfrjđ tem pa se zmanjšuje tudi njihov vp1 na odločanje o svojih zadevah.«
J. Košnje*,
28. FEBRUARJA 1986
GOSPODARSTVO
.3. stran (mmmmmGLAS
Kako pregnati razvojno zaspanost
Kranj, 25. februarja — Nič novega ne bomo povedali, če bomo Jašteli razloge za razvojno zaostajanje našega gospodarstva. Poglavitna sta dva, manjka nam strokovnjakov, ki nimajo Ustrezne razvojno raziskovalne opreme. Eno brez drugega pa «e predstavlja nič. Prav pomanjkanju strokovnjakov je bilo Posvečeno srečanje direktorjev in vodij razvoja kranjskih organizacij združenega dela, ki ga je občinska raziskovalna skupnost pripravila v Iskri Telematiki.
Zbrali so se drugič: novembra lani v Iskri Kibernetiki, minuli torek v Iskri Telematiki. Namen njihovih srečavanj je navezava stikov, ki jih Poprej ni bilo, izmenjava izkušenj, Medsebojna pomoč, dogovor o izobraževanju kadrov za razvoj, načrtovanje razvojnih usmeritev in podobno, ^rugo srečanje je bilo že dosti bolj obiskano, morda bo v prihodnje še Polj.
Tema tokratnega srečanja je bila Poleg predstavitve razvojne dejavnosti Telematike pridobivanje in pri-Prava kadrov za razvojno raziskoval-no delo. Lotili so se torej bistvenega Problema razvojne zaspanosti našega gospodarstva.
Razvojniki le polovico
časa porabijo
za strokovno delo
V 33 organizacijah združenega de-^a v kranjski občini imajo razvojne službe oziroma vsaj določeno število Jiudi, ki skrbe za razvoj. V teh službah, dela 1500 strokovnjakov, v glavam v Telematiki, Kibernetiki in Sa-yi| če prištejemo še Planiko in Exo-"*rm, smo tako rekoč pri kraju.
Osupljiv pa je podatek, ki so ga dobili z anketo. Strokovnjaki razvojnih služb so odgovorili, da le 54 odstotkov svojega delovnega' časa porabijo za strokovno delo, ostalega za druge stvari, kot je, denimo, izpolnjevanje Najrazličnejših izvozno-uvoznih obrazcev. Da skrbijo za takšne stvari, Nam postane jasno, ko slišimo, da v lzvozno-uvoznih službah delajo v glavnem ljudje s srednjo strokovno •zobrazbo. Zunanjo trgovino torej vodijo tehniki, kar je zaradi strateške Usmeritve našega gospodarstva v izvoz prav tako docela nerazumljivo.
Te ugotovitve izpovedo že staro resnico, da v našem gospodarstvu za strokovno napredovanje ni pravega kotiva, da je še vedno privlačnejše Napredovanje v poslovodne in politične strukture.
Delovne organizacije morajo torej svojo kadrovsko politiko dolgoročno Usmeriti v spodbujanje in ustrezno vrednotenje strokovnega dela. Če že osebni dohodki ne morejo biti kdove-kakšni,  bi   morali strokovnjakom
omogočiti vsaj dobre razmere za delo, možnosti za dopolnilno izobraževanje doma in na tujem.
Kako majhen poudarek v marsikateri delovni organizaciji še vedno dajejo razvojnim službam, je povedala misel, da bi morali enkrat sklicati tudi direktorje in sekretarje ter jim povedati, da bo treba hočeš nočeš pregnati razvojno zaspanost, saj se bodo morali sicer ukvarjati s še večjimi težavami kot se zdaj.
Veliki razvojno zaspanost že preganjajo
Dober primer vse večjih potreb po visoko izobraženih kadrih je prav Te-lematika. Danes imajo 350 ljudi z visoko izobrazbo, kar je 7 odstotkov zaposlenih, imeti bi jih morali 20 odstotkov, povedo po tihem. Še vedno pa imajo 900 delavcev z osnovnošolsko izobrazbo, k sreči so to v glavnem starejši delavci, ki bodo šli v pokoj. V Telematiki nameravajo v prihodnjih petih letih podvojiti število delavcev z visoko izobrazbo, do njih nameravajo priti s štipendiranjem in z došo-lanjem že zaposlenih, saj iz šol toliko mladih ne bo prišlo.
Zaradi razvojnih potreb postajajo vse bolj zaželeni strojniki, elektrikar-ji, računalničarji, kemiki, energetiki, povpraševanje po njih je že večje od ponudbe. Vsaj štipendije tako kažejo. Poraja se boj za ta mladi, visoko izobraženi kader. Lani je ostalo nepode-ljenih 19 štipendij za elektro inženirje, 9 za strojne in 6 za računalniške.
Kranjsko gospodarstvo dolgoročno načrtuje pomembne spremembe v izobrazbeni strukturi. Pospeške pred-' vsem pri višji in visoki, predvsem pri slednji, strm padec pa pri najnižji stopnji izobrazbe.
Zanimiv je tudi podatek, da je gospodarstvo kranjske občine leta 1974 pri višjih izobrazbenih stopnjah zaostajalo za slovenskim povprečjem, pred dvema letoma pa je ta zaostanek nadoknadilo in pridobilo celo prednost, posebej pri višji in visoki izobrazbi. Tako je bilo leta 1974 povprečno število let šolanja zaposlenih v kranjskem gospodarstvu 9,8, leta 1983 pa je naraslo na 10,3 leta.
Poseben pospešek pa nosilci razvoja v kranjski občini načrtujejo pri najbolj usposobljenih tehničnih strokovnjakih s področja strojništva, elektrotehnike, kemije, matematike in fizike, med ostalimi pa na področju ekonomije.
Toda če bi hoteli leta 2000 med vsemi zaposlenimi imeti 2-odstotni delež znanstvenih delavcev, potem bi morali dobiti 725 specialistov, magistrov in doktorjev znanosti. Nosilci razvoja pa so kljub načrtovanju pospeškov prišli do številke 264, kar je 0,7 odstotka zaposlenih. Če bi hoteli imeti leta 2000 od 4 do 5 odstotkov spremljajočih strokovnih delavcev z visoko in višjo izobrazbo v razvojno raziskovalnih službah, potem bi jih moralo biti od 1450 do 1800, nosilci razvoja pa so jih napovedali 2,6 odstotka oziroma 962.
Primerjava, kaj bi morali imeti, če hočemo slediti tehnološki razvoj, in kaj naj bi imeli, je torej dokaj črna.
V razvitem svetu tretjina generacije konča visokošolski študij
Poraja se torej velika žeja po visoko izobraženih kadrih, ki pa jo bo težko pogasiti z mladimi, ki prihajajo iz šol.
Podatki zadnjih let kažejo, da je v kranjski občini od tisoč osmošolcev končalo srednjo šolo, ki omogoča nadaljnji študij, od 400 do 463 mladih. Dve tretjini teh brucev se vpišeta na visoko šolo, vendar jih študij konča le polovica, veliko jih propade v prvem in drugem letniku. V eni generaciji mladih torej na tisoč osmošolcev pride le nekaj več kot 150 diplomantov visokih šol.
V razvitem svetu pa tretjina povprečne generacije konča študij na visoki šoli.
Tako kot pridobivanje mladih strokovnjakov bo torej v bodoče pomembno izobraževanje zaposlenih. Zanj pa je bilo doslej značilno, da so se zaposleni s študijem ob delu uspeli dokopati predvsem do višje izobrazbe, dosti manj do visoke.
Toda ne le študij, pomembno bo postalo tudi dopolnilno izobraževanje zaposlenih, kar bodo terjale tehnološke novosti.
Tako, na primer v kranjski Savi, že razmišljajo, da bi s sodelovanjem drugih tovarn uvedli dopolnilno izobraževanje svojih kemikov, ko po desetih, petnajstih letih dela niso več na tekočem z novostmi v stroki.
M. Volčjak
Obisk pri Andreju Pečjaku
Strojni inženir s črnimi rokami
Češnjica pri Podnartu, februarja — Od cestnega križišča med Podnartom in Kropo smo po cesti proti Češnjici sledili napisom »Avto-deli«. Pripeljali so nas do hiše s številko 24, kjer sta si pred petimi leti uredila dom Andrej in Jasna Pečjak iz Ljubljane. Bolj nevsakdanje od njune preselitve iz mesta na podeželje je namreč delo, s katerim se preživljata mlada zakonca z akademsko izobrazbo.
Na dvorišču za staro domačijo, ki z grička razkazuje svojo prenovljeno Podobo, smo najprej opazili nekaj starih avtomobilov. Takoj zatem smo ugledali mladeniča v modrem oblačilu, kakršnega nosijo mehaniki. Prijazno je potrdil, da smo prišli prav: tukaj so Pečjakovi, ki prodajajo nadomestne avtomobilske dele z rabljenih vOzil.
»Predlansko pomlad,« se spominja Ustnik začetkov svoje nevsakdanje °brti, »sem s prihranki kupil pet sta-avtomobilov. Razstavil sem jih in '"ele pripravil za prodajo. Izbira se-Veda ni bila velika, zato tudi kupčija Ni cvetela. To me ni odvrnilo od nadaljnjega zbiranja avtomobilskih delov raznih znamk predvsem zahodne 'zdelave. Prek oglasov v časopisih in Seznanjanja mehanikov sem privabil Vse več kupcev. Potrdila se je moja domneva, da je taka obrt pri nas posebna.«
To je Andrej Pečjc.k ugotavljal že kot študent, ko je za svoje potrebe Obiskoval avtomobilske odpade v tu-l*Ni. Tam je srečal številne naše kup-°e, do katerih pa so se tujci največkrat oderuško obnašali. Zavo in zaradi slabe ponudbe nadomestnih delov ?N vozila v naših trgovinah je pomislil
na koristnosti take prodaje pri
Nas,
»Od zamisli do uresničitve je minilo kar precej časa,« pojasnjuje sogo-vornik: »Naključje je naneslo, da sva z ženo Jasno leta 1981 kupila staro kmetijo na Češnjici, ker sva zaman
iskala stanovanje v mestu. S prihranki in sposojenim denarjem sva se lotila prenove hiše, kjer sva se nameravala sprva ukvarjati s kmečkim turizmom. Po vrnitvi od vojakov pa sem zvedel za zasebnika v Viru pri Domžalah, ki tudi prodaja rabljene avtomobilske dele. Obiskal sem ga in se pozanimal, kako priti do te obrti. Pri tem so pokazali veliko razumevanja in mi pomagali z nasveti tudi v radovljiški občini.«
Povod k Andrejevi odločitvi za tako delo je bilo seveda njegovo veliko veselje za tehniko. Že od malega ga je privlačilo modelarstvo, v katerem se je posebej izkazal na tekmovanjih z raketami. Veliko je tudi pisal o raznih tehničnih problemih in drugih zanimivostih v strokovne revije. Nagnjenje k tehniki ga je usmerilo v študij strojništva, vendar je dobil diplomo inženirja, kot priznava, zaradi ukvarjanja z mnogimi stvarmi dokaj pozno. Medtem je po pripovedih že zaposlenih tovarišev spoznal, da sam ne bi bil preveč zadovoljen v inženirskem poklicu, zato je za preživljanje družine izkoristil svoja druga znanja.
»Popravljanje starih avtov mi je bilo od nekdaj v veselje.« zaupa Andrej in še pove: »Sam sem celo predelal star kombi v bivalno počitniško vozilo, ki sem ga prodal za nakup hiše. Pri tem sem si nabral veliko izkušenj, ki mi koristijo pri sedanjem delu. Razen tega preučujem kataloge tujih vozil in sproti spoznavam posebnosti sestavnih delov.
Največ časa porabim za pripravo delov. Potem ko kupljeno vozilo pripeljem domov, ga je treba razrezati in razstaviti ter dele razvrstiti po kakovosti; veliko je povsem dobrih, nekatere moram obnoviti, nekaj pa je tudi neuporabnih. To delo je gotovo napornejše in zlasti bolj umazano od inženirskega, vendar me črne roke sploh ne motijo.«
Podobno razmišlja Andrejeva žena, pravnica po poklicu, ki si z njim deli slabo in dobro od začetka njunega znanstva. Ni ji žal, da je odšla iz mesta, saj je življenje sredi narave in med prijaznimi ljudmi prijetnejše tudi za njuno skoraj dveletno hčerkico Majo. Po njenem rojstvu je opustila delo v Ljubljani in raje pomaga možu pri pripravi in evidenci delov ter njihovi prodaji.
Čeprav Andrej razmišlja o posodobitvi skladišča in postopno urejuje tudi stanovanjski del hiše, mu ne zmanjka volje in časa za ustvarjanje v osnovnem poklicu. Med drugim sodeluje s skupino strokovnjakov pri razvijanju novega motorja na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kjer so njegove izsledke lani nagradili s Prešernovo nagrado.
Stojan Saje
Gozdarji razmišljajo o drugačni (boljši) organiziranosti
Odpravili največje in najmanjše
Bled, Kranj, februarja — V Sloveniji so zelo velike razlike (in slabosti) v organiziranosti gozdnih gospodarstev. Zato je republiški odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva pripravil družbeni dogovor, po katerem naj bi gozdna gospodarstva odpravila največje in najmanjše tozde in toke in zagotovila vsem približno enake možnosti (boljšega) gospodarjenja z gozdovi, pridobivanja dohodka ...
Družbeni dogovor predvideva, da bi temeljne organizacije (tozdi) lahko uspešno uresničevale vse številne naloge (iz 3. člena zakona o gozdovih), če bi gospodarile z 10 do 16 tisoč hektari družbenih gozdov in pridobile na leto 30 do 50 tisoč kubikov gozdov; temeljne organizacije kooperantov (toki) pa tedaj, če bi imele od 13 do 23 tisoč hektarov zasebnih gozdov in letno »proizvodnjo« 30 do 50 tisoč kubikov lesa. Dogovor tudi določa, da sečnje in gozdnogojitvenih del ne bi ločevali in da bi obe dejavnosti opravljali v tozdu ali toku; le gradnjo gozdnih cest in traktorskih vlak ter prevoz lesa bi za vse gozdno gospodarstvo organizirali v okviru ene temeljne organizacije.
V Gozdnem gospodarstvu Kranj, kjer gospodarijo z 20.289 hektari družbenih in 46.440 hektari zasebnih gozdov, imajo v vsaki občini — v škofjeloški, kranjski in tržiški — po en tozd in tok, med katerimi je predvsem tržiški s 4.472 hektari gozdov glede na merila družbenega dogovora premajhen, da bi lahko uspešno uresničeval vse naloge.
»Čeprav dogovor ne predvideva možnosti, da bi v isto temeljno organizacijo združili gospodarje zasebnih in družbenih gozdov (in je v zvezi s tem tudi precej zakonskih omejitev), se v gozdnem gospodarstvu Kranj za zdaj še najbolj ogrevamo prav za takšno organiziranost,« je povedal direktor Miloš Martinovič. »Če se v naravi prepletajo zasebni in družbeni gozdovi, le zakaj se rte bi tudi organizacija, ki bi gospodarila s temi gozdovi? Kranjsko gozdno gospodarstvo je bilo pred uvedbo tozdov in tokov že tako organizirano in vsi, ki poznajo prejšnjo in sedanjo organizacijo, trdijo, da je bila dokaj učinkovita in gospodarsko smotrna. Spravilo polomljenega in izruvanega drevja (po predlanskem uničujočem viharju), ob katerem smo v kolektivu strnili sile ne glede na tok ali tozd, je samo še potrdilo, da bi morali zabrisati meje med zasebnim in družbenim. Strokovnost pri delu, boljše gospodarjenje z gozdovi, boljše izkoriščanje strojev — to naj bi bila najpomembnejša merila pri organiziranosti gozdnih gospodarstev,« je dejal Miloš Martinovič.
V blejskem gozdnem gospodarstvu gospodarijo z družbenimi gozdovi trije tozdi: jeseniški, bohinjski in Gozdarstvo Pokljuka, z zasebnimi pa tok Radovljica, ki ima v svojem sestavu štiri delovne enote — na Bledu, Jesenicah, v Radovljici in Bohinju. Po merilih družbenega dogovora je problematičen predvsem jeseniški tozd, ki gospodari le s 3257 hektari gozdov. V primerjavi z drugimi je v slabšem položaju, ker ima veliko gozdov v strmini.
V Gozdnem gospodarstvu Bled bodo najprej ocenili dosedanje gospodarjenje, potem pa se bodo dogovorili za organizacijo, ki naj bi bila učinkovitejša od dosedanje. Možnosti je več, ena med njimi tudi ta, da bi z družbenimi gozdovi gospodaril en tozd, z zasebnimi en tok, ena temeljna organizacija pa naj bi skrbela za gradnjo gozdnih cest in za prevoze lesa. c Zaplotnik
Težavam v tržiškem Zlitu noče biti konca
»Obstreljeni« so se izvlekli iz izgube
Tržič, 26. februarja — Pred novim letom je tržiški izvršni svet naložil Zlitu, naj čimprej izpelje sanacijo tovarne, ki se otepa s kadrovskimi težavami, ki jo bremeni neučinkovita organiziranost (referendum o reorganizaciji v enovito organizacijo ni uspel) in se duši v izgubi. Skoraj sedemmilijardno izgubo v tozdu Pohištvo so zdaj sicer pokrili, a problemi ostajajo.
Ob tričetrtletju je bilo v Zlitovem tozdu Pohištvo za 4,4 milijarde izgube. Napovedi, da bo do konca leta narasla na sedem milijard, so se docela uresničile. Ob zaključnem računu je sicer pokrita, vendar vzroki zanjo še niso odstranjeni. Eden poglavitnej-ših notranjih vzrokov za nastalo izgubo je nezasedenost proizvodnih zmogljivosti, v katere so pred nekaj leti veliko vložili, danes pa tedanji smeli investicijski zagon boleče občutijo. Izguba je povezana tudi s skokom obresti na kratkoročna in dolgoročna posojila pa tudi z izvoznim položajem delovne organizacije, na kar pa kratkoročno v sanacijskem programu težko vpliva.
Kot je v sredo na seji tržiškega izvršnega sveta dejal direktor Zlita Marjan Bizjak, so se ob tokratnem zaključnem računu »obstreljeni izvlekli iz izgube« s pozitivno ničlo v poslovnem rezultatu, vendar to ne pomeni, da se agonija ne bo nadaljevala^ Tozd Pohištvo je izgubo pokril iz več virov, nekaj iz rezervnih skladov ostalih dveh tozdov, tozd Lesna predelava je prispeval k pokritju še dobro milijardo in pol, deloma z odpisom obresti pri Ljubljanski banki, nekaj pa iz republiških rezerv. Pozitivni rezultati v tozdu Predelava so jim omogočili tudi napolnitev skladov.
Do ozdravitve izgubarja pa je seveda še daleč, vseh vzrokov v Zlitu
tudi ne morejo sami odpraviti. Na stroške, s katerimi je obremenjen njihov končni proizvod (od obresti do amortizacije), nimajo zadostnega vpliva, zato bodo morali vse sile napeti tam, kjer to zmorejo: pri večji delovni disciplini, boljši strokovni zasedenosti del, stimulativnejših osebnih dohodkih, zaposlovanju, ki bo omogočilo izkoristek opreme. Investicijski zalet izpred let se zdaj očitno maščuje, saj gresta kar dve milijardi izgube na rovaš amortizacije. Zmogljivosti niso izkoriščene tudi zaradi težkih kadrovskih razmer, saj Zlit zdaj pesti domala 40-odstotna fluktuacija. Zajezitev le-te je med ukrepi, ki jih je pred dvema mesecema tržiški izvršni svet naložil delovni organizaciji. Z nekaj višjimi osebnimi dohodki so preprečili odhajanje delavcev, očitno pa so še vedno prenizki, da bi z njimi privabljali nove. Začasno si pomagajo z notranjim prer azporej an jem.
V Zlitu so presodili, da bodo ob ustreznejšem organizacijskem ustroju laže. izkoristili proizvodne zmogljivosti in začrtali uspešnejšo poslovno politiko. Odločili so se organizirati kot enovita delovna organizacija, vendar odločitev ni uspela, saj je večina delavcev v tozdu Žaga ob referendumu glasovala zoper reorganizacijo. Referendum bodo spomladi ponovili.
D. Z. Žlebir
Alpetour, Potniški promet
Na referendumu
potrdili spremembe pravilnika
Kranj, 26. februarja — V Alpetouro-vi temeljni organizaciji združenega dela Potniški promet so zaposleni na referendumu potrdili predlagane spremembe pravilnika o osnovah in meii-lih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Spremembe so delavci zahtevali na izrednem sestanku januarja letos. Glasovanja v sredo se je v vseh delovnih enotah v Kranju, Skofji Loki in v Radovljici
udeležilo 92 odstotkov vseh zaposlenih. Za samoupravne sporazume o skupnih temeljih za pripravo srednjeročnih planov v Sozdu in v DO Promet ter o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev v DO Promet je glasovalo 62 odstotkov zaposlenih, za pravilnik za delitev sredstev in skupno porabo v tozdu Potniški promet pa 66 odstotkov zaposlenih. A> £
GLAS 4. stran
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 28. FEBRUARJA ]M
V krajevni skupnosti Žiri bodo glasovali 16. marca
Referendum za cesto in pločnike
Žiri, 26. februarja — Da bodo ob cesti skozi Žiri zgradili pločnike in se na ta način obvarovali pred prometom, so Žirovci zapisali že v pretekli srednjeročni razvojni plan krajevne skupnosti. In tudi v enega prej. Vedno se je pojavil še bolj pereč komunalni problem in pobral denar.
V planu za to petletno obdobje pa je obnova ceste skozi Žiri in gradnja pločnikov od . mostu čez Rakulščico na Dobračevi do mostu čez Soro v Žireh osrednja naloga krajevne skupnosti. Z obnovo ceste od Trebije do Žirov in z boljšo povezavo z Idrijo oziroma Primorsko namreč v Žireh pričakujejo še gostejši promet. Pločniki bodo nujni za varnost pešcev.
Naložba bo po decembrskih cenah stala okroglih 200 milijonov dinarjev. Cesta, dolga približno 1200 metrov, bo skupaj z voziščema, pločnikoma in bankino široka 10,70 metra.
Hkrati z gradnjo ceste in pločnikov pa bo treba urediti oziroma obnoviti še vso podzemno komunalno infrastrukturo; fekalno kanalizacijo, primarno vodovodno mrežo na območju cestišča, kabelsko kanali-
zacijo javne razsvetljave in drugo elektroenergetsko mrežo, kanalizacijo za telefon, prehode za kasnejši toplovod, javne razsvetljave in podobno. Ta dela bodo po predračunu zahtevala dobrih 167 milijonov dinarjev.
Do celotne vrednosti naložbe 198,6 milijona dinarjev manjka še 31,5 milijona dinarjev, ki jih bo treba nameniti za obnovo mostov in vodnih propustov, predvsem mostu čez reko Račevo v Stari vasi.
Kot je dejal predsednik skupščine krajevne skupnosti Žiri Stanislav Mohorič, naj bi večji del potrebnega denarja, to je 129 milijonov dinarjev, zbrali krajani s samoprispevkom. Pet let, in sicer od julija letos do konca junija 1991. leta, bi odvajali 1,5 odstotka od čistih osebnih dohodkov. Manjkajočo vsoto bi predvidoma prispevali
krajevna skupnost Žiri, škofjeloška komunalna skupnost, Tehnikov tozd Komunala in nekatere druge organizacije.
Če bo referendum uspel, bodo v krajevni skupnosti letos in prihodnje leto pripravili ter uskladili tehnično dokumentacijo, odkupili zemljišče, pridobili soglasja in dovoljenja, prihodnje leto pa tudi začeli s pripravljalnimi deli in z gradnjo. Ta bo trajala štiri leta. Zaradi prometnih težav in postopnega do-tekanja denarja bo namreč gradnja potekala najmanj v treh delih.
O obnovi ceste in gradnji pločnikov so se krajani že veliko pogovarjali minula leta pa tudi zdaj, pred referendumom. Ta teden so šolarji raznosili tiskano obvestilo krajanom o referendumu.
Neke vrste predreferendum pa bodo štirje zbori občanov v nedeljo, 9. marca, ob 10. uri v osnovni šoli v Žireh, v družbenem domu Partizan, v dvorani DPD Svoboda in v gasilskem domu Dobračeva.
Če bo odziv krajanov za referendum že na zborih negativen, bo skupščina krajevne skupnosti predlog umaknila. V tem primeru tudi boljše ceste in pločnikov skozi Žiri v tem srednjeročnem obdobju ne bo.
Vendar pa o takšnem izidu ne kaže preveč razmišljati, saj so Žirovci že večkrat dokazali, da radi dajo del svojih dohodkov za skupno dobro.Razentegasenova obremenitev ne bo dodatno zajedla v njihove dohodke, saj bo ta samoprispevek nadomestil dosedanji občinski samoprispevek za gradnjo in obnovo šol.
Referendum bo na dan volitev, 16. marca.
H. Jelovčan
Mala Prešernova plaketa za Ivanko Kozjek iz Zgornje Besnice
Med »lajbči in ušpeteljni«
Zgornja Besnica, februarja — Njene roke, ki ne mirujejo od ranega jutra do poznega večera, že petdeset let ustvarjajo gorenjsko narodno nošo, ki je po kroju, blagu in izdelavi najbolj zvesta ljudskemu izročilu.
Ni mala reč, če prav vsaka folklorna skupina v kranjski občini nosi narodno nošo, ki jo je sešila Ivanka Kozjekova. Še več, njenih noš ne nosijo le mlada
dekleta pri folklori. Naročila prihajajo tudi iz zamejstva, iz Švice, Kanade in ZDA, od povsod, kjer Slovenec rad poudari pripadnost svojemu narodu.
Ivanka Kozjekova je prejela za svoje delo Malo Prešernovo plaketo, ki jo za slovenski kulturni praznik podeljuje kranjska kulturna skupnost.
»Prvo avbo sem naredila, ko sem bila stara 20 let. Mama jo je imela in to je bil model za tisto, ki sem jo naredila. Ko pa sem se upokojila, sem se redno lotila šivanja narodnih noš. Glas o tem se je kmalu raznesel. Vedno več dela sem imela in kmalu so se oglasili tudi folkloristi.«
Zdaj ima dela čez glavo. Avbo naredi tudi v treh dneh. Po ves dan je treba sedeti z iglo v roki in loviti drobne bleščice ter jih našiti na črno žametasto podlago načelnika.
»Vse sem se naučila iz knjig. Vzorec na avbi pa seveda lahko prilagodim želji naročnika. Toda klasja, grozdja in srčkov na avbi ne sme manjkati.«
Kozjekova je priredila tudi kroj za »ošpet«, žensko bluzo k narodni noši, da je lepo široka in udobna. Tako plesalk pri plesu ne ovira. Za moško nošo sama izveze »lajbič«, sešije hlače iz blaga ali iz usnja. Potem pridejo na vrsto še bela srajca in bele spodnje hlače, ki jih je treba zatlačiti v škornje, in "noša je gotova. Vendar tako hitro in enostavno vendarle ne gre.
»Največ težav je z materialom. Težko dobim bleščice za načelnik. Včasih ni tančice in podlage za avbo ...«
Težav res ne manjka. Toda dokler bo zdravje in če bodo oči še dobro služile, Ivanka Kozjekova iz Zgornje Besnice ne bo pospravila šivanja narodnih noš v predal.
L. M.
... KRA TKE PO GORENJSKI
Kinologi Tržiča
• Tržič — Kinološko društvo Tržič obvešča vse svoje člane, da bo re-letni občni zbor v petek, 28. februarja, ob 17. uri v predavalnici upraj ] stavbe Peko Tržič. Vabljeni!
Razstava ročnih del kmečkih žena
Poljane — Aktiv kmečkih žena Poljane v sodelovanju s krajevno sls nostjo organizira razstavo ročnih del svojih članic. Razstava bo v nedd 2. marca, od 8. ure naprej. Ob 15. uri bo kulturni program, nato pa bo pri vanje inž. Pavla Hafnerja, (vs)
Občni zbor gasilskega društva Cerklje
]
b
• Cerklje — Prejšnjo soboto je bil redni letni občni zbor gasilskega dru! j Cerklje, ki ima 90 članov, prihodnje leto pa bo slavilo 95-letnico obstoja. t*i štvo deluje na področju krajevnih skupnosti Cerklje, Poženik, Šenturšk%j ra in še za vasi Grad in Dvorje. Lani so gasilci v domu v Cerkljah ur^ spodnje prostore (orodišče in sobo za civilno zaščito) in v zgornjih prostoj končali zidarska dela. Urediti morajo še talno izolacijo, opremiti sejno in ta, nirsko sobo, dvorano in tajniške prostore. Letos bodo nadzidali sušilni sW prihodnje leto pa uredili fasado in okolico doma. Na zboru so podelili pla^. Veterana gasilca Francu Bobnarju in Jerneju Vombergerju iz Cerkerj^ Francu Petriču in Francu Kepicu s Pšenične Police. aj i J. Kuhar e
it iei
# Podnart — Minuli teden so na redni seji skupščine krajevne skuj ^ sti Podnart sprejeli srednjeročni plan razvoja krajevne skupnosti do , i 1990. Delegati so bili še posebej razočarani, ker nekatere občinske SIS j. odgovorile na smernice in elemente razvoja krajevne skupnosti. Kritici^' bili predvsem zato, ker so v strokovnih službah plačani delavci, v kraj^Q skupnosti pa delajo vsi delegati brezplačno. ^
C R4 |oj lec ti,
lel ir
Potrdili so srednjeročni pian
OD TU IN TAM...
Počitniške hišice na Cerkljanski Dobravi
Kranj, 19. februarja — Kranjski izvršni svet je na sredini seji sprejel osnutek zazidalnega načrta za počitniške hišice na Cerkljanski Dobravi in ga dal v enomesečno javno razpravo.
Za gradno počitniških hišic nameravajo nameniti travnik ob cesti, ki vodi iz Zaloga proti Viševci in Vrhovju, 250 metrov zahodno od Cerkljanske Dobrave. To je jasa v strmem bregu, obdana z gozdom, ob dnu hriba pa teče
Obrt in ročna dela
Šenčur, februarja — Otvoritev šeste razstave ročnih del, ki jo tudi letos prireja šenčursko turistično društvo, bo jutri (sobota) ob 18. uri. Razstavili bodo pletenine, vezenine, kvačkane izdelke, gobeline, drobne lesene izdelke, igračke, skratka široko paleto izdelkov, ki jih Šenčurjani in Šenčur j anke izdelujejo v prostem času. Svoje bo prispeval tudi podmladek turističnega društva. Razstavi so namenili ves spodnji del dvorane v krajevnem domu in veliko sejno sobo, tako da bodo imeli obiskovalci res veliko videti.
