Letnik XX.
Celovec, petek, 11. junij 1965
Štev. 24 (1202)
Deželni glavar Sima:
Manjšinska
vprašanja
je treba reševati v demokratičnem duhu
Koroški deželni glavar Hans S i -m a je te dni objavil v koroškem socialističnem glasilu »Die Neue Zeit« daljši članek, v katerem zavzema stališče k vprašanju tako imenovanega federalizma v Avstriji. V tej zvezi omenja tudi manjšinsko vprašanje in ugotavlja:
Koroška je v letih od 1945 do 1955 (v tisti dobi so bila manjšinska vprašanja več ali manj prepuščena posameznim zveznim deželam in so v pristojnost države oz. zvezne vlade prešla šele s podpisom državne pogodbe — op. ured.) v obravnavanju jezikovne manjšine izpolnjevala za celo državo važno nalogo. To je bil resničen federalistični prispevek k državni politiki, prispevek, ki so ga v deželi sami zastopniki najmočnejše stranke v zvezni vladi ostro kritizirali in ga v predvolilnih bojih uporabljali kot važen argument proti naprednim silam. Toda smotrna politika deželne vlade je privedla do tega, da jezikovna manjšina na Koroškem danes ni več političen, socialen in kulturen problem. Še neizpolnjene želje manjšine so znane in treba si je prizadevati, da bodo tudi ta vprašanja rešena v istem demokratičnem duhu kot doslej. Pri tem velja tako za večino kot za manjšino, da skupno prispevata h krepitvi notranjega miru, da se s tem doseže dobro sožitje vseh Korošcev. Za oba dela velja načelo medsebojnega Spoštovanja in tolerance. Bilo bi obžalovanja vredno, če bi prodrlo mnenje konservativnih krogov, ki v zadnjih mesecih vedno bolj stopa v ospredje: biti federalističen samo toliko, kolikor t0 odgovarja strankarsko-poli-tičnemu konceptu, ali imeti razumevanje za želje manjšine samo v tolikšni meri, kot to zahtevajo morebitne volitve. Oboje bi bilo treba izvzeti iz strankarsko-političnega prerekanja in načelno postaviti na nadrejeno platformo državnih ali deželnih interesov.
»Zelja po miru nas povezuje z vsemi narodi"
Novi zvezni prezident Franz Jonas je prevzel svoje dolžnosti
V okviru posebne slavnosti je novi zvezni prezident Franz Jonas zadnjo sredo prevzel svoje dolžnosti ter na skupnem zasedanju parlamenta in zveznega sveta prisegel, da bo vestno čuval ustavo in zakone in skrbel, da bosta svoboda in pravičnost ostali temelja avstrijske republike, kot katere državni poglavar hoče biti zvezni prezident vseh Avstrijcev brez razlike. To je poudaril v svojem govoru tudi predsednik parlamenta dr. Maleta, ki je dejal, da je zvezni prezident reprezentant vseh državljanov, ki so zato brez razlike dolžni, da ga kot takega spoštujejo.
Po zaprisegi je imel novi zvezni prezident nastopni govor, v katerem je uvodoma naglasil potrebo po sodelovanju vseh demokratov in republikancev na podlagi medsebojnega zaupanja in odgovornosti. „Žal še vedno živimo v raztrganem svetu, ki je poln resnih nevarnosti; še vedno leži na velikih silah, da v tem nevarnem položaju ohranijo svetovni mir. Naj bi se v tem slavnostnem trenutku slišal tu-
di svarilni glas Avstrije, da bi narodom sveta ohranili mir in jih obvarovali pred strahotami katastrofe, dokler je še čas. Skupno se prizadevamo za krepitev sil miru, kajti naša želja po miru nas povezuje z vsemi ljudmi, z vsemi narodi sveta. Ker odklanjamo vojno, hočemo za ohranitev miru napraviti vse, kar je v naših močeh."
Nadalje je zvezni prezident govoril o avstrijski nevtralnosti, ki
predstavlja trdno podlago za položaj Avstrije v svetu. Nevtralnost in s tem varnost Avstrije pa bi bili ogroženi, če ne bi bila izpolnjena dva osnovna pogoja: notranjepolitična stabilnost mora biti ohranjena in jasno mora priti do izraza pripravljenost ljudstva, da čuva nevtralnost svoje dežele. „Ravno ta nevtralnost namreč podpira in krepi naša prizadevanja, da z vsemi državami vzdržujemo čim boljše odnose in razvijamo miroljubno izmenjavo gospodarskih in kulturnih dobrin. Zelo nas bo veselilo, če bomo z vsemi sosednimi deželami vzdržali tako dobre odnose, kot si jih dobri sosedje le morejo želeti."
Slavnosti v parlamentu je sledila vojaška parada, s katero se je avstrijska vojska poklonila svojemu vrhovnemu poveljniku. Nato pa je predal posle novemu zveznemu prezidentu kancler dr. Klaus, ki mu je ob tej priložnosti izročil tudi in-signije Velike zvezde častnega reda zaslug za republiko Avstrijo, odlikovanje, ki ga po zakonu dobi le državni poglavar.
V Zahodni Nemčiji:
Protijugoslovanska gonja
rodi krvave sadove
Medtem ko je bil SFR Jugoslavije Tito
predsednik po svojem
V Ljubljani se je v torek začel štirinajstdnevni seminar o pravicah človeka v večnacionalnih skupnostih, ki ga prireja OZN v sodelovanju z jugoslovansko vlado. Poleg Jugoslavije sodelujejo na seminarju vladne delegacije iz Amerike, Argentine, Avstrije, Cejlona, Češkoslovaške, Čila, Gane, Indije, Italije, Izraela, Jamajke, Japonske, Kanade, Madagaskarja, Malija, Norveške, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Venezuele, medtem ko zastopata Grčijo •n Turčijo vladna opazovalca, kakor so svoje opazovalce poslale tudi nekatere mednarodne in regionalne organizacije.
Seminar je začel osebni zastopnik generalnega sekretarja OZN U Tanta ravnatelj oddelka za človečanske pravice pri Združenih narodih John Hum-Phrey, kateri je že na predhodni tiskovni konferenci poudaril pomen tega zasedanja, ki je sploh prvi seminar OZN, na katerem bodo obravnavali nacionalna vprašanja in vprašanja nacionalnih manjšin. V imenu zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije m izvršnega sveta SR Slovenije je zbrane delegate Pozdravil podpredsednik izvršnega sveta SRS Beno Zupančič, ki je dejal, da nudi praksa Jugoslavije kot dežele z več narodi in več manjšinami dovolj življenjskega gradiva za obravnavanje problemov, ki so na dnevnem redu seminarja. Poudaril je, da dej-*tvo, da živi v državi skupaj več narodov in manj-*'n> ni samo vir posebnih problemov, ampak tudi element družbenega napredka, kulturnega bogastva m bratstva med ljudmi, element, ki je nadvse pomemben za dobro sosedstvo na mejah dežele. Ob koncu je izrazil željo, da bi delo seminarja čimbolj UsPelo, da bi izmenjali dragocene izkušnje, da bi *a izmenjava utrdila preizkušene ideje in rodila no-
Nova pobuda nevezanih držav
za pospešitev razorožitvenih pogajanj
Na zasedanju razorožitvene komi- ti v svetovnih oikvirih, svetovna sije OZN je skupina nevezanih dr- konferenca pa bi dala široko podpo-žav dala novo pobudo, da bi v tem ro sedanjim prizadevanjem z name-za vse človeštvo tako važnem vpra- nom, da se pospeši splošna in popol-šanju prišlo čim prej do kakega na- na razorožitev pod učinkovitim predka. IzvenblokovSke države so nadzorstvom, kar bi pripomoglo k veliki pomen tega vprašanja pouda- ublažitvi mednarodne napetosti, rile že na svojem zadnjem sestanku Nevezane države so poleg tega v Kairu, kjer so se zavzele za sklica- mnenja, da bi taka pobuda OZN nje svetovne raizorožitvene fconferen- ravno v času, ko le-ta preživlja res-ce ob sodelovanju vseh držav sveta, no krizo, hkrati tudi prispevala k Tako konferenco so predlagale tu- ugledu svetovne organizacije in bi di v resoluciji, ki so jo zdaj predlo- ponovno potrdila, da je OZN nena- uspešnerrt obisku na Češkoslova-žile razorožitvem komisiji OZN. domesdjiv instrument miru in med- škem z V$Q prisrčnosJjo pozdrav_ Osnutek resolucije je obrazložil stal- narodnega sodelovanja, kar ibi pozi-	1 k,
ni jugoslovanski predstavnik v OZN tivno Vplivalo na razvoj mednarod- !'en °° Pr'™duklv V5.hodn°
Danilo Lekič, kateri je poudaril, da nih odnosov in miroljubno reševanje le v Vhodni Nemčiji prišlo do do-so zlasti na področju razorožitve najbolj perečih mednarodnih proble- godka, ki je znova z vso resnostjo nujno potrebna izredna prizadeva- mov.	opozoril na razmere v tej državi,
nja in akcije ob enakopravnem so- Druga skupina držav pa se je v Dva „neznanca" sta napravila delovanju vseh držav sveta. V reso- razorožitveni komisiji OZN zavzela atentat na jugoslovanskega konzula Andrijo Klariča, ko je bil le-ta po službenih opravkih v Meersbur-gu: štirikrat sta streljala nanj, pri čemer mu je ena krogla šla skozi pljuča in ga težko ranila.