Razstavo ročnih del letos prvikrat domiselno dopolnjuje ponudba šenčur-skega malega gospodarstva. Z besedo, sliko in prikazanimi izdelki (in storitvami) se bo predstavilo 70 obrtnikov, kolikor jih je v krajevni skupnosti Šenčur. Obiskovalcem bodo pokazali, kdo so in kaj delajo, če bodo kdaj potrebovali tovrstne storitve.
Razstava bo odprta ves teden do prihodnje nedelje, in sicer med tednom od 16. do 20. ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 20. ure. Ves čas razstave bodo gostom stregli s šenčursko godljo in krompirjem v oblicah, kulinarično posebnostjo tega kraja, ki jo zna odlično pripraviti kuharica Tinetova Mari.
D. Ž.
potoček. Območje obsega 0,90 hekUal Zamljišče ni prinerno za obde.)d zahodna stran je strma, južna petu močvirjena. Zazidava predvideva g>rj njo počitniških hišic ob cesti, od ktu bodo imele dostop, za nižje ležeč*ej bo treba zgraditi novo pot. Postavi E moč 16 hišic, višje ležeče bodo lajf podkletene, nižje ležeče pa zaradi;, ne vode ne. Hišice bodo lahko leflr ali zidane, za fasade bodo morali rabiti naravne materiale: kamen, , ali omete bele barve. Betonskih lil] posestnih ograj ali škarp ob objektT" bo dovoljeno postavljati, Zasadili H lahko le žive meje. it Naselje  bodo  priključili  na r* transformatorsko postajo Cerkljur^ Dobrava, priključeno pa ne bo na v* vod, hišice bodo morale imeti kar |l, Odpadnih voda ne bo dovoljeno s q ti v potok, zgraditi bodo morali niče. i 2,
h(
s ns
j« is in er
PRITOŽNO KNJIGO PROSIM
GLAS
NAROČNIKI
GORENJSKEGA
GLASA!
Prosimo, če poštarju ki vas bo obiskal z izpolnjenim nalogom ali položnico, plačate zaostalo naročnino za časopis. Če tega ne boste storili, vam bomo Gorenjski glas nehali pošiljati«
ČP Glas
Mali šolarji poznajo zobno ščetko
Jesenice, februarja — Dr. Alenka Mencingerjeva se intenzivno ukvarja z malimi šolarji in jih uči, kako se pravilno drži zobna ščetka.
Dr. Alenka Mencinger je v jeseniškem zdravstvenem domu zaposlena sedemnajst let kot klinična zobozdravnica. V jeseniški in radovljiški občini se je prva lotila preventivnega dela med mladimi, zato jo cenijo sodelavci, vsi mladi šolarji pa jo zelo dobro poznajo.
»Otroka je treba že zelo zgodaj, pri treh letih, ko ima še mlečne zobe, navaditi na čistočo. Zobna gniloba je zelo razširjena, kar okoli 94 odstotkov otrok ima gnile zobe,« pravi dr. Mencingerjeva. »Na zahodu so z dolgole-
tnimi preventivnimi ukrepi že uspeli znatno omejiti gnilobo, saj je poznejše zdravljenje zelo drago. Hvaležna sem, ker so mi na Jesenicah omogočili preventivno delo, saj bi zelo rada, da bi imeli otroci zdrave zobe.
Po vrtcih in šolah vzgojiteljice skrbe za čiščenje zob, povsod imajo že higienske kotičke. Takoj vem, kateri otrok si zobe redno umiva, saj spoznam njegove gibe rok. Ko zobne ščetke ne drži več tako kot svinčnik, potem ima doma zobno krtačko, ki jo tudi redno uporablja.
Ko je otrok star tri leta, mu morajo starši kupiti zobno ščetko. V posteljo ne sme, dokler si ne umije zob. Staršem želimo dopovedati, kako nujno je redno čiščenje. Kar se Janezek nauči, to Janez zna... Zobozdravniki že zdravimo, ohraniti pa zdravja ne moremo.
Otroke najbolj spodbuja tekmovanje med razredi, saj so zelo ponosni, če so prvi. Lahko rečem, da se počasi, a vztrajno, vendarle bližamo cilju: leta 2000 naj vsaj polovica malih šolarjev ne bi imela gnilih zob. Kako žalostno je, če imajo ljudje grde zobe, zaradi katerih prihaja zlasti med mladimi tudi do raznih manjvrednostnih kompleksov.« j) Sedej
Dr. Alenka Mencinger je prijazno in potrpežljivo vendarle prepričala malega Vistrovega Rožleta, da je odprl usta in si pustil pregledati zobe. Foto: D. Sedej
Cista Slovenija — nasa il
dežela? 67
ti *
Zadnja leta so vse bolj pogosti W živi za ohranjanje čistega okoUj! Vendar pa so med nami še vecT številni posamezniki in delovne ganizacije, ki menijo, da to velja ?• nje samo do hišnega praga. r* Nad našo vasjo »v rebru« ob p1"! proti Brezjam sem že nekaj let rr pored opažal, da nepridiprav odle i: v naš gozd razne odpadke. Vse*U letos krivca nisem mogel izsledei Potem pa sem med odpadki naaj nekaj lastnikovih naslovov: F.vc Brezje 21. ra
V dobri veri, da bo najbolje, če oglasim pri naslovniku, sem se 'jj pravil na Brezje. Ker bolj pore« zaidem v ta kraj, sem bil najpto prijetno presenečen nad lepo ob) j vljeno domačijo in pospravljen^ dvoriščem. Seveda pa me domjs^ niso bili veseli, ko sem povedal,, kaj sem prišel. Pod težo doka^ (naslovov) so nazadnje le spoznr£ da se ne gre izgovarjati na drir> Povedal sem jim, da jih bom d#8i »cajtenge«, če navlake ne bodo [u, spravili v dveh tednih. Ker je rr^ , lo že nekajkrat po dva tedna, z^"" izpolnjujem to obljubo. E_
Sicer pa v Globokem živim« razmeroma lepem naravnem okCn ob reki in potoku. Vendar smo pPn zaradi tega najbrž še bolj izpot vljeni onesnaževanju. Veliko padkov in nesnage nam prinaša va. Mnogo ropotije zmečejo na lp ne bregove in melišča pod Miša^ mi in Dobrim poljem tudi domai in tujci. Nič manj pa ni onesnarc potok, ki teče skozi vas. Najbolf*1 »obogati« s svojimi odplakami sP*( imenitni in s turističnim nageljiMs počaščeni hotel grad Podvin. PaM< di mnogi prebivalci ob njem še itfj začutili potrebe, da bi kupili srtor njake (ko pa voda sproti odr#je smeti naprej in drugam). jjo Prav zato menim, da od čas£(e časa javno pokažemo na tisteb j jim je krivdo moč dokazati. M4di bomo tudi tako uspeli zanamjca zapustiti kolikor toliko čisto Sl(ij( nijo — našo deželo. he Cene z Globokei,
9fEK, 28. FEBRUARJA 1986
KULTURA
.5. stran @®S®KioJJg322IGLAS
Julka Skantar, KUP Podljubelj
Dvorana je spet polna
Podljubelj — Med letošnjimi Kurnikovimi nagrajenci v Tržiču je tudi KUD Podljubelj. Bronasto plaketo je prejelo kot najbolj delavno društvo v preteklem letu.
u' Ne le v preteklo leto, še bolj na-
Jaj segajo prizadevanja podljubelj-cakih kulturnih delavcev, da bi v nji-rWe prireditve in proslave vnesli jtiekaj novega, kvaliteto, ki bi spet n K i vabila krajane v dvorano njiho-sVga doma družbenih organizacij. a*uste in enolične proslave z obveznim govorom, z nekaj deklamacija-
ai in pesmijo niso bile več zanimi-r e. Nič čudnega, da ljudi ni bilo. Ni-
i teh iz vasi, kaj šele onih iz odda-
ienih zaselkov.
u' Treba je organizirati prireditve, ? katerih bodo sodelovali vsi kraja-\ li, ki bodo zanimive za slehernega, "?o razmišljali v KUD. Že vabilo lJtiora biti drugačno, zgovornejše. . a v podljubeljske hiše. so pričela« omati domiselna vabila, ki so ta-
Ioj zbudila zanimanje. Ne le za priselitve, tudi za proslave, slovesno-ti, celo za komemoracije.
V vsako prireditev so vtkali tudi lelček svoje, podljubeljske zgodo-ine, sedanjega dogajanja, prikli-:tiali v spomin stare šege in običaje. e.)dziv med ljudmi je bil velik, kul-j&Urno delo je v Podljubelju doživelo 8ravi razcvet. Proslave ob 8. mar-*Mu, 27. aprilu, 1. maju, otroška veselica, razstave v domu ob srečanju   internirancev   na Ljubelju. l?)srednja tržiška proslava ob občinskem prazniku pod Storžičem je
bila zaupana KUD Podljubelj. In potem pastirski dan. Kdor je videl to prireditev, je mogel reči le eno: samo ljudje, ki tako tesno žive s krajem, lahko pripravijo tako kvalitetno prireditev. Pritegniti kmečke gospodinje in gospodarje s hribov, da pokažejo stare običaje, da prinesejo naprodaj svoje hišne dobrote, ni kar tako. Podljubeljča-nom je to uspelo.
Za krajane so priredili tudi vesel večer z naslovom Dober večer, kako ste kaj? Po norčevali so se iz svojih napak pa tudi iz napak drugih, ki tako ali drugače posegajo v njihovo življenje: o TV pretvorniku so govorili, o turističnih tablah in podobnem.
Avgusta, ko so v Tržiču potekale poletne prireditve z naslovom V soboto se dobimo, so za en tak večer pripravili skeče člani KUD Podljubelj in KUD Lom. Za krajevni praznik, 14. septembra, pa so Pod-ljubeljčani pripravili svoj kviz: štiri ekipe, ekipa starejših vaščanov, ekipa mladincev, ekipa družbenopolitičnih organizacij in ekipa kmetov so odgovarjali na vprašanja: kakšen je avtobusni vozni red za Podljubelj, kdo je predsednik turističnega društva, kateri gostinci so se v zadnjih letih zvrstili pri Ankeletu ... Bilo je smeha in zabave!
Domiselni sta bili tudi proslavi za 29. november in 22. december. Ves ta čas pa so se že pripravljali na sprevod dedka Mraza. Vsako leto ima podljubeljski dedek Mraz drugačno spremstvo. Letos so ga spremljali Obuti maček, princi, princeske in vse, kar spada zraven. V Lepenko, Grajzarjevo šolo in v Dom Petra Uzarja je šel in potem zaplesal na Trgu svobode v Tržiču. Niso se še oddahnili od dedka Mraza, ko so že pripravljali program za zimske vaške igre...
Toliko vsega so pripravili lani, da so kar malo upehani, pravi predsednica KUD Julka Škantar. Vendar jih delo žene naprej. Radi bi pripravili igro, a jim je ponaga-jala bolezen, fantje so morali k vojakom, pa ni pravih igralcev. Lani so igrali Partijičevo komedijo Ščuke pa ni; za kraj je bila pravo doživetje. Drugo zimo bodo na oder spet postavili kaj podobnega. Zdaj pa se že pripravljajo na 8. marec, ko bodo poleg ostalega mamam pripravili tudi kratko igrico Sreča in nesreča, aprila se bodo spet dobili na veselem večeru, proti koncu šolskega leta bo otroška veselica in tako naprej. jy Dolenc'
Borut Pečar v Gorenjskem muzeju
nm koncert v Glasbeni šoli Kranj
rij-
Jopranistka Olga Sracelj in Trio Lorenz
k petem koncertu glasbene sezo-1985/86 so sopranistka OLGA CELJ in TRIO LORENZ pripra-spored vokalno-instrumentalne strumentalne glasbe. Olga Graje s triom pričela in sklenila ve-s tremi (od petih) arij za sopran, ino in basso continuo G. F. Hand-r Rahmaninova Romancami za ki glas in klavirski trio. Trio Lo-(Primož - — klavir, Tomaž — lina in Matija — violončelo) pa je *1 še obsežnejša Trio v e-molu, 67, Dmitrija Sostakoviča in Art . rja Štuhca.
1 Slada pevka Olga Gracelj, ki je jela kariero kot operna pevka, se g no bolj prebija tudi na koncertni a r. Tako so ji prav nemške arije,
ih je oblikovala z dovolj komorne ptilnosti in s še vedno prisotno t rno arioznostjo, pomenile pono-16 izziv koncertnega odra. Sklepne ettance pa že tisti poustvarjalni vr-idec, kjer že lahko gleda naprej in iaaj po tovrstni komorno-glasbeni r- Vokalno-instrumentalni glasbeni
raturi. Krepka ansamblova igra,
-'mrazu
tokrat v vlogi spremljevalca, je dala Gracljevi pri odpevanju Rahmanino-vih Romanc pomembno in trdno ter povezovalno funkcijo. Gracljeva pa je znala oba, tudi stilno dovolj oddaljena ciklusa povezati v intimno prepevanje. Prav slednje ji je še najbolj uspelo, mogoče za kanček bolje pri Rahmaninovu.
Ansamblova samostojna igra se je izkazala v dveh pomembnejših ciklusih za klavirski trio: najprej v Šo-stakovičevem Triu v e-molu, op. 67, nato pa še v Štuhčevem Artu za klavirski trio. Šostakovičev trio je tipičen predstavnik najbolj značilne skladateljeve »mišičaste glasbe, glasbe človeka, ki je bolj vajen delati kot premišljevati, glasbe, ki je močna in žilava hkrati.« Trio Lorenz je s perfektno igro na pamet odigral to obsežnejše štiristavčno delo ter se nato za posladek oddolžil izvirni slovenski glasbi še s prav zanj napisanim Artom Igorja Stuhca (roj. 1932). Dvodelno delo je polno eksperimentov in prav zato deluje učinkovito.
FRANC KRIŽNAR
Srečanje z Mihom Pogačnikom
Kranj — Kulturna skupnost Kranj in Glasbena šola Kranj prirejata v sredo, 5. marca, srečanje z violinistom Mihom Pogačnikom, predsednikom Instituta za razvijanje medkulturnih odnosov z umetnostjo Idriart v Ženevi. Na prireditvi, ki bo ob 18. uri v Renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju, Titov trg 4, bo beseda o delovanju Idriarta, o vlogi umetnosti v današnjem svetu ter o načrtih za bodoče Idriartove festivale na Bledu. Ob koncu srečanja bo Miha Pogačnik igral na violi-
toda nepozabno
jptočevje — V začetku februarja je tok Kočevje mesto mladih. Tamkaj-
OK ZSMS je prvič organizirala ^stično prireditev Pustna ohcet, ^jkatero so povabili mlade iz Predira in z Visokega pa tudi iz Proku-
Kočanov, Doline pri Trstu in iijgih krajev.
0 Jjub sneženju in hudemu mrazu, rtj iditev je bila na prostem, so sku-Ti nastopale s svojimi programi, v n^re je bilo vključeno tudi »osvaja-l^/neveste«. Kljub pomodrelim no-pDm ter premrzlim prstom na ro-
°> izidu šeste številke Sejalca
a
yoljši literarni prispevki
kah in nogah so mladi z Visokega in iz Preddvora navdušili tisočglavo množico. Sodelovali so: folklorna skupina KUD Valentin Kokalj Visoko s svatovskimi plesi, ansambel Gašperji in drugi mladi z Visokega in iz Preddvora. Obvezni program je bil prav tako odličen s pomočjo Kondija Pižorna — ženina in Braneta Liko-zarja — oženjenega ženina. Zagotovo je bil to za mlade plesalce najtežji nastop, saj ni bilo enostavno odple-sati in odigrati (Primožev klarinet je bilo treba zavijati v plašč) vsega programa na snegu. d. Pelko
Izbor na 35 mm
Kranj — Kinopodjetje Kranj bo tudi letos v okviru svoje redne dejavnosti pripravilo dva ciklusa izbranih filmov. Akcija, imenovana Filmsko gledališče, se je v preteklih letih že dobro uveljavila in dobila svoje mesto v kulturni ponudbi na področju filmske dejavnosti.
V pripravi je spomladanski ciklus, ki-bo na sporedu od 13. marca do 24. aprila 1986 ob četrtkih v Kranju v kinu Center. Tudi letos bosta na dan dve predstavi, mladinska ob 18. uri (oziroma ustrezno prej, odvisno od dolžine filma) in predstava za odrasle ob 20. uri. Predstavljenih bo sedem kvalitetnih filmov različnih žanrov, od tega bo eden jugoslovanske produkcije, ostali pa bodo večinoma podpisani z imeni ameriških producentov.
Vine Bešter
KULTURNI KOLEDAR
gkofja Loka, 10. januarja — Zveza jlfUrnih organizacij Škofja Loka je >splovenskem kulturnem prazniku jijla in predstavila šesto številko >aWca, glasila kluba literatov ZKO
rfja Loka. V njem so predstavlje->i*materski literarni ustvarjalci iz Infjeloške občine. Nekateri obja
jjo prispevke že od prve številke, 5^ izšla pred šestimi leti, razvese-*b pa je, da se oglašajo tudi novi ^di literati. »Vsako leto objavimo "Vadiu Žiri in v Gorenjskem glasu ' *ilo, s katerim pozovemo vse lite-3(£e ustvarjalce v občini, naj poši-jP svoje prispevke. Vse leto jih "farno, pregleda jih uredniški od-
bor in izbere najboljše za objavo v Sejalcu,« pravi Marko Črtalič, strokovni sodelavec na ZKO.
»Zadnje dve leti opažamo, da je kvaliteta prispevkov višja. Morda je vzrok tudi literarni večer, ki ga literarni ustvarjalci pripravijo decembra, ob obletnici Prešernovega rojstva. Ta večer pomeni letni pregled kulturne ustvarjalnosti v občini in pobudo za boljše delo. Zato so tudi novi avtorji, ki prvič pišejo za Sejalca, bolj kritični do svojih prispevkov in pošljejo le najboljše,« razmišlja Miha Mohor, član uredniškega odbora.
V. Stanovnik
Iz oči v oči
Kranj — Ob Tednu slovenske drame razstavlja svoje karikature gledaliških ustvarjalcev, ki so nastajale v zadnjih letih
Borut Pečar je razstavo Iz oči v oči pripravil ob Tednu slovenske drame in tako z izborom svojih karikatur obogatil tematiko dosedanjih likovnih prireditev, ki spremljajo to prireditev. Mednje spadajo: Slovenski gledališki plakat, Jugoslovanska gledališka fotografija, Stojkovi in drugi gledališki prikazi v fotografiji itd. Razstave pripravljata Prešernovo gledališče in Gorenjski muzej v Kranju.
Gledališču je Borut Pečar v svojem bogatem opusu, katerega del je lansko leto izšel tudi v knjižni obliki, namenil posebno mesto. Morda zato ker je med gledališčem in svojo umetnostjo čutil sorodnost, neko notranjo povezanost.
Tako kot v komaj katerem vizualnem mediju se pred nami na razstavi kaže podoba sodobnega gledališkega dogajanja na Slovenskem z njegovimi glavnimi akterji, igralci, režiserji, dramatiki in drugimi.
Navkljub za karikaturo značilnemu poudarjanju določenih anatomskih in karakternih lastnosti upodo-bljenca je portretna vernost avtorjevih karikatur ohranjena, zaradi česar imajo razstavljena in tudi druga dela Boruta Pečarja poleg umetniškega tudi pomemben dokumentarno pričevalni značaj.
Dobrohoten humor, ki je značilen ra avtorjeva dela, odvzema portreti-rancem trdoto z obrazov in kretenj. Pečar jeva karikatura ni agresivna, niti jedka in ne sramotilna. Borut Pečar išče v v%akem portretirancu predvsem njegov človeški lik in ne razkriva tistega, kar ga utegne kazi-ti. Zato je Pečarjeva portretna karikatura tako popularna.
S svojo sporočilno funkcijo je karikatura Boruta Pečarja postala sestavni del naše kulturne zgodovine in nepogrešljiv odmev razgibanega povojnega dogajanja na Slovenskem.
Cene Avguštin
Nastopilo 15 zborov
Uspela pevska revija
Kranj, februarja — Koncerta pravkar minule občinske pevske revije v Delavskem domu v Kranju sta minila pred nabito polno dvorano
Revija ni običajen koncert, od njega se razlikuje po pestrosti programa in številu nastopajočih. Prireditev je tudi vsakoletni pregled uspešnosti in kvalitetne ravni posameznih 1 skupin, zato odbor za glasbeno dejavnost pri ZKO Kranj vedno povabi k sodelovanju tudi strokovno komisijo, ki skupinam koristno svetuje pri nadaljnjem delu. Letos so sodelovali prof. Matevž Fabijan, Egi Ga-šperšič in Samo Vremšak.
Program je bil pester, saj odbor za glasbeno dejavnost poleg pomoči pri izobrazbi zborovodij, izbiri programa in programskih napotkov vztraja pri načelu svobodne izbire programa.
Na koncertih je nastopilo 15 pevskih skupin s skupno blizu 400 pevci. Prvi je nastopil MPZ DU Kranj, ki ga vodi Vencel Sedej. Posebno dobro in glasovno dokaj sveže jim je zazve-nela narodna pesem. MPZ TUGO VIDMAR se je letos predstavil z novim zborovodjem Danetom Sela-nom, ki je za zbor kar prijetna osvežitev, za medsebojno dograditev pa bo treba še nekaj vztrajnosti in delovne vneme, ki jo ne zboru in ne zborovodji ne manjka. OI *ET VIGRED iz Predoselj, katerega umetniški vodja je Nace Gorjanc, je pokazal napredek. Nastop je bil muzikalno prepričljiv, manjkalo pa mu je nekaj veselosti in živahnosti. MPZ KUD TRIGLAV Duplje že nekaj let uspešno vodi Franci Šarabon. Je najdlje delujoči zbor v občini, saj prepeva že 56 let in je zelo pomemben za kulturo v Dupljah. Zbor je napravil boljši vtis od lanskega, v glasbeno tehničnem in muzikalnem smislu pa ima še veliko možnosti za izboljšavo. Meš.PZ ISKRA, ki ga vodi Marko Studen, je s svojim nastopom presenetil, saj je tehnično in zvočno napredoval. Umetniško doživeto jim je uspela zlasti interpretacija Ipavčeve pesmi Zapuščena. Zbor ima še precej odprtih možnosti za poustvarjal-no muzikalno nadgradnjo. Nastop OKTETA SAVA, katerega umetniški vodja je Jože Mohar, je bil na ravni, ki smo jo vajeni iz preteklih let. Nekaj več doživetosti pri izvedbi bi lahko bolj poživilo sicer soliden oktetov nastop. Prvi del revije je končal MPZ DAVORIN JENKO iz Cerkelj,
ki ga vodi Jožef Močnik. Zbor je s svojim zborovodjem na stopnji, ko je sposoben pristnega muzikalnega glasbenega poustvarjanja, kar mu je v zadovoljstvo poslušalcev in strokovne komisije tudi na letošnji reviji uspelo, zlasti pri zadnji pesmi.
Sobotni del revije je začel MPZ PTT Kranj, ki ga vodi Alojz Vengar. Skromen zborovski zvok sicer ne omogoča boljšega muziciranja, je pa pokazal napredek, saj se mu je nastop bolje posrečil kot lani. Po pričakovanju se je tudi letos NONET MOSS-TOMO ZUPAN iz Kranja potrdil s privlačnim nastopom in muzikalno izvedbo pesmi. Bil je tudi edina skupina, ki je zapela same nove priredbe; posebej zanje jih je pripravil skladatelj Slavko Mihelčič — njihov mentor, umetniški vodja pa je Marinka Mihelčič. Prvič na reviji in sploh v Kranju se je predstavil MPZ PREDDVOR, ki deluje šele od lanske jeseni, vodi pa ga Marjanca Reh-berger. Zbor je kljub začetnim težavam napravil dosti dober vtis. Mešani PZ DPD SVOBODA Primskovo se je predstavil z novo zborovodjo Nado Kos, ki je pokazala jasno, razumljivo in izdelano dirigiranje, pa mu zbor še ni povsod docela sledil. NONET KOROTAN z Jezerskega vodi že od ustanovitve Tone Mušič. Na reviji se je predstavil drugič. Njihovo hotenje se je izkazalo za pravilno, saj je bil nastop soliden, vtis pa muzikalno ugoden. Kazalo pa bi nekoliko posodobiti program.
Mešani PZ VALENTIN KOKALJ Visoko vodi Marija Kos. Strokovni nasveti so obrodili sadove, saj je zbor spet zazvenel, kot smo od njega pričakovali. OBRTNIŠKI MPZ se je predstavil s številčno precejšnjim in tudi novim glasovnim materialom, kar daje zboru precejšnje perspektive, ki mu bodo omogočile preseči povprečnost. Zbor že od ustanovitve vodi Janez Foršek. Letošnjo revijo je zaključil APZ FRANCE PREŠEREN, ki ga vodi Tomaž Faganel. Zbor je najboljši v občini, kar je z lahkoto pokazal tudi na reviji, še posebej pa je razveseljiva kvalitetna raven, na kateri ostaja.
Miha Plajbes
JESENICE — Zaradi izrednega zanimanja je razstava Okamenelo življenje v jeseniškem prostoru podaljšana do 25. marca.
VRBA — Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure.
DOSLOVCE — Finžgarjeva domačija bo ponovno odprta 2. marca. Odprta bo vsak dan razen sobote od 9.30 do 13. ure.
KRANJSKA GORA - Liznjeko-va hiša je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 19. ure.
KRANJ - V galeriji Kavka bar na Maistrovem trgu 8 bo jutri, v sor-boto, 1. marca, odprta razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. Ob otvoritvi Lipovčevih akvarelov in temper bo nastopil dramski igralec Zvone Hribar.
CERKLJE — Dramska skupina KUD Komenda prireja v nedeljo, 2. marca, ob 15. uri veseloigro Dan oddiha v Kulturnem domu v Cerkljah.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik danes ob 18. uri odpirajo razstavo slovenskih narodnih vezenin — izdelke članic odseka ročnih del pri DPD Svoboda Tone Čufar. Ročna dela razstavlja 31 žena; razstava je namenjena počastitvi 8. marca, odprta pa bo do 12. marca. Ob otvoritvi bo krajši koncert šolskega pevskega zbora OŠ 16. december Mojstrana.
TRŽIČ - V kinodvorani bo danes ob 19. uri nastopil Zlatko Šug-man v satirični monodrami Miloša Mikelna Fraklova vrnitev.
KRANJ — V Galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1968—1970.
V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Zlatko Gnezda.
V galerijskih prostorih Mestne hiše so na ogled karikature Boruta Pečarja.
KRANJ — Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj se izteka. Danes zvečer ob 19.30 je v Prešernovem gledališču predstava SMG Ljubljana: Iva Svetine Lepotica in zver.
V soboto, 1. marca, ob 19.30 se bo letošnji pregled slovenske dramske ustvarjalnosti končal s predstavo mariborskih gledališčnikov, ki bodo igrali E. Fritza Mirakel o sveti Neži.
JAVORNIK-KOROŠKA BELA — V prostorih delavskega doma na Javorniku so odprli razstavni prostor, ki so ga poimenovali po Viktorju Gregoraču, slikarju in pesniku z Javornika, ustreljenem leta 1942 v Dragi. V novem likovnem prostoru se kot prvi predstavlja tržaški Slovenec Demetrij Cej.
GLAS 6. stran_
HEKAJ O AIDSU-;-
O tej, najnovejši bolezni pišejo vsi časopisi in revije, skoraj več sredstva javnega obveščanja kot strokovne revije. Med ljudmi se širi prepričanje, da je ta bolezen strašna, prava šiba božja, ki utegne pokončati nekatere skupine prebivalcev. Pri nas smo z izjavami previdnejši, mogoče preskromni. Drži pa, da je bolezni zagotovo manj, če jih ne iščeš^n bo tudi zato, ker smo začeli viruse aidsa in obrambna protitelesa iskati, vedno več primerov tudi pri nas. Virus aidsa se širi z enega na drugega človeka predvsem s krvjo in z moškim semenom, manj s slino in solzami. Za prenos sta potrebni poškodovana sluznica ali ranjena koža. Posebej so ogroženi homoseksualci, narkomani, ki vbrizgavajo mamilo v žile, in osebe, ki pogosto dobivajo kri ali krvne pridelke, na primer hemofiliki. Okužijo se lahko tudi družinski člani, celo otroci, lahko že med porodom, kadar ima porodnica virus v krvi. Tipične znake bolezni dobi približno desetina okuženih, od obolelih pa jih je četrtina težkih, ki umro v nekaj letih, največ po treh do petih letih. Od okužbe do prvih znakov preteče od enega do pet let.
Za zdravstvene delavce veljajo zelo strogi varovalni ukrepi, ki preprečujejo okužbo njih samih, hkrati pa tudi prenos bolezni z enega na drugega bolnika. Za aids še ne poznamo niti cepiva niti zdravila.
Pri ljudeh, ki živijo normalno, lahko bi rekli neoporečno življenje, je malo možnosti za okužbo. Posebej še sedaj, ko že tudi pri nas uvajajo pregled zbrane krvi v krvodajalskih akcijah. Tako ne bo več bojazni pred nujno potrebno transfuzijo krvi in krvnih pridelkov ob poškodbah, operacijah in težkih boleznih. Tudi narkomanov, ki vbrizgavajo mamilo v žile, je pri nas malo.