V slabih treh letih je to že drugi atentat na uradnega predstavnika Jugoslavije v Zahodni Nemčiji, v državi, v kateri je protijugoslovanska gonja posebno ostra, saj jo podpirajo tudi visoki uradni funkcionarji.
Dogodek je izzval silno ogorčenje ne le v Jugoslaviji, marveč v vsej mednarodni javnosti.
luciji je rečeno, da je ob dejstvu, da iza obnovitev deila ženevskega razje vprašanje razorožitve eden izmed orožitvenega odbora ter za dopolni-temeljnih problemov sodobnega sve- tev moskovskega sporazuma o delni ta, rešitev tega vprašanja treba iška- prepovedi jedrskih posfkusov.
Vprašanja narodnostnih manjšin
na seminarju OZN o večnacionalnih skupnostih
ve pobude, ki bi omogočile narediti korak naprej v uresničevanju enakopravnosti med ljudmi in narodi, spoštovanju pravice slehernega izmed njih, da sam ureja svoje zadeve v skladu s svojimi potrebami, tradicijami in možnostmi.
Za predsednika seminarja je bil izvoljen jugoslovanski predstavnik dr. Anton Vratuša, ki je na prošnjo OZN pripravil tudi enega izmed treh glavnih referatov o pravicah človeka v večnarodnostni skupnosti. V svojem poročilu je dr. Vratuša obširno zavzel stališče tudi do vprašanja narodnostnih manjšin in pri tem kot zelo poučne navedel izkušnje na današnji italijansko-jugoslovanski meji, kjer zlasti maloobmejni promet uspešno prispeva k razvijanju dobrega sosedstva med dvema narodoma. „Ni dvoma, da takšni ali podobni demokratični svobodni odnosi, še posebno tam, kjer obstajajo narodnostne manjšine, široko prispevajo ne samo k reševanju problemov narodnostnih manjšin, temveč prav tako k splošnemu napredku sodelovanja med deželami in narodi."
Tekom seminarja se bodo udeleženci podrobno seznanili z dosežki in problemi manjšinske politike v Jugoslaviji. V ta namen bodo jutri obiskali posamezne kraje v Istri, da spoznajo izkušnje pri uvajanju dvojezičnosti na narodnostno mešanih področjih. Z jugoslovansko prakso pri uresničevanju širokogrudne manjšinske politike pa seznanja tudi posebna razstava, ki sta jo pripravila Inštitut za narodnostna vprašanja ter Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki obsega učne knjige in publikacije v manjšinskih jezikih ter dokumentarno gradivo iz življenja in dela manjšin.
Strašna nesreča
v bosanskem premogovniku Kakanj
Zadnji (ponedeljek je prišlo v bosanskem premogovniku Kakanj do strašne nesreče, pri kateri je po zadnjih vesteh ■zgubilo življenje 128 rudarjev. V jašku »Orasi«, dobrih 100 metrov pod površino zemlje, se je vnel metan in eksplozija se je bliskovito razširila več sto metrov po rovih ter povzročila strahovit udarec, ki je porušil vse naprave in zasul veliko število rudarjev; največ človeških žrtev pa je zahtevala ogromna količina strupenih plinov, ki so se razvili ob eksploziji. Reševalne ekipe so takoj začele iskati zasute rudarje, vendar so našle le še mrtve tovariše.
Vest o nesreči je globoko odjeknila po vsem svetu, v Jugoslaviji pa je bila proglašena narodna žalost.
Srečanje mladine
treh sosednih dežel
Jutri in v nedeljo bo v Rovinju na zahodni obali Istre tradicionalno srečanje mladine iz treh sosednih dežel — Jugoslavije, Italije in Avstrije. V zadnjih letih je imela mladina teh držav že tri taka srečanja, najprej v Sloveniji, nato na Koroškem in lani na Tržaškem. Letošnje srečanje v Rovinju sta pripravili mladinski zvezi Slovenije in Hrvatske, ki sta k sodelovanju povabili slovenske in italijanske mladinske organizacije avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine ter slovensko in nemško govorečo mladino iz Koroške.
Kakor v prejšnjih letih, se bo mladina treh sosednih dežel tudi tokrat srečala pod geslom „Za mir in prijateljstvo". Glavni namen teh prireditev je gotovo v tem, da se mladi ljudje med seboj spoznajo in navežejo prijateljske stike preko državnih meja. Hkrati pa bodo imeli priložnost, da pokažejo svoje kulturne in športne dosežke, kajti prireditev obsega tudi obširen kulturni program, pri katerem bodo sodelovali pevci, glasbeniki in plesalci vseh treh dežel, ter razne športne nastope in tekmovanja.
Novi uspehi pri osvajanju vesolja
Ob koncu minulega ledna so prizadevanja za osvajanje vesolja rodila nov uspeh: dva ameriška astronavta — James McDivitt in Ed-ward White — sta z vesoljsko ladjo ..Gemini 4" v 98 urah 62-krat poletela okoli Zemlje in po 7,5 milijona km dolgem poletu spet srečno pristala; eden od astronavtov pa je med poletom zapustil vesoljsko ladjo in se 20 minut zadržal v vesolju.
Novi podvig Amerike pri osvajanju vesolja je bil deležen splošnega priznanja po vsem svetu in med prvimi, ki so ob tej priložnosti čestitali ameriškemu predsedniku Johnsonu, je bil predsednik prezi-dfja vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Mikojan. Ves svetovni tisk, radio in televizija so objavili obširna poročila ter do zadnjih podrobnosti opisali polet obeh ameriških astronavtov. Nekateri listi so bili tako navdušeni, da so celo pozabili omeniti, da je podoben uspeh že prej dosegla tudi Sovjetska zveza. Nasprotno pa je ugledni ameriški list „New York Times" posebej naglasil dejstvo, da je bil prvi astronavt, ki je stopil Iz vesoljske ladje, sovjetski oficir Leonov. V tej zvezi je omenjeni list izrazil obžalovanje nad tem, da se poskusi ponavljajo »zaradi tekmovanja pri osvajanju vesolja" ter poudaril upanje, da bo morda le prišlo do skupnih prizadevanj in sodelovanja vseh držav — do »sodelovanja, ki bo koristilo vsemu človeštvu". —
Dan po srečnem pristanku ameriških astronavtov pa so v Sovjetski zvezi izstrelili proti Luni novo sondo z imenom »Lunik 6".
V BEOGRADU:
Po razdelitvenem načrtu za leto 1965:
»Okrogla miza“ Vzhod-Zahod
Gospodarska vprašanja v ospredju zanimanja
Minuli teden je bila v Beogradu deseta mednarodna konferenca »okrogle mize« Vzhod-Zahod. Udeležili so se je ugledni politiki, kulturni delavci in gospodarstveniki 19 evropskih držav in Kanade. Te vrste konference so bile doslej že v Bruslju, Londonu, Varšavi, Rimu, Moskvi, Ženevi in Firencah. Prvi dan zasedanja je bil posvečen političnim vprašanjem, drugi dan pa obravnavanju evropskih gospodarskih vprašanj.
Konference so se poleg predstavnikov Jugoslavije kot gostiteljice udeležili predstavniki Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Demokratične republike Nemčije, Finske, Francije, Grčije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemške zvezne republike, Norveške, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Švedske in Velike Britanije. Sestav držav udeleženk konference kaže, da so ji razen Nizozemske in Lux(Smburga prisostvovale vse članice EGS, razen Švice in Portugalske vse članice EFTA in takorekoč vse članice SEV. To in dejstvo, da se je tokrat konferenca prvič v svoji zgodovini bavila z gospodarskimi vprašanji med evropskim Vzhodom in Zahodom, ji daje kot ustanovi za zboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom poseben pečat.
Ta pečat je toliko bolj očiten, ker se je konferenca tokrat spoprijela s problemi, ki so jih v evropski trgovini in gospodarskem sodelovanju sprožili trije evropski bloki EGS, EFTA in SEV in ki jih le-ti enako občutijo kot njihove članice in države, ki niso neposredno vključene v njih. Konferenca se je gospodarskih vprašanj lotila zaradi tega, da bi — kakor je uvodoma dejal njen generalni sekretar Hjalmar Maer — v okviru »okrogle mize« poskusila najti pot za ureditev in razvijanje gospodarskih odnosov med deželami Vzhoda •in Zahoda.
To vprašanje je bilo tudi edina točka njenega dnevnega reda. Do kakšnih rezultatov je pri tem poizkusu prišla in kakšna stališča so se med udeleženci konference izoblikovala, je zaenkrat odprto vprašanje, ker je konferenca delala za zaprtimi vrati in je bila za javnost odprta le njena otvoritev, ki je obsegala pozdravni nagovor podpredsednika Zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije in predsednika jugoslovanske zvezne gospodarske zbornice Jakova Blaževiča. Le-ta je v svojem nagovoru naglasil pomen prve gospodarske konference »okrogle mize« Vzhod-Zahod v času, ko svet zlasti v okviru OZN posveča posebno pozornost problemom mednarodne trgovine in
E a razstavo v Bukarešti:
Avstrijska industrijska razstava v Leningrada
V sredo minulega tedna je predsednik avstrijske zvezne gospodarske zbornice ing. Sallinger v Leningradu odprl avstrijsko industrijsko razstavo. Otvoritve razstave se je udeležila tudi močna delegacija avstrijske industrije, s strani Sovjetske zveze pa je otvoritvi prisostvoval namestnik ministra za zunanjo trgovino Komarov. Za razstavo industrije v Bukarešti začetkom maja tega leta je razstava v Leningradu že druga letošnja avstrijska industrijska razstava v državah Vzhodne Evrope.