Hkrati, ko se varujemo pred okužbo z virusi aidsa, se zavarujemo tudi proti nalezljivi zlatenici (tip B) in proti spolno prenesenim boleznim — seveda, če se varujemo poškodb z okuženim predmetom (igla, brizga) ali spolnih stikov z okuženo osebo. Zato opozarjamo, da ne smete dovoliti, da bi vašemu otroku dala medicinska sestra uporabljeno brizgo (da ne bi jokal v ambulanti) in da vztrajate, naj zdravnik pospravi za seboj, če je dal injekcijo na domu. Z iglo ali brizgo se namreč otrok lahko poškoduje (otroci se tako radi igrajo zdravnika!) in se okuži z virusom zlatenice B. Kot že rečeno pa ni vzroka za strah pred transfuzijo krvi ali infuzijo krvnih pridelkov, ker okuženo kri s pregledom izločajo.
dr. Tone KOŠIR
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 28. FEBRUARJA 19
Postrvi po Slavčevo
Tisti, ki ste se že kdaj oglasili v gostilni Pri Slavcu v Zalem logu in si privoščili posebnost te hiše, postrvi, veste, kaj je dobra riba. Kajti Slavčeve postrvi so nekaj posebnega. Diše, hrustajo, meso pa je trdno, dobro okusno.
Izpod Šmarne gore jih pripeljejo iz tamkajšnje ribogojnice v Podutiku, spuste v domače bazene, kjer skoznje teče bister potok, poln skri-lja. Tu se očistijo sluza, meso od skriljaste vode postane
trdno, riba dobi poseben okus.
Gostilničarka Stanka Žbontar je mojstrica za pripravo rib. Pripravlja sveže, pravkar ujete postrvi. Le očisti jih, osoli, povalja v moki in vrže na vroče olje, jih dvakrat obrne, da so prepečene, in da na krožnik. Se preliv z maslom, česnom in veliko pe-teršilja, pa so ribe gotove. Nobenih skrivnosti torej, a je Slavčeva riba taka, da je zlepa ne najdemo. Poskusite še vi!
Za danes sem izbrala model pletene ženske jope. Sega čez boke, rokava so kimono, obrobljena pa je s patentnim vzorcem. Posebnost pa je vzorec, ki je značilen predvsem za tekstil. Vzorec lahko vpletete ali pa kasneje izve-zete. Barve naj bodo močna modra, živo rumena, ciklam-na in črna. Seveda se boste za barve odločile po svojem okusu, a morate izbrati pravo kombinacijo.
Darja
Dipl. inž Barbara Kregar, kozmetičarka in pedikerka
H EGA KOŽE POZIMI
Pozimi se srečujemo na eni strani z mrazom, vetrom in vlago, na drugi pa s suhim in prevročim zrakom. Zimski čas je pravi stres za našo kožo. Zunanji vplivi in hitre spremembe temperature povzročajo širjenje in oženje kapilar in s tem lahko povzročijo trajne poškodbe le-teh. Oster veter in topel suh zrak odvzameta koži vlago in maščobo, poleg tega pa pri nizki temeperaturi loj niče zelo malo izločajo. Koža postane suha, razpokana in se lušči. Siva barva kože ni samo posledica pomanjkanja sonca, zimski čas je tudi čas raznih zabav in nasploh čas, ko največ časa preživimo v zakajenih, slabo prezračenih prostorih. Za malo več nege nam bo koža zelo hvaležna.
Nega se začne z dnevno kremo. Medtem ko poleti zadostuje emulzija, moramo pozimi uporabljati vlažno in mastno kremo. V hudo mrzlih dneh, na primer pri smučanju, moramo uporabiti posebno zaščitno kremo. S kremo ne smemo skopariti. V zimskem času si moramo večkrat napraviti masko oziroma kuro z ampulami proti izsušitvi kože. Posebno nego moramo nameniti koži okrog oči in ustnic, ker tu ni skoraj nobenih lojnic.
Toda občutljiva ni samo koža obraza. Posebno roke postanejo hitro suhe in raskave, če jih ne negujemo. Rokavice niso samo modni dodatek, temveč tudi zaščita.
Dobro počutje je odvisno tudi od negovanosti nog. Če nosimo preozke škornje, se zmanjšata limfni in krvni obtok, zato imamo mrzle noge. Pomembno je, da imamo pozimi udobno obutev. Tudi kopeli pospešujejo krvni obtok, zato ne smemo podcenjevati pomirjujočega učinka, ki deluje na celotno počutje.
HITJSAHIE POMEHI POMLADITEV (
Ogljikovi hidrati so strup za debelega človeka
Zd.avniki niso takoj sprejeli zamisli o nepomembnosti kalorij. V Angliji so le težko opustili ustaljene ideje, da pre obilno hranjenje povzroča odvečno težo in da je mogoče odpraviti odvečno težo le, če človek manj je. Nihče ni priznal, da ima Banting prav, dokler nista Kekwik in Pawan objavil« znanstvenih preizkusov njegove diete v londonski bolnišnici Zapisala sta: »Sestavo hrane za debelušne ljudi spremenimo glede na kalorije, če povečamo količino beljakovin in maščob in zmanjšamo količino ogljikovih hidratov.«
Leta 1951 je dr. Pennington naredil še en korak v tej smeri. Napisal je pomembno poročilo o svojih raziskavah o hrani, bogati z maščobami in beljakovinami, z naslovom Porab« maščob pri shujševalnih dietah. V njem je zapisal: »V nasprotju s trditvami o malokalorični hrani malokalorične diete niso uspešne.« Dr. Pennington je poudaril, da tkiva v nasprotju t ogljikovimi hidrati v neomejenih količinah oksidirajO maščobe.
Odkril je, da pri nekaterih ljudeh izgori le majhna koliČi na ogljikovih hidratov, preostali del pa se spremeni v maščobo. Končno so tudi znanstveno dokazali, kar je Banting preizkusil že pred 100 leti: ogljikovi hidrati so strup za debelega človeka.
Namesto da bi vam opisovali skrbno pripravljeno dieto S 1000 ali 1500 kalorijami, s prepečencem, maslom, ribo ali jetf ci in neslano zelenjavo, naj vam razodenemo pomembno, 8 skoraj že pozabljeno biološko skrivnost (predvsem za tiste, ki so se naveličali shujševalnih diet in malokaloričnih jedi). Vitki lahko postanete laže in bolj sproščeno. Dokazano je, da j« to bližnjica k hujšanju. Zapomnite si štiri bistvene misli:
1. Jesti morate počasi in sproščeno.
2. Izberite le prvovrstne beljakovine.
3. Pojejte čim manj ogljikovih hidratov (škroba, sladkorja).
4. Hrano žvečite dvakrat dlje; užitek bo dvojen in povečal se bo krvni sladkor, siti in zadovoljni boste z manjšo količino hrane.
To je na videz preveč preprosto, da bi bilo lahko resnično Vendar je to najpreprostejše možno pravilo, po katerem si lahko ravnate. Vzroki uspešnosti pa niso kar samoumevni. Ko bi se človek ravnal po svojem naravnem teku in bi jedel hrano neposredno S polja, ne iz trgovine, bi bilo zelo preprosto jedel bi le toliko, kot telo potrebuje, in se sploh ne bi prevez zredil.
Problem je v tem, s čim se hranite, ne pa to, koliko poe-ste. Če bi bila naša hrana bogata z naravnimi hranilnini snovmi, bi se verjetno, nikoli ne najedli preveč.
r PRAV JE, DA VEHO-
Iz namiznega prta ali perila odstranimo madež rdečega vina tako, da umazano mesto namočimo v vrelo mleko. Uspešni bomo s soljo, ki smo ji primešali nekaj kapljic limoninega soka. Nato operemo blago še v milnici in izplaknemo v čisti vodi.
Sadje pusti trdovratne madeže. Na pisanih tkaninah umazano   mesto napnemo
Pl
I
prek praznega kozarca in po livarno madež s kropom tak1 dolgo, dokler ne izgine.
Iz namiznega prta ali se«j viet odpravimo madeže sadjj s toplo milnico, potem tkarw no namočimo za nekaj ur 1 mleko (tudi kislo) in nato i* plaknemo.
Sveže madeže sadja pr* mažemo z limoninim soko^ izperemo v milnici'in izp]*K nemo.
OTOK NIL
Na otoku Nil se krokodil oblekel je v polivinil. Slon se žganja je napil, da se je pijan čez kamenje valil. Opica roko je zlomila, ko po nitki je hodila, kača glavo je zgubila, ko za miško je podila, zebra papigi se je smejala, ker brez repa je ostala. Pa prišel je strašni lev, vse pojedel je in zmlel pa še nas bi rad načel. Zato pa družba brž z otoka Nila v džunglo se je povrnila. Nina Klakočar, 6. a r.
ANKA KOS-GRAJR
V katerem slovenskem turističnem kraju je Anka preživela zimske počitnice?
Sonja Lombar, 6. b
MOJ BRATEC
Mojemu bratcu je ime Jure. Star je tri leta. Jure ima rumene, lase in rjave oči. Ko sta ati in mami v službi, Jureta varuje teta Ida. Moj bratec je priden. Težko čaka, da pridem iz šole. Potem se igrava. Vesel sem, ker imam takšnega bratca. Tudi ime sem mu izbral jaz.
Matiček Zumer, 1. r.
Rubriko so tokrat s pisnimi in likovnimi deti oblikovali učenci osnovne šole Matije Valjavca V Preddvoru
OVCA
Vsak dan jo krmim in skrbim zanjo. Pomaga mi tudi oče. Ovca ne dovoli, da bi jo božal, kar ji malo zamerim. Pokrita je z dolgo dlako. Tudi drugače je zelo debela. Nič čudnega, saj veliko poje in popije.
Oče mi je dejal, da jo bomo
spomladi zaklali. Zelo sem žalosten. Še nekaj časa bova prijatelja, potem se bom moral sprijazniti z izgubo svoje prijateljice. Seveda pa mi je tudi že obljubil, da bomo potem kupili drugo ovco. Tako je življenje.
Aleš Kepic, 6. b r.
V ČAKALNICI
Bilo je dopoldne. Sedela sem v čakalnici in se dolgočasila. Po vsem telesu sem imela zoprno srbeče izpuščaje, zaradi katerih sem prišla k zdravniku. Naenkrat je vstopila v čakalnico ženska močnejše postave, za njo pa še njen mož.
Nekaj časa sta se živčno prekladala sem in tja, potem sta se le malo umirila. Ženska je začela vsem kazati roke in govoriti, da se je zastrupila. Po rokah je imela res modre črte, vendar pa si je lahko vsak, ki jo je videl, mislil svoje.
Žensko je poklicala sestra in odšla je v sobo. Iz sobe se je zaslišalo najprej govorjenje, nato klokotanje vode in nazadnje smeh. Najprej je iz sobe prišla »zastrupljena« pacientka in takoj za njo njen zdravnik, ki je bil v obraz čisto rdeč zaradi smeha.
Ženska je odšla k svojemu možu in mu rekla: »Saj mi nič ni!« Odšla sta. Zdravnik je takoj povedal vzrok njenih modrikastih rok.
Ženska si je prejšnji večer barvala lase, ponoči pa ji je barva tekla po rokah. Zdravnik jo je samo umil. Tudi to se zgodi!
Tjaša Golmajer, 6. b. r.
STROGI STARI ČASI
Ko smo bili mi mladi, se kaj takega ni nikoli zgodilo. Da bi se komu od nas takrat to pripetilo! Oh, ti mladi. ..
Š takimi in podobnimi stavki se starejši pogosto zgražajo nad nami, mladimi. Kaj so res pozabili, da so bili tudi sami nekoč v naših letih in morda še bolj neugnani kot smo sedaj mi? Priznam, da se včasih res preveč sklicujemo na svoja načela, vendar bi tudi starejši morali imeti malo posluha za nas in tuintam kdaj le popustitk
Bilo je nekega zimskega večera, ko so nam zaradi varčevanja izključili električni tok. Ob sveči in prasketanju ognja v štedilniku sem začela »zasliševati« očeta o njegovi mladosti. Najbolj me je zanimala tedanja šola. Po daljšem prigovarjanju se je le vdal in začel obujati spomine.
Imeli so strogo učiteljico. Pogosto jih je pretepala, za večje prekrške pa po šoli tudi zaprla. Moj očka ga je večkrat kaj polomil. Nekoč ga je
zaradi neznanja tovarišica, skupaj z njegovim najboljšim prijateljem, poslala po pouku v klet prebirat krompir. K vratom pa je privezala psa, da ji fanta ne bi pobegnila.
Nekaj časa sta res pridno ločevala gnile in dobre krompirjeve gomolje, potem pa sta pripravila napad na privezanega stražarja. Toda otožno cviljenje je v klet kaj kmalu priklicalo učiteljico. Te res ni bilo mogoče preslepiti, saj je v trenutku spoznala, kaj se je zgodilo. Jezna je upornika poslala na njivo.
HoČeš-nočeš sta se morala vdati v usodo in začela okopavati, a ne za dolgo. Izmislila sta si spet novo potegavščino. Z motiko sta toliko časa »kopala« po betonu, da se je konica zvila kot ovnov rog. Učiteljica, ki ju je prišla pogledat, je presenečena obstala. A ko je prišla do sape, ju je napodila domov.
No, si sedaj še upate trditi, da ste bili boljši od nas? Erika Štular, 7. a r.
-Ji
MODRA KUVERTA
Spoštovani! Tako se je glasil začetek pisma, ki ga je pO slala staršem razredničarka.
Domov sem prišel brez kakršnihkoli skrbi. Niti slutil ni sem, da me čaka najhujša nevihta, kar sem jih doživel do se daj. Oče me je v kuhinji čakal s svojim pripomočkom za hla' če. Začudil sem se, kaj neki to pomeni. Namesto običajnega kosila pa je bila na mizi modra kuverta.
Takoj me je preblisnilo, da bi bilo najboljše, če jo po naj' krajši poti popiham na prosto, kjer me oče s svojim pasom n* bo tako lahko dosegel. Toda bilo je prepozno. Oče je že začel * svojim obdelovanjem. Joj, kako je jokala moja zadnja plat! S oče se ni prav nič oziral na to, temveč je mahal in mahal, dO kler se mu le nisem izmuznil in oddirjal po tolažbo k materi Toda, o groza, mati me je sprejela s kuhalnico V roki. Bil sei" tako zaprepaden, da se še obrniti nisem mogel. Naslednji trenutek sem začutil pekočo bolečino. Potem je letelo od vsel» strani. Vdal sem se v usodo in čakal, da nevihta in grmenj* nekoliko prenehata. No, končno je le nastopilo začasno zati' šje. Odvlekel sem se k tisti usodni kuverti, oče in mati pa st* začela z zasliševanjem. Na vsa vprašanja sem trdovratno mol' čal, zato sem jih sprejel še nekaj okrog ušes.
Le kaj je tako strašnega, če sem mazal sošolke s pasto i*1 jih odišavil z razpršilcem ...
Izidor Kocjan, 8. a r
■J
PETEK, 28. FEBRUARJA 1986
TELEVIZIJA,  RADIO, KINO, KRIŽANKA
7. stran (mmmmmciLAs
TV SPORED
SOBOTA
1. marca
8- 05 Avstralske pravljice: Južni
križ
8.20 Narava v plesu 8.35 Oživele strani, 9. del
nanizanke TV Skopje 8.50 Lutkomendija, 4. del
nadaljevanke TV Novi Sad pJ6 Giselle v uprizoritvi
baletne šole iz Maribora
9- 45 Potovanje skozi osončje:
Življenje na Marsu, 8. del
ameriške nadaljevanke 0-15 EX LIBRIS M&M '1-00 Slovenski ljudski plesi -
Bela krajina - 3. del ''25 Ščepec širnega sveta:
Piment, ponovitev 12. dela
angleškega niza '•50 Vojna: Zbogom vojna,
ponovitev 7. - zadnejga
dela kanadske dok. serije '4 15 Klovni, romunski
mladinski film '5.55 Boj za obstanek: Deževje
je prišlo '0-25 Nogomet -
Hajduk : Sutjeska, prenos
v odmoru Športni non
1» stop
815 Padec, ameriški kratki film '8.30 Na zvezi, oddaja za stik z
gledalci J8.50 Risanka ^•OO Danes
V šesti prestavi
9-30 TV Dnevnik
9-45 Vreme 19.50 Zrcalo tedna '"■15 Peklenska stolpnica, .      ameriški film <3.00 TV dnevnik "•15 Zabavnoglasbena oddaja
Oddajniki II. TV mreže
10 Test 25 Jugoslavija dober dan 55 Princ prosa, sovjetski
mladinski film 20 Miti in legende
35 »Eko, Eko«, otroška predstava
36 Igrani film 55 Kratek film 15 Košarka -
Rabotmčki: Smelt Olimpija, vključitev
45 Kratek film
00 Narodna glasba
30 TV dnevnik
00 Ročk maraton
30 Feljton
20 športna sobota
35 Evropski pokal v alpskem smučanju - veleslalom
TV Zagreb I. program
8-50 Videostrani 9.00 TV violi '2.25 7TVdni
12.55 Berchtesgaden: SP v
bobu štirisedu, prenos 15.40 Narodna glasba 16.15 TV koledar 16.25 Nogomet -
Hajduk : Sutjeska 18.15 Košarka -
Rabotnički : Sme't Olimpija, vključitev v 2. polčas 18.45 Oddaja iz kulture -
medtem 20.00 Žena francoskega
poročnika, angleški film 22.05 TV dnevnik 22.20 Za konec tedna
NEDELJA
2. marca
8.20 Poročila
8.25 Živ žav: Risanke, Benji,
Zaks in deček iz vesolja,
4. del ameriške
nadaljevanke 9.20 Merlin, ponovitev 4. dela
nemške nadaljevanke 9.55 Geilo (NRK): Svetovni
pokal v alpskem smučanju
- slalom (m), prenos 1.teka
11.00 A. Ivanov: Večni klic,
7. del sovjetske
nadaljevanke 12.10 Ljudje in zemlja 12.55 Geilo (NRK): Svetovni
pokal v alpskem smučanju
- slalom (m), prenos 2 teka
14.20 Nikola Tesla, 2. del
nadaljevanke TV Zagreb 15.20 Mozaik kratkega filma:
Življenje nomadskega . plemena in
Shantolo-ritual južnih
Indijancev 15.55 Folklorna skupina Tine
Rožanc 16.25 Presaditev, ponovitev
dokumentarca meseca 17.05 Menih iz Monze, italijanski
film (čb) 18.45 Risanka 19.00 Danes
Potrošniška porota 19.23 Podarim-dobim.
3. žrebanje 19.30 TV dnevnik 19.45 šport 19.» Vreme
20.00 G. Mihič: Sivi dom, 8. del nadaljevanke TV Beograd 21.00 Športni pregled 21.45 Slovenci v zamejstvu
Oddajniki II. TV mreže:
četverosedu, prenos 15.30 Zvornik: Košarka (ž) -
finale Jugoslovanskega
pokala, vključitev v
prenos, v odmoru premor 16.25 Švica: SP v rokometu (m),
prenos, v odmoru
propagandna oddaja 18.00 Popova Šapka: Evropski
pokal v alpskem smučanju
- slalom (m), reportaža 18.25 PJ v vaterpolu
Solaris : Kotor, vključitev
v prenos 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o
prometu in turizmu 19.30 TV dnevnik 20.00 Podobe časa 1760-2060,
1. del dokumentarne serije 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Flandrijski lev, 1. del
nemško-belgijske
nadaljevanke 22.10 Ljubim Ouincvja,
ponovitev
zabavnoglasbene oddaje TV Zagreb I. program:
10.20 Poročila 10.50 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan -
informativno-zabavna
oddaja 14.00 Mali koncert 14.15 Grizlv Adams, 13. - zadnji
del ameriške nadaljevanke 15.05 Nedeljsko popoldne 17.35 Mož moje žene, francoski
film 18.55 Smrkci 20.00 Sivi dom, 8. del TV
nadaljevanke 21.00 Športni pregled 21.45 Pozimi pod Durmitorjem,
reportaža 22.35 Poezija Luke Paljetka
PONEDELJEK
3. marca
8.05 Oddaje za JLA in Salaš v malem ritu, jugoslovanski film
11.35 Video-Tilt, oddaja resne
glasbe 13.45 Test
14.00 Kdnigsee: SP v bobu
TV mozaik 9.00 Zrcalo tedna 9.20 Pesem giba:
Jugoslovanska moderna 9.45 Naši olimpijci: Hokejisti 15.55 TV Mozaik - ponovitev
dopoldanc'.ih oddaj 17.30 Tam je vrtec, tam je grad 17.45 Ali veš? in Hamurabi 17.50 Lutkomendija, 5. del
nadaljevanke TV Novi Sad 18.15 Videogodba - ponovitev 18.45 Risanka 19.00 Danes
Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 M. Wouk: Vihre vojne, 7.
del ameriške nadaljevanke 21.00 Omizje 23.00 Poročita
Oddajniki It. TV mreže:
8.15 Test 8.30 Naš prijatelj Tito, 1. del
otroške serije 8.45 Oživele strani, 9. del
nanizanke TV Skopje 9.00 TV v šoli 17.45 Test
18.00 Beograjski TV program 19.00 Telesport 19.30 TV dnevnik 20.00 Film v znanosti - znanost v filmu
20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Izbrani trenutek 21.15 Propagandna oddaja 21.20 Dinastija, 88. del ameriške
nadaljevanke 22.10 Odprta knjiga (do 22.40)
TV Zagreb I. program
TOREK
4. marca
TV mozaik ' šolska TV 9.00 Pred izbiro poklica:
Vrtnarstvo 9.25 Človekovo telo: Vonj in
okus
9.55 Slikarstvo XX. stoletja:
Ženska v likovni umetnosti 16.00 TV Mozaik - šolska TV,
ponovitev dopoldanskih.
oddaj 17.25 Poročila 1*7.30 Kotalkarska pravljica -
revijski nastop kotalkarjev
z Opčin pri Trstu 18.00 Kuža kuža, pravljični
portret akademskega
slikarja Danijela Demšarja 18 15 Mati gre v Ameriko,
dokumentarni film 18.40 Čarobna vrvica, oddaja iz
niza Čirule Čarule 18.45 Risanka 19.00 Danes
Notranjski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 D. Jančar: Veliki briljantni vafček, TV priredba predstave Drame SNG Ljubljana - 1. del
21.25 Mednarodna obzorja:« Kampučija •
22.10 TV dnevnik
22.25 švica : SP v rokometu (m), posnetek 2. polčasa
Oddajniki II. TV mreže
8.30 9.00
10.35 17.10 17.25 17.45
18.15 18.45
20.00 20.45 21.05
21.50
Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja TV v šoli: TV koledar, Osmi marec - dan žena, Dalmacija v NOB, Od Zlatibora do Beograda TV v šoli Test
TV dnevnik
Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja Mostovi - Hidak Rumena Laguna, angleška humoristična serija Narodna glasba Žrebanje lota Revolucija, ki traja -dokumentarna oddaja Fran Galović, izobraževalna oddaja (do 22.20)
8.15 Poročila
8.20 Videostrani
8.30 Kaj otroci vedo o rojstnem
kraju, otroška oddaja 9.00 TV v šoli 12.30 Poročila
13.40 Jugoslovansko-albanski odnosi, dokumentarna serija TV Novi Sad
14.40 Vam, oddaja TV Novi Sad
15.10 TVvšoli
16.00 Dober dan,
informativno mozaična oddaja
17.25 Kronika občine Osijek 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem
kraju, otroška oddaja 18.15 Po sledeh znanstvenih
odkritij 18.45 Številke in črke - kviz 20.00 Žrebanje lota 20.05 Dialogi: Volitve '86 21.00 Festove premiere: Balada
o Naravami, japonski film 23.05 TV dnevnik
SREDA
5. marca
TV mozaik 9.00 I Pregelj: Tolminci, TV
drama (do 10.40) 15.45 TV Mozaik - ponovitev
dopoldanske oddaje 17.30 Tone Pavček: Kaj je
najlepše
SPORED ZA MLADE
17.40 Ko se korenin zavemo: Ljubljana - srce OF, 5. del dokumentarne serije
18.45 Risanka
19.00 Danes
Koroški obzornik
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
20.05 Film tedna: Norma rae,
ameriški film 22.00 Portret Jožeta Bevca 22.30 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
humoristična serija 14.30 Benji, Zaks in deček iz
vesolja, otroška serija 15.00 TVvšoli: Kako gledamo
sliko. Za učitelje.
Književnost NOB 16.00 Dober dan,
informativno-mozaična
oddaja
17.15 Nogomet (pok. UEFA) -
Hajduk : VVaregem,
prerlos 19.05 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Telekino
Oblečena za ubijanje,
ameriški film 22.30 TV dnevnik
ČETRTEK
6. marca
8.15 Test 8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja, otroška serija 8.55 TV v šoli 16.55 Test
17.10 Split: Nogomet -
četrtf inale evropskega pokala -
Hajduk: VVaregem,
prenos, v odmoru ... 19.00 Zagreb: Košarka (m) -
PEP-Cibona : Real, prenos
(slov. kom.) 20.30 Športna sreda: Reportaža
z nogometnih tekam CZ -
Atletico in
Hajduk: VVaregem
TV Zagreb I. program:
8.15 Poročila
8.20 Videostrani
8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja, otroška serija
8.55 TV v šoli 12.30 Poročila 14.00 Rumena Laguna,
TV mozaik 9.00 Rojeni za boj, ameriški dokumentarni film (10.30)
15.55 TV mozaik ponovitev dopoldanske oddaje
17.25 Poročila
Spored za otroke: 17.30 Zgodbe o Poluhcu: Kako
je poluhec sodil siromaku,
9. del
17 50 Potovanje skozi osončje:
Odisejada Jupiter, 9. del
ameriškega
izobraževalnega niza 18.15 Delegatska tribuna 18.45 Risanka 19.00 Danes
Pomurski obzornik 19 30 TV dnevnik
19.56 Vreme 20.05 Tednik
21.05 Majhne skrivnosti velikih
kuharskih mojstrov 21.10 C. Harrison: Freud,
6. - zadnji del angleške
nadaljevanke 22.10 TV dnevnik 22.25 Švica: SP v rokometu (m),
posnetek 2. polčasa
Oddajniki II. TV mreže:
13.55
14.25
14.55 16.00
17.25 17.45
18.15 18.45 19.05 20.00
20.40 22.10
Ceste, vztrajne sopotnice - dokumentarni film Glasba na zaslonu, oddaja' TV Beograd TV v šoli
Dober dan, informativno mozaična oddaja Kronika občine Split »Fazoni i fore«, otroška serija Znanost
Številke in črke - kviz TV koledar Panorama, politični magazin
SP v rokometu, prenos Kvizkoteka
PETEK
7. marca
8.15 test 8.30 »Fazoni i fore«, otroška
serija 9.00 TV v šoli 16.10 Test 16.25 Smučajmo vsi 17.45 »Fazoni i fore«, otroška
serija 18.15 Znanost 18.45 Goli z evropskih
nogometnih igrišč 20.00 Panorama, politični
magazin 20.40 Švica: SP v rokometu,
prenos, (slov. kom.)
v odmoru propagandna
oddaja 22.15 Kvizkoteka
TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 Videostrani
8.30 »Fazoni i fore«, otroška
serija 9.00 TV v šoli
TV mozaik 9.00 Tednik
10.00 Pesem giba: Ballets
Rousses 11.55 Kulm: SP v smučarskih
poletih, prenos 16.00 TV mozaik - ponovitev
dopoldanskih oddaj 17.30 Oživele strani.10. ■ zadnji
del nanizanke TV Skopje 17.50 Merlin, 5. del nemške
nadaljevanke 18.15 Stres. Kaj je stres, 1. del
izobraževalnega niza 19.00 Danes
Obzornik ljubljanskega
območja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Boj proti levkemiji,
angleška znanstveno
dokumentarna oddaja 20.45 Rezerviran čas 21.00 Priština: Izbor
jugoslovanske popevke za
pesem Evrovizije, prenos 23.35 Pod krinko, 8. del
ameriške nanizanke
Oddajniki II. TV mreže
8.10 Test
8.25 Daj mi krila, otroška serija 8.55 TV v šoli: Obnašanje v prometu. Živimo z glasbo, Angleščina, Pristop k umetniškemu delu. Poročila
10.35 TVvšoli
12.25 Poročila
13.45 Test
14.00 Beograd: Davisov pokal v tenisu - SFRJ : SZ, posamezniki, prenos (slov. kom.)
18.30 Zagrebška panort .na
19.30 TV dnevnik
20.00 Vizualna glasba
20.45 Včeraj, danes, jutri
21.00 Zapisi z nebotičnika, dokumentarna serija
21.50 Nočni kino (do 00.30)
RADIO
_ SOBOTA, 1. marca 'i program
'•30-8.00 Jutranji program -9'asba - 8.05 Pionirski tednik -a°5 Sobotna matineja - 11.05 S p?ti po Jugoslaviji - 11.30 Srečajo republik in pokrajin '2.10-14.00 Naši poslušalci čestico in pozdravljajo - 15.10-15.25 ..opoldanski mozaik - 16.00 Vrti-'lak in EP - 17.00 Studio ob 17.00 | Zunanjepolitični magazin -J8.00 Škatlica z godbo -20.00-23.00 Slovencem po svetu ■ 23.05 Od tod do polnoči
NEDELJA, 2. marca Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 še pomniti tovariši - 10:05 Nedeljska matineja -13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 17.05 Priljubljene operne melodije -17.50 Zabavna radijska igra 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna
PONEDELJEK, 3. marca
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali  poznate...  - 12.30
Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Orkester Mozarteum, - 23.05 Zimzelene melodije
TOREK, 4. marca
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska igra za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja ... - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate... 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 15.10-15.25
Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 glasba - 18.00 Sotočja -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - 21.05 Radijska igra -23.05-24.00 Vodomet melodij
SREDA, 5. marca
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 18.00
Naj narodi pojo (10. oddaja) -20.00 S prijatelji glasbe - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Jazz za vse
ČETRTEK, 6. marca
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate... - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.45 Naš
gost - 15 10 15 25 Popoldanski mozaik -16.00 Vrtiljak želja in EP
- 17.00 Studio ob 17.00 + glasba
- 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta po pevk jugoslovanskih avtorjev
PETEK, 7. marca
Prvi program
4.30-8.00  Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo     8.35 Glasbena
pravljica - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... 11.05 Ali poznate... • 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Amaterski zbori tekmujejo - Mešani komorni zbor Škofja Loka - 14.30 človek in zdravje - 14.40 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba 22.30-24 00 Iz glasbene skrinje
__KRANJ CENTER
S februarja: amer. erot. film fOLERO ob 16., 18. in 20. uri, ^'marca: amer. zgod. film DE-**T ZAPOVEDI I. del ob 16. uri, ?^er. erot. film BOLERO ob 18. I 20. uri, premiera amer. krim. m SMRTONOSNI LASER ob uri, 2. marca: Šved. risani m HEIDI ob 10. uri, amer. J80d. film DESET ZAPOVEDI I. EP ob 15. in 17. uri, amer. erot.