Avstrijska industrijska razstava v Leningradu zavzema 3100 m2 prostora, razstavljeni pa so eksponati 67 avstrijskih podjetij s Skupno vrednostjo 44 milijonov šilingov. V središču razstave so stroji in aparati za kemično industrijo, industrijo papirja, elektrotehnično orodje, merilno orodje, stroji za predelavo lesa, kabli in kompresorji. Bogata je na razstavi tudi izbira proizvodov tovarn lakov, jeklarn in izdelovalcev armatur ter zdravniškega orodja. VOST je zastopana z jeklarno po LD-postopku. S tem pa je tudi tendenca razstave jasno začrtana. Avstrijska industrija se hoče s svojimi izdelki na sovjetskem tržišču uveljaviti zlasti na področju gradbene in papirne industrije in na področjih sovjetskega gospodarstva, kjer sama s proizvodnjo še ni v stanju zadostiti povpraševanju.
Ob otvoritvi razstave je ing. Sallinger poudaril, da je Avstrija že leta 1959 priredila v Moskvi podobno razstavo, da pa je razstava v Leningradu docela špecializirana razstava in prva tovrstna razstava v Sovjetski zvezi, ki jo je priredila kakšna zahodnoevropska država. Ing. Sallinger je tudi naglasil, da je od sklenitve državne pogodbe avstrij-sko-sovjetska blagovna menjava od 7 milijonov narasla na 100 milijonov dolarjev v letu 1964. Avstrijski veleposlanik v Moskvi Wodak pa je kot predstavnik avstrijske vlade dejal, da hočeta obe državi gospodarsko in kulturno sodelovanje še naprej poglobiti.
Nad 40 milijonov šilingov pomoči občinam
Deželna vlada daje vsako leto občinam znatne prispevke za izpolnjevanje nalog, ki jih jim postavljata čas in gospodarski razvoj. Te naloge postajajo vedno večje, vsled česar jih zlasti gospodarsko šibke občine s svojimi razpoložljivimi lastnimi sredstvi ne morejo rešiti.
Na svoji seji 25. maja je deželna vlada na predlog deželnega glavarja Sime odobrila letošnji razdelitveni načrt za ta sredstva. Po tem načrtu bodo občine v deželi letos deležne prispevkov v višini 40,7 milijona šilingov, od katerih je 30,4 milijona že naprej vezanih na določene projekte, ki jih imajo v načrtu ali v izvedbi.
Po okrajih gledano bodo največjega prispevka deležne občine celovškega okraja, in sicer 5,66 milijona šilingov. Na drugem mestu stojijo občine okraja Spittal s 5,17 milijona šilingov, po vrsti pa jim sledijo občine okrajev Beljak s 4,75, V/oltsberg s 4,58, Št. Vid s 4,55, Velikovec s 3,12 in Šmohor z 2,58 milijona šilingov.
Pri namenski uporabi teh sredstev stojijo
mednarodnim odnosom sploh, in ko je od teh odnosov čedalje bolj odvisna politična stabilizacija v svetu. Mednarodna trgovina in gospodarsko sodelovanje postajata vse bolj vzmet za miroljubno aktivno koeksistenco in eno najboljših sredstev za njeno uresničenje in krepitev.
Trgovini in ekonomskim odnosom Vzhod-Zahod so potrebne vsestranske spodbude, da bi dosegla raven, ki ustreza trgovini in ekonomskim odnosom med razvitimi področji sveta. Čeprav je zadnja leta naraščala po dokaj visoki stopnji — približno 10 odstotkov — s svojimi 6 milijardami dolarjev v letu 1964 znatno zaostaja za skupno svetovno trgovino v vrednosti 160 milijard dolarjev. Njeno zaostajanje je tembolj očitno, če pomislimo, da je sama vrednost trgovine med deželami EGS in EFTA znašala lani približno 16 milijard dolarjev in da je bila s tem skoraj trikrat večja od trgovine med Vzhodom in Zahodom. Zato je treba vsekakor pozdraviti najnovejša prizadevanja predvsem ekonomske komisije za Evropo in »okrogle mize«, da bi se lotili spoznavanja in odstranjevanja ovir, ki zavirajo njen ustrezen razvoj.
Na Koroškem in v Sloveniji:
Zimska turistična sezona je bila ugodna
Koroška turistična zveza je pred kratkim objavila pregled o razvoju zimskega turizma na Koroškem, ki zajema čas od 1. novembra do 30. aprila. V tem času so letos na Koroškem našteli 485.702 turistični nočitvi, kar je za 15 odstotkov več kot v zimski turistični sezoni 1963-64. Porast nočitev gre predvsem na račun domačega turizma. Na domačine je namreč letos odpadlo 217 tisoč 215 nočitev, medtem ko jih je v lanski zimski turistični sezoni odpadlo le 183.740. Porast znaša torej 18 odstotkov.
Nočitve inozemskih turistov so od 192.708 nočitev pozimi 1963-64 narasle na 210.604 nočitve v minuli zimi. Kakor v poletnem turizmu, so tudi v zimskem inozemskem tujskem prometu letos prevladovali gostje iz Nemčije, na katere je odpadlo skoraj tri četrtine inozemskih nočitev. Več kot 10.000 nočitev je letos pozimi odpadlo le še na turiste iz Nizozemske in iz Italije, na državljane Velike Britanije pa 7753 nočitev.
O izredno ugodnem razvoju zimskega turizma govori tudi četrtletno poročilo jugoslovanske narodne banke. Po tem poročilu se je v prvem četrtletju zadnjih dveh let devizni pritok iz inozemskega turizma zelo povečal. Leta 1963 je znašal 3,5 milijona dolarjev, leta 1964 je narasel na 4,6 milijona, letos pa na 6,25 milijona dolarjev. S tem se je v primerjavi z letom 1963 v letošnjem prvem četrtletju povečal za 81 odstotkov.
na prvem mestu občinske ceste in mostovi. Za njihovo izgradnjo je določenih 11 milijonov šilingov. Blizu 9 milijonov šilingov je določenih za ljudske šole in otroške vrtce, od tega 2,2 milijona za gradnjo novih poslopij ljudskih šol in 800.000 za poslopja otroških vrtcev. Na tretjem mestu so prispevki za gradnjo, izgradnjo in vzdrževanje občinskih upravnih poslopij, za kar je skupno določenih 2,84 milijona šilingov. Nadaljnjih 2,15 milijona šilingov pa je določenih za gradnjo občinskih stanovanjskih poslopij in prosvetnih domov.
Preostali vezani prispevki so namenjeni za razsvetljavo cest skozi naselja (945.000 šilingov), za nakup zemljišč s strani občin (900.000), za gradnjo gasilskih domov in nabavo gasilskih vozil (840.000), za gradnjo javnih kopališč (830.000), za kanalizacijo po občinah (340.000), za gradnjo vzpenjač (300.000), za občinske vodovode (285 tisoč) in za tovorna pota (220.000 šilingov). Manjši zneski so namenjeni še za ureditev stavbenih zemljišč in športnih igrišč, za regulacijo voda, za ustanovitev strojnih postaj in za nakup šolskega pohištva. V te
Uspeh v Budimpešti
Na mednarodnem sejimu v Budimpešti koncem maja je sodelovala tudi Avstrija s Skupinsko razstavo. 1P0 zaključnih poročilih si je to razstavo ogledalo nad 400.000 ljudi, 'trgovski ataše pri avstrijskem veleposlaništvu v Budimpešti pa poroča, da je že tekom razstave oz. sejma bilo med avstrijskimi razstavljalci in madžarskimi poslovnimi 'krogi sklenjenih poslov v vrednosti nad milijon dolarjev.
Največje poslovno zanimanje je vzbudila razstava strojev ter kemične industrije in elektroindustrije. Avstrijskim podjetjem s področja teh industrijskih panog je uspdlo stopiti v poslovne razgovore za dobave blaga v vrednosti 2 milijonov dolarjev, ko se bo v prihodnjem letu pričela madžarska petletka 1966—1970. Avstrijski razstavljalci so bili z uspehom na velesejmu v Budimpešti zelo zadovoljni in računajo, da bo sejem sprožil še nadaljnje možnosti za izvoz avstrijskega blaga na Madžarsko.
namene je v razdelitvenem načrtu skupno določenih 2,85 milijona šilingov.
Poleg tega obsega razdelitveni načrt še sredstva za kritje primanjkljaja v rednih proračunih občin, nadalje za pospeševanje investicij v kulturi in prosveti ter športa po občinah. Od razpoložljivih nevezanih sredstev odpade v razdelitvenem načrtu 3,3 milijona šilingov na kritje primanjkjajev. Poleg globalnih prispevkov za občini Celovec in Beljak v skupnem znesku 4,5 milijona šilingov je 400.000 šilingov določenih še za pomoč občinam v primeru katastrof, 800.000 šilingov pa bo deželna vlada dodala zveznim sredstvom za občine v gospodarsko zaostalih področjih dežele.
AVSTRIJSKA INDUSTRIJA V LETU 1964:
Vrednost proizvodnje se je vidno povečala
Avstrijska industrija je imela lani ugodno leto. Po podatkih zveznega ministrstva za trgovino in obnovo je vrednost svoje proizvodnje povečala za 8,8 odstotka ali za 10 milijard šilingov na 124 milijard šilingov. Konjunkture, ki je naraščala skozi celo leto In ki narašča tudi še naprej — letos marca je bila proizvodnja za 11 odstotkov višja kot marca 1964 — sta bili najbolj deležni industrija kamnov In industrija kovin. Vrednost njihove proizvodnje je narasla za 16 odstotkov. Po vrsti je s 15 odstotkov porasta sledila elektroindustrija, z 12 odstotki pa industrija olj ter industrije izdelkov iz železa in kovin ter lesa.
Nadpovprečen porast vrednosti proizvodnje so dosegle tudi industrije strojev, železa, papirja in stekla ter livarne. Slabše kot v letu 1963 je vrednost proizvodnje naraščala v tekstilni industriji, v industrijah živil, oblačil in usnja ter v rudarstvu. Najslabše pa je odrezala industrija vozil. Proizvodnja teh industrijskih panog je deloma dosegla raven povpraševanja za njihovimi izdelki, deloma pa imajo opravka z Izredno močno inozemsko konkurenco.
Največje vrednosti so tudi lani ustvarile industrija živil in nasladll, kemična industrija, tekstilna industrija in Industrija strojev, od katerih je vsaka ustvarila vrednost med 11,17 in 16,27 milijarde šilingov. Med 5 in 10 milijard šilingov vrednosti so ustvarile Industrija železa in jekla, elektroindustrija ter industrije kamnov, keramike in papirja.
HOUSTON. — Po uspeSnem poletu dveh ameriških astronavtov okoli Zemlje so ameriSki strokovnjaki po* stali zelo optimistični. Ravnatelj vesoljskega projekta »Apollo” Joseph Shea je izjavil, da obstaja določena motnost, da bodo prvega človeka poslali na Mesec že leta 1968 in ne žele leta 1969, kot je bilo doslej predvideno. Seveda zavisi to od uspeSne izvedbe predvidenega programa, posebno od poskusnih poletov z nosilno raketo »Saturn 1b", ki se bodo začeli leta 1967. Prav tako leta 1967 se bodo začeli poskusni poleti rakete »Saturn 5”, ki )o bodo uporabili za potovanje na Mesec.
CRIKVENICA. — V Crikvenici se je prejinji teden končalo enajsto zosedanje avstrijsko-jugoslavanske komisije za Drovo. Na seji so razpravljali o kompleksnem izkoriščanju Drave tako za potrebe energetike kakor tudi za namakanje, za potrebe industrije in oskrbo naselij.
ALŽIR. — 29. junija se bo v Alžiru začela afriSko-azijska konferenca, katere se bodo udeležili najviSji predstavniki afritkih in azijskih držav. Svojo udeležbo je napovedal tudi generalni sekretar OZN U Tant.
SKOPJE. — Francoski konzul v Makedoniji Rolande Rondale je izročil osnovni Soli »Brača Ribar" iv Skopju kompletno opremljen fizikalni kabinet, ki so ga skopskim otrokom podarili francoski otroci. Iz Francije je prebivalstvo Skopja prejelo doslej pomoč v približni vrednosti 224 milijonov dinorjev.
ATENE. — Zdravstvena služba Grčije ima velike težave zaradi tega, ker zdravniki nočejo iz glavnega mesta v druge kraje dežele. Tako je v Atenah skupno 5500 zdravnikov, tako da pride en zdravnik na približno 320 prebivalcev. V vsej Grčiji pa je samo 6000 zdravnikov in pride v posameznih področjih tudi do 4000 prebivalcev na enega zdravnika. Pristojne oblasti pripravljajo zdaj posebno odredbo, s katero nameravajo omejiti Število zdravnikov v Atenah in s tem izboljšati položaj v drugih predelih države.
STOCKHOLM. — Švedsko gibanje za boj proti atomskemu orožju je organiziralo v Stockholmu večdnevne demonstracije in protestno zborovanje proti vojni v Vietnamu.
PARIZ. — Zahodnoberlinski župan Brandt je prejšnji teden razgovarjal s francoskim predsednikom de Gaullom, nato pa je pred skupSčino Zahodnoevropske zveze precej kritično ocenil de Gaullovo politiko. Dejal je, da imajo Berlinčani zelo malo razumevanja za neenotnost zahodne Evrope. Hkrati se je Brandt izrekel proti atomski oborožitvi Zahodne Nemčije in dejal, da bi bilo treba najti reSHev za vpraSanje zahodnega Berlina.
BERLIN. — V Magdeburgu, enem izmed največjih industrijskih srediSč Vzhodne Nemčije, je bil VII. kongres delavske mladine Nemčije, katerega se je udeležilo več sto mladih delavcev in članov sindikatov iz obeh nemSkih držav. Izmenjali so mnenja o sodobnem položaju v Nemčiji in o sodelovanju mladine z obeh strani meje. Zelo ostro so kritizirali namen zahodnonemSke vlade, da izglasuje zakon o izrednem stanju, s katerim bi vlada dobila posebna pooblastila za primer vojne ali notranjega spopada. Osnutek zakona so mladinci iz obeh nemSkih držav primerjali s podobnimi predpisi nacistične Nemčije ter ga imenovali »atomsko bombo na notranjem področju".
TOKIO. — Kakor znano, je zadnja Generalna skupščina OZN sklenila določene spremembe ustanonve listine Združenih narodov, po katerih bo Varnostni svet Stel 15 namesto dosedanjih 11 članov, ekonomsko-socialni svet pa se bo povečal od 18 na 27 članov. Na podlagi teh sprememb je japonska vlada že sporočila, da bo kmalu zaprosila za članstvo v Varnostnem svetu.
STOCKHOLM. — Eskadra sovjetskega baltiškega ladjevja bo od 28. junija do 1. julija na prijateljskem obisku v stockholmskem pristanišču, od 13. do 16. avgusta pa bodo Švedske vojne ladje obiskale estonsko glavno mesto Riga.
CHICAGO. — Ameriiki predsednik Johnson je na precej nenavaden način naslovil miroljuben poziv na Sovjetsko zvezo. Pri večerji na sedežu demokratske stranke v Chicagu je izjavil, da »Ameriki ni do nobenega spopada s Sovjetsko zvezo, ker narodi obeh držav želijo mir”. Sovjetsko zvezo je pozval, naj si prizadeva za razumevanje, ter se zavzel za ameriško-sovjetsko sodelovanje.
BONN. — Generalni sekretar južnoafriške ljudske organizacije Kuhangua je v odboru OZN za kolonialna vprašanja obtožil Zahodno Nemčijo, da sodeluje pri gradnji raketnih postaj in pri izdelovanju strupenih plinov v Južnoafriški republiki. Povedal je, da skupina zahodnoaemSkih specialistov Izdeluje v bližini Johannesburga strupene pline, kakrine so začeli izdelovati nacisti proti koncu zadnje vojne in ki so baje desetkrat bolj strupeni od vseh dosedanjih uničevalnih plinov.
WASHINGTON. — Skupina najbolj znanih ameriških književnikov je zavrnila povabilo predsednika Johnsona, naj bi se udeležili umetniškega in literarnega večera v Beli hiSi. Ameriški književniki so Izjavili# da se ne strinjajo z omeriSko zunanjo politiko, ki jo ocenjujejo kot agresivno in militaristično. Med H* terati, ki so tako odločno povedali svoje mnenje glede ameriške politike, je več dobitnikov Pulitzerjeve nagrade, nojviijega ameriškega literarnega pri* znanja.
NEW DELHI. — Alžirski predsednik Ben Bela j« sprejel vabilo predsednika indijske vlade Sastrlja in bo verjetno ob koncu leta uradno obisakl Indijo.
RIO DE JANEIRO. — Dolgotrajno deževje v Argentini, Braziliji in Paragvaju je povzročilo katastrofalne poplave, vsled katerih je okoli 100.000 prebivalcev moralo zapustiti domove. Materialna Skoda je zelo velika, medtem ko Število človetkih žrtev Se ni znano. Položaj na poplavljenih področjih je kočljiv, ker manjka hrane, obleke in zdravil.
BONN. — Zahodnonemlki kancler Erhard, ki se ]• zadnjo soboto vrnil z obiska v Ameriki, bo konec tega tedna imel v gosteh francoskega predsednika de Goulla. Ob tej priložnosti mu hoče raztolmačiti# kako vatna je po njegovem mnenju vojaika integracija v Atlantskem paktu, kateri se de Gaulle odločna in dosledno upira. Erhard |e tudi mnenja, da s* mora čim prej najti reSitev za odnose med Francijo in Ameriko.
ZANIMIVA KNJIGA O KOROŠKIH SLOVENCIH:
»Narodna in politična zavest na Koroškem“
Pod zgornjim naslovom je v počastitev dvajsetletnice osvoboditve izšla pri Slovenski matici v Ljubljani obsežna razprava, ki jo je napisal dr. Janko Pleterski, sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja in avtor številnih publikacij o koroških Slovencih. V tej knjigi, ki je njegovo doslej najobširnejše delo, obravnava obdobje med leti 1848 in 1914 ter daje odgovor na dvoje osnovnih vprašanj: Katera so poglavitna dejstva v gospodarski in družbeni strukturi slovenskega dela Koroške, ki so v obdobju od marčne revolucije do začetka prve svetovne vojne vplivala na narodno zavest in politično usmerjenost tamkajšnjega prebivalstva; kako sta se ta zavest in usmerjenost izražali v teku tega obdobjal
Avfor se je svojega dela lotil zelo temeljito. Proučil ni le razne slovenske in nemške publikacije o Koroški, marveč se je poglobil predvsem v periodični tisk omenjene dobe in iz tega obsežnega gradiva izluščil podatke, ki se nanašajo na tisti del Koroške, „ki v njem živi oziroma je v njem ob začetku modernega narodnega gibanja na Koroškem sredi 19. stoletja živelo slovensko prebivalstvo". Pri tem je spoznal, da so bila nekatera vprašanja doslej le nezadostno ali neprimerno obdelana. Zato je moral posamezna področja — to velja zlasti za agrarno strukturo, dejansko gibanje prebivalstva v zvezi z migracijami, socialno in gospodarsko strukturo v zvezi z jezikovno pripadnostjo in podobno — samostojno
Tudi tržaški Slovenci
ne priznajo ljudskega štetja
Kakor pri nas v Avstriji je bilo tudi v Italiji zadnje ljudsko štetje leta 1961. Čeprav živi slovenska narodnostna skupina tako na Tržaškem, kakor tudi na Goriškem in v Benečiji, je bilo ljudsko štetje po tako imenovanem »občevalnem jeziku« izvedeno samo na Tržaškem ozemlju in še to zelo pomanjkljivo ter proti vsem predpisom, tako da so slovenske organizacije že takrat izjavile, da rezultatov ljudskega štetja ne morejo priznati.