f,lrn BOLERO ob 19. uri, premie-Jj8 franc. filma NEDELJA NA DE JJfU ob 21. uri, 3. marca: franc. NEDELJA NA DEŽELI ob '•. 18. in 20. uri, 4. in 5. marca: ^er. pust. film KARAVANA ZA JACCARES ob 16., 18. in 20. uri, i'marca: amer. krim. film SMR-jjNOSNI LASER ob 16., 18. in
uri
KRANJ STORŽIČ
februarja: amer. srhljivka JTOK SMRTI ob 16., 18. in 20. 1. marca: franc pust. film Žl-OGENJ ob 16., 18. in 20. uri, i hiarca: amer. glasb, film BRI-^ANTINA ob 14. in 18. uri, &ei\ erot. film NEWYORŠKE [*0ČI ob 16. uri, premiera hongk. ftfate filma NEPREMAGLJIVI yU-DANG ob 20. uri, 3. in k^narca: hongk. karate film NE-[JEMAGUIVI  VVU-DANG ob 18. in 20. uri, 5. marca: amer. flMb. film BRILJANTINA 2 ob l18. in 20. uri, 6. marca: franc. ^"n. film SOKOL NAPADA ob • 18. in 20. uri
_ TRŽIČ
marca: amer. film DESET ZAJEDI OB 16. uri, amer. erot. m BABY LOVE ob 18. in 20. uri, [[•miera hongk. filma NEPREMAGLJIVI VVU-DANG ob 22. uri, I marca: Šved. risani film HEIDI
ob 15. uri, amer. zgod. film DESET ZAPOVEDI II. del ob 17. uri, amer. erot. komedija BABY LOVE ob 19. uri, premiera amer. filma SMRTONOSNI LASER ob 21. uri, 3. marca: amer. fant film ZASLEDOVANJE V VESOLJU ob 17. in 19. uri, 4. marca: amer. glasb, film BRILJANTINA ob 17. in 19. uri, 5. marca: premiera amer. filma DOZOREVANJE ob 17. in 19. uri, 6. marca: franc. akcij, film ŽIVI OGENJ ob 17. uri, amer. film DOZOREVANJE ob 19. uri
KAMNIK DOM
1. marca: amer. fant. film ZASLEDOVANJE V VESOUU ob 16. in 18. uri, premiera amer. komedije PREBUJANJE POMLADI ob 22. uri, 2. marca: amer. film ZASLEDOVANJE V VESOUU ob 15. uri, amer. komedija PREBUJANJE POMLADI ob 17. in 19. uri, amer. film RAZSODBA ob 21. uri, 3. marca: amer. komedija NEZVESTO TVOJA ob 18. in 20. uri, 4. in 5. marca: amer. film SMRTONOSNI LASER ob 18. in 20. uri, 6. marca: premiera avstral. filma NE DAM SVOJE HČERKE ob 18. in 20. uri
DUPLICA
1. marca: amer. film RAZSODBA ob 20. uri, 2. marca: amer. ris. film TOM IN JERRY -OSKARJEVCA ob 15. uri, amer. film NE DAM SVOJE HČERKE ob 17. in 19. uri, 5. marca: amer. film DESET MINUT DO POLNOČI ob 20. uri, 6. marca: amer. film KARAVANA ZA VACCARES ob 20. uri
JESENICE ŽELEZAR
28. februarja: amer. film DOZOREVANJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije CENA LJUBEZNI ob 21. uri, 1. marca: amer. film DOZOREVANJE ob 17. in 19. uri, premiera pust. filma KARAVANA ZA VACCARES
ob 21. uri, 2. marca: avstral. akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 15. uri, amer. pust. film KARAVANA ZA VACCARES ob 17. in 19. uri, 3. marca: amer. pust. film KARAVANA ZA VACCARES ob 17. in 19. uri, 4. marca: premiera avstral. filma NE DAM SVOJE HČERKE ob 17. in 19. uri, 5. in 6. marca: hongk. film NEPREMAGLJIVI VVU-DANG ob 17. in 19. uri
JESENICE PLAVŽ
28. februarja: amer. film DESET ZAPOVEDI ob 18. in 20. uri,
1. marca: amer. komedija CENA LJUBEZNI ob  18.  in 20. uri,
2. marca: amer. film DESET MINUT DO POLNOČI ob 16. uri, amer. komedija CENA LJUBEZNI ob 18. in 20. uri, 3. marca: amer. film DESET MINUT DO POLNOČI ob 18. in 20. uri, 4. marca: premiera avstral. filma SOKOL NAPADA ob 18. in 20. uri, 6. marca: amer. film LJUDJE MAČKE ob 18. in 20. uri
_KRANJSKA GORA
28. februarja: franc. akcij, film ŽIVI OGENJ ob 18. uri, 1. marca: amer. film DIAMANTNI REZ ob 20. uri, 3. marca: amer. film DOZOREVANJE ob 20. uri
DOVJE
2. marca: amer. film DOZOREVANJE ob 19. uri
RADOVUICA
28. februarja: hongk. film V KREMPLJIH VOHUNOV ob 20. uri, 1. marca: slov. film NOBENO SONCE ob 18. uri, franc. krim. film POSILSTVO ob 20. uri, 2. marca: franc. film FANTJE ZA VEZO ob 18. uri, hongk. film V KREMPLJIH VOHUNOV ob 20. uri, 3. marca: franc. film FANTJE ZA VEZO ob 20. uri, 4. marca: hongk. film V KREMPLJIH VOHUNOV ob 20. uri, 5. marca: slov. film NOBENO SONCE ob
20. uri, 6. marca: amer. film DEKLIŠKI INTERNAT ob 20. uri
BLED
28. februarja: amer. film LJUBIMCI LETA ob 20. uri, 1. marca: franc. film LJUBEZEN V OGLEDALU ob 18. in 20. uri, 2. marca: franc. film OPERACIJA HARPUN ob 18. uri, amer. film LJUBIMCI LETA ob 20. uri, 3. marca: slov. film NOBENO SONCE ob 20. uri, 4. marca: franc. film FANTJE ZA VEZO ob 20. uri, 5. marca: hongk. film V KREMPLJIH VOHUNOV ob 20. uri, 6. marca: franc. film POSILSTVO ob 20. uri
BOHINJ
1. marca: amer. film LJUBIMCI LETA ob 20. uri, 2. marca: franc. film LJUBEZEN V OGLEDALU ob 18. in 20. uri, 6. marca: hongk. film V KREMPLJIH VOHUNOV ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA SORA
28. februarja: amer. drama SLABI FANTJE ob 18. in 20. uri, 1. in 2. marca: amer. film PLAČANCI ob 18. in 20. uri, 4. in 5. marca: amer. glas. film BEAT STREET ob 18. in 20. uri, 6. marca: angl. spektakel ODDALJENA PROSTRANSTVA ob 20. uri
ŽELEZNIKI
28. februarja: amer. film PLAČANCI ob 20 uri, 1. marca: iu-gosl. drama: UGRIZ ANGELOV ob 20. uri, 2. marca: amer. drama SLABI FANTJE ob 18. in 20. uri, 5. marca: amer. film OBSEDENOST ob 20. uri
POLJANE
28. februarja: jugosl. drama UGRIZ ANGELOV ob 19. uri, 2. marca: amer. film OBSEDENOST ob 17. uri 4. marca: angl. spekt. film ODDALJENA PROSTRANSTVA ob 19. uri
1	2	3		5	6	7	8		9	10	11	12
TT									U			
						■	16""	17 ~				
		18			■	19						
20	21		m	■	22			■	■			
TC~			25	26			■	27	28			
29						■	30				31	32
33					31	35						
36					37							
NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. prvo obdobje mezzozoika v geol. zgodovini Zemlje, 6. sla, poželenje, 12. dolg, prečen drog, 13. gledališče, 14. največja kranjska delovna organizacija, 15. klic na španskih bikoborbah, 16. avtomobilska oznaka Krapine 17. kraj na Dolenjskem s tovarno TRIMO, 19, starorimski pozdrav, 20. iglavec s luskasti-mi listi, tuja, 21. začetnici igralca Kurenta, 22. sotočje, 23. konček sukanca, 24. nalezljivo kožno obolenje, srab, garje, 26. začetnici češkega drsalca Nepele, 27. prvi del psevdonima prve slovenske filmske igralke Rine, 26. ime švedske filmske igralke Ekberg, 30. industrij-
sko mesto v SZ, jugovzhodno od Moskve, 32. žival rdečkaste, ruse barve, 33. reka in pokrajina v vzhodni Srbiji, 34. naš največji polotok.
Navpično: 1. glavni štev-nik, 2. vegetacija, flora, 3. sodobni slovenski literarni kritik (Andrej), 4. mejna reka med Iranom in SZ, 5. znamka švedskih avtomobilov, 6. opornik v rudniškem rovu, 7. kravji mladič, 8. angleški polarni raziskovalec (John), 9. arabski žrebec, 10. upravitelj sekvestrirane lastnine, 11. ribiška priprava, 18. namen, naklep. 19. brezbožnik, 20. znamka švicarskih jun, ki jih pri nas izdeluje Kolinska, 22. obnosna votlina, 24. stališče, položaj, 25. pristanišče v južni Italiji, ob Jadranu, 27. junakinja v romanu Mire Mi heličeve »April«, 29. okrajšano srbsko moško ime, 31. visoka igralna karta.
i Rešitev nagradne križanke z dne 21. februarja: kam čatka, akut, ikravost, sana, diakon, latnik, van, tanatos, bal, drs, ina, aljehin, sol, sai-ler, raketa, rice, klarinet, anaa, ambasada.
Prejeli smo 129 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 500 din prejme Štefan Ošlaj, Sp. Besnica 27, Zg. Besnica, 2. nagrado 300 din prejme Ana Peklenk, Kranj, Stara cesta 6, 3. nagrado 200 din prejme Rok Torkar, Kranj, Juleta Gabrovška 13. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 5. marca, do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, Kranj — z oznako Nagradna križanka.
1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din.
GLAS 8. STRAN petek, 28. februarja 1986
REPORTjfl
Predstavniki Pan afriškega kongresa med obiskom v Ljubljani: v sredini predstavnik PACpri Organizaciji združenih narodov Ibrahim Gora (tretji z leve) in predsednik PAC Jonson Mlamba (četrti z leve).
IZSTOPI IZ ZVEZE KOMUNISTOV NARAŠČAJO, VSTOPOV JE MANJ
Ali komunisti izgubljajo ugled
Škofja Loka, 25. februarja — V škofjeloški občini je med vsemi prebivalci 3,5 odstotka članov zveze komunistov: med zaposlenimi občani ta delež znaša 8,3 odstotka. Številke so skromne in spodbujajo k temu, da bo treba na področju kadrovske krepitve v prihodnje zastaviti vse sile. Seveda pa ob tem ne kaže razmišljati o krepitvi za vsako ceno, saj je bilo kampanjskega sprejemanja novih članov že v preteklosti dostikrat preveč. Posledice se zdaj kažejo. Partijska organizacija v škofjeloški občini se tudi zato osipa.
Leta 1982 je 25 škofjeloških komunistov izstopilo, so bili črtani ali izključeni iz svoje organizacije, medtem ko je bilo na novosprejetih 24 članov. Naslednje leto je partija izgubila 27 ljudi, pridobila jih je 38. Leta 1984 jih je izgubila 38 in pridobila deset, lani pa izgubila 42 in pridobila devetnajst. Naraščajo izstopi.
Med tistimi, ki zapuščajo vrste zveze komunistov, sicer prevladujejo pasivni člani, vendar pa je večji tudi odstotek tistih, ki se čutijo nesposobne za spreminjanje razmer v svojih okoljih. Razočarani so nad zvezo komunistov oziroma nekaterimi njenimi člani, ki delajo napake, se obnašajo oportunistič-no, vsevprek kritizirajo in ne uresničujejo sklepov. Komunisti vračajo knjižice, ker so nemočni, da bi te slabe pojave odpravili.
Kot je rečeno v zapisu o ' delu občinskega komiteja Zveze komunistov Škofja Loka in njegovih organov za preteklo leto, pa v osnovnih organizacijah zveze komunistov pogosto ne ugotavljajo pravih vzrokov za posamezne izstope. Od članov, ki izstopajo, ne zahtevajo, da bi povedali resnični razlog. Zato so vse prevečkrat navedeni formalni razlogi, dostikrat pa je resnica zabrisana tudi za »osebnimi razlogi«.
Razlogi pa so gotovo teht-nejši, globlji, drugačni od navedenih. Skriti so za krinko slabega dela osnovne partijske organizacije ali zanemarjanja medčloveških in tovariških odnosov med komunisti.
Le redko so bili komunisti izključeni — lani sta bila dva — in še to običajno zaradi neizpolnjevanja obveznosti člana zveze komunistov ter statuta zveze komunistov, ne pa zato, ker bi huje kršili program in politiko organizacije.
Lani so v škofjeloški občini sprejeli v ZK devetnajst članov. Konec leta je imela občinska partijska organizacija 1290 ljudi, konec leta 1984 jih je bilo 1315. To pomeni, da novosprejeti člani ne zapolnijo vrzeli, ki jo puščajo za seboj tisti, ki izstopajo, so črtani ali izključeni.
Kakovostna kadrovska krepitev zveze komunistov je vsekakor ena njenih osnovnih nalog. Organi občinske organizacije zveze komunistov, predvsem pa komisija za organiziranost in razvoj ter k-adrovska vprašanja in predsedstvo občinske konference Zveze komunistov Škofja Loka sta večkrat poskušala ugotoviti vzroke za zastoj pri sprejemanju novih članov.
V poročilu za sinočnjo pro-gramskovolilno konferenco občinske partijske organizacije med drugim piše, da je
zmanjševanje ugleda zveze komunistov in zanimanja ljudi za vstop in delo v njej tudi posledica neenotnosti, omahovanj, oportunizma ter kritizerstva v lastnih vrstah.
V zvezi komunistov velikokrat le ugotavljajo slabosti in se načelno izrekajo za nujnost njihove odprave, dejansko pa na tem področju ne naredijo veliko. Vse prevečkrat delajo forumsko, sprejetih sklepov in nalog ne preverjajo.
Prav zaradi premajhne konkretnosti stališč, nedogovorjenih rokov in nosilcev za posamezne akcije in zaradi nepreverjanja uresničevanja sklepov se zmanjšuje ugled zveze komunistov, kar bistveno vpliva na sprejemanje novih članov.
V številnih osnovnih orga-
nizacijah že vrsto let niso sprejeli nobenega člana. Te osnovne organizacije se niso znale uveljaviti kot idejna sila tudi v odnosu do mladinske organizacije.
Mladi so namreč ključna osnova za sprejemanje novih članov v zvezo komunistov. In prav mladim so marsikje in marsikdaj škofjeloški komunisti namenjali premalo pozornosti. Niso znali prisluhniti njihovim potrebam in zanimanjem. Vse prevečkrat so dogmatsko gledali na idejna gibanja ter vrednote današnje mladine, ki se zaradi vse težjega ekonomskega položaja in možnosti vključevanja v delo, življenje in odločanje v naši družbi usmerja k takim vrednotam, ki jih v zvezi komunistov ne morejo najti.
Tretješolci iz družboslovno-jezikovne usmeritve v Škof ji Loki o zvezi komunistov
Klemen Bavdek: »Med učenci naše šole ni nobenega komunista. Sem predsednik mladinske organizacije v šoli. Preden bom postal član zveze komunistov, če bom, bom dobro premislil. Zveza komunistov se mi zdi preveč dogmatska, preveč teoretizira. Otopela je, odmaknjena od ljudi. Zato se po mojem mnenju mladi nočejo vključiti vanjo. Priznam pa, daje še vedno določena avantgarda.«
kriv za dogajanja, na primer, v Žirovskem vrhu?«
Egist Zagoričnik: »Nič ne mislim o zvezi komunistov, ker se ne spoznam nanjo. Njen jezik je preveč zbirokri-tiziran, da bi ga navaden človek lahko razumel. Je premalo elastična.«
Tatjana Rant: »Spraševala sem se že, zakaj naj bi bila članica zveze komunistov. Kaj bi imela od tega? Ne mislim materialno. Ne vem. Če se v naši družbi govori o kakšnem problemu, se vedno izpostavlja vloga ZK, njena odgovornost. Torej naj bi bil tudi mlad komunist so-
ČRNSKA VEČINA TRGA OKOVE VLADAJOČE BELE MANJŠINE V JUŽNOAFRJA REPUBLIKI OZIROMA AZANIJI, KOT JI PRAVIJO DOMAČINI 1
Zvesti Ban Batovemu ges
Ljubljana, februarja — »Kar nam je bilo vzeto na bojnem polju, lahko dobimo nazaj safl1" bojnem polju,« je bilo geslo južnoafriškega borca za odpravo rasnega in socialnega razliko J v Južnoafriški republiki oziroma Azaniji Ban Bate, ki ga je režim usmrtil. Ban Batove bese ki sedaj vodilo Pan afriškega kongresa za osvoboditev Azanije (PAC), ki je nastal leta 1 959 sj
čitvijo od Afriškega nacionalnega kongresa.
Predsednik Pan afriškega kongresa Azanije Jonson Mlamba in predstavnik te organizacije v Organizaciji združenih narodov Ibrahim Gora sta sredi februarja obiskala Jugoslavijo in v Ljubljani predstavila položaj na jugu Afrike na seji sveta za mednarodne odnose pri republiški konferenci SZDL. To je bil prvi obisk najvišjih predstavnikov tega gibanja pri nas, čeprav Jugoslavija razen Kitajske, Norveške in še nekaterih drugih držav najbolj materialno in moralno podpira to osvobodilno gibanje.
»Vsake pomoči smo veseli, pa naj gre za najrazličnejšo opremo, hrano, sanitetni material, štipendije našim študentom ali za moralno pomoč. Pan afriški kongres, zunajblokovska organizacija, ima v Organizaciji združenih narodov položaj opazovalca. Ker Južnoafriška republika ni članica OZN (njen sedež je prazen), smo mi praktično zastopniki ljudstev juga Afrike v svetovni organizaciji, seveda z veliko manjšimi pravicami. Če želimo v OZN kaj povedati, mora to narediti nekdo namesto nas, ki pravico soodločanja ima. Tudi v neuvrščenem gibanju imamo položaj opazovalca, tako kot na primer naš brat,Afriški nacionalni kongres. To se nam zdi v bistvu nepošteno. Palestinska osvobodilna organizacija PLO in SWAPO sta polnopravna člana. Upamo, da po vrhunskem srečanju v Harareju te krivice ne bo več. Naša beseda mora postati enakopravna, še posebno v primerih, ko gre za nas.
Zakaj je prišlo leta 1959 do razcepa v Afriškem nacionalnem kongresu, ki je bil ustanovljen leta 1912, in do ustanovitve
Urban Ivnik: »Zveza komunistov ostaja avantgarda v družbenem življenju, v delovnem okolju pa ne toliko. Poznam ljudi, ki so v zvezo komunistov stopili samo zaradi lastnih koristi. Takih ljudi je precej. Zato v zvezo komunistov ne zaupam. Morda tudi zato nekateri pošteni komunisti izstopajo.«
Urška Miklavčič: >Zveza-komunistov me ne zanima. Ne vem, kako njeni člani delajo, kako se vključujejo. Slišala sem za primer dobre delavke, ki misli drugače kot sodelavci, in jo hočejo zato izključiti iz zveze komunistov« h. Jelovčan
Pan afriškega kongresa Azanije, nas je zanimalo.
»Šlo je za razhajanje y strategiji boja in v pogledih na načine našega boja. Afriški nacionalni kongres je zagovarjal strategijo nenasilja in upal, da bo režim apartheida sam od sebe v soglasju z nami dal črnski večini pravice, da bo prišlo do nacionalne konvencije. Žal pa se je dogajalo, da so morali tudi ljudje, ki so mislili tako, svoje mišljenje plačati z življenjem. Posamezniki iz kongresa so dobivali in še dobivajo najrazličnejše nagrade za mir, tudi Nobelove, pa se vendar v Bothovi Južnoafriški republiki ne spreminja na bolje! To že spoznavajo tudi v nacionalnem kongresu, ki mu mi priznavamo samostojnost in pravico do svoje politike, vendar imamo tudi pravico povedati, kaj se nam zdi prav in kaj narobe. Priznavajo, da teza o volji režima,dati pravice vsem ljudem, nima več realne osnove. Strategija na'šega Pan afriškega kongresa PAC pa je osnovana na prepričanju, da je treba problem rešiti na bojnem polju, kot je dejal Ban Bata. Bot-hova vlada in aprtheid nam ne bosta dala enakopravnosti in človeškega dostojanstva, ampak je pot do tega zrušitev apartheida. Naš cilj ni zmaga črne rase, naš cilj je ?maga človeške rase, ne oziraje se na barvo kože, pleme, verstvo in podobno. Zrušitev apatheida bo prinesla mir v Južnoafriško republiko in tudi v sosednje države, v države tako imenovane prve bojne črte, ki jih sedaj rastistični režim stalno napada. Združitev apartheida torej ni samo azanijska, ampak afriška zadeva, stvar vsega človeštva. Naš boj smo razdelili v več faz. Prva faza je bila prepri-
ti, Si
cati naše ljudi, da beli niso , riorni. Če namreč črni verj Ki mo v superiornost belih, P|q| ne moremo zmagati. Dos' stvo in zavest naših ljudi i povečala, čeprav so med n* vedno posamezniki, ki so prodati oboje za skromno f> do režima. Druga etapa boj zoper propustnice, ki He izdal beli vladar, da bi lažje zoroval naše gibanje. Maf rj je umrl, ko je iz goreče hi! k sta jo zažgali vojska ali pol a reševal propustnico. Tako " r' glo več naprej. Boj se stop °* do take mere, da je režim p , ran vpeljavati izredno stani. .' prepove celo poročanje, kal^j Južnoafriški  republiki dd~r Predsednik Botha je celo £x priznal, da država tako ne | več naprej, vendar mu H verjamemo. Naša revolucij^ sega tudi oboroženi boj. Sa ^ delujemo orožje, vendar d.k nič ne pomeni, če za upor ^ nje ni usposobljen človek. 0 jeli smo strategijo ljudski ne. Tudi v tujini šolamo ljf se potem ilegalno vračaj1
mov in doma na druge prej*! jo svoje znanje.« 'e;
In kakšna bo Južnoafriške publika po vaši zmagi, zwni ljamo vprašanje Jonsonu W bi. h
»Azanijska revolucija bo lj( gala. Po zmagi ne bo šlo sat lo\ vprašanje uničenja aparthr ampak za vzpostavitev spi ta ga miru v državi, za vzpele tev socialistične, demokr^e ureditve, ki bo znala izkopa ustvarjalno moč ljudi in giij darske prednosti, ki jih it pri sladkornem trsu, rudapo nogradih, koruzi, opremi itfe J. Ko.šnPo
-L
UČITELJICA ANGLEŠČINE MARA POTOKAR:
Tuji jezik je v šoli zapostavljen
Škofja Loka, 20. februarja — Pri pouku tujega jezika se učitelji osnovnih šol sreču predvsem z dvema problemoma: s premajhnim številom ur v sedmem in osmem razr ter z napredovanjem nezadostnih učencev v višji razred. V tem se vidi, da tuji jezik v še vedno ni enakovreden drugim predmetom. Po novem bo moral učenec vsaj v osm razredu zaslužiti dvojko.
dve desetletji že poučuje angleški jezik v osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati. V tem času so se že trikrat zamenjale metode poučevanja, prav tako
Težko bi našli primernejšega učitelja za pogovor o položaju tujega jezika v osnovni šoli kot je učiteljica Mara Po-tokar iz Škofje Loke. Dobri
Žirovski šolarji o pozitivnih
»cvekih«
Urška Jereb, 8. c osnovne šole Padli prvoborci Žiri, odlična učenka: »Veliko se moraš učiti, če hočeš biti uspešen. Vsak učitelj zahteva toliko znanja, kot bi bil v šoli samo njegov predmet. Zato je vprašanje, zakaj ima neki učenec v spričevalu nezadostno oceno: lahko je imel prav pri zadnji šolski nalogi smolo, lahko pa si jo je res zaslužil z lenobo. Tak len učenec bi moral razred ponavljati. Tuji jezik bi morali jemati enako kot, na primer matematiko. Z nezadostno iz matematike ne končaš osmega razreda. Za tuji jezik je zelo pomembno, da zgrabiš že v petem razredu, ker se kasneje znanje nadgrajuje in brez osvojenih osnov še tako pridno učenje v višjem razredu ne pomaga veliko.«
Bojan Podobnik, 8. b, zadosten učenec: »V osmi razred sem napredoval z nezadostno oceno iz angleščine. Nisem se dovolj učil. Proti koncu sem sicer poskušal nadoknaditi zamujeno, vendar mi ni uspelo. V tem polletju nisem imel cveka. Zdaj se več učim. Hodim k dopolnilnemu pouku. Pošteno bi bilo, če bi učenec, ki ima nezadostno zaradi lenobe, zaostal. Zdaj, ko sem v osmem razredu, mi je prav, da nisem.«
Andrej Jereb, 8. b, odličen učenec: »Težko govorim o tem, ker nimam problemov s slabimi ocenami. Nekateri učenci gredo z nezadostno oceno naprej. V našem razredu imamo le eno sošolko, ki se zelo trudi z učenjem, vendar se ji težko posreči, da ne bi imela vsaj ene nezadostne. Prav je, da napreduje, da bo končala osemletko in osvojila vsaj najpomembnejša splošna znanja. Sošolci ji pomagamo pri učenju.«
Boru! Bogataj, H. b, odličen učence: »Zanimivo je, da so se nekateri cvekarji sposobni naučiti tudi za prav dobro oceno, če le hočejo. Pri njih gre torej za čisto lenobo. Zato je prav, da učitelji odločajo o tem, kdo gre z nezadostno oceno lahko v višji razred in kdo ne. V razredu je več za-bušantov kot tistih, ki se res težko učijo. Slabim učencem boljši pomagamo. Imamo tako imenovano medsebojno pomoč. Če imaš iz tujega jezika v osmem razredu pozitivno oceno, imaš odprta vrata v vse, tudi zahtevnejše srednje programe. Zato se splača potruditi. Novost, da brez pozitivne ocene učenec ne bo uspešno končal osmega razreda, je po mojem mnenju spodbuda za vse, da se bodo tudi za ta predmet bolj učili.«
trikrat učbeniki. Pri pol uporablja Mara Potokar sodobne metode kot je na mer skupinsko delo in de) parih, ter sodobne pripori ke: grafoskop, diaskop, dial jektor, magnetofon.
Mara Potokar je — kar Sloveniji prava redkost -trikrat  dobila štipendijo obisk tečajev, ki jih v Ani' prirejajo za učitelje angle-, ga jezika po vsem svetu. T< ji trajajo tri tedne do en ^ sec, vsebina pa se nanaša osnovne in srednje šole te fakultete.
Mara Potokar je dobilal pendijo trikrat predvsem zjT ker znanja, ki ga je izpopol^ v Angliji,   ne zadrži Prenaša ga na svoje uče tečajnike pri delavski univ*| učence pedagoške srednje in študente pedagoške ak mije, ki prihajajo k nje1 uram na prakso, pa tudij učitelje, poklicne kolege. V
sih njenim uram prisostl tudi po 45, 50 učiteljev. ura je izjemen psihičen naff
Škofjeloški aktiv učit^ tujega jezika, v katereiC Mara Potokar vseskozi fj delavna, je prvi, ki je zač^T koncu šolskega leta prir4^ občinsko tekmoVanje učef
»REPORTAŽE
PETEK, 28. FEBRUARJA 1986 9. stran
ACO OBLAK IZDELUJE LOKE
V lesenih krakih tiči skrivnost
Radovljica, febr. — Aco Oblak (Kranjčan, ki živi in dela v Radovljici) ima svojevrstno obrt — izdeluje lota: športne, tekmovalne, lovske, taborniške. Tudi sam je bil lokostrelec, kako bi jih sicer znal izdelovati, saj se je moral do skrivnosti dobrega loka dokopati sani, nekaj nasvetov so mu lahko dali le Elanovi strokovnjaki. S prodajo lokov nima težav, edini daleč naokrog je, tudi zaupanje lokostrelcev si je že pridobil.
Lokostrelstvo je pri nas manj r toan šport, vendar lahko reče-; da v zadnjem času zanima-zanj raste. Aco Oblak je tek-e ^oval deset let, šest let je bil v lr|avni reprezentanci, ii Športno ukvarjanje z lokom i la se je pri njem prevesilo naj-n )re3 v ljubiteljsko izdelovanje p °kov, sčasoma pa v redno delo p obrt ima zdaj že nekaj let. nI Začel je počasi, poskušal pozi-ajPi. ko je imel več časa. Stvar ni Icf^o enostavna, kot nepoznaval-of^morda mislijo. Dober lok je jr^ko narediti. Vrh tega Aco ni nrjftel svetovalca, saj je edini iz-ijgelovalec lokov daleč naokrog. iPam je povedal, da pozna enega Švici, da imajo v Belgiji manj-rr° tovarno, sicer pa loki prihaja-0 predvsem z daljnega vzhoda, "redvsem iz Koreje.
Skrivnost dobrega loka tiči v ®senih krakih, ki so narejeni iz ®sa in steklenih vlaken. Iz po-obnih stvari torej kot smuči in *kaj dragocenih nasvetov so u dali Elanovi strokovnjaki. ^ Začetne težave so že za njim. Ovezane so seveda z nezaupanjem športnikov v novega izde-1 ovalca. Najprej izdelek seveda . >reizkusijo, šele nato povedo, 'tako se obnese, kakšen je. Da |j p Acovi loki dobro obnesejo, po-'e dejstvo, da mu dela ne manjka, da s prodajo svojih lokov ni-e ha nikakršnih težav.
Izdeluje jih seveda tako rekoč a >o naročilu, vsakega zase. Delo lt 6 ročno, od 20 do 25 delovnih ur nPorabi za enega. Torej pri njem
ne gre za serijsko izdelavo, posebne reklame ne potrebuje, bistveno je zaupanje športnikov.