Vsekakor je čudno, da so bili rezultati — vsaj kolikor se tiče »občevalnega jezika« za Tržaško ozemlje — objavljeni šele prejšnji teden. »Primorski dnevnik« navaja v tej zvezi: Po skoraj štirih letih smo torej zvedeli, da je samo za 25.582 ali 8,6 odst. vseh oseb Tržaškega ozemlja »občevalni jezik« slovenščina. Nato pa list ugotavlja:
Toda tržaški Slovenci že več kot petdeset let poznamo preštevanje — tako dolgo sicer v Zadnjih 200 letih še nobeno ni trajalo — in smo že v naprej povedali, da njegovih »rezultatov« ne moremo priznati. V tem smislu je že pred tem štetjem enajst političnih in kulturnih organizacij, katerim Slovenci v Trstu pripadamo, podpisalo zadevno izjavo, da »izidu popisa ne bodo priznale nobene veljave«. Zato odločno odklanjajo vsako sklicevanje na tako pridobljene izide popisa in morebitno izkoriščanje v škodo slovenskega prebivalstva Tržaškega ozemlja.
O
Ob teh ugotovitvah se nehote spomnimo tudi dogodkov okoli zadnjega ljudskega štetja Pri nas na Koroškem, ki so silno podobni okol-nostim in »rezultatom« na Tržaškem. Zato se tržaškim Slovencem prav nič ne čudimo, če so mahinacije z ljudskim štetjem prav tako odločno zavrnili kot mi. Tako v enem kot drugem primeru pač velja, da se z igro številk živega ljudstva ne da zbrisati, kajti ne glede na kakršne koli »rezultate« takih štetij tako tržaški kot koroški Slovenci še živimo.
raziskati, da je prišel do ugotovitev, ki jih podaja v svoji razpravi.
Knjiga je sicer razdeljena na devet poglavij, vendar se po bistvu obravnavane snovi deli v dva dela. V enem delu obravnava gospodarsko osnovo in družbene značilnosti posameznih razredov oz. plasti prebivalstva kot nosilcev narodne zavesti in politike, v drugem delu pa ugotavlja in razčlenjuje politične orientacije in narodno zavest prebivalstva. Medtem ko v prvem delu spoznamo predvsem objektivne čini-telje, ki so vplivali na oblikovanje narodne in politične zavesti, prihaja v drugem delu do izraza subjektivno opredeljevanje, ki ga je avtor prikazal zlasti na podlagi izidov političnih volitev, pa tudi na primerih organizacijske dejavnosti. Če je v tej zvezi posebno poglavje posvečeno koroški socialni demokraciji, potem ne le zato, ker je bilo ravno to področje doslej najbolj pomanjkljivo obdelano, marveč predvsem zaradi dejstva, „da sta delavski razred in njegova politična organizacija v zgodovinski perspektivi najpomembnejši in najodgovornejši družbeni faktor za oblikovanje odno-šajev med obema narodnostima na Koroškem".
Podrobno o vsebini knjige v tem kratkem poročilu seveda ne moremo govoriti. Na splošno pa je treba ugotoviti, da bo lahko bistveno prispevala k oblikovanju objektivnega mnenja o koroških Slovencih. To še toliko bolj, ker gre za temeljito znanstveno razpravo, napisano stvarno in nepristransko ter podkrepljeno z neizpodbitnim dokumentarnim gradivom. Kot taka pa predstavlja dragocen prispevek ne le k proučevanju zgodovine slovenskega življa na Koroškem, marveč tudi k pojasnitvi njegovega današnjega položaja in njegovih te-
ženj. Zato avtor knjige v uvodni besedi povsem pravilno ugotavlja, da v problemih, ki jih obravnava, lahko najdemo zgodovinske korenine še danes živih vprašanj narodne zavesti in politične usmerjenosti prebivalstva na južnem Koroškem ter da razumevanje le-teh lahko pripomore sodobnemu urejanju narodnostnih odnošajev na tem obmejnem področju.
Knjigo »Narodna in politična zavest na Koroškem" (480 strani, vezana v platno) dobite v knjigarni Naša knjiga v Celovcu, kjer stane 165 šilingov.
Objava slovenske gimnazije
Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so letos sprejemni izpiti za 1. razred 10. julija 1965 (prvi dan velikih počitnic); začetek ob 8. uri.
Prijave na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums fur Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldstralje 22, ali pa ustno v pisarni.
Potrebni dokumenti: rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva in šolsko spričevalo, katero bo dobil učenec 9. julija 1965 na dosedanji šoli.
Popis učenca (Schiilerbeschrelbung) pošlje šola direktno ravnateljstvu gimnazije.
Glede sprejema v višje razrede se morajo starši osebno zglasiti v šolski pisarni.
Ravnateljstvo
KUKU Rft€ DR0BCIH6
0 Na predlog mednarodnega združenja za mladin* sko književnost je medaljo Hansa Christiana Andersena — najuglednejšo nagrado za mladinsko leposlovje — prejel francoski književnik Rene Guillot, kateri je napisal okoli 50 romanov in 6 enciklopedij za mladino. Največji uspeh je dosegel z romanom »Grižka in njegov medved”, kajti to delo je bilo doslej prevedeno že v 14 jezikov.
0 Po Iteviiu prevodov iz poljske književnosti le vedno prednjači Henrik Sienkievricz, katerega dela so v dobi od 1945 do 1961 prevedli v 43 jezikov.
0 Za 29. junij je v graškem gledališču predvidena premiera drame .Glembajevi” znanega jugoslovanskega avtorja Miroslava Krleža. Prav tako pa je graško gledališče vključilo v svoj repertoar za sezono 1965-66 še tri nadaljnja dela jugoslovanskih avtorjev, in sicer .Pravičnika” Mirka Božiča, .Dolgo življenje kralja Oswalda' Vetimira Lukiča in .Čiste roke” Jovana Hrisliča.
0 Avstrijski umetnik Hans Staudacher in jugoslovanski slikar Krsto Hegedušič sta skupaj dobila eno glavnih nagrad na Vlil. mednarodnem bienalu sodobne likovne umetnosti v Tokiu.
0 Nedemokratičnost južnoafriškega režima se ne demonstrira le v politiki rasizma, marveč tudi v odnosu do svobode tiska. S seznamom, ki obsega 10.000 prepovedanih knjig in drugih publikacij, je Južna Afrika verjetno prekosila celo Vatikan, koterega indeks je vedno veljal za najbolj obsežno prepoved knjig.
0 V prihodnjem šolskem letu bo edinburška univerza v Veliki Britaniji odprla kitajsko katedro. Študentje bodo prvo leto lahko študirali kitajski jezik in literaturo, pozneje pa tudi kitajsko zgodovino, filozofijo in umetnost. Kitajščina kol učni predmet je uvedena tudi na rožnih drugih britanskih univerzah.
0 Te dni je bil v Ljubljani mednarodni seminar o sodobni predšolski vzgoji, katerega so se udeležili priznani strokovnjaki za predšolsko vzgojo Iz Avstrije, Bol-gortje. Češkoslovaške, Italije, Jugoslavije, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze in drugih držav. Udeleženci so izmenjali vzgojne izkušnje in dosežke znanstveno-razisko-valnega dela ter razpravljali o najbolj perečih problemih pri vzgoji predšolskih otrok.
0 Pod pokroviteljstvom UNESCO (specializirane organizacije Združenih narodov za kulturo in prosveto) bo skupina strokovnjakov pripravila obsežno delo o zgodovini Afrike. V tej publikaciji bodo obravnavani tudi gospodarski, kulturni ,1n družbeni odnosi med posameznimi ofriškimi narodi.
0 Hans Hetlmut Kirsf, avtor znane zbirke romanov .08/15”, je kot prvi nemški pisatelj prejel visoko ameriško nagrado .Edgar Allan Poe Special Award”, in sicer za svoje delo .Noč generalov”.
Esperanto postaja jezik
mednarodnega sporazumevanja
Ob koncu minulega tedna je bilo v Celovcu mladinsko srečanje esperantistov, katerega so se udeležili mladi esperantisti iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Razpravljali so o nalogah, ki jih ima mladina pri uveljavljanju esperanta kot jezika mednarodnega sporazumevanja. V tej zvezi je predstavnik svetovne zveze mladih esperantistov opozoril 'na mednarodni seminar, ki ga Ibo svetovna zveza priredila letos septembra v Ljubljani in na katerem bodo predstavniki 20 svetovnih mladinskih organizacij obravnavali probleme jezikovnega sporazumevanja.
Med posebnimi zanimivostmi celovškega srečanja je bila nedvomno maža s pridigo in petjem v esperanto.