Seveda pa Aco ne izdeluje le tekmovalnih lokov, temveč tudi takšne za začetnike, za ljubitelje lokostrelstva, za tabornike. Odlično zapolnjuje praznino na našem tržišču, saj so uvoženi loki zelo dragi, v sosednji Avstriji se cena športnega loka povzpne celo na 200 do 250 tisočakov. Krepko torej premisli oče,-ki nima debele denarnice, preden tako drag lok kupi svojemu otroku, ki se je navdušil za lokostrelstvo, ki mu je bilo streljanje s taborniškim lokom tako všeč, da bi rad tekmoval. Prav takšnih kupcev Acovih lokov je veliko, saj je pri njem lok moč dobiti za 20 tisočakov. Ustreže pa seveda tudi željam tabornikov.
Kupci prihajajo od daleč, v zadnjem času celo iz Vojvodine, Makedonije. Lani jih je bolj kot zanimivost razstavil na celjskem obrtnem sejmu, saj mu reklama res ni več potrebna. Zbudili so osupljivo pozornost, še sam ni pričakoval takšne, mladež se je drenjala pri njegovih lokih.
Pred časom jih je predstavil tudi v Kranjski gori, ko je bilo tam smučarsko tekmovanje za svetovni pokal. Spet bolj kot zanimivost, kaj vse izdelujemo pri nas, ne zaradi prodaje. Med tujci pa so njegovi loki zbudili veliko zanimanja, dobil je celo ponudbo zahodnonemškega kupca, ki je bil voljan kupiti vse loke, ki jih naredi. Toda s prodajo na tu-
j znanju angleščine. Radi bi, ija bi taka tekmovanja uvedli BjKu v drugih občinah, vsaj na gorenjskem, in bi bila izbirna
i gorenjsko tekmovanje. Doli F* učenci se namreč radi do-3f kujejo. V srednjih šolah tek-
lQvanja iz tujih jezikov imajo. 3 *Za majhen narod, kakršen t Slovenci, je zelo pomembni J|» da zna tuje jezike. V to nas đ ^sebno silijo gospodarski el^voj, turizem, promet. V na-j( soli poučujemo samo angle-j i ^'no, kar se mi zdi premalo, k' 0rali bi imeti dva angleška £| dva nemška oddelka, ven-
ii ,ftr so pri tem predvsem ka-1 rovske   ovire.   Z nemščino
iti?*10 že poskušali v fakulta-1 ^i obliki, vendar se je števi-al ? učencev ob začetnem nav-tt ušenju kmalu osulo. Mislim tfi \da moramo pestrost tujih ^ikov prav v tej neobvezni '•c b''ki v naših šolah bolj spod-r< Pmi in se tudi z učiteljske e*tr&ni pri tem bolj potruditi.«
V petem razredu imajo učenci štiri ure tujega jezika na teden, v šestem tri, v sedmem in osmem pa le dve. »To je premalo,« odločno pravi Mara Potokar. »Kontinuiteta se je izgubila, ker je med dvema urama prevelik premor. Zgodi se, da kdaj ura še .odpade' in tedaj pride angleščina praktično komaj na štirinajst dni. To je slabo tako za učence kot za učitelja. Učitelj mora tisti dve uri res povsem izkoristiti, zlasti slabši učenci pa kljub dopolnilnemu pouku vse bolj zaostajajo. Kar se naučijo, se namreč naučijo v šoli, saj doma večinoma nimajo pomoči.«
Mara Potokar pravi, da bi morali imeti v sedmem in osmem razredu najmanj tri ure tujega jezika na teden. Drugje po svetu, celo na Hrvaškem, je tako. Ponekod ga imajo tudi štiri ure.
»Zdi se mi narobe, da učenec, ki ima vsa štiri leta nezadostno iz tujega jezika, izdela osmi razred. Tu se čuti, da je tuji jezik v osnovni šoli zapostavljen, čeprav pravimo, da so vsi predmeti enako pomembni. Za vse .cvekarje', ne samo iz tujega jezika, bi morali ponovno uvesti popravne izpite. Raven znanja je namreč zaradi napredovanja z negativnimi ocenami izredno nizka.
V sedmem razredu imajo povprečno po trije, štirje učenci v oddelku nezadostno iz angleščine. Tehten vzrok za to je prav premajhno število ur in seveda premalo učenja. V osmem se učenci že zavedajo, da bo treba naprej in se resneje lotijo učenja. Zadnji čas je, da osmega razreda ne izdelajo brez pozitivne ocene iz tujega jezika. To bi morali uvesti tudi v vse prve letnike srednjega usmerjenega izobraževanja.«
H. Jelovčan
V minulem šolskem* letu je od skupaj 22.926 gorenjskih osnovnošolcev napredovalo iz razreda v razred z negativno oceno 709 učencev ali 3,1 odstotka, osmi razred pa je končalo z negativno oceno iz tujega jezika 67 učencev ali približno 2,7 odstotka vseh osmošolcev.
je bi imel toliko papirnatih težav, da se za kaj takega ni odločil, poleg tega pa ne bi ntf/£el več ustreči domačim kupcem.
Aco Oblak je zadovoljen s svojim delom, rad je v delavnici, tega ne pozabi povedati. Vedno mi je bilo blizu delo, pravi, ki ima otipljive rezultate, vedno sem imel rad ročno delo. Tako je na zapuško tovarno Sukno, kjer je delal dolga leta, skoraj pozabil, čeprav je sprva mislil, da ne bo nikoli. Kot inženir organizacije dela je bil tam najprej vodja vzdrževanja in varstva pri delu, nato pa sekretar oziroma vodja splošnega sektorja. Mislil je, da bo sekretar le kratek čas, saj ga to delo ni veselilo, vendar se je zavleklo v dolgih pet let. Dolgih, ker se je papirnatega pisarniškega dela tako naveličal, da je napravil temeljit zasuk in se za-' čel ukvarjati z izdelovanjem lokov. Naj se sliši še tako smešno, ko se je odločil za redno obrt, je imel težave, saj v obrtniških seznamih takšne obrti ni bilo, za mizarja pa je imel preveč izobrazbe. Tako je postal izdelovalec lesenih predmetov.
Ob koncu velja zapisati še nekaj, kar Aco brez zadrege pove. Lok je v roke prijel, ko se je odločil, da mu alkohol ne bo več grenil življenja. Ozdravitev prinese le temeljit zasuk življenja, le sprememba potisne v pozabo slabe razvade, pravi Aco. Njemu je prinesla najprej zagnano športno udejstvovanje, nato pa delo, ki ga ima resnično rad. '
M. Volčjak
PETKOV PORTRET
B0RIV0J MIJAT0VIĆ
Prvo leto, bilo je 1974., ko je prišel v Slovenijo, je bilo Borivoju Mijatoviču najteže. Daleč od svojih iz rodnega Prijedora, mlad, neizkušen, obkrožen s tujimi ljudmi, je iskal delo in sobo. Zaposlil se je v Termiki v Škofji Ix>ki in ko je odslužil vojsko, se je v tovarni vključil v mladinsko organizacijo. To mu je pomagalo, da je kmalu našel stik z vrstniki iz Škofje Loke in da . se je vživel v okolje, kar je mnogim njegovim rojakom, ki žive s hrepenečo mislijo na domači kraj, težko. Pravi, da je Slovenija prav tako njegova domovina. Danes, ko se je že dodobra vkoreninil, se tu počuti kot doma. Delo ima, tudi stanovanje, v Škofji Loki si je osnoval družino in le še poredko se vrača v domače gnezdo. Pa vendar vezi z domom ostajajo. Blizu njega na Trati živi eden od njegovih bratov, tam je nekaj njegovih rojakov, v tovarni in v naselju, kjer prebiva, pa je še množica z juga priseljenih delavcev, ki z njim delijo podobno usodo — vse to so členi, ki ga priklepajo na dom. Pred leti so delavci z juga prirejali kulturna srečanja za ljudi neslovenske narodnosti, da bi se ob ohranjanju svojstvene kulture vraščali v drugačen svet. Danes teh prireditev ni več, misel na domači svet in način življenja je intimnejša.
Borivoj Mijatovič se je vrasel. Ni se zadovoljil le s tem, da v Škofji Loki služi denar in da je po osemur-nem »šihtu« dela konec. Delal je pri mladini. Več let je bil predsednik mladinske organizacije v Termiki. Tudi v
zvezi komunistov ni držal križem rok. Opravil je politično šolo v Kranju. Zdaj predseduje konferenci mladih na Trati. Kot delavnega, kritičnega in prodornega aktivista so ga sprejeli tudi v občinsko mladinsko predsedstvo. To ga je zdaj predlagalo tudi za delegata v družbenopolitičnem zboru škofjeloške občinske skupščine. Slednjič tu živ, pravi, in zato se čuti obvezanega prispevati po svojih močeh.
V dvanajstih letih v Škofji Loki se je močno navezal na • ta kraj. Slovenski jezik mu gladko teče, sicer pa ga jezik ni nikdar oviral pri navezovanju znanstev in prijateljstev z ljudmi druge govorice. Le manj težav imaš pri sporazumevanju, pravi, če osvojiš jezik svojega okolja. Tudi njegova zdaj dveletna hči, ki jo z ženo, po rodu Hrvatico iz Zagorja, vzgajata v mater-nem jeziku, se bo naučila slovensko, ko doraste vrtcu. Mladi družini je v Škofji Loki prijetno. Tu imajo stano-
vanje, ki Boru, več let podnajemniku, veliko pomeni. Ko bi le imeli znova možnost za oživitev kulture narodov in narodnosti, ki žive v Škofji Loki, ko bi le imeli več prostora za druženje, se Boru utrinjajo želje in z njimi povezani načrti. Glede osebnih načrtov je mladi mož redkejših besed. Le to navr-že, da bi rad enoizmensko delo v tovarni. Dela ga ni strah, vajen je izmen, vendar bi rad v šolo. Zdaj je voznik viličarja, poklicne šole še nima. Zaveda se, da brez znanja tudi v proizvodnji ne gre več, zato se namerava izšolati vsaj za poklic. Družbenopolitično delo, ki ga je zgrabilo takoj na začetku, ostaja med njegovimi načrti. Čeprav se mu mladinska leta počasi iztekajo, vse kaže, da bo v teh vrstah deloval še nekaj let. Potem bodo delali mlajši, on pa bo poprijel drugje. Pravi, da ne bi mogel stati ob strani in dopustiti, da gredo pomembne stvari mimo.
D. Z. Žlebir
J
PO 19. SREČANJU NOVINARJEV NA KOPAH
Račje frfotanje po snegu
Kope, februarja — Race na smučeh — ni je bolj smešne stvari na svetu! Takšno podobo je nudila pretekli teden večina od dobre poltretje stotnije jugoslovanskih novinarjev-smučarjev na slovenjegraškem Pohorju. Kajti razen desetine zagnancev večina novinarjev takšno smučarsko tekmovanje jemlje le pol tako resno kot svoje vsakdanje delo
Nekateri zlobni jeziki trdijo, da okoli Grmovškovega doma še zdaj, po enem tednu, frči po zraku račje perje. To naj bi bil ostanek jugoslovanske novinarske druščine, ki se je minuli teden na pobočju zahodnega Pohorja, nad Slovenj Gradcem, merila — ne v iskrivosti pisanja — temveč v lovenju sekund med velesla-lomskimi koli in v tekih. Če je torej kakšno pero odletelo, je na pobočjih Kaštivnika', kjer so jugoslovanski novinarji na 19. smučarskem srečanju poskušali oponašati »vožnjo na kol« v slogu Petroviča, Križaj a, Svetove in drugih asov.
Že vsa leta pa to uspeva le peščici: pri vrhu se menjavajo Jojo Pogačnik, Darko Koren in Janez Čadež, zadnja leta pa si je prvo mesto rezerviral mariborski 'Kajevec' Uroš Mencinger. Tako kot je v zadnji številki najbolj razvpitega tednika Kaj obgrizel tiste, ki ob akciji Podarim-do-bim celo služijo, je zagrizeno vozil tudi skozi modro-rdeča vratca novinarskega veleslaloma. In zmagal. Njemu je lahko: za seboj ima že dokaj uspešno kariero smučarskega reprezentanta.
Ostala novinarska srenja si ne beli glave s tem, v katero ja-kostno skupino spada, pač pa v bolj ali manj plužnem slogu, ki se ga ni .sramoval posebej za gledalce televizijskega četrtkovega Tednika ponoviti Branko Maksi-movič, lovi sapo od starta do cilja. No, nekatere tv zvezde tudi niso od muh; vse je hotel dati v koš športni televizijec Marjan Lah (ki je med drugim tudi smučarski učitelj), pa mu je žal smučarska ekshibicija spodletela dvoje vratic pred ciljem. Hrbtno je preoral obsežne površine ne-steptanega snega ob progi — televizijskih kamer pa od nikoder.
•
Pa novinarke? Tako kot njihovi kolegi: prva deseterica elegantno, drugih trideset bolj ali
manj v račjem slogu, a zato prav tako zagnano, kot bi šlo za fis točke. Tudi tokrat pri vrhu sama znana imena, zvezde novinarskega smučanja — Albina Podbevšek, Roza Erman, Ingrid Orel. . . Toda diskriminacija je bila tudi tukaj. Tako kot si Tone Vogrinec ni obril brk zaradi ženskega, ampak zaradi uspehov moškega smučanja, se je tudi na Kopah pokazalo, kaj se ceni. Medtem ko so novinarke ovijale ' smuči okoli kolov le ob bodrenju gledalcev in tekmovalcev, pa so si moški kolegi »zrihtali« uradnega napovedovalca. Prihajanje in metanje v cilj ter dodatno hrbtno ali trebušno pluženje na progi ali zunaj nje je namreč komentiral znameniti televizijec Tomaž Terček. Brez komentarja, ki naj bi odmeval po Kaštiv-niku, so ostali tudi veterani in superveterani, ki so, žal, nastopili pred člansko stotnijo. A se kolegi, med katerimi si nekateri nadevajo na rame že šesti križ, zaradi tega za kar najboljšo uvrstitev niso borili nič manj zagrizeno. Med njimi uspešno naš* upokojeni glavni urednik Igor Slavec.
V kar nič veteranskem slogu je po Kopah smučal tudi Oton Reisinger. Kdo ne pozna njegovih karikatur — njego Pero je
svetovno znan. Tokrat je Reisinger prvikrat smučal kot upokojenec. »Ja sam vam umirovljenik, koji nema mira,« je govoril v simpatični zagrebški kajkav-ščini. Lani na Kopaoniku se je Reisinger zelo polomil — z veliko avtomobilsko zračnico je stari veseljak treščil v smreko, si polomil rebra in eno vretence ter zdrobil ličnico, a je že po nekaj dneh odkorakal iz bolnišnice. Menda je rojen pod srečno zvezdo — ko so ga po nezgodi iz Kraljeva z rešilcem peljali v be-. ograjsko bolnišnico, je avtomobilu počila os, izgubil je kolo in zaplesal po — na srečo — prazni cesti. »Ni to me ni dotuklo,« se hahlja zajetni Oton, ki nadvse-rad preživlja prosti čas na Bledu. Med tednom pa »delam, delam, delam, ko zamore«, menda še več kot prej, ko še ni bil upokojen. Kaže, da tudi novinarji ne morejo živeti od pokojnine.
•
In kako so se Kope pripravile, da bi sprejele cvet jugoslovanskega novinarstva? Saj se ve,
pod njihovimi pogledi ni prijetno delati, vse opazijo, zapišejo in razbobnajo po časopisih. Vse je bilo pripravljeno, da bi šlo kar najbolje, množica pokroviteljev je prispevala kar precejšnje denarje, da bi novinarjem (ki sicer sami plačajo bivanje) ponudili še kaj. Pa se je najprej zarotilo nebo, saj so Kope sprejele 250 jugoslovanskih novinarjev s snežnim viharjem. Snežni plugi, ki so čistili dohodno cesto in parkirišča, so v enem tednu uspeli .porajsati' ali pa kot konzerve odpreti nekaj novinarskih avtomobilov. Za nameček so Kope ostalfe še brez vode — višja sila (mraz) je načela vodovod. Če je bila sreča mila, je voda, ki so jo dovažali z gasilskimi cisternami, zjutraj tekla iz pipe, če ne, je morda zvečer ali pa sploh ni. Tisti, ki so umivali zobe s snegom,
so vedeli povedati, da je enako zoprno kot pa s sadjevcem. Najbolj razgreti pa so tuš nadomestili kar s knajpanjem po sveže zapadlem snegu. Morda se je tudi zaradi tega kar precejšnjega števila sicer vsega hudega vajenih novinarjev zadnje dni lotevala tudi gripa.
•
Še najbolje so jo odnesli vsi,
ki so se požvižgali na suhe pipe, na to, da so v bungalove Merxo-vi gostinci prvo noč razdeljevali posteljnino med polnočjo in drugo uro zjutraj in na podobne drobnarije. Večina (vsi ne, kajti sitnobe dlakocepske so tudi med novinarji) je na vse pozabila ob znani koroški gostoljubnosti, ki so jo pokazali pri Ulbniku, pa tudi iz kuhinje Grmovškovega doma je okrepljena kuharska ekipa zadnje dni za s čiri posejane novinarske želodce (profesionalna'deformacij a) kuhala vse bolje. Sram naj ga bo, kdor ob tem misli, da so novinarske račke čas zabijale ob ,šanku'. To se je zgodilo le, če je zunaj močno snežilo, če je bila gosta megla, če od prejšnjega dne še ni bilo vode ali če je bilo treba preko-mentirati kak nov kiks organizacijskega odbora, se spominjati lanskega izvrstnega srečanja na Kopaoniku ter ugibati, kako bo drugo leto na Bjelašnici. Tehtni razlogi, mar ne?
Pravijo, da so Kope preživele
ta obisk ogromne novinarske jate. Novinarji zdaj plužijo med gradivi za dolgočasne sestanke, skušajo kaj razbrati iz meglenih izjav nekaterih politikov; kopljejo skozi tegobe svoje in vaše vsakdanjosti. Sicer pa, ste opazili koliko rac je zletelo iz časopisa, ki ste ga začeli brati ob jutranji kavi?
L. Mencinger
GLAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 28. FEBRUARJA 1986
Črni plošček je vznemirjal hokejska moštva in njihove navijače do zadnjega sodnikovega žvižga
Tujci vnesli nered — in svežino
Jesenice, februarja — Razplet letošnjega državnega hokejskega prvenstva je vsem že bolj ali manj poznan: igralci beograjskega Partizana so dobili še tretjo tekmo končnice prvenstva in sedmič, prvič po letu 1955, osvojili naslov državnih prvakov. Jeseničani so drugi, potem ko minulo soboto v odločilni tekmi niso izkoristili številnih priložnosti in jim je pri kazenskih strelih obrnila hrbet še športna sreča.
Moštvo Kranjske gore, sestavljeno iz mladih ter že nekoliko starejših in izkušenejših igralcev, je tudi letos presenetljivo dobro igralo, zmagalo v slabši skupini in zavzelo peto mesto v skupni razvrstitvi — pred Medvešča-kom, Bosno, Cinkarno, Vojvodino in Avtoprevozom ter takoj za klubi »velike četverice«.
V medrepubliški slovensko-hrvaški ligi sta z Gorenjske nastopali dve moštvi — Bled in Triglav iz Kranja. Blejski hokejisti so zaradi pomanjkanja denarja in igralcev že med prvenstvom izstopili iz lige. Igralci Triglava so si že več kol pred koncem priigrali prvo mesto in s tem pravico, da v prihodnji sezoni nastopajo v prvi ligi; zdaj pa čakajo na odločitev, ali bodo kranjske delovne organizacije podprle hokej in zbrale najmanj petdeset milijonov dinarjev, kolikor bi jih potrebovali za igranje v pn/i ligi.
Letošnje državno prvenstvo je bilo najkakovostnejše doslej; če že ne to, pa vsaj najzanimivejše, saj do zadnjega sodnikovega žvižga .1 bilo znano, kdo bo novi državni prvak. Res je, da so tujci prinesli precej zmede v jugoslovanski hokej in potisnili domače igralce (glede denarja in prestopnih rokov) v podrejeni položaj, toda navzlic temu je treba priznati, da sov hokejsko igro vnesli veliko svežine — Čehi smisel za organizacijo igre,
Kanadčani pa predvsem ostro, trdo igro in učinkovitost — vrlino, ki smo jo pogrešali tudi v jeseniškem moštvu. V dokaz, da je bilo prvenstvo tudi zelo naporno, pa tile podatki: Jeseničani so v začetku prvenstva, ko so igrali v prvi ligi in še v tekmovanju za evropski pokal, odigrali v desetih dneh pet težkih tekem; skupaj s kranjskogorskimi hokejisti ter pio-
nirskimi in mladinskimi moštvi so v letošnji sezoni prepotovali 25 tisoč kilometrov ...
Jesenice, Partizan in Kompas Olimpija so začeli letošnje državno prvenstvo z enakimi ambicijami — osvojiti prvo mesto. Partizan, okrepljen s tremi tujci in igralci Olimpije, je zasluženo postal prvak; od svojih najnevarnejših tekmecev je bil boljši v prvem in drugem delu prvenstva in zatem še v končnici. Res je, da je imel trener Jesenic Roman Smolej med vsemi največjo izbiro igralcev (23), toda ključni možje Partizana sft> bili vendarle za odtenek boljši od jeseniških. Edo Hafner, Zvone Šuvak, Štefan Ščap in Cveto Pretnar so ves čas prvenstva igrali dokaj dobro. Drago Mlinarec je pokazal obilo borbenosti, od mlajših se je dobro uveljavil Marko Smolej; Andrej Razin-ger in Toni Tišler pa bi zaslužila, da bi igrala še več. Matjaž Kopitar je prišel v formo ob koncu prvenstva, Bojan Raspet, ki je nekaj kol celo presedel na rezervni klopi, pa je ob koncu spet pokazal svoje strelske sposobnosti.
Največja slabost jeseniškega moštva v prvenstvu je spremenljiva forma in z njo povezana neučinkovitost. Primer nezbranosti pri strelih je tekma končnice prvenstva na Jesenicah, ki so jo Partizanovi igralci dobili s 6:3. »Železarji« so takrat streljali na gol gostujočega vratarja 80-krat, čr-no-beli le 27-krat. Moštvo so med prvenstvom bolj kot poškodbe pestile bolezni; veliko pripomb pa imajo v jeseniškem »taboru« po letošnjem prvenstvu tudi na sojenje glavnih in linijskih sodnikov ter na delo disciplinske komisije, ki bolj kot na pravilnik gleda na obraze in klubske interese.
C. Zaplotnik
Veleslalom za pokal Pionir
Škofja Loka — ZTKO Škofja Loka in ŠD Poljane bosta danes na smučišču na Golavi v Poljanah organizirala smučarsko tekmovanje v veleslalomu za mlajše in starejše pionirje in pionirke. Vsi pionirji štirih kategorij se bodo borili za pokal Pionir. Start bo ob 15. uri.
NAJBOLJŠI
ZA POKAL PODEN
Škofja Loka — V športni dvorani Po-den v Škofji Loki se bo jutri, v soboto, končalo prvenstvo v malem nogometu. Na tem tekmovanju je nastopalo petinsedemdeset ekip iz Ljubljane, Ribnice in Gorenjske. Ob 16. uri se bosta pomerili moštvi City iz Kranja in Plama Podgora, ob 16.45 Zmijoljubci iz Ljubljane in Sloga iz Škofje Loke. V odmoru se bosta pomerili pionirski ekipi LTH in Ljubljane.
MOTOKROSISTI NA LEDU
Komenda — Konjeniški klub Komenda in AMD Mengeš bosta v nedeljo ob 14. uri na hipodromu v Komendi organizirala motokros tekmovanje na ledu. Na tem tekmovanju bodo nastopili najboljši motokrosisti iz vse Slove-
nije- -dh
Smučar za volanom
Ljubljana, februarja — Tiskovna služba letošnjega avtomobilskega rallvja Saturnus inter-national na progi od Ljubljane do Portoroža, ki bo med 23. in 25. majem, sporoča o uspešnih pripravah na to največjo jugoslovansko rally prireditev, ki ima koeficient 2, kar kaže na kvaliteto tekmovanja. Koeficient je določila mednarodna avtomobilisti-čna organizacija, kar pa obenem povečuje zanimanje za nastop tudi v tujini. Za zdaj se je za nastop že zanimalo okrog 50 tujih posadk.
Ob tem pa nova zanimivost. Za sodelovanje na Saturnusovem rallvju se je zanimal tudi naš smučarski mojster Bojan Križaj. Bojanov nastop bi bila velika osvežitev in zanimivost tekmovanja. Organizator se z Bojanom že dogovarja za nastop. Ni pa še znano, s katerim avtomobilom bo Bojan nastopil in kdo bo njegov sovoznik. Vse to pa utegne biti kmalu znano. -jk
Smučarski teki
Največ naslovov Triglavanom
črna na Koroškem — Triglavan Borut Nunar in Nataša Lačen iz Črne sta absolutna zmagovalca letošnjega državnega prvenstva v smučarskem teku za mladince. Borut Nunar je bil svoji smučini nesporno najboljši, saj je ugnal vse nasprotnike. To sta bila Ra-tečan Kavalar in njegov klubski kolega Šorli. Med mladinkami je izstopila Nataša Lačen iz Črne na Koroškem, ki je v boju za prvaka premagala Triglavan-ko Ivico Bešter. Sicer pa so na tem prvenstvu največ dosegli Triglavani, Ko-kričani, Ratečani in tekači iz Bohinja, Kranjske gore in Gori j'.
Vrstni red — st. mladinci — 1. Nunar (Triglav)* 2. Kavalar (Rateče), 3. Šorli (Triglav), 4. Klofutar (Kranjska gora), 5. Slivnik (Črna), ml. mladinci — 1. Nunar, 2. Šorli, 3. Klofutar, 4. Prevodnik, 5. Kranjc, st. mladinke — 1. Lačen (Črna), 2. Bešter (Triglav), 3. Grašič (Kokrica), 3. Čop (Bohinj), 5. Kovač (Dol), ml. mladinke — 1. Lačen-, 2. Grašič, 3. Čop, 4. Slivnik, 5. Kavčič.
-dh
Svetovni moški alpski pokal
Rok Petrovič že najboljši slalomist
Lillehamer, 26. februarja — Jugoslovanski alpski smučar Rok Petrovič je na skandinavski turneji v svetovnem alpskem pokalu v torek ponovno dokazal, da je ta čas najboljši slalomist na svetu. V norveškem mestu Lilleham-merju je s četrto letošnjo slalomsko zmago že osvojil letošnji kristalni globus kot najboljši slalomist na svetu. Res so na sporedu še trije slalomi, a ima Rok Petrovič tolikšno točkovno prednost, da ga bo težko še kdo zrinil s prvega mesta in s tem od zlate medalje.
Rok Petrovič je svoj pohod na letošnje prvo mesto v svetovnem slalom-skem pokalu začel z zmago v Italiji. V Sestrieresu je dosegel svojo prvo zmago, nato ta uspeh kronal v Kranjski go-
ri, ga nadaljeval v Wengu in zatem še v Lillehammerju. Tu je svoj največji uspeh doslej dosegel še Grega Benedik, ki je osvojil izvrstno peto mesto, svoje pa je z osmim mestom dodal še Bojan Križaj. To je hkrati doslej največji jugoslovanski uspeh v zgodovini jugoslovanskega smučanja. Iskrene čestitke vsem.
Svetovni pokal — slalom — 1. Petrovič 120, 2. Stenmark 95, 3. Križaj in Nilsson 87, 5. Frommelt 82,. .. 24. Benedik 20, 25. Kuralt 18, 47. Čižman 3;
Skupno — 1. Girardelli 256, 2. Miiller 199, 3. Zurbriggen 186, 4. Wasmeier 180, 5. Petrovič 150,... 14. Križaj 102, 54. Benedik 20, 57. Kuralt 18, 71. Čižman 11.
-dh
Sankači so se vrnili s svetovnega prvenstva
Doslej največji uspeh
Jugoslovanska sankaška reprezentanca, v kateri so bili le tekmovalci iz gorenjskih klubov (Jesenice, Tržič in Iskra Železniki), je uspešno nastopala na svetovnem prvenstvu v Aosti v Italiji. Drago Česen (Tržič) je na težki in za naše razmere tudi izjemno dolgi p.ogi zasedel 15. mesto med 56 tekmovalci, s čimer je izenačil doslej najboljšo uvrstitev jugoslovanskih sankačev na svetovnih prvenstvih — dosežek Tea Ka-lišnika iz leta 1982. Mladi Marko Meglic, up tržiškega sankanja, letošnji državni prvak med mladinci, rekorder nove proge Zapotoki v Podljubelju in najboljši Jugoslovan na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu, je bil po prvi vožnji celo 16., nazadnje pa je končal na še vedno dobrem 20. mestu.
Mirko Klinar (Jesenice), letošnji državni članski prvak, je bil 22., njegov klubski tekmec Marjan Meglic 23., Teo Kališnik (Tržič) 25. in mladi Vili Rako-vec (Iskra Železniki) 42.
»To je doslej največji uspeh jugoslovanskega sankanja na naravnih progah,« je prvenstvo ocenil trener Jože Rakovec. »Če upoštevamo dosežke prve petindvajseterice, potem je jugoslovansko moštvo osvojilo tretje mesto, za Avstrijo in Italijo. Pred našim najboljšim so bili le avstrijski in italijanski sankači ter dva Norvežana in en Poljak,« je dejal Jože in dodal, da se bo treba za naslednjo zimo še skrbneje pripraviti, ker bo evropsko prvenstvo prvič pri nas — v Savskih jamah nad Jesenicami. (cz)
Vabila, obvestila, prireditve
Sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih — Občinski sindikalni svet in zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica obveščata, da bo doslej že večkrat odpovedano občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih v nedeljo pri restavraciji Golf med Lescami in Bledom. Tekmovanje se bo začelo ob devetih.
Republiško prvenstvo invalidov-smučarjev — Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije prireja v nedeljo na Zatrniku letošnje prvenstvo invalidov v alpskem smučanju. Nastopili bodo člani invalidskih športnih društev in društev zveze slušno prizadetih. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo ob 15.30 v domu kulture v Podnartu. Prvenstvo bodo izvedli člani športnega društva invalidov Radovljica s pomočjo smučarskih delavcev iz Bohinja in Krope.
Športne igre jeseniških delavcev — V nedeljo bodo na smučišču v Mojstrani 14. zimske športne igre delavcev iz jeseniške občine. Veleslalomsko tekmovanje se bo začelo ob desetih dopoldne, v smučarskih tekih pa ob pol enih.
Živahno na Zelenici — V nedeljo bosta na Zelenici kar dve tekmovanji: ob 10. uri se bo začelo tržiško sindikalno prvenstvo v veleslalomu (za katero sprejemajo prijave še danes, v petek, v pisarni telesno-kulturne skupnosti), ob 12. uri pa še drugo letošnje tekmovanje za Trim pokal.
Skupščina gorenjske balinarske zveze — V nedeljo, 9. marca, ob 9. uri bo v prostorih krajevne skupnosti Planina v Kranju skupščina Območne balinarske zveze Gorenjske, na kateri bodo ocenili delo v minulem obdobju in sprejeli program tekmovanj za letošnje leto.
V nedeljo trnovski maraton — Po uspelih letošnjih smučarskih tekih na Blokah, v Cerkljah, Dupljah in na tromeji Jugoslavije, Avstrije in Italije bo v nedeljo, 2. marca, ob 9.30 v Črnem vrhu nad Idrijo še 11. trnovski maraton v spomin na borbeno pot. 9. korpusa narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Udeleženci bodo lahko izbirali med tekom na 42 in 21 kilometrov; vojaki, pripadniki enot teritorialne obrambe in milice bodo tekli na 12 kilometrov, borci na 7 kilometrov in pionirji še na kilometer daljši progi. Prireditelj sprejema prijave z vplačilom 500 dinarjev na dan tekmovanja, od 6. ure dalje pred hotelom Bor v Črnem vrhu.
Tekmovalna alpska sezona se počasi končuje
Odlični uspehi alpincev Triglava
Kranj, 26. februarja — Letošnja zimska sezona v vseh smučarskih disciplinah gre počasi h koncu. V vseh zimskih športih bo še nekaj domačih in mednarodnih tekmovanj. Enako je tudi v alpskih disciplinah. Že do sedaj so tekmovalci in tekmovalke alpskega smučarskega kluba Triglav iz Kranja dosegli imenitne domače in mednarodne uspehe. Med najboljšimi sta tudi brata čJroš in Grega Stojanovič, ki ju trenirajo Silvo Košnik, Slavko Zupane in Dare Štular.
Pri alpskem klubu Triglav iz Kranja so pred nekaj leti dobro zastavili delo z mladimi smučarji in smučarkami v alpskih disciplinah. Ne bo več dolgo in alpski klub Triglav bo spet na mestu, na katerem je bil pred leti — torej v ospredju jugoslovanskega alpskega smučanja. Da se domači in mednarodni uspehi že kažejo, gre zasluga tudi poklicnima trenerjema Dare tu Stular-ju in Slavku Zupancu ter amaterskim trenerjem. Med njimi je tudi tridesetletni delavec Gorenjskega tiska Silvo Košnik, ki redno trenira osem mlajših pionirjev in pionirk, pomaga pa tudi pri treningu starejših pionirjev.
Silvo Košnik
»Z amaterskim delom v alpskih disciplinah sem se začel pri Triglavu ukvarjati lani septembra. V svoji vrsti mam osem mlajših pionirjev in pionirk, pri delu pa pomagam tudi Slavku Zupancu, ki trenira in vodi skupino
starejših pionirjev in pionirk. V moji vrsti so Urban Stojanovič, Nina Dež-man, Nataša Naglic, Primož Egart, Katjuša Naglic, Andreja Valenčič, Tanja Jerše in Katja Zupan.
Teh osem fantov in deklet je doslej že veliko pokazalo. Uspehi na domačih
in mednarodnih tekmovanjih so res dobri, še posebno v tekmovanju Coca Cole in na tekmovanjih gorenjske tekmovalne skupnosti. Enako dobre so bile tudi uvrstitve na republiškem prvenstvu in na mednarodnih tekmah. Naši tekmovalci so v obeh tehničnih disciplinah dosegali tudi prva mesta. Še posebej so se izkazali na mednarodnih tekmovanjih v ČSSR, Italiji, na Pokalu Loka in v pokalu Topolino. Čakata jih še nastopa na državnem prvenstvu za pionirje in v reprezentančnem dresu. Do konca tekmovalne sezone bodo bržčas dosegli še spodbudne rezultate in uvrstitve.
Urban Stojanovič
Mlajši pionir Urban Stojanovič je učenec sedmega razreda osnovne šole Simona Jenka v Kranju. Smučati je začel, ko je hodil v prvi razred osnovne šole in s tekmovanjem se je zastrupil že kot ciciban. Že v tej kategoriji je na republiških prvenstvih dosegal četrto in peto mesto v slalomu in veleslalomu. Ko je prišel v vrste mlajših pionirjev, je postal tudi državni repre-ren-tant.
»Lahko rečem, da je bila letošnja sezona dobra. V svoji kategoriji sem bil v tekmovanju za pokal Coca Cola na Zatrniku drugi v slalomu, na Arehu tretji v veleslalomu in v tej disciplini sem zmagal na Soriški planini. Z našimi pionirji sem bil tudi na turneji v ČSSR, kjer sem v veleslalomu zasedel prvo mesto, medtem ko sem bil v slalomu četrti. V Vratni sem bil tretji v veleslalomu in šesti v slalomu. Nastopil sem tudi na pokalu Topolino, kjer sem bil v slalomu tretji, in Pokalu Loka na Starem vrhu. Tu sem bil četrti v veleslalomu in drugi v slalomu. Na republiškem
prvenstvu v Kranjski gori sem bil drugi v slalomu in četrti v veleslalomu. Do konca tekmovalne sezone me čakajo še državno prvenstvo, tekmovanje za pokal Coca Cole in mednarodne tekme v Švici in Italiji. Treniram pod vodstvom Silva Košnika in Slavka Zupan-ca.«
Grega Stojanovič
Grega Stojanovič je Urbanov brat, hodi v prvi letnik gimnazije Borisa Zi-herla v Škofji Loki, v družboslovni-je-zikoslovni razred v oddelku smučarskih razredov.
»Smučarsko pot sem začel s šestimi leti kot ciciban. Prvi večji uspeh sem dosegel z drugim mestom na republiškem prvenstvu na Soriški planini. Kot mlajši pionir sem začel tekmovati v pokalu Coca Cola. Na teh tekmovanjih sem dosegel veliko drugih in tretjih mest v slalomu in veleslalomu. V tej starostni kategoriji sem se udeležil mednarodnih tekem na Starem vrhu
za 1'okul Loke in dosegel v obeh tehničnih disciplinah deseto mesto, na pokalu Topolino sem bil osmi v veleslalomu in v Švici peti v slalomu.
Že drugo leto tekmujem v konkurenci starejših pionirjev. V pokalu Coca Cole imam spet druga in tretja mesta v obeh disciplinah. Nastopil sem tudi v ČSSR in bil enkrat v veleslalomu sedmi, na Starem vrhu sem bil brez uvrstitve, na pokalu Topolino pa zaradi bolezni nisem nastopal. Letošnji začetek je bil slab. Na mednarodni tekmi v Tren-tu sem nato zmagal v paralelnem slalomu, v Žičku sem bil šesti v veleslalomu in v tej disciplini sem bil osmi na Starem vrhu. V pokalu Coca Cole sem bil enkrat tretji v superveleslalomu. Čaka-
ta me še nastopa na republiškem prvenstvu na Kobli in na državnem prvenstvu na Golteh ter seveda tekme za pokal Coca Cole in v tujini. Moja trenerja sta Dare Štular in Slavko Zupane«
D. Humer Foto: F. Perdan
OBVESTILA, OGLASI
11. STRAN (^SMSgJEiGLAS
/\_ ALPCTOUR
A
ALPETOUR DO CREINA Kranj
ODrinA ohlihm manj
IrllClI IH   TOZD kmetijska mehanizacija
Z lahkoto boste očistili sneg z dvorišča z našim transportnim platojem.
Uporaben je tudi za prevoz sodov, drv in razsutih tovorov. Informacije dobite v vseh trgovinah s kmetijsko mehanizacijo ali pri nas po telefonu (064) 23-857, 28-161.
OČKA, MllO 2k MMICO MM n\ MERKURJU'
UGODEN NAKUP PRAKTIČNIH v DARIL ZA VAŠE NAJDRAŽJE V VSEH PRODAJALNAH MERKUR
1 H MERKUR kranj
IZBIRAJTE na oddelkih TOZD veleblagovnice
globus Kranj
njnhnc
DARILA ZA DAN ŽENA
aioDus
— kozmetika, ure "SLVVJtJtJC?
— usnjena galanterija M^ttsav*
— izdelki iz zlata veleblagovnica
KRANJ
m srebra
— perilo
Lično aranžiranje za plačilo in prodaja daril na darilne bone
v enotah TOZD DETAJL:
blagovnica TINA KRANJ in ostale naše prodajalne v Kranju, Tržiču, Bledu, Jesenicah, Radovljici, Škofji Loki, Gorenji vasi in Žireh.
LlMOS — Loška industrija mesno predelovalne opreme in strojev, p. o., ŠKOFJA LOKA, ___Kidričeva cesta 51, tel.: 064-61-171_
objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta razpis za zbiranje interesentov za nakup proizvodno poslovnih prostorov v Škofji Loki, Poljanska cesta 9, v celoti ali po funkcionalnih delih.
Proizvodno poslovni prostori so kot objekti primerni za obrtno, servisno ali storitveno dejavnost ter obsegajo dva (2) zidana objekta (dve oziroma tri etaže) s 460 m2 neto površine, s pripadajočimi pomožnimi objekti, komunalno opremljenim stavbnim zemljiščem in funkcionalnimi površinami.
Na osnovi zbranih neobveznih ponudb bo razpisovalec pripravil natečaj za prodajo in o tem obvestil vse interesente. Pogoji prodaje bodo oblikovani in objavljeni z natečajem, glavne informacije pa so že sedaj na _ voljo pri razpisovalcu.
Vabimo vas na ogled in informativni razgovor. Ponudbe pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi
GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ
Cenjene goste obveščamo, da bomo imeli od 1. marca 1986 dalje odprto I. nadstropje od 17. do 24. ure vsak dan, razen nedelje in prrznikov.
Ob prijetni glasbi, dobri hrani in postrežbi se boste prijetno počutili.
Vabi kolektiv gostilne »Stari Mayr«!
MERCATOR -KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ
Ob dnevu žena vam nudimo bogato izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev.
Obiščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn:
Zlato polje — vrtnarija Rožmarin — Maistrov trg Planina Stražišče
Vsem ženam želimo prijetno praznovanje.
©LIPA
POHIŠTVO
SALON V KRANJU
IVI - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOK RADOVIJICA, Rožna dolina 50 razpisuje
za kooperante za ureditev in koriščenje pašnih površin »Sv. Peter — Poljče«.
Pogoji:
1. Sklenjena kooperacijska pogodba s ZKŽK, Gorenjske, TOK Radovljica
2. Sodelovanje s fizičnim delom, ki znaša 20 % od skupne vrednosti pri ureditvi pašnih površin.
Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh pospeševalni službi TOK.
K0GP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18
GRADITELJI!
Pravočasno si nabavite gradbeni material za naslednjo gradbeno sezono.
Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih izdelkov in ostalega materiala za gradnjo do III. faze:
— modularni in pregradni blok,
— betonske bloke za temelje.
— porolite, dimniške in fasadne zidake,
— stiropor, kombi plošče, lendapor,
— NORMA montažni opečni strop.
— SCHIEDEL in opečne dimnike ter ventilacijske tuljave,
— cement in apno,
— opečne in betonske strešnike.
— bitumen, ibitol. izotekt, strešno lepenko,
— separacije in gramoz.
Uporabljajte naše prevoze in avtodvigala. Trgovina posluje tudi ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, tel. 21-140, 21-195.
SE PRIPOROČAMO!
kmetijska zadruga Škofja loka
objavlja naslednja dela in naloge:
poslovodje Špecerijske trgovine v selcih
Pogoji: — poslovodska ali komercialna šola ali prodajalec z nekajletno prakso na poslovod-skih delih
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka, 8 dni po objavi oglasa.
DEŽURNI VETERINARJI
od 28. 2. do 7. 3. 1986
Za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 23-518
za občino Škofja Loka JANKO HABJAN, dipl. vet., Ziri, Polje 1, tel.: 69-280 MIRO KRIZNAR, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130
za občini Radovljica in Jesenice
ANTON GLOBOČNIK, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629
GLAS 12. stran
OGLASI IN OBVESTILA
PETEK. 28. FEBRUARJA 19P
--J
BLAGOVNICA METALKA KAMNIK ZA VAS - BLAGOVNICA METALKA KAMNIK ZA VAS - BLAGOVNICA METALKA KAMNIK
V BLAGOVNICI METALKA v Kamniku imajo veliko izbiro daril za 8. marec. Naj najprej omenimo kristal znanih proizvajalcev iz Rogaške slatine.Zaječarja in Samobora. Izbirate lahko med kozarci, šatuljami, vazami in raznimi drugimi kompleti.
Na sosednjem oddelku pa lahko izbirate med veliko izbiro posod iz nerjaveče pločevine, če pa bi želeli kupiti mali gospodinjski
aparat, pa tudi ne boste v zadregi.
Naj vam danes predstavimo tudi oddelek s kozmetiko.
Na njem boste našli šminke, parfume, lake za nohte in
lase, deodorante, barve in
regeneratorje za lase, utrjevalce las in ves ostali material za frizerje, razne
kreme itd. Našteli smo samo nekaj stvari iz široke ponudbe na kozmetičnem oddelku.
Vsa kupljena darila vam bodo v blagovnici Metalka v Kamniku tudi lepo aranžirali.
BLAGOVNICA METALKA KAMNIK ZA VAS - BLAGOVNICA METALKA KAMNIK ZA VAS -  BLAGOVNICA METALKA KAMNIK
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Izleti:
• Pariz, Plečnikova razstava od 11. 3. do 26. 5., 4 dni, 10.3. in 14. 3.
• Kuba, Biser Karibov, 12 dni, 26. 4.
• London, 4 dni, 27. 3.
• Praga, 3 dni, 7. 3.
• Ravenna —Rimini — San Marino, 3 dni, 7. 3., 2 dni 8. 3.
• Dunaj, 3 dni, 7. 3.
• Budimpešta, 3 dni, 7. 3.
• Barcelona, 9 dni, 25. 4. (avtobus)
• Izrael, 9 dni, 13. 3.
• Benetke, 1 dan, 8. 3.
• Egipt, 9 dni, 12. 3., 30. 4.
• Rim, 5 dni, 30. 4.
• Egipt — Jordan — Izrael, 13 dni, 23. 4.
Strokovna potovanja:
Hannover - CEBIT, 3 dni, 12. 3. - POSEBNO LETALO!
Celovec — GAST '86, 1 dan, 15. in 18. 3.
Hannover — Industrijski sejem, 3 in 4 dni, 9. in 11. 4.
V VELEBLAGOVNICI GLOBUS NA ODDELKU POSEBNE PONUDBE
prti — namizni 130 x 160 cm »IDEJA« KAMNIK
KRANJ
enkratno po\
2.058.-din
NE ZAMUDITE JME ZAMUDITE
ALPETOUR
DO PROMET
TOZD REMONT KRANJ
OBVESTILO
Vse zainteresirane OZD in občane na širšem območju Gorenjske obveščamo, da je TOZD Remont v okviru svoje registrirane dejavnosti v DE Servis osebnih vozil Labore začela posredovati pri prodaji in nakupu rabljenih motornih vozil (osebna vozila, kamioni, avtobusi, delovni stroji itd.) ter delov zanje.
Podrobnejša pojasnila zahtevajte po telefonu 21-296 ali 28-266, tov. Franc Cebulj.
Prihranite si stroške in nas pokličite
ALPETOUR
— BRIONI (za skupine) — odhodi od marca dalje
— Medjugorje — Gablee — Gabela — Mostar, 3 dni, odhod 26. 4.
— Križarjenje od Zadra do Hvara in od Splita do Dubrovnika, tedenski paketi od 3. 5. dalje
— maturantski izleti in izleti za zaključene skupine
— Karlovy Vary, 5 dni, odhod 29. 4.
— Zlata Praga (za skupine), odhod april — maj
— Dunaj — Bratislava (za skupine), odhod april — maj
— Genova, Euroflora, mednarodna razstava rož, odhod 25. 4.
— Bologna, Cosmoprof, mednarodna razstava parfume-rije in kozmetike, odhod 26. in 27. 4.
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
GRADBENO PODJETJE BOHINJ Bohinjska Bistrica, Triglavska 8
ponovno razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— imeti mora višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri s 5-letno prakso, od tega 2 leti na odgovornem delovnem mestu ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na odgovornem delovnem mestu
— kandidat mora predložiti program razvoja podjetja.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa.
OBVESTILO
Ki i C
rtrtu C
ODUS
ALPSKI SMUČARSKI KLUB TRIGLAV KRANJ organizira 8. marca 1986 ob 13. uri na Krvavcu že osmo
tekmovanje v veleslalomu za cicibanke in cicibane
letniki 1975, 1976, 1977 in mlajš kot odprto prvenstvo Kranja za
8. POKAL GLOBUSA 86
Stalni pokrovicelj
Kokra, TOZD Globus Kranj.
Prijave sprejemamo pri blagajni športnega oddelka veleblagovnice Globus do 7. marca 1986 do 16. ure.
Vabi Kokra — Triglav
GOSTILNA SEJEM KRANJ
vabi v soboto, 8. marca, na ZABAVO OB »DNEVU NAJDRAŽJIH«.
BOGAT MENI IN ŽIVA GLASBA Razveselite svoje najdražje in naš pokličite po tel. 21-890, da ne boste slišali tistih neprijetnih besed: »Prepozni ste, je že zasedeno«.
Nismo popolni, ampak se trudimo!
Na vse vrste smuči graviraj ime in priimek, nasploh ji označim tako, da bodo b« varne pred tatovi.
GRAVERSTVO JANE VRHOVNIK
Bavdkova 9, Kranj (Stražišče)
mira
stavbno in pohištveno mizarstvo, radovi j Ica šercerje-va 22, telefon 75 036 (064), žiro račun pri SOK Radovljica 51540-601-12232
Strešna okna iz prvovrstnega smrekovega lesa v petih dimenzijah
Zunanja obroba je iz aluminija ali bakra« Okna so prilagojena za vse vrste kritin, vključno s kritino tegula.
Če prepustite vgradnjo okna nam, ste oproščeni prometnega davka. Vse informacije po tel. 75-036.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ, p. o. Mirka Vadnova 5
razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 20. 2. 1986 JAVNO DRAŽBO za odprodajo osnovnega sredstva:
osebni avto IMV Renault 4 GTLJ, letnik 1985, karamboliraH prevoženih 2.600 km, izklicna cena brez prometnega davk* 280.000.- din.
Javna dražba bo v sredo, 12. marca 1986, na dvorišču mehani' čne delavnice Vodnogospodarskega podjetja, Ulica Mirk* Vadnova 5, Primskovo, ob 10. uri.
Ogled vozila je na dan dražbe od 7. do 9. ure na dvorišču Vod nogospodarskega podjetja, Ulica Mirka Vadnova 5, Kranj
Na javni dražbi lahko enakopravno sodelujejo fizične in pra-vne osebe. V izklicni ceni ni obračunan prometni davek, ki plača kupec, če ne predloži izjave o oprostitvi plačila. Kupe*1 plača tudi stroške prepisa.
Udeleženci javne dražbe morajo pred začetkom dražbe položi' ti varščino v višini 10 odstotkov od vrednosti izklicne cene vC žila. Predstavniki pravnih oseb morajo ob vplačilu varščin^ predložiti pooblastilo DO, ki jo zastopajo.
Kupec mora plačati kupnino takoj po končani javni dražbi pf1 blagajni DO oziroma najkasneje v 8 dneh po dražbi.
Prodaja poškodovanega vozila se izvede po sistemu »videno kupljeno«, kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Kupec mor^ pri prevzemu vozila pregledati številki motorja in šasije i11 druge značilnosti vozila ter jih primerjati s podatki v doktf' mentih.
K, 28. FEBRUARJA 1986
OBVESTILA, OGLASI
13. stran ^g^ssoj^isnca-AS
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKIA SKUPNOST OBČINE KRANJ, ODBOR ZA SOLIDARNOST,
obJavlja na podlagi sklepa,sprejetega dne 10.2. 1986,naslednje
OBVESTILO
O ZBIRANJU VLOG ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE V LETU 1986
^Ta podlagi določb Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Uradni list SRS št. 26/84) in sklepa odbora za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj z dne 10. 2. 1986 obveščamo vse imetnike stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ali stanovanju v lasti občanov ali civilno pravnih oseb, da imajo do 31. 3. 1986 pravico vložiti prošnjo do delne nadomestitve stanarin. Prošnje, vložene do tega datuma, se bodo pri obračunu upoštevale za nazaj od 1.2. 1986, vse kasnejše vloge pa od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
Imetniki stanovanjske pravice so upravičeni do delne nadomestitve stanarine, če:
b*"* ne oddajajo stanovanja ali del stanovanja v podnajem,
~~ ne uporabljajo sami ali drugi družinski člani v poslovne namene ali obrtno dejavnost,
**" da nihče od družinskih članov ali sam ni lastnik vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda,
"** da sam ali drug član gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na drugem stanovanju,
T* da ne zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov družine in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardno stanovanje.
Površine, ki jih zasedajo imetniki stanovanjske pravice in ostali člani gospodinjstva, ne smejo presegati naslednjih normativov z možnostjo povečanja 10 %:
st. članov gospodinjstva
normativ stanov, površine
do 32 (35) do 45 (49) do 58(64) do 70 (77) do 80 (88)
0 do 90 (99)
(Pri normativih stanovanj se upošteva površina, ki je osnova 2a izračun stanarine).
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetniki stanovanjske pravice z zahtevkom na posebnem obrazcu SPN-1 (obr. 8,40), ki ga dobijo v knjigarni.
Zahtevek na posebnem obrazcu oddajo:
jO zaposleni občani v svojih delovnih organizacijah.
o) upokojenci, invalidi, borci v krajevni skupnosti.
Predsednik odbora: Roman Savnik, 1. r.
KOMPAS HOTELI KRANJSKA GORA
komisija za delovna razmerja pri temeljni organizaciji objav-'Ja prosta dela in naloge
1 VODJE STREŽNIH OBRATOV TEMELJNE ORGANIZACIJE za nedoločen čas
Pogoji. — srednja izobrazba natakarske smeri, ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje dveh tujih jezikov ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo tri mesece
2- VODJE KUHINJE HOTELA ALPINA za nedoločen čas
P°goji: — srednja izobrazba gostinske stroke ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, tri leta delovnih ustreznih izkušenj, poskusno delo tri mesece, izpit iz higienskega minimuma
3- 2 KUHARJEV za nedoločen čas
P°goji: — gostinska šola, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca, izpit iz higienskega minimuma
4- VEČ NATAKARJEV za nedoločen čas
P°goji: — gostinska šola, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca, izpit iz higienskega minimuma, pasivno znanje dveh tujih jezikov
SKUPINOVODIJ
5- 3 NATAKARJEV za nedoločen čas
°goji: — gostinska šola natakarske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenju, poskusno delo dva meseca, izpit iz higienskega minimuma
6- PRENASALCA PRTLJAGE Za nedoločen čas
^°goji: — osnovna šola, pasivno znanje enega tujega jezika, sest mesecev delovnih ustreznih izkušenj, poskusno delo en mesec.
^Ok prijave je 15 dni od objave. Kandidati naj svoje ponudbe 2 dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter delovnih izkušnjah Pošijej0 komisiji za debvna razmerja pri temeljni organizaci-^ Kompas hoteli Kranjska gora, Borovška 100.
bjava velja do zasedbe omenjenih del in nalog.
^NINSKO DRUŠTVO in KOMPAS HOTELI KRANJSKA ^pliA predvidevata otvoritev Koče na gozdu meseca maja. V ^novljeni koči bodo prosta dela in naloge UPRAVNIKA in {^UHARICE. V kolikor se zanimate za tako zaposlitev, vas va-Ur»o na neobvezen razgovor v tajništvu hotela Kompas v !>J"anjski gori. Prednost imajo zakonski pari — ljubitelji na-Sln lepih gora.
ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ
Po sklepu zbora delavcev zavoda razpisujemo prosta dela in naloge:
I. GLAVNE KUHARICE (KUHARJA) za letovišče ob morju
Delovno razmerje pod točko 1. bomo sklenili za nedoločen čas.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje: — da je kvalificiran kuhar s 5 let delovnih izkušenj v stroki (predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev)
2. 2 UPRAVNIKOV LETOVIŠČ
3. 2 POMOČNIC GLAVNE KUHARICE
4. SKLADIŠČNIKA
5. BLAGAJNIKA
6. 2 DELAVK V BIFEJU
7. 2 DELAVCA - VZDRŽEVALCA
8. 6 SERVIRJEV
9. 13 DELAVK V KUHINJI 10. 9 ČISTILK
II. 3 PERICE
Delovno razmerje od točke 2. do 11. bomo sklenili za določen čas, od 1. junija do 25. septembra 1986 za dela in naloge v gorenjskem letovišču Novigrad — Pineta in letovišču Stenjak — Jerolim pri Puli.
Za dela in naloge pod točko 2. do vključno 8. zahtevamo poleg splošnih pogojev srednjo oziroma poklicno strokovno izobrazbo ustrezne smeri, za dela pod 9., 10. in 11. pa popolno ali nepopolno osemletko.
Prijave sprejemamo 15dnhpo objavi oziroma do zasedbe del in nalog.
Pisne prijave pošljite na Zavod za letovanja Kranj, Stritarjeva 8. Vse informacije dobite lahko na omenjenem naslovu ali po telefonu 22-052.
GLAS
ČASOPISNO PODJETJE GLAS KRANJ
objavlja prosta dela in naloge
VNOS IN OPREMA TEKSTOV NA RAČUNALNIKU za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji: — srednješolska izobrazba,
— 1 leto delovnih izkušenj v administraciji ali na operaterskih delih na računalniku.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijade 1, s pripisom »za razpis«.
SDK v SR Sloveniji podružnica 51500 Kranj
objavlja javno licitacijo
RABLJENEGA OSEBNEGA AVTOMOBILA,
ki bo 6. marca 1986 v garažnih prostorih SDK ■ podružnice Kranj, Trg revolucije 2.
tip vozila	letnik	km	izklicna cena	stanje
FiAt 132	1979	135.000	200.000	vozen
PROMETNI DAVEK NI VRAČUNAN V CENO VOZILA!
Ogled vozila bo 6. marca 1986 od 12. do 13. ure. Polog kavcije v višini 10 % od izklicne cene bo treba vplačati istega dne od 12. do 13. ure. Pričetek licitacije ob 13. uri.
Nakup blaga na javni dražbi bo po sistemu »videno — kupljeno!«.
Rok plačila za izlicitirano blago je takoj!
Tovarna obutve PEKO TRŽIČ n. sol. o.
Delovna skupnost skupnih služb objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja DSS*S v elektronsko računskem sektorju dela in naloge
PRIPRAVLJANJE PROGRAMOV IN KARTIC ZA ELEKTRONSKO OBDELAVO
Pogoji za sprejem:
— ekonomski tehnik, druga ustrezna srednješolska izobrazba in 6 mesecev delovnih izkušenj na področju avtomatske obdelave podatkov
— administrator in 2 leti delovnih izkušenj na področju avtomatske obdelave podatkov
Posebne zahteve:
— samostojnost pri delu,
— natančnost,
— delo v treh izmenah
Poskusno delo dva meseca.
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu v kadrovskem oddelku tovarne.
CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ
Komisija za delovna razmerja na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje
1. DELA IN NALOGE NA RAČUNALNIKU za določen čas s polnim delovnim časom
2. IZVAJANJE STROJEPISJA IN DRUGIH ADMINISTRAT'VNIH DEL
za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — da imajo srednješolsko izobrazbo ekonomske in družboslovne usmeritve oziroma računalniške usmeritve, lahko začetnik pod 2. — da imajo končan skrajšani program srednjega usmerjenega izobraževanja upravno administrativne smeri, lahko začetnik
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Center za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1, Komisija za delovna razmerja.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po preteku roka za vložitev prijave.
TOBAČNA LJUBLJANA
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD TOBAK IJUBLJANA, Tobačna ulica 5
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
PRODAJALCA
za prodajalno v Radovljici
Pogoji: — šola za prodajalce,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo 60 dni.
Delo je za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na organizacijsko enoto Jesenice, Cesta na Golico 10 c, v roku 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja.
TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO KRANJ Moša Pijade 2
Delovna skupnost objavlja na osnovi čl. 8/1 in 10/2 Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
STROJEPISKE
za določen čas od 14. aprila 1986 do 5. junija 1987 v enoti Kranj zaradi odsotnosti delavke med porodniškim in letnim dopustom.
Poleg splošnih pogojev še posebni pogoji:
— srednješolska izobrazba administrativne stroke,
— obvladanje strojepisja,
— po končanem razpisu uspešno opravljen preizkus znanja iz strojepisja,
— za izbrano kandidatko še poskusno delo dva meseca.
Rok prijave je do 20. marca 1986.
O izbiri bodo kandidatke obveščene do 1. aprila 1986.
Pismene prijave z dokazili sprejema pisarna javnega tožilstva v Kranju, Moša Pijade 2.
ELKROJ
Proizvodnja modne konfekcije Mozirje, n. sol. o. TOZD Konfekcija Mozirje, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija Mozirje ponovno objavlja prosta dela in naloge
PRODAJALCA
Pogoji: — poklicna šola za trgovsko dejavnost — smer tekstil,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— dvomesečno poskusno delo.