Zaključna prireditev slovenskih učencev v Trstu
Zadnjo nedeljo popoldne je bil novi slovenski Kulturni dom v Trstu prizorišče edinstvene prireditve: za zaključek šolskega leta so se javnosti predstavili otroci, ki obiskujejo slovenske osnovne šole na Tržaškem. Udeležencem, med katerimi so bili tudi visoki predstavniki šolskih oblasti ter slovenskih kulturnih organizacij in starši otrok, so pripravili bogat kulturno-prosvetnl spored, ki je kljub temu, da je trajal cele tri ure, številne gledalce in poslušalce močno navdušil.
Med častnimi gosti, ki so se prireditve udeležili, so bili šolski skrbnik dr. Tavella, konzulent za slovenske šole pri šolskem skrbništvu dr. Baša in šolski nadzornik Bole. Razumljivo pa so bili navzoči tudi ravnatelji in učitelji slovenskih šol. Dvorana Kulturnega doma se je spet izkazala kot premajhna, da bi našli prostor vsi starši otrok in ljubitelji slovenske šole, ki so prišli na prireditev, zato se Tržačani bavijo z mislijo, da bi spored ponovili.
Zbrano občinstvo je pozdravila učenka osnovne šole v Barkovljah, ki se je zahvalila za številno udeležbo in v svojem prisrčnem nagovoru dejala: Nismo umetniki, če smo se tukaj zbrali, smo le zvesti učenci slovenske šole. Vsi se radi učimo pisati, brati in računati. Učenje nam je olajšano, saj se učimo v našem materinem jeziku, šola pa nas uči in pripravlja, da bomo lahko tudi mi z našimi močmi, kakor je dolžnost vsakega zavednega in poštenega državljana, nekaj pripomogli k skupnemu cilju.
Spored, ki so ga deloma izvajali v lepih narodnih nošah, je obsegal petje, deklamacije, narodne plese, telovadne nastope in kratke prizore iz življenja na Tržaškem, za zaključek pa so vsi učenci nastopili v skupnem pevskem zboru. Izvajanje posameznih točk je pričalo o velikem trudu, ki so ga v priprave vložili tako otroci kakor tudi njihovi učitelji; v zahvalo so bili deležni toplega in dolgotrajnega aplavza.
Prireditev je bila posvečena 20-letnici slovenske šole na Tržaškem in je o tem jubileju govorila ena izmed učenk.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCO^OOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
(Nadaljevanje in konec)
Seveda se včasih pojavijo tudi težkoče, ki lahko ovirajo pouk v materinščini. Zgodi se lahko, 'da imajo i učitelji, ki so si pridobili svoje znanje in poklicne vaje v drugem jeziku, v začetku težkoče pri poučevanju v ttiaterinžčini, ker morajo učiti predmete v jeziku, ki ni tisti jezik, v katerem so se inavadili misliti o teh Predmetih. Drug problem je pomanjkanje 'knjig v materinem jeziku.
Učitelji se morajo pogosto zanašati °°lj na lastno pobudo in na lastno spretnost. V takih primerih poudarja idNESCO, naj tisti učitelji, ki se še k>lajo, opravijo vsaj majhen del Praktičnega pouka v materinščini in naJ odgovorni krogi to omogočijo.
. Mnogi ljudje ne vidijo koristi, ki Jo imajo od uporabe materinega je-zika v vzgoji in so celo prepričani,
~a je vzgoja v materinščini v njihovo nesrečo. UNESCO predvideva eelo naslednjo možnost (kar pa velja o?ljj za jezikovno politiko v nerazvit deželah): Če ljudstvo v svoji Celoti ne 'bi hotelo 'sprejeti vzgojne Politike v materinem jeziku, bi se morali potruditi, da ibi pregovorili Vsai eno skupino, ki bi to sprejela v začetku Ikot eksperiment. Mislimo,
Pravi UNESCO dalje, da 'bi ljudje
kot celota, ki so imeli priložnost videti uspehe vzgoje v materinem jeziku, bili prepričani, da je 'to zdrava politika.
Zgodnja vaja v materinem jeziku naj bo tudi most za učenje drugih jezikov. Znanje tujih jezikov služi medsebojnemu razumevanju med ljudmi, lahko poveča 'simpatijo in oplodi medsebojne kulturne pridobitve. Da pa se bo mlad človek tega tudi zavedal, je naloga šole, da ga
postavi v moderni svet in da ohrani v njem tradicionalne vrednote njegove lastne družbe.
Videli smo, da je človeška družba trdno povezana z jezikom. Da se naučimo materinega jezika, je predpogoj, da smo lahko deležni napredka in kulture. Zato morajo gojiti jezik vsi tisti, ki poučujejo dorašČa-jočo generacijo. Učenje jezika pa se ne sme omejiti na 'gramatiko in razna pravila. Kakor mora^ biti jezik zrcalo celotnega našega življenja in našega mišljenja, tako mora tudi jezikovni pouk obsegati vse duhovne,
kulturne in družbene vsebine, v katere je postavljen človek. Vsak posameznik ima poleg dolžnosti do družbe tudi resne dolžnosti do svojega jezika. Proces obvladanja jezika namreč inikoli >ne pride do zaključka, zato naj vsak dela naprej pri izoblikovanju svojega jezika.
Če torej služi stremljenje človeka resnici in napredku, potem naj išče v svojem jeziku dobroto in resnico. Pesnik bo napravil to morda s pesmijo, a tudi vsak drugi je poklican, da s pravo in resnično besedo in z dobrim svetom pomaga sočloveku.
Jezik služi razumevanju, razumevanje pa je tista vez, ki veže vse ljudi dobre volje. Seveda jezik ne more spraviti iz sveta globokih nasprotij in razprtij, omogoča pa razgovor in spoznanje, da .je bolje skupaj živeti kot eden drugega sovražiti in uničiti. Razgovor ne sme obstati pred posameznimi jeziki. Če se bodo ljudje bavili ,z različnimi jeziki, bodo gotovo našli mostove, ki pomogajo utr-
jevati skupne težnje vseh narodov in vsega človeštva — to je hrepenenje po miru.
Leo Weisgerber pravi v svoji knjigi »Die sprachliche Zukunft Euro-pas«,da bo moral Evropejec v 'bodoče uporobljati v el ik del svoje duhovne moči za jezike, na dugi strani pa bo moral spoznati tudi materin jezik bolj kot vse drugo.
Včasih gledamo nazaj na čase, ko je veljalo pravilo »cuius regio, eius et religio«. Vemo, da to ni bilo samo nečloveško, ampak da je imelo tudi svoje posledice. Isto je bilo z jezikom, samo da so bile posledice še veliko hujše, ko je veljalo pravilo cuius regio, eius et lingua«. Nekatere države se še danes ravnajo po teh pravilih in mnogo je še nevarnosti za razne jezikovne skupine. Tu bi moral res vsak doprinesti svoje, znanstvenik in politik, da bi v času evropske skupnosti sodelovali .si, da bi se razvil jezik vsakega narc Ja.
Da je vsak lahko srečen v tvojem materinem jeziku, je zahteva človeč-
nosti in predpogoj za gradnjo nove Evrope. Pravica do materinega jezika je nedeljiva, ne more razlikovati med velikimi in malimi jezikovnimi skupinami. To velja za dom, šolo in javnost. Kdor ve, da materin jezik ni samo stvar srca ali nek utilitarizem, temveč moč, ki postavi človeka kot duhovno bitje na določeno mesto, bo videl, kako nečloveški in brez vsake kulture je tisti, ki posega s silo v jezikovno področje drugega. Treba bo spoznati, da so jezikovne skupine (ne glede na to, kako so urejene države) tu kot zgodovinske realnosti in da hočejo uresničiti svoje naloge po naravnem zakonu, ki je utemeljen v človeških jezikovnih zakonih. Potem tudi ne bo treba videti v medsebojnih obveznostih med določenimi skupinami napad na državo, marveč bo potem tudi država v lastnem interesu napravila vse, da bo zagotovila narodnim skupinam svoj delež v jezikovni skupnosti.
Miško Kulnik
Literatura: UNESCO, Use languages — vernacular educaiion (Monographs on fun-damental education, 8) Pariš 1953 Weisgerber Leo, Das Tor zur Muttersprache (5. Aufl.) DGsseldorf 1961
Weisgerber Leo, Die sprachliche Zukunft Europas, Luneburg 1953.

Trgovski agenti,
zlo podeželja
Pri tej ugotovitvi nimamo v mislih poznanih trgovskih potnikov in zastopnikov solidnih in splošno znanih podjetij, ki prihajajo redno od časa do časa na vas, kjer obiskujejo svoje stalne odjemalce, s katerimi trgujejo v popolnem medsebojnem zaupanju. V mislih imamo le trgovske agente, pripadnike tako imenovane kolonske trgovine, ki kakor val preplavijo vasi, občine, doline in dežele z blagom, od katerega ni znano ne podjetje, ki ga je izdelalo, niti njegova vrednost. Takih agentov, ki pridejo in izginejo, ne da bi jih kdo poznal, je na podeželju vedno več. Edina njihova lastnost je na-brušen jezik, s katerim na najbolj netrgovski način vsiljujejo svoje blago od jedilnih priborov, revij in knjig do najbolj »modernih« izumov sodobne znanosti in tehnike na področju strojev in aparatov. Taki agenti so zlo vasi in podeželja, ker jim preprosto prebivalstvo iz nevednosti in ne poznanja njihovih trikov vedno spet nasede.