Delovno razmerje se sklene za določen čas, za nadomeščanje delavke ki je na porodniškem dopustu.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v roku 8 dni od dneva objave na naslov Elkroj, Splošni sektor, Mozirje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
MMMMrEHGLAS 14. stran
MALI OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 28. FEBRUARJA 198
MALI OGLASI
tel.:27-960 ceita J1AI6
aparatMtrojI
Prodam enoredni PLETILNI STROJ na kartice, knite muster Miklavč, tel 62 193__2141
Samohodni OBRAČALNIK. 4 taktni motor, MOTORNO ŽAGO stihi 050, prodam ali menjam za hlodovino. Na slov v oglasnem oddelku_2142
Prodam nov barvni TELEVIZOR, na daljinsko upravljanje Telefon 50 972 _2143
Prodam črno beli TELEVIZOR. Rafet Radončič, Zlato polje 2/B, Kranj 2144
Ugodno prodam barvni TELEVIZOR iskra panorama Jože Homan, Kidriče va 11, škofja Loka, tel 62 287 2145
TRAKTOR holder, 30 KM, pogon na vsa 4 kolesa, primeren za hribovit te ren in gozdarska dela, prodam Peter Puc, Hrusica 37, Jesenice_2146
Prodam dva MIKROFONA s stoja lom ter 4 kanalni LIGHT SHOW mik ser. Drago Peteh, C 4 julija 25, Tržič, tel. 51-637 od 15 do 17. ure 2147
HI —Fl AVDIOTON minikomponen to, prodam. Franc Šetina, Zbilje 53, Medvode, tel. 061/612 195 od 16. do 19. ure_,_2148
Prodam TELEVIZOR ITT sharp lo renc, star 6 let Bitenc, Zg. Bitnje 34, Žabnica (pri gasilskem domu) 2149
Prodam vrtno KOSILNICO in črno beli TELEVIZOR v okvari Telefon 44 552 2324
Prodam TRAKTOR cormik, 28 KM Zalog 53, Cerklje___2325
Prodam GLASBENI CENTER z dvojnim kasetarjem in prenosni črno-beli TELEVIZOR vikend, še v garanciji Pra še 20, Mavčiče_2326
Prodam barvni TELEVIZOR panora ma 73 Marko Tepina, Ul Tončka Dež mana 2, Kranj__ 2327
Ugodno prodam PUHALNIK grič in 11 kW ELEKTROMOTOR Rozman, Križe 73 pri Tržiču_2328
TELEVIZOR gorenje color poceni prodam. Stane Mozetič, Pristava 69/A pri Tržiču _2329
Ugodno prodam AKUMULATOR 55 Ah, star dve leti. Marjan Čebulj, Hrast je 141_2330
Prodam barvni TELEVIZOR El Niš Božo Majkič, Planina 5, Kranj 2331
TELEVIZOR trim z video vhodom prodam Milan Lenart, Hrastje 84, Kranj_2332
Prodam AVTORADIO KASETOFON z dvema zvočnikoma, po 15 W in ante no Telefon 25 497_2333
Prodam GLASBENI CENTER gore nje. Telefon 42-761_ 2334
Prodam motorno KOSILNICO VU TRBROD Telefon 39-353_2335
Prodam TRAKTOR deutz 7506, v do brem stanju Telefon 061/872 087 2336
Prodam "ŠIVALNI STROJ danica v omari, star 6 let Bernard, Jesenice, Prešernova 26_2337
Prodam dvoredni PLETILNI STROJ brother KH 830 s krojilcem in nov sto ječ 80 litrski BOJLER Pristov, Gradni kova 105, Radovljica_2338
Prodam rabljeno rotacijsko KOSIL NICO SIP 135, ELEKTROMOTOR 9 kW, 1400 obr./min, ter ZGRABLJAL NIK za seno VZ 280, nov, 10 % ceneje Telefon 42 712 2339
Za plačevanje računov naj skrbi banka
Morda ste že slišali znanca, kako je zadovoljen, odkar je odprl tekoči račun in nima zdaj nobenih skrbi s plačevanjem stanarine, časopisov, elektrike, vrtca pa še česa drugega ... Inkasanti se pri njegovih vratih sploh ne ustavljajo več.
Te ugodnosti veljajo za vsakogar na Gorenjskem, le pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske mora odpreti tekoči raču. Potem pa se lahko odloči, katere obveznosti bo poravnaval na ta način. V tisti banki, kjer je odprl tekoči račun, mora izpolniti posebni obrazec in napisati, kaj naj poravnava banka. Posebej vpiše obveznosti, ki se ponavljajo mesečno v enakih zneskih, in posebej tiste v neenakih zneskih. Enaki so televizija, radio pa obroki za knjige, časopise, življenjsko zavarovanje, namensko varčevanje pa tudi vse vrste kreditov, kot sta stanovanjsko posojilo in potrošniški kredit, in podobno.
Med neenakimi zneski pa bodo elektrika, telefon, vrtec, osnovnošolsko varstvo in podobno. Računi bodo prihajali naravnost v banko.
Z inkasantom se morate prej dogovoriti, da obveznosti, ki jih boste od določenega meseca dalje plačevali prek tekočega računa, ne bo še enkrat kasiral. Tako ne bo prišlo do pomot aii večkratnega plačila istega računa ali celo do izostanka plačila.
Ko v banki izpolnite obrazec in se dogovorite z inkasanti, je stvar za vas zaključena. Banka uredi vse preko računovodstva delovne organizacije ter računskega centra in že naslednji mesec bodo vsi zneski, imenovani traj-niki, obračunani prek tekočega računa. Da so obveznosti plačane, se boste prepričali iz izpiskov, kjer boste videli odtegljaje, označene kot DELO, RTV, tLEKTR, za nekatere pa bo označeno nakazilo. Trenutno v banki prilagajo še račun za telefon in stanovanje, kmalu pa bodo tudi to ukinili.
Vsako spremembo zneska nakazil je treba takoj javiti. Ob podražitvah časopisov, revij, televizije in radija banka sama naredi spremembe. Za ostalo pa moramo poskrbeti sami. Spremembo sporočimo v tisto enoto banke, kjer smo odprli tekoči račun.
Banka namesto nas lahko opravi veliko dela. In to brezplačno. Za vse ugodnosti, za vse delo, ki nam je prej vzelo veliko časa — čakanje na pošti, v banki, čakanje na inkasanta — banka ne zahteva niti dinarja. Zahteva pa, seveda, da imamo na tekočem računu toliko kritja, da bo lahko poravnala naše obveznosti.
Tako plačevanje obveznosti omogoča banka tudi tistim, ki osebnega dohodka ne prejemajo na tekoči račun. Vsak mesec morajo vložiti na tekoči račun tolikšen znesek, da banka lahko plača njihove obveznosti. V ten\ primeru ne dobijo čekov za dviganje.
Seveda pa velja tudi pri plačevanju obveznosti s pomočjo tekočega računa, da moramo imeti kritje. Takoj, ko pridemo »v minus«, banka ustavi tudi plačevanje tajnikov.
MMk ljubljanska banka
*w Temeljna banka Gorenjske
gradbeni mat,   itan.oprema
VRATA, sobna, Jelovica, dimenzije 71, ena leva, 61 — ena desna, KRILA mahagom polna; PODBOJA belo ple-skana, globine 7,4 cm, prodam 30% ceneje Telefon 064/60 245_2354
Ugodno prodam BETONSKO OPE KO 20, betonsko ŽELEZO, premera 6 in 10, betonske MREŽE. Karel Volčjak, Virmaše 124, Škofja Loka_2355
Ugodno prodam 3 OKNA glin nazar je 120 x 140 cm z roletami, eno OKNO 120x90 cm ter malo rabljen 80 litrski BOJLER Miro Brovč, Podljubelj 27, Tržič_2356
Prodam nove klasične rebraste RA DIATORJE Milan Frelih, Brezje 55 __2357
Prodam suh smrekov OPAŽ (pob jon) za zunanja in notranja oblaganja, različnih širin in dolžin Telefon 62-618 __2063
Ugodno prodam OPAŽ za notranja in zunanja dela Lahovče 21_2160
Ugodno prodam NAVADNO OPE KO, rabljeno. Tenetiše 33, Golnik 2091
Prodam 4 m' smrekovih COLARIC Telefon 42-751 2161
razno prodam
FOTOAPARAT zenit LX-11, mini ŠTEDILNIK, PEČ na olje in volnen PLAŠČ, št 44, nov, sive barve, ugodno prodam Poljanska 62, Škofja Loka
__ 2077
Prodam SMUČARSKE ČEVLJE št. 45-in ZAJCE. Pipanova 37, Šenčur 2120 Prodam POROČNO OBLEKO. Tele- '
fon 61 704 po 15. uri_ 2121
Zelo ugodno prodam ŠIVALNI STROJ danica, trožilni gumijast KA BEL 25 m, NOŽE za rezanje zelja, KO ŠARO, 20 m TEKAČA - preproge, rabljen ŠTEDILNIK Marija Moravek, Janeza Puharja 2, tel 35 384 2122 Prodam silirano KORUZO Telefon
47 796___2123
Prodam suho ZAMAN JE. povezano
v butare. Lahovče 21_2125
Prodam dve toni SENA Hafnarjeva
16, Kranj_2125
Prodam KRAVO, ki bo maja drugič teletila ter MOTORNO ŽAGO jobu L 6, novejši tip, dobro ohranjeno, na razpolago rezervni deli. Jama 4, Mavčiče
_2126
Prodam mlado KRAVO, po teletu ali menjam za pitanje; 4 tone SENA in 10 oken KOZOLCA Voglje 86, Šenčur
__•_2127
Prodam avto radiokasetar, nove VE RIGE, 5 dimenzij, cena po dogovoru. Husein  Rašimi,  Janeza  Puharja 2,
Kranj_ 2128
Prodam lesen POD in KASTO za vi kend. Anton Dobovšek, Sidraž 6, tel.
42 879__2129
Prodam MOTORNO KOSILNICO BCS ter GUMI VOZ, 15 eolski Panger
Sica 9, Golnik_2130
Prodam dve BATERIJSKI CISTERNI, po 2200 litrov Šenk, Gorice 30, Golnik
_2131
Prodam 5 ton kvalitetnega SENA
Kuhar, Grad 59, Cerklje_2132
Prodam drobni KROMPIR Sp Bit
nje 24, tel. 44 699_2133
Semenski in jedilni KROMPIR desi re in igor ter KROMPIR za krmo, prodam Hartman, Sp Bitnje 21, Žabnica
__2134
Prodam dvobrazdni PLUG in dve TELIČKI stari od 2 do t tedne. Tomaž In glič, Gorenja vas 9, tel. 68 490 2135 Prodam doJgo belo obhajilno OBLEKO. Jože Čufar, Tavčarjeva 3/B, Jese niče_2136
HARMONIKO melodija. 80 basno, ugodno prodam Šifra: Harmonika, tel 064/62 334_2290
Prodam težko TELICO, ki bo konec marca teletila, in SNEŽNI PLUG. An-ton Podlipnik, Knape 17, Selca 2291
Prodam dve otroški POSTELJI z jo gijema ter prednje in zadnje STEKLO za LADO 1200 Milenko Bezarevič, Ul. 1. avgusta 5, Kranj_2292
ČELADO bieffe, ledvični PAS, DR SALKE št. 42, RADIOGRAMOFON El Niš, PLOŠČE, dele za puch ponv ex-press in za dvo- in tribrzinca prodam Gasilska 11, Šenčur_2293
Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto in 50 litrski — 10 bar KOMPRESOR Igor Krivec, Zg Bitnje 136 pri puškami_2294
Prodam silirano KORUZO. Kurirska pot 11, Primskovo__2295
Prodam FIŽOL, primeren za prehra no ali seme. Sp. Brnik 61, Cerklje 2296
Prodam večjo količino SENA Tele fon 50-294 po 15. uri_2297
Prodam skoraj novo diatonično — navadno HARMONIKO, za 27 SM. Žni-dar, Partizanska 36. Šenčur_2298
Prodam PRALNI STROJ ignis za rezervne dele in aluminijasta PLATIŠČA 165 x 13. Osterman. Luže 2, tel 43-168 _2299
Prodam večjo količino SENA. Tele fon 064/42-252 _2300
Prodam nove ŠKORNJE za gorenj-sko narodno nošo Telefon 79-420 _ 2301
Prodam SENO Dolar. Bled. Želeška 4_2302
Ugodno prodam ženski SMUČARSKI KOMPLET, št 40 Telefon 064/79 949_2303
TAPISERIJE - unikate različnih velikosti ugodno prodam. Radovan Ra kovec, Zg Bitnje 124_2304
Prodam 2800-litrsko železno Cl STERNO Telefon 39-484 2305
Otroški kombiniran VOZIČEK in HO JICO ugodno prodam. Habjanič, Kranj, šolska 5, tel. 22-797_2306
Ugodno prodam otroški USNJEN PLAŠČ in dolgo belo obleko za birmo, za starost od 7 do 9 let Da/iica Sotlar, Cankarjeva 16, Radovljica_2307
Prodam smuči Elan z okovjem 160, PALICE IN PANCARJE 39. Strniša, tel.: 38-741
Poceni prodam KAVČ in dva FOTE UA. Stevanovič, tel. 28 729 2150 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na tr da goriva in električni ŠTEDILNIK GO RENJE Julka Rozman, Sp Duplje 29 _2151
Prodam 170 litrski HLADILNIK. Marija Pristavnik, Lojzeta Hrovata 7, Kranj, tel. 37 621_2152
Ugodno prodam mlajši in ohranjen PRALNI STROJ m ŠOTOR za 5 oseb Praradovič, Planina 2, Kranj_2153
Prodam dve OTROŠKI POSTELJICI in PEČ kuppersbusch Ciperle, C. na Belo 1, Kokrica_2154
Ugodno prodam KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, staro pol leta Šenčur, Sušnikova 11_2155
Poceni prodam PREDSOBNE OMA RE. Telefon 37 261_2156
Prodam 350 litrsko novo ZAMRZO VALNO SKRINJO, še v garanciji Tele fon 70 366_2157
Prodam   PRALNI   STROJ gorenje PS 6b3 bio Ogled v soboto od 16 do 18 ure Nataša Koman, Bled, Alpska 1 __1258
Poceni prodam KAVČ in dva FOTE LJA, žamet, kotno oblazinjeno KLOP, MIZO in dva stola Telefon 83 850 1259
Ugodno prodam kopalniško OPRE MO Telefon 45 247 v soboto in nede Ijo popoldan_2340
Prodam rabljen ležeč 80 litrski BOJLER, za 5 000 dm Boris Gašper, Sv Duh 55, Škofja Loka, pri gradu 2341
Prodam SPALNICO, staro dve leti. Ogled vsak dan Slavka Vukovič, Fran-kovo naselje 174/1, Škofja Loka 2342
Ugodno prodam PISALNO MIZO in nove OMARE za v dnevno Telefon 74 368__2343
Prodam POHIŠTVO za dnevno so bo Svegelj, Ljubno 28, Podnart 2344
Prodam novo POMIVALNO MIZO (2 koriti + odcejalnik), električni ŠTE DILNIK, MIZO in štiri STOLE Metod Krek, Gmajnica 89, Komenda 2345
Prodam elemente DNEVNE SOBE barbara. Telefon 064/34-420 2346
Ugodno prodam 380 litrsko HLA DILNO SKRINJO gorenje Informacije po 16 uri. Mile špehar, Valjavčeva 8, Kranj, tel. 24 921 _2347
Poceni prodam novo GARNITURO z bidejem za kopalnico, svetlonebesno modro. Sitar, Koritno 63 (novo nase Ije), Bled__2348
Ugodno prodam KAVČ, 3 FOTELJE in KLUBSKO mizc. Telefon 26 461 -int 65 dopoldan_2349
Prodam novo POMIVALNO MIZO 120x60 za 10% ceneje Medvešček, Mencingerjeva 3, Kranj_2350
Ugodno prodam REGAL za dnevno sobo, trosed in dva FOTELJA rjave barve. Zukič, Titova 3, Jesenice 2351
Prodam "peč" za etažno centralno, še v garanciji, 15 000 kcal Telefon 50-260 _2352
Ugodno prodam skoraj novo pomiVALNO MIZO Telefon 83 037 2353
».L* e^j^* *^Lp ^^r* ^^r* ^^r* ^^f* ^aW ^^f* ^^f*
•K a^R» e^R» e^^
* *
ZLATARNA
Goldie
NOVI DESIGN
poročnih prstanov z
diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI Cankarjeva 70 RADOVLJICA
*
J8SBS#
v prihodnjem tednu:
Vam je za prihodnji teden na posebnem pultu v I. nadstropju pripravila:
— ženske spalne srajce po 1.922 - do 2.213.-din,
— moške spodnje hlače euro-slip po 384.— din,
— dekliške spodnje hlače po 155.—do 170-din.
— volno za ročno pletenje v več barvah:
SANDRA po 3.600.- din MAJA po 3.953 — din MIMOZA po 3.268 - din za kg.
V I. nadstropju na oddelku športa je tudi velika izbira koles po ugodnih cenah.
Bliža se dan žena. zato so vam v pritličju veleblagovnice na oddelku kozmetike pripravili aranžirana darila, če pa z izbiro ne boste zadovoljni, vam v NAMI kupljena darila po želji tudi de korirajo.
Novo v Nami v I. nadstropju — avto prevleke iz prave ovčje kože.
HIŠA DOBREGA NAKUPA
živali
Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, škofja Loka 2089
Prodam 14<Jni starega črno belega BIKCA. Basaj, Suha 40, Kranj 2137
Prodam rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, škofja Loka_2138
Prodam 5 let staro KRAVO, ki ima 6 I mleka, za rejo ali za zakol. Tone Pintar, Bešter 16. Škofja Loka 2140
Prodam 4 PRAŠIČE za zakol, težke po 120 kg. Barbara Stanonik, Smoldno
3, Poljane_,_2308
Prodam TELETA simentalca za rejo
Albin Jeraša, Jazbine 4, Poljane 2309 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do
40 kg. čebulj, Adergas 27, Cerklje 2310 Zamenjam jalovo KRAVO za zakol
za brejo Jakob Polak, Ribno 109, Bled ___23JM
Prodam ZAJKLJE za rejo Reševa 3, tel. 22-502_2312
Prodam 8 let staro KOBILO ali za menjam. Pivka 3, Naklo_ 2313
Prodam KRAVO s teletom čadovlje
4, Golnik_2314
Prodam BIKCA simentalca, starega
2 meseca, ali menjam za TELIČKO, staro do 1 meseca Telefon 60 734 zju traj__2315
Prodam KRAVO s teličkom ali TELICO po izbiri menjam za jalovo GO VED Virmaše 42, škofja Loka 2316
Prodam črno-belo KRAVO A kon trole v 9. mesecu brejosti Voglje 90 -• _ 2317
Prodam KRAVE po izbiri. Zapoge 11, Vodice _23J8
Prodam eno leto starega srebrnega KODRA. Telefon 37-261_2319
Zamenjam 7 dni starega BIKCA za teličko. Telefon 50-566_N2320
Zamenjam TELIČKO simentalko za BIKCA simentalca. Posavec 124, Pod nart.tel 70-280_2321
Prodam mlado KRAVO s teletom in PUJSKE, težke od 20 do 25 kg Soklič.
Selo 22, Bled__2322
Prodam TELICO, brejo 9 mesecev. Podhom 49, Zg. Gorje_2323
itaraovanja
Mlad par išče GARSONJERO ali enosobno   STANOVANJE Možnost večjega predplačila Šifra: Študenti _2273
Mlad, miren par, nekadilca, potrebujeva STANOVANJE v Kranju ali bliž nji okolici. Šifra: Redna plačnika 2363
Iščem štiriposteljno SOBO v Kranju na Planini ali Šenčurju, z ogrevanjem. Plačam 6 mesecev vnaprej. Ponudbe pod: Takoj 2364
Na Bledu oddam opremljeno SOBO ženski. Ponudbe pod: Poseben vhod
_2228
Družina išče SOBO s souporabo sa nitarij, v Kranju ali okolici. Telefon
36 600_2229
Iščem STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici.  Ponudbe pod šifro:
Predplačilo__2230
Kupim STANOVANJE v starejši hiši. Šifra: V Škofji Loki in okolici 2231 V Kranju prodam dvosobno STA NOVANJE   Markezič,  Kobetova 20.
Kranj_2232
Opremljeno GARSONJERO na PLa nini prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 21-519 od 17. do 20 ure 2233 Upokojenec odda SOBO za pomoč v gospodinjstvu — v Tržiču. Telefon
061/551-656_2234
Mlad par z otrokom išče dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici
Ponudbe pod: Dobro plačilo_2235
Najboljšemu ponudniku prodam trisobno STANOVANJE v Bistrici pri Tr žiču, 75 m1, s centralnim ogrevanjem in telefonom. Lahko kredit in nekaj go-
tovine. Telefon 50-853_2236
ISKRA TELEMATIKA išče za svojega delavca enosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe sporočite na Iskro Telematiko, Oddelek za družbene zadeve. Ljubljanska c. 24/A, tel. 28-861 - int. 26 63 2237
poseitl
Kupim zaziduivo PARCELO okolici Bleda ali Kranja. Naslov oglasnem oddelku_21
capoilltve
Takoj zaposlim KV ali PKV Pil SKARJA OD po dogovoru Telefj 064/28 980 od 6. do 18 ure 1jj
Za honorarno prodajo ISKANIH ROČNIKOV na področju Slovenije^ čemo sposobne, ambiciozne ZASTOJ NIKE Šifra: Velika priložnost ij
Iščem ZASTOPNIKE za delo na te« nu, izredno dober zaslužek. Ponudi pod šifro: Honorarno ali redno 2jj
Zaposlim DELAVCA pri predel* plastičnih mas. Lahko je tudi kovini stroke. Telefon 61-211_2J
KOVINOSTRUGARJA KV ali PKV, triletno prakso, takoj zaposlim. OD' dogovoru. KOVINOSTRUGARSTV Valentin Sinko, C talcev 17, Škofja W ka_2jj
Takoj zaposlim KOVINOSTRUGAJ JA. Pipanova 60, Šenčur _2jJ
Redno zaposlim KV ŠIVILJO I ven, Šenčur, Sveteljeva 20
ŠIVILJSTVO KLAKOČAR, Sr B« 41, Preddvor, takoj zaposli dve ŠlVIlf ali dekleti, ki imata veselje do šivanj1 Telefon 45 316 _22]
Honorarno DELO nudim samostojl ŠIVILJI na dom. Šifra: šivilja 22j
Mladim, tudi študentom, z lastni prevozom, nudimo zanimivo terens* DELO (honorarno), na območju SloV nije Ponudbe pod šifro: Pridnost ' odlično plačilo 22$
KEMIČNA ČISTILNICA Bled zapo« stalno DEKLE Telefon 77-613 dopi dan_22]
Takoj  zaposlimo  mlado dekle strežbi. Hrana in stanovanje v hiši, djj dneva prosta Telefon 064/47 269 22j
Zaposlim dve ČISTILKI. Tele« 42 530 22;
vozila
Ugodno prodam dobro ohranja* ZASTAVO 101 GTL, z dodatno opjj mo, registrirano do februarja 19* Gruden, Šuceva 5, Primskovo, Kranj,
22]
ZASTAVO 101 po delih prodam. Ti lefon26-115 22]
Prodam prednjo steno za JUGO prednjo HAVBO za Z 101 in DIANO,
Staretova 32, Kranj, Čirče_22J
Prodam ZASTAVO 101 GT, letnj
1984 Telefon 26 961_22j
Prodam R 4 TL, letnik 1976. odliči* ohranjeno, motor z marjšo okvaro, cj na 100.000 - din. Ilovka 14. Kranj 22J Prodam ZASTAVO 750. zamenja'' pločevina, blatniki, pragovi in masl<j pripravljeno za registracijo, in 8 GU" zelo poceni. Ogled vsak dan pop" dan. Vlado Živkovič, Pristava 51, Tržtf
22j
Prodam ZASTAVO 101, letnik 19* prva registracija 1976, motor star J leta, celo ali po delih Telefon 24-jv po 15. uri 22?
Prodam ZASTAVO 101, letnik 19J - oktober. Voklo 12, Šenčur 22j| Prodam obnovljeno ZASTAVO I december 1977. Kovač, Virmaše I
Škofja Loka
22*
Prodam ZASTAVO 750, letnik 19* neregistrirano, vozno. Podbrezje 1 tel. 70-334 22*
Prodam SAAB 96 po delih. Fra* Ravnik, Bohinjska Bela 64 pri Bled popoldan
R 12 prodam celega ali po delih. P nudbe pod: Ugodno ali tel. 83-619 I
22*
DIANO po delih KUPIM. Tele« 77 319 popoldan__22]
V Škofji Loki kupim HIŠO z vrtom. Šifra: Gotovina - S_2238
Manjšo HIŠO v Radovljici prodam. Ponudbe pod: Pogled na Triglav 2239
Prođem dvostanovanjsko HIŠO v III. fazi, primerno za obrtno dejavnost. Naslov v oglasnem oddelku._2240
GARAŽO vzamem v najem v bližini Vodovodnega stolpa. Šifra: DM 2241
Nov, zidan, podkleten VIKEND, s 1200 m' ZEMLJE, elektrika, voda. dostop z vsakim vozilom, zamenjam za starejšo HIŠO z vrtom, blizu večjega kraja. Naslov v oglasnem oddelku. __2242
Kupim starejšo HIŠO, ki je potrebna adaptacije Telefon 061/371-048 2243
Prodam GARAŽO na Planini v ul. Veljka Vlahoviča. Naslov: Zlato polje 3/C, stanovanje St. 14_2244
GARAŽO za nebotičnikom prodam ' najboljšemu    ponudniku Ponudbe pod: Gotovina_2245
Kupim ZAZIDUIVO PARCELO v okolici Kranja. Telefon 47-252 2246
Prodam GARAŽO v garažni hiši v Vlahovičevi ulici na Planini, najboljše-mu ponudniku. Telefon 37-085 2247
Najboljšemu ponudniku prodam STANOVANJSKO HIŠO. delno adaptirano, 209 m', s pripadajočim zemljiščem, 3000 m', Žirovnica pri Logatcu. Telefon 061 /612-731 po 18. uri 2248
Tričlanska družina najame starejšo HIŠO ali STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Možna adaptacija ali kasnejši odkup. Telefon 064/39 261 _2249
GARAŽO na Planini pri toplotni po-staji, prodam Telefon 33 920 2271
Kupim ZAZIDUIVO PARCELO v Kranju ali okolici. Šifra: Zdomec 2272
Mizarstvo in profiliranje lesa
OVSENIK ALOJZ
Kranj,
Jezerska cesta 108 c tel.: 35-770
Obiščite naš rastavni prostor!
Nudimo več vrst ogledal garderobne stene, mizice stenske in stropne obloge, kotne letve, ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! V_.—
Prodam nov JUGO 45. Telejj 62-366 po 16. uri_2j}
Prodam R-4, letnik 1976. Tele<j 42-530_i2J
Prodam ZASTAVO 101 konfort,I tnik 1979, dobro ohranjeno. Bert^ cljeva 4, tel. 21-627__ffl
Prodam ZASTAVA KOMBI (furgo4 Informacije na telefon 23-338. 2J*
Ugodno prodam dve GUMI >1wA ler 9.00 x 20 za gradbeni stroj in AH MULATOR varta 12 V za jamahoj suzzuki, suh — Se nerabljen. GoOjf
Dolenja vas 21, Selca
Prodam ZASTAVO 101, letnik vozno, neregistrirano, obnovi)*'! Ogled vsak dan popoldan Ostoj« 7 dinovič, Hrase 46. Smlednik J%
Prodam AUDI 100, letnik 1970. ga ali po delih. Rafael Rakovec nja vas 48. Selca_
PETEK. 28. FEBRUARJA 1986
MALI OGLASI, OSMRTNICE
.15. stran <3@®W&8Bm
Prodam ZASTAVO 101, staro 17 mescev, zaščiteno, garažirano in registrirano do julija 1986. Martinjak, šen-£"L_Beleharjeva 20_2168
Nujno prodam 126-P, 50.000 km, le-'"'k 1980. Ogled popoldan. Slavko S!gbočnik, Lahovče 10, Cerklje 2169 [ ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Igjefon 77-077_2170
Prodam VW KOMBI kasonar, letnik
i. stroj po generalni, vozen, regi-
1!
striran. Ogled vsak dan popoldan, tfanc Jalen, Tenetiše 56, Golnik 2171 Prodam GOLF, letnik 1980, z dodat-n° opremo, cena po dogovoru. Prus-
SilUHtof 80_2172
T Prodam MOPED APN-6, letnik 1984.
iSjefon 28-132 popoldan_2173
Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik ISjg^nevozna. Bobovek 2, Kranj 2174 . Kupim VW 1600 KOMBI bus. Tele-
I2T128-121_2175
Prodam popolnoma nov APN 6, še v
garanciji. Lahovče 18_2176 ,
Prodam dobro ohranjen MOTOR r?MOS 15 SLC in nov APN-6 v garan-
£!HJ,ahovče 28 _2177
Prodam LADO 1200,letnik 1972, za '8SM. Markič, Partizanska 14, Kranj
^___2178
i GASILSKO DRUŠTVO Podbrezje, [•opisuje javno licitacijo KOMBIJA Y" 231/1500, registriranega še do fe-°ru»rja 1987. Prodaja bo v nedeljo, «• marca 1986, ob 10. uri dopoldan. uflled vozila je od 9. do 10. ure pred igsi[skim domom v Podbrezjah 2179 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO '°1 SC, letnik 1979. Košir, Trstenik 53
2180
Prodam JUGO 45, star dve leti in 4 pesece.   Porenta,   Škofjeloška 32,
2181
Kupim karamboliran avto GOLF, RE-NAULT, ZASTAVO. Naslov v oglas-Sgfnoddelku._2182
Prodam APN-4. Markič, Ul. Pavle SJedetove 6, Naklo_2183
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, re9istrirano do 27. 1. 1987. Stojan, Sp. 5g?njca91/A_2184
ZASTAVO 101 L, letnik 1978, garaži-**r»o, zelo dobro ohranjeno, prodam, fiigk. Cerklje, Ul. 4. oktobra 8 2185
Prodam karamboliran R-4. Telefon
31059_2186
. Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, le-1983, prevoženih 27.000 km, za ggSM. Telefon 064/80-503 2187
PlAT 850 sport, registriran celo leto, u9odno prodam. Bitenc, Breg 8, Križe
_____2188
. Prodam ZASTAVO 101 GTL, novo, 'etnik 1986. Telefon 81-562 - int. 43 H°£oldan__2189
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Žjruževo 33, Kranj_2190
126-P, nov, in dve novi zimski gumi *anj, prodam. Telefon 62-366 po 16. uri „__2191
ZASTAVO 101, zelo dobro ohranjeno, letnik 1980, 34.000 km, prodam. Telefon 22-918_2192
Prodam ZASTAVO 101, oktober '981, 49.000 km. Telefon 064/45-481
----2193
. Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Te-
lglon37-1Q8__2194
.Prodam VVARTBURG karavan, letnik J3/JLTelefon 77-880_2195
Prodam AUSTINA 1300, celega ali 1)0 delih. Dare Kuhar, Križe 98/B, Tržič
_2196
. Prodam VESPO super sport, starejši 'etnik, z novim motorjem PX 200. Tele-
Iga064/45-481_2197
, Prodam ZASTAVO 101 konfort, do-DJ'0 ohranjeno, letnik 1980, prevoženih 52^00 km. Telefon 49-148 2198
i Prodam R-14, letnik 1977. Telefon '60-122_2212
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, nevozno. Telefon 60-586_2213
Prodam RENAULT R-18, letnik julij 1982. Lado Zakotnik, Sv. Duh 15 2214
Prodam AUSTIN 1300, letnik 1971, registriran do 24. januarja 1987. Jese niko, Partizanska 3, Žiri_2215
Prodam JUGO 45, letnik 1982. Ogled v petek popoldan in soboto. Te-lefon 25-798_2216
Prodam FIAT 126, letnik 1978. Tele-fon 38-441 po 15. uri_2217
Prodam AUDI 60 L, letnik 1970, registriran do 17.2. 1987, in nekaj rezervnih delov. Lalićić, Kranj, Planina, Jane za Puharja 7_2218
Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1976, dobro ohranjeno. Zalog 17, Cerklje_2219
Prodam ZASTAVO 1300, tovorni kombi kason za rezervne dele. Telefon 39-353_2220
Prodam Z-128, staro 4 mesece. Bi-strica 20, Tržič_2221
Prodam odlično ohranjen JUGO 45, letnik 1981. Telefon 70-590_2222
Prodam zadnje »LONCE« za VISSO. Telefon 064/80-328_2223
ALFA 33, letnik 1983, prodam. Tele-fon 60-239 dopoldan_2224
Prodam ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1981. Ogled popoldan. Lovrečič, Oprešnikova 84, Kranj_2225
Prodam VW 1302, registriran do oktobra 1986, generalno obnovljen, letnik 1972. Franc Ajdovec, Stružnikova pot 5, Šenčur_2226
Ugodno prodam delno obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1976. Muzga, Pcdhom 1, Zg. Gorje pri Bledu 2227
no
yW KOMBI kasonar, 1 tona, in DIA-
poceni prodam ali menjam za
kupim
TRAKTOR, lažji, rabljen, vozen, kupim. Telefon 064/41-077 2358
Kupim špehnate PRAŠIČE, težke od 20 kg dalje. Telefon 83-547_2359
Kupim TELIČKO FRIZIJKO. Telefon 80-613_2360
Kupim dva BIKCA simentalca, stara do 14 dni. Poljanec, Sp. Senica 12, Medvode, tel. 061/612-249 2361
DRAGICO brest KNJIŽNO OMARO, lahko je brez zasteklitve, kupim. Tele fon 064/34-932 ves dan_2362
Nujno kupim več bukovih DRV (na stoječem). Podiram sam, v okolici Jo-šta. Dobro plačam. Naslov v oglasnem oddelku.__2162
Kupim suhe smrekove DESKE, debeline od 18 do 100 mm. Kalan, Poljši-ca 6, Podnart, tel. 70-225_2163
Kupim ZBIRKO 100 ROMANOV. Te-lefon 064/25-008_2164
Kupim enoosno KOSILNICO alpina, starejši letnik, ki deluje ali je v okvari. Godnov, Potarje 5, Tržič, tel. 51 -740
2165
Za okras vašega vrta pridelujem in prodajam najnovejše poljedelske pri
1. BUČE VELIKANKE, ki dosežejo težo 100 kg, okusne; cena semena 30
din.
2. Najnovejša vrsta PARADIŽNIK PAPRIKE (paprika v obliki paradižnika), dolžina ploda doseže od 18 do 20 cm. Z ene sadike pridelamo 10 do 15 kg plodov, zelo je okusen, primeren za hladilno skrinjo; cena semena 10.— din.
3. VELIKANSKI PARADIŽNIK, doseže težo do 1,2 kg; cena semena 10.— din.
4. Najnovejša vrsta STROČJEGA FIŽOLA, doseže velikost do 1 metra. Zelo je okusen in primeren za hladilno skrinjo; cena semena 20.— din.
5. PAPRIKE VELIKANKE, ki dosežejo težo do 400 g, cena semena 10.— din.
6. Nova vrsta KUMAR VELIKANK, dolžina ploda doseže preko 60 cm in raste ob palici. Čeprav jih po potrebi režemo za solato nadaljujejo z rastjo. So okusne in primerne za hladilno skrinjo; zorijo do novembra. Cena semena 20.— din.
7. BUČKE VELIKANKE, dosežejo dolžino do 1,5 m, so okusne, primerne za polnjenje zavitkov, cvrtje in za hladilno skrinjo. Čeprav jih po potrebi režemo, še naprej rastejo; cena semena 40 - din.
8. SEME OSLEZA, grškega izvora, ki je zelo hranljivo in okusno; cena semena 20 — din.
9. Nova vrsta DINJE kanadskega porekla, ki se imenuje medena rosa, je zelo okusna in sladka, primerna za hladilno skrinjo in pripravljanje »slatka«, cena semena 20 — din.
Po povzetju vam pošljem najmanj za 1.000 — din SEMEN, za katera ste se odločili. Priloženo bo navodilo za gojenje vseh pridelkov, ki uspevajo na vseh nadmorskih višinah. Živojin JEV-ĐIĆ, Ul. Vladislava Ribnikara 7/1, 37240 TRSTENIK
IAHVAU
lokali
Pjgbni avto. Telefon 51-982        2199 Prodam ZASTAVO 101 konfort, le-lLn'k 1979. Božo Novak, Grad 53, Cer-i!|e___2200
Prodam kason za tovornjak Z-645. £unčič, Zabreznica 20, Žirovnica, tel. 2P^722_2201
Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, le-triik 1985, s plinsko napravo. Telefon <5-661 — int. 378 dopoldan ali Srednja ^3162, Šenčur popoldan_2202
Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, le-Jn;k 1984, 18.000 km. Primožič, Kranj, SI'- 22-221 - int. 34-63 dopoldan; i£j20 popoldan_2203
Ugodno prodam R-4 — katrco, le iT"k december 1977, cena 400.000 din. -Igjefon 62-100_2204
ZASTAVO 750, letnik 1976, poceni
fiTodam. Telefon 80-346_2205
.Prodam R-4 TLS, letnik december registriran do marca 1987, cena p* SM. Ogled popoldan. Tone Intihar, i^gcovo 63, Radovljica_2206
NSU 1200 z rezervnim motorjem, jjz 250, ZIMSKE GUME 13 in 14-col-155 širine in motoristični kombinezon prodam ali zamenjam. Slavko 3*gn, Dovje 114, Mojstrana 2207
Za Z-750 prodam motor, menjalnik, Ilekla in druge dele. Krnica 47, Zg.
^Hfje _2208
T Prodam ŠKODO coupe, letnik 1977.
igjefgn 83-848 popoldan_2209
, Prodam avto ASCONA, letnik 1982. J^ez Kalan, Praprotno 21, Selca, tel. H1^95 do sobote do 13. ure        2211
Želim najeti LOKAL - PROSTOR za pletenje na Bledu, Radovljici ali Les-ca.i. Reii.iart, Tavčarjeva 1/A, Jeseni ce, tel. 82-713 2250
POIMANlflA
60 letna vdova — upokojenka, zdrava, urejena, dobra gospodinja, z lepim domom v bližini Ljubljane, želi spoznati urejenega, zdravega upokojenca, starega do 70 let. Ločenci in alkoholiki so izključeni. Samo resne ponudbe s polnim naslovom pod šifro: Spoštovanje_2263
Vsem sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali omiliti posledice požara v našem domu, se iskreno zahvaljujemo. Poleg izkazane delovne pomoči nas je sedaj presunila še denarna pomoč, ki ste jo velikodušno darovali. Vendar te ne moremo sprejeti. Pomeni nam zavest izrednega prijateljstva in sožitja. Odrekamo se je v korist po-trebnejših, vsem darovalcem pa prisr-čna hvalal Dr. Borut Drinovec 2264
ppipepuve
MLADINSKI PLESI v Delavskem do-mu v Kranju vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri. VABI VAS PLESNI KLUB! _1967
ŠD PODGORJE prireja v NEDELJO, 2. 3. 1986, ob 14. uri PARALELNI SLALOM za pokal STORŽIČ na smučišču PANGERSICA pri Trsteniku. Prijave dve uri pred pričetkom. VABLJENI!
2261
izgubljeno OCTAHO
Poštenega najditelja zapestnice z vgraviranim datumom in imenom prosim, naj jo vrne. Količ, Kidričeva 24, Kranj, tel. 37-456_2262
OBVE1TI1A
TELEFONSKE APARATE in naprave POPRAVLJAM, MONTIRAM, VZDRŽUJEM. Telefon 25-867 neprekinjeno _ 792
ROLETE lesene, plastične in ŽALU-ZIJE, POPRAVILO ROLET in žaluzij naročite ŠPILERJEVIM. Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610 793
PREVOZI in SELITVE. 26-124
Telefon 1444
IZDELAVA in POPRAVILO avtoce-rad, POPRAVILO baldahinov in šotorov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Ro-žna dolina 12, Lesce, tel. 74-972 1131
GRADITELJI! Izdelujemo opaže ravnih armirno-betonskih plošč in POLAGAMO armaturo. Telefon 41-146 ali 49-034_1962
POPRAVLJAM plinske in električne štedilnike. Telefon 78-367 2260
Iščem žensko za popoldansko VARSTVO dveh otrok. Lahko tudi stanuje pri meni. Gordana Jovič, Blaževa 10, Škofja Loka_2265
Tovariša z Bele, ki je lani 23. septembra- kupil pri meni TELEVIZOR, prosim naj se javi: Brezar, C. talcev 51, Kranj_2266
INSTRUIRAM angleščino na domu za 5.-8. razred osnovne šole. Telefon 27-003 popoldan_ 2267
ZIDARSKO SKUPINO s svojim odrom iščem za zidarska dela. Milan Hafner, Hafnarjevo naselje 97, Škofja Loka, tel. 62-625_2268
Pošteno najditeljico, ki je 2.2. 1986 našla na Planini izgubljenega PSA — LABRADORCA in ga oddala v Ljubljano, prosirn, da se ponovno javi po tel. 21-154 ali Sink, Titov trg 11, Kranj 2269
DEŽURNE PRODAJALNE
V soboto, 1. marca, bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA
Od 7. do 18. ure — SP pri Pe-trčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj, PC Planina II in SP Pla-nina-center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, SP Hrib, Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Kočna, Jezersko in SP Storžič, Kranj; od 7. do 17. ure — SP Šenčur, SP Cerklje; od 7. do 16. ure SP Klemen-ček, Duplje.
ŠKOFJA LOKA
SP Frankovo naselje, Škofja Loka
JESENICE
Delikatesa, Kasta 2, in Delikatesa, Kasta 3, Jesenice
V nedeljo, 2. marca, bodo dežurne naslednje prodajalne:
SP Gorenjka, Cerklje, PC Delikatesa, Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure.
TRZNI PREGLED
KRANJ — Solata od 300 do 350 din, špinača 260 din, cvetača 280 din, korenček od 100 do 110 din, česen 450 din, čebula 100 din, fižol 500 din, pesa 100 din, kumare 180 din, slive 480 din, jabolka od 120 do 150 din, hruške 200 din, grozdje 280 din, pomaranče 380 din, limone 460 din, ajdova moka 230, koruzna moka od 90 do 100 din, kaša 220 din, surovo maslo, 980 din, smetana 480 din, skuta 360'din, sladko zelje od 140 do 150 din, kislo zelje in repa 160 din, orehi 2.400 din, jajčka od 37 do 40 din.
V SPOMIN
Pred letom dni si za vedno zaspal, naš predragi očka
ANTON BOBNAR
Hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin!
KDOR ŽIVI V MISLIH SVOJIH DRAGIH, NI UMRL
(S. Kosovel)
TVOJA ŽENA IN OTROCI Z DRUŽINAMI
Godešič, 27. februarja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice
ROZALIJE HROVAT
se najlepše zahvaljujemo za podarjeno cvetje in izrečena sožalja, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
Kranj, 20. februarja 1986
V sredo, 26. februarja 1986,smo se poslovili od naše ljube
ANGELE JURJEVEC
roj. ROBLEK — Švinkove mame iz Srednjih Bitenj 28
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in drugim, ki ste bili z njo in z nami v žalostnih trenutkih in ste jo spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Stenšakovi, dr. Rupnikovi in dr. Prašnikarju. Prisrčna hvala tudi gospodoma župniku in kaplanu iz Šmartnega za tolažbo in poslednje slovo.
MNOGO LEPEGA CVETJA JI JE KRASILO POSLEDNJO POT - HVALA
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mamice, stare mame in tašče
ELIZABETE RAJH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za spremstvo na zadnji poti, izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Šolarju in dr. Potočnikovi za zdravljenje in lajšanje njene bolezni, enako tudi dr. Rudolfu iz OI. Posebno se zahvaljujemo sosedu Babiču za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi sosedom Močniku, Oblaku in Janšu, teti Anici in stricu Feliksu Kranjc ter Minki Ple-melj. Iskrena hvala kolektivu Instrumenti Otoče, tov. Trelcu za poslovilni govor, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem vokalnega kvinteta bratov Zupan za petje žalo-
stink.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Gustl in hči Olga z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage in skrbne mame, stare mame, prababice, sestre in tete
FRANČIŠKE PANGERC
Marotove mame iz Bodešč
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za poslovilni obred.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči in težki izgubi naše drage mame, stare mame in tete
ROZALIJE THALER
roj. ŠINKCVEC
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in sodelavcem Kibernetike, tozd TSD in vsem, ki so mi izrekli sožalje, podarili cvetje in mi stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gospodu župniku Bahorju za lepo opravljen obred, pevcem ter družinama Japelj in Zupan.
Hčerka Zinka z družino
Kranj, 17. februarja 1986
V SPOMIN
Tiho, kakor si živel, brez slovesa si odšel, v grobu že dve leti spiš, a med nami še živiš.
1. marca 1986 mineva dve leti od boleče, prerane izgube našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica
TONETA ZLATETA
Vsem, ki obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, najlepša hvala.
VSI NJEGOVI
ZADNJE NOVICE, ANKETA
Zaključnega računa niso sprejeli
Inšpektorji v izgubi
Kranj, 26. februarja — Gorenjski inšpektorji na današnjem zboru delavcev niso sprejeli zaključnega računa za lansko leto, ki je prikazal 7,2 milijona dinarjev izgube. Sodijo, da jč bila dejansko še večja in da denarne težave že resno ogrožajo njihovo delo. Dokončno pa jih je razburila proračunska kontrola, ki jim suho birokratsko očita celo zdravniške preglede in zavarovanje.
Samo po sebi se najprej zastavi vprašanje, kako so inšpektorji sploh lahko v izgubi, saj so to vendar upravni delavci. Razložimo si jo lahko z ljudsko modrostjo, ki pravi, da je slaba tista država, ki slabo plačuje svoje uslužbence. Državo v našem primeru predstavljajo izvršni sveti gorenjskih občin, ki režejo kruh Upravi inšpekcijskih služb Gorenjske. Če so se torej znašli v izgubi, nikakor ne pomeni, da so inšpektorji slabo gospodarili, temveč, da so imeli za svoje delo premalo denarja.
O tem govori vrsta dejstev, ki kažejo, da denarne težave že resno ogrožajo delo gorenjskih inšpektorjev oziroma da je njihovo delo razvrednoteno, kakor pravijo sami. Začnemo lahko pri osebnih dohodkih, ki so slabi, saj inšpektor z visoko izobrazbo trenutno zasluži 82
tisočakov, z višjo 77 tisočakov in s srednjo 55 tisočakov. Njihovo delo je predvsem terensko, vendar pa so pri tem omejeni. Določeno imajo namreč, da inšpektor lahko na mesec prevozi 296 kilometrov, kar je smešno malo, saj mora po vsej Gorenjski. Kilometrino obračunavajo še vedno pa 27- dinarjev, dnevnic tako rekoč ne, regres za topli obrok pa jim zadošča le za žemljo in jogurt na dan.
Najbolj bode v oči omejitev pri kilometrih in razumljivi postanejo očitki, da so inšpektorji premalo na terenu. Tudi s službenimi avtomobili so slabo opremljeni, imajo pet starih, razmajanih fičkov in kar posmehljivo in zviška jih gledajo »stranke«, ki bahavo stoje ob mercedesu.
Dokončno pa je inšpektorje razburila proračunska kontrola, ki jih
je obiskala 28. januarja letos in suho birokratsko oporekala izplačani regres, zavarovanje in opravljene zdravniške preglede (ki so jih imeli po sedmih letih), kakor tudi nakup katrce namesto fička, ki ga ni bilo moč vplačati. Kot razlog je navedla, da za vse to sredstva niso bila zagotovljena.
Sredstva niso bila zagotovljena, spet smo torej pri občinskih izvršnih svetih, ki zagotavljajo sredstva, potrjujejo programe dela in imenujejo inšpektorje. Razloge denarnih težav, ki se vlečejo že dalj časa, in izgubo bi pravzaprav morali prikazati že ob lanskem zaključnem računu, torej tičijo v premajhnem kosu kruha, ki jim ga odrežejo. Tako govori tudi podatek, da so lani inšpektorjem osebne dohodke povečali za 76,1 odstotka, porast v drugih upravnih organih gorenjskih občin pa je uradno znašal 80,8 odstotka. Inšpektorji niso pozabili povedati, da so bili nekdaj zaradi posebnosti njihovega dela za 15 odstotkov bolje plačani kot drugi upravni delavci.
Na zboru delavcev je bilo slišati, da denarne težave koreninijo v (novi) organiziranosti inšpekcijskih služb na gorenjski ravni, saj se morajo dogovarjati s petimi občinskimi izvršnimi sveti. Težje kot prej je uskladiti želje in zahteve, še težje pa napolniti vrečo z denarjem.
M. Volčjak
Konference niso zbiralnik problemov
Jesenice, 26. februarja —- Na programskovolilni konferenci ZKS Jesenice so obsodili neustrezne volilne postopke in terjali odgovornost. Mladi bi z vzori morali pokazati, da se vendarle da marsikaj spremeniti.
Na programskovolilni konferenci ZKS Jesenice so delegati razpravljali o lanskem delu občinske organizacije ZK in sprejeli smernice za nadaljnje delo. Na seji so za predsednika občinskega komiteja ZKS Jesenice izvolili Danteja Jasniča, za sekretarja predsedstva občinskega komiteja Igorja Mežka in za izvršnega sekretarja Vero Pintar.
Razprava je bila izredno živahna, delegati iz osnovnih organizacij ZK so govorili o številnih perečih vprašanjih. Mirko Rabič se je spraševal, če je res visoka članarina vzrok, da vse' več delavcev izstopa iz članstva zveze komunistov, obenem pa predlagal, da bi morali osnovne organizacije na terenu okrepiti s člani, ki so vključeni v organizacijah ZK v de-
lovnih kolektivih. Stanka Trifoni je terjala moralnopolitično odgovornost vseh tistih, ki so povzročili, da je bilo toliko nepravilnosti v predvolilnih postopkih v občini, enako je zahteval tudi Dante Jasnič, naj komite analizira volitve in predvolilne postopke.
Srečo Mlinaric je dejal, da bi morali zavzeteje uresničevati kadrovsko politiko, kjer je krepitev gospodarstva tudi krepitev kadrovske politike; na vodilna mesta pa bi morali priti ljudje, ki so pokazali, da znajo uspešno delati. Zdenka Erjavšek iz Vzgojnoizobraževalnega zavoda je opozorila na zaostajanje družbenih dejavnosti in na nesprejemljivo krčenje šolskih programov, Magda Cundrič iz Centra srednjega usmer-
jenega izobraževanja pa na težke prostorske razmere v šolstvu in na nezanimanje delovnih organizacij — razen Železarne — za štipendiranje dijakov in študentov. Med mladimi je čutiti odpor, nemoč, ki se kaže v vedno bolj pogostih izjavah, da se »nič več ne splača«.
Stane Torkar je govoril o slabih pokojninah, Zdenka Pulec o nizkih prispevnih stopnjah v zdravstvu. Član predsedstva CK ZKS Tomaž Ertl je strnil razpravo v ugotovitvah, da bo treba resnično več odgovornosti in dela, brez majhnih popuščanj, da konference niso le zbiralnik problemov in pogovorov, temveč morajo biti dogovor o resnem delu. Prevečkrat se dogaja, je dejal Tomaž Ertl, da na sejah le govorimo in sploh ne poslušamo sogovornikov, raziđemo se brez delovnih obveznosti. Ko bi delali drugače, bi tudi mladi uvideli, da se marsikaj vendarle da spremeniti.
D. Sedej
Čaka jeseniško Zarjo družbeno varstvo?
Zarja si želi v lepše zarje
Jesenice, 21. februarja — Produktivnost jeseniške trgovine Zarja je na tleh — Huda konkurenca jim ne pusti dihati — Velike zaloge in nerentabilne trgovine
Delavci 107-članskega kolektiva temeljne organizacije Zarja so terjali, da se jim morajo osebni dohodki povečati za 20 odstotkov, čeprav jim lanski poslovni rezultati tega ne dovoljujejo. Njihove neupravičene zahteve je potrdil še delavski svet, zato je družbeni pravobranilec (tudi zaradi nekaterih drugih kršitev) zagrozil z ukrepom družbenega varstva.
V Zarji je bil povprečni decembrski zaslužek 70 tisoč dinarjev, celo večji kot v sestrskih organizacijah, Delikatesi in Rožci. Če bi delavcem ugodili, bi si nakopali za 4 milijone dinarjev izgube, čakala bi jih sanacija ali še hujše životarjenje.
Delavci v 19 poslovnih enotah Zarje opozarjajo na nepravilnosti v lastni organizaciji in na težak položaj trgovine.
Osemdeset let stara in arhitekturno zanimiva zgradba na Gorenjski cesti 18 v Radovljici nosi nadvse zveneče ime — ČEBELICA, a sodeč po zunanjosti (razbita okna, odpadajoč omet. . .) bi ji bilo bolj po meri ime — TROT.
I
Majhni so, razdrobljeni po tekstilnih trgovinicah tja do Kranjske gore. Številne konkurenčno sposobnejše industrijske prodajalne (Varteks, Almira, Beko, Standard) jim odvzemajo kupce. Krajevne skupnosti po dolini so v boljših časih na vrat na nos terjale tekstilno ponudbo v domačem kraju, te male trgovine pa z dvema ali tremi zaposlenimi ne morejo biti rentabilne. Samo v Kranjski gori bo imela Zarjina prodajalna 10 milijonov izgube, krajevna skupnost pa ji ne dovoli, da bi prodajala turistično blago.
V Zarji so prepričani, da bi bilo bolje, ko bi po vzoru Tolmincev te vaške pulte oddali zasebnikom. Nasploh je v Zarji preveč zaposlenih, produktivnost je na tleh, zdaj imajo za 32 starih milijard zalog, lani so plačali 8 starih milijard obresti. Za povrh je pohištvena konkurenčnost na Jesenicah zadovoljiva, deloma bi se rešili le z ugodnimi potrošniškimi krediti. Lansko jesen jim je zadal dodatni udarec še Šipad, ki je po Jesenicah na veliko prodajal pohištvo — brez vsakega pologa in z majhnimi obrestmi, tako rekoč na zaupanje. Ker je iz sosednje republike, so naši inšpektorji lahko le nemočno opazovali kamione, ki so krožili med stolpnicami. Inšpektorji pa so si dali duška ob sindikalnih prodajah bele tehnike, saj so bili naši trgovci zaradi teh prodaj kaznovani.
V Zarji so torej spoznali, da so premajhni, razdrobljeni in neuspešni s svojo različno dejavnostjo. Zato si želijo združitve z močnejšimi in prodor-nejšimi, ker so se dovolj izčrpali v stalnem iskanju notranjih rezerv. Temeljna organizacija Zarja potrebuje nove, drugačne in učinkovitejše razvojne pobude, kajti tako dolgo životarjenje res ne vodi nikamor več.
D. Sedej
Več ljudi potuje z vlaki
Jesenice, februarja — Vsesplošna draginja nas sili, da se vedno raje odločamo za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, avtobusi in vlaki. Avtobusi so polni, večkrat zamujajo, zelo neprijetno se je v.avtobusni gneči voziti kilometre in kilometre daleč.
Zdi se, da smo na prevoze z vlaki pozabili; avtobusne postaje sb nam bližje in bolj dostopne. A vendar železničarji pravijo, da se vedno več ljudi vozi z vlakom, saj je znatno cenejši, vožnja pa udobna.
Na jeseniški železniški postaji je velika gneča v zgodnjih jutranjih urah, ob 14. uri in zvečer, saj se zaposleni v jeseniških delovnih organizacijah vozijo z vlaki. V zadnjem času se celo pritožujejo, da bi morali odpreti več potniških blagajn, saj so pred eno samo dolge vrste. Kaj pravijo zaposleni?
Bojana Kraš-nar, blagajni-čarka: »Na jeseniški železniški postaji je kar dosti dela, še posebej v zgodnjih jutranjih urah. Potem je velika gneča ob koncu tedna, ko zaposleni iz drugih republik potujejo domov. Precej narašča potniški promet na progi Jesenice—Ljubljana, kar ni čudno, saj stane povratna vozovnica 260 dinarjev, to je v primerjavi z avtobusom vsaj še enkrat ceneje. Mislim, da železnica nudi kar
preveč popustov, zato je v pripravi predlog, da bi povratne vozovnice veljale le od ponedeljka do četrtka.«
Anton Smu-kavec, operativni pomočnik šefa postaje: »V zadnjem času je potniški promet precej narasel, pozna se, da je vožnja z vlakom cenejša-kot z avtobusom. Poleg tega pa je še precej udobnejša. Potniki so zadovoljni. Mislim pa, da smo železničarji vedno dajali kar precej popusta. V avtobusnem- prometu ga nikoli ni bilo, zato se mi zdi umestno, da bi na železnici vsaj nekaj popustov ukinili.«
Drago Vladu-šič, vlakovni
odpravnik: »Na jeseniški
železniški postaji je vedno bolj živahno, vse več ljudi potuje z vlaki. Vsak dan pride na postajo in odpelje z nje do šestnajst potniških vlakov s smeri Ljubljana—Jesenice. Večjih zamud ni, deloma jih imajo le mednarodni potniški vlaki. Največ ljudi potuje ob koncu tedna, ko so, s povratnimi vozovnicami namenjeni na dopust v druge republike.«
D. Sedej
r
Prijave za vpis v prvi letnik srednjih šol do 25. marca
En mesec za odločitev
Kranj, 26. februarja — V prvih letnikih gorenjskih srednjih šol bo v naslednjem šolskem letu prostora za 2820 učencev, ki bodo junija končali osnovno šolo, ter za 870 odraslih, ki se bodo izobraževali ob delu ali iz dela.
Nova gorenjska mreža srednjih šol v primerjavi z letošnjo ne prinaša bistvenih sprememb. Prostorsko je dovolj elastična in bo lahko sprejela vse, ki se bodo žele'i izobraževati v srednjih, skrajšanih ali nadaljevalnih programih. Osnovno šolo bo namreč letos sklenilo 2370 gorenjskih šolarjev v osmem razredu in predvidoma 140 v nižjem razredu, računati pa je treba še na nekaj ponavljalcev prvega letnika.
Seveda se spet poraja večno vprašanje, koliko bodo zapolnjeni posamezni programi. Glede na namere učencev posebno prevelikega navala ne pričakujejo nikjer. Verjetno bo še največ gneče za program na-ravoslovno-matematične tehnologije v Kranju. Najmanj navdušenja pa so osnovnošolci spet pokazali za tradicionalno deficitarne programe v gradbeništvu, gumarstvu in tekstilni mehaniki. .
V petek, 7. marca, ob 9. in 17. uri ter v soboto, 8. marca, ob 9. uri bodo vse srednje šole pripravile informativne dneve za učence, ki se nameravajo vpisati v prve letnike. Kandidate za izobraževanje ob delu oziroma iz dela bodo šole posebej informirale 8. marca ob 9. uri.
Prijave za vpis v prvi letnik bodo šole sprejemale do 25. marca. Do 25. aprila bodo učenci, ki se bodo želeli preusmeriti, lahko prenesli prijavo v drugo šolo. Po tem roku bodo lahko prenesli prijave le v tiste šole, ki ne bodo imele polnih oddelkov.
Štipendije bodo za vso Slovenijo objavljene konec marca, medtem ko je Skupnost za zaposlovanje v Kranju razpis za Gorenjsko že pripravila. Te dni ga bodo prejele vse osnovne in srednje šole. Še pred 25. marcem bo Skupnost obvestila osnovnošolce tudi o razmerjih med njihovimi namerami, mrežo šol in štipendijami.
Če česarkoli v zvezi z nadaljnjim rednim ali izrednim šolanjem ne
veste, lahko vprašate tudi naše uredništvo. Odgovore bomo objavili v
rubriki Iz šolskih klopi. TT T .
J Jelovcan
Dražje ogrevanje v Kranju
Kranj,    27. februarja    — S
1. marcem (na položnicah 15. marca) se bo podražilo ogrevanje, na Planini za 45' odstotkov, pri Vodovodnem stolpu in na JLA 6 (nebotičnik) za 77 odstotkov, v Cerkljah za 31 odstotkov in na Golniku za 11 odstotkov. V ostalih kurilnicah pa bodo ostale stare cene, saj so lani plačali zaloge, kurijo pa s kurilnim oljem, ki se ni tako podražilo. Krepko je namreč poskočila cena mazuta, 1. julija lani J3 kilogram mazuta veljal 54,42 dinarjev, januarja in februarja letos pa že 111,38 dinarjev. Na Planini bo seveda treba več plačati tudi za toplo vodo, ki bo dražja za 75 odstotkov. y^
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mili oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka pp pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din.
VAMVte
M v«—4 v
V POMOČ