Tukaj samo nekaj cvetk trgovanja teh »lepih, prikupnih« in na prvi pogled » v vsakem primeru ustrežljivih gospodov in gospodičen* v razkošnih limuzinah ali pa »revnih študentov*, ki hočejo po tej poti priti do denarja za svoj »študij*:
•	za 20.000 šilingov »prodajajo* pralne stroje in dajo kot »brezplačen nameček* še televizor, oboje pa ni vredno več kot 7000 šil.;
•	kmeta nagovorijo, naj bi podpisal, da so pri njemu brezplačno predvajali pralni stroj, v resnici pa ga s tem nagovorijo za podpis naročilnice, ki obvezuje k plačilu stroja in morebiti še kaj drugega;
•	radodarni so z reklamnimi darili, kot so malovredni jedilni pribori in fotoaparati ter podobna šara, s potrdilom prejema — za katerega »prosijo* — pa je potrjeno tudi že naročilo blaga, ki sc ga hoče njihova firma znebiti;
•	pri reklamnih predstavah, h katerim zvabijo prebivalstvo, spravljajo v promet mikserje, pralne bobne, ■ogrevalne blazine, aparate za zdravljenje revme in podobno po cenah, ki so za 50 in tudi 100 9/n višje od cen v strokovnih trgovinah, pri tem pa dajejo pri takojšnjem prevzemu 20 in tudi več odstotkov »popusta*, tako da pride prevzeto blago, ki stane običajno recimo 1000 šilingov, v tem primeru na 1500 in tudi več šilingov.
S takimi in podobnimi primeri vsiljevanja robe bi lahko nadaljevali, ker jih lahko naletimo na vsaki vasi. Zavzeli so že takšen obseg, da jim je stopilo notranje ministrstvo energično na prste. Že nekaj časa obstoja pri notranjem ministrstvu poseben urad, ki kontrolira tovrstno »trgovino* in njene manire, varnostni organi po vsej državi pa so dobili naročilo, da prijavijo vsak primer take trgovine, kjer obstoja sum kaznivega dejanja. Te vrstice pa imajo namen, da spodbudijo k prijavi takih primerov vsakogar, ki je zaradi tega že utrpel škodo, ali ki se mu zdi, da nastop trgovskega potnika, ki je prišel k njemu, ni korekten.
Naši planinci v Logarski dolini
Na binkoštno nedeljo in v ponedeljek so bili naši planinci, člani Slovenskega planinskega društva v Celovcu, na izletu v prelepi Logarski dolini, ki sodi med najlepše ledeniške alpske doline, kjer leži 80 do 250 metrov široka med vrhovi Savinjskih alp.
V Logarsko dolino so naši planinci pripotovali po različnih poteh, zbrali pa so se v priljubljenem gostišču Plesnik, kjer so nekateri tudi našli prenočišče, drugi pa so nočili v Planinskem domu. Ob kolikor toliko ugodnem vremenu so od tod priredili izlete k slapu Rinki in na Okrešelj ob koncu doline, ki pa so ga našli še pod poldrug meter visoko snežno odejo, čeprav je le 1380 m visok in ob tem času navadno že ves v zelenju. Izlet je bil lep in je potekal v pravem planinskem razpoloženju.
Prosvetaši iz Pliberka na Ravnah
V četrtek 27. maja se je zbralo 50 pliberških prosvetašev in se podalo na poučni izlet, ki ga je SPD »Edinost” priredilo v sosedne Ravne na Koroškem, kjer so si ogledali moderno ravensko železarno, gimnazijo in njeno bogato študijsko knjižnico. Priložnost izleta so pliberški društveniki izkoristili za razgovor o gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju občine, s katero so neposredni sosedje na meji.
V znamenju dobrega sosedstva in starega prijateljstva so Pliber-čane povsod prisrčno sprejeli. Ravnatelj železarne je ob sprejemu v tovarni dal izraza svojemu posebnemu veselju, da sme pozdraviti tudi Slovence iz zamejstva v podjetju, ki ga sicer obiskujejo delegacije takorekoč iz vseh koncev sveta. Nato jih je z vrsto vodičev popeljal po njenih objektih, kjer se naši podežeijski ljudje niso mogli načuditi gigantskim napravam, ki oblikujejo železo in jeklo. Za večino udeležencev je bil dveurni obhod po železarni prvo srečanje z utripi industrije, ki danes oblikuje svet in življenje. Tovarna, ki se je iz zastarelega obrata v povojni dobi razvila v eno najmodernejših evropskih podjetij industrije železa in jekla, zaposluje sedaj 3200 delavcev in je docela spremenila življenje svoje, prej revne hribovske okolice.
Po ogledu železarne so se pliberški prosvetaši zbrali v študijski knjižnici ravenske gimnazije, kjer jih je pozdravil ravnatelj gimnazije Franc Sušnik s predstavniki komunalnega, gospodarskega in kulturnega življenja ravenske občine. Ko so si ogledali knjižnico, ki ima po svojem obsegu mednarodni sloves in ki je dragocen zaklad tako za dijaško mladino kot za njene profesorje in za prebivalstvo tega industrijskega kraja, se je predstavnik »Edinosti" zahvalil za gostoljubni sprejem, za njim pa je pliberški podžupan dal duška
svojim vtisom pri ogledu železarne in knjižnice, kjer hranijo tudi Dalmatinovo biblijo, ki jo je knjižnica dobila iz slovenske hiše na Blatu. V prijetni in sproščeni družabnosti, ki je bila kmalu ustvarjena s strani društvenega pevskega zbora, so se izletniki iz Pliberka in okolice ter Ravenčani bliže seznanili ter pričeli kovati načrte o tesnejšem sodelovanju predvsem na kulturnem področju.
Preden so se pliberški izletniki podali v Dom železarjev, kjer so izlet zaključili, so si ogledali še novo poslopje za telesno kulturo, o katerem trdijo, da je edinstveno te vrste v Evropi. Obstoja iz velike telovadnice ter kopališča in pla-valnice, kjer vodo po potrebi ogrevajo. — Ko so se v večernih urah vračali domov, so se naši izletniki vračali polni vtisov od utripa življenja na Ravnah in izražali hvaležnost društvenemu odboru, predvsem pa iniciatorju tega izleta, ki je bil za vse izredno lepo doživetje.
Pojasnilo
V zvezi z našo pripombo v zadnjem uvodniku, da je OVP poslala dr. Marka Dumpelnika in Mirka Kumra .kot svoja zastopnika v okrajni volilni odbor za velikovški okraj, nam je gospod Andrej Kumer, pd. Črčej poslal pojasnilo, da takega imenovanja nikoli ni dobil in take funkcije tudi ni vršil. Izrecno poudarja, da hoče ostati vedno nepristranski in zastopati koristi svojih volilcev, ki so iz obeh svetovnona-zornih gledanj in da je zaradi tega
VABILO
Igralska skupina Delavskega prosvetnega društva Svoboda iz TRŽIČA gostuje z veseloigro
Naši ljubi dvori
v soboto, 12. junija 1965 ob 8. uri zvečer pri MIKLAVŽU V BILČOVSU.
Kdor se želi prav iz srca nasmejati, naj ne zamudi te edinstveno zabavne igre.	SPD »Bilka v Bilčovsu
Letovanje naših otrok na Jadranu
Letošnje počitniško letovanje slovensko govorečih otrok iz Koroške je določeno v dveh skupinah. Prva skupina bo na letovanju v času od 13. julija do 2. avgusta, druga skupina pa od 2. do 22. avgusta. Otroci bodo letovali v Savudriji.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že kdaj bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti
—	zadnje šolsko spričevalo,
—	priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije,
—	osebno izkaznico otroka s sliko in
—	režijski prispevek v znesku šil. 250.—
in vse skupaj poslati do najkasneje 1. julija 1965 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, Celovec-Klagenfurt.
Posebej opozarjamo, da posameznih dokumentov ne prevzemamo in da velja za prijavljenega šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani v s i navedeni dokumenti in za katerega je bilo oddano tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej, kot pa 10 dni pred odhodom skupine, za katero je otrok določen, na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti tudi razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele, ko sprejmemo to zdravniško spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega.
Za osebno izkaznico otroka velja le izkaznica (Per-sonalausvveis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so bili že tri- ali večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. V prošnji lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslaii otroka na letovanje. Po možnosti bo ta želja upoštevana. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
A
Spremembe
v železniškem voznem redu
2« zadnjič smo opozorili, da j« pršilo z novim voznim redom, ki je stopil v veljavo 30. maja 1965, na nekaterih ielezniikih in avtobusnih progah do sprememb pri odhodu vlakov in avtobusov. Danes hočemo s tem v tvezi »e spremembe — v kolikor se nanalajo na že-lozniiki promet po nalih krajih — podrobneje opisati, medtem ko si bomo spremembe v avtobusnem prometu ogledali v prihodnji Številki.
1(1.02, 13.52, 15.20, 16.50,
Na železniški progi Celovec—Podrožčica in Podrožčica—Celovec novi vozni red ni prinesel bistvenih sprememb. Le odhodi nekaterih vlakov so se za par minut premoknili. Isto velja za železniške proge Beljak—Podkloiter in PodkloSter—Šmohor, kakor tudi za odhode vlakov iz Smohora in Podkloštra proti Beljaku, vendar samo za osebne vlake.
Do vidnejSih sprememb je priilo na Podjunski železnici
—	Iz	Celovca	proti	Pliberku vozijo naslednji
vlaki: 5.40, 8.25, 9.48, 4’1.26, 12.40, 13.55, 16.34, 18.15 in 19.20.
—	Iz Sinče vosi proti 2elezni Kapli vozijq avtobusi železnice ob 6j15, 9.10, 12.00, 14.30 in 19.00.
—	Iz	Pliberka	proti	Prevaljam in Dravogradu
vozita vlaka ob 9.40 in 19.19.
—.	iz	Pliberka	proti	Celovcu: 5.23, 6.24, 8.23,
1t1 .,17, 12.45, 14.34, 16.37 in 17.58.
—	Iz	2elezne	Kaple proti Sindi vasi vozijo
avtobusi železnice ob 5.00,	7.50,	10.45,
13.35 in 17.25.
—	Iz Prevalj pa pride vlak v Pliberk ob 8.15 in 17.30.
Do sprememb je priilo tudi na progi Beljak—Podrožčica—Jesenice
—	Iz Beljaka proti Podroždici vozijo vlaki ob 2.05, 2.45, 4.54, 7.37, 10,12, 12.37, 13.40, 15.55,
17.20, 18.55, 22.08.
—	Iz Podrožčice na Jesenice; 2.49, 3.19, 5.40, 8.33, 13,20, 16.37, 20.15 in 22.46.
—	Iz Jesenic v Podrožčico: 23.57, 2.20, 3.04, 5.55, 6.13, 12.55, 16.02 in 19.30.
—	Iz Podrožčice proti Beljaku: 0.40, 3.14, 3.50,
5.50, 6.37, 6.57, 18.03 in 19.59.
pozdravil tudi oba prezidentska kandidata in sicer Jonasa v Pliberku, dr. Gorbacha pa v Št. Jakobu v Rožu, ker merodajni v OVP v Pliberku slovenskega pozdrava dr. Gorbacha ni želel.
To pojasnilo radevolje objavljamo, ker smo ugotovili, da pri omenjenem okrajnem volilnem odboru ne gre za okrajni volilni odbor za prezidentske volitve, marveč za okrajni volilni odbor za deželne in občinske volitve, ki je sestavljen na osnovi doseženih glasov v okraju pri zadnjih 'deželnozborsikih volitvah.
,Enotnost' ne ve, kaj bi
Po dolgem času se je zadnjo nedeljo v maju društvo »Enotnost” spet pokazalo iz svojega zatišja, v katerem že leta vedno bolj hira. Kakor smo zvedeli, so na svojem občnem zboru razpravljali o vprašanju, ali naj bi se društvo razpustilo, ali naj bi še naprej poskušalo s svojim uveljavljanjem. Medtem ko je bil predsednik mnenja, da bi se društvo razpustilo, so nekateri zagovarjali njegov nadaljnji obstoj. Zanimivo pa je, da ravno zagovorniki nadaljnjega obstoja društva sploh niso poznali društvenih pravil in jih je bilo treba o njihovi vsebini seznaniti šele na občnem zboru. Dosedanji podpredsednik »Enotnosti” Mirko Kumer st. je občni zbor pismeno prosil, da bi ga ne volil več na to mesto.
Celovca:
Novi botanični vrt ugotovljen
V sredo minulega tedna je bil ob praznovanju stoletnice obstoja botaničnega vrta v Celovcu predan novi botanični vrt v kamnolomu pod Križno goro svojemu namenu. V sklopu koncentracije uradov deželne
KOLEDAR
Potok, 11. junij: Barnaba Sobota, 12. junij: Janez Nedelja, 13. junij: Sv. Trojica Ponedeljek, 14. junij: Bazi I i j Torek, 15. junij; Vid Sreda, 16. junij: Frančišek četrtek, 17. junij: Sv. R. Telo
Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava; Celovec - Klagenfurt, Gasometergasso 10, telefon 56-24.	— Tiska
Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljojo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2, Postfach 124.
vlade na zemljišču severno od starega poslopja deželne vlade so stari botanični vrt od tam 'prenesli pod Križno goro, kjer so ga znatno povečali in mu dali podobo, ki je v resnici posebna zanimivost našega glavnega mesta. V novem botaničnem vrtu ne najdemo le zastopnice rastlinstva alp in subtropičnih krajev, marveč je vrt tudi prijeten kraj krajših izletov in oddiha domačega prebivalstva in obiskovalcev mesta. Zadnja leta, ko so ga šele urejali, ga je obiskalo letno nad 60.000 ljudi. To število se bo v bodoče gotovo še povečalo.
Novi botanični vrt, ki je sad prizadevanj koroških botanikov in celovških vrtnih arhitektov pod vodstvom prof. dr. Kahlerja, prof. dr. Aichingerja, prof. dr. Widdra in dr. Turnowskega, meri 1200 kvadratnih metrov, njegova ureditev pa je stala milijon šilingov. V navzočnosti Številnih slavnostnih gostov ga je pri deželni glavar Hans Sima.
od-
TO IN ONO
v
od Smobova do Eabola
BRDO OB ŽILI. — Občinski svet se bavi z gradnjo otroškega vrtca, ki bo povezan z dvorano za razne prosvetne in kulturne prireditve v občini. Načrt za poslopje je izdelal arhitekt dipl. ing. Janez Ostvald iz Sekire.
PODKLOSTER. — Pri sklap-ljanju vagonov je prišlo v nedeljo na železniški postaji do nezgode, pri kateri je bilo 18 oseb lažje poškodovanih. Nezgodo je povzročilo premočno trčenje vagonov na stoječo garnituro.
ŠMARTNO PRI ROŽEKU. — Koroško združenje skavtov je za Binkošti slavilo vrez z lopato za skavtsko taborišče, ki ga hoče urediti blizu Šmartnega. V i9tih dneh so ob Goselnovaškem jezeru v Podjuni odprli evropško taborišče katoliške delavske mladine. Ob Klopinjskem jezeru je taborila avstrijska organizacija Sokolov, ob Vrbskem jezeru pa sindikalna mladina.
BISTRICA V ROŽU. — Gradnja nove elektrarne naglo napreduje. Takorekoč noč in dan delajo številni delavci na izkopu jame za elektrarno in na gradnji velikega nasipa proti Svečam. Konec ■maja je KELAG sklenila, da se bo na gradnji te elektrarne udeležila s 30 odstotki.
LJUBELJ. — Za Binkošti je pričela avstrijska carinama pred Ljubeljskim predorom delati na obeh straneh poslopja. V teh dneh je šlo mimo carinarne 4099 avtomobilov s 14.222 potniki. S tem je bil letošnji binkoštni promet na tem mestu za 98 odstotkov večji kot lani ob istih praznikih.
ŽELEZNA KAPLA. — Prizadevanja za gradnjo vzpenjače na Obir so bila pred kratkim kronana s prvim uspehom. Koroška družba za gradnjo vzpenjač, žičnic in gorskih železnic je sklenila proučiti tozadevni projekt in se zavzeti za njegovo financiranje. — Med prazniki je prekoračil mejo na Kočni medved, ki je bil na jugoslovanski strani zastreljen. Na koroški strani so našli njegovo sled, medveda vendar prve dni niso odkrili.
BISTRICA NAD PLIBERKOM. — V soboto je dveletna Lizika Saldkar padla v Bistrico in utonila. V torek pa je 12-letno Renato Kollmann v Sv. Neži pri Velikovcu ubil hlod, ko se je z drugimi otroci igrala na skladišču lesa-
Stanovanj e v vesolju
pihnjene tkanine gre pot iz ipesta v prostore za življenje. Le-ti so nameščeni v votlem obroču. Glavni prostor je dolg dva metra. Gremo vanj!
Sedaj je vesoljski potnik že vkjlučen v novo živtl-enje — v novo .gravitacijo. »Navzdol« je zanj vedno le v 'smeri proti pestu. V vesolju bo to umetno gravitacijo povzročalo počasno vrtenje »obroča« okrog svoje osi.
Ali bi umetno povzročena gravitacija res lahko ipreprečevala bolezni zaradi predolge breztežnosti, bo treba šele proučiti. Kakorkoli že: umetna gravitacija bo potrebna že zato, da bodo lahko astronavti hodili tako, kot so navajeni na Zemlji in da ne bodo predmeti viseli v zraku zaradi breztežnosti. Breztežnost bo vladala v pestu, kjer vrtenja ni (v osi kolesa), zato tudi ni centrifugalne sile, ki bi povzročila težnost.
Za življenje je treba pohištva.
Konstruktorji so izdelali posebne napihnjene mize, stole in kombinirane naslonjače na posebnem ogrodju, ki jih je mogoče uporabljati kot posteljo ali stol. Celo lestev za v hodnik med stanovanji in pestom bo napihnjena. Vse pohištvo se bo napihnilo z zrakom takrat, ko se bo napihnila cela postaja.
Obroki jedi naj bi bili okusni, pa ne gurmanski. Jedilnik bodo sestavljala kar najlažja dehidrirana jedila v posebnih paketih iz plastične snovi, ki jih bo moč enostavno pripraviti tako, da jim bodo dodali vodo. Vesoljski menu: za zajtrk jajca s šunko, za kosilo piščanec in riž, za večerjo goveji zrezek. Vsa ta jedila je mogoče že danes dobiti v posebnih zavitkih.
Tanki za kisik in dušik, ki so nameščeni v pestu, bodo potem, ko se bo postaja napihnila, poskrbeli, da bo v notranjosti normalna atmosfera in da bo .mogoče dihati brez mask. Posadka bo morala natakniti vesoljsko obleko in masko le takrat, kadar bo morala iz postaje, da bi jo pregledala ali popravila.
Vesoljska postaja, ki jo ogledujemo, je brez oken. Za zvezo s svetom bosta radio in televizija, saj bi lahko razgled menda deloval bolj panično, kot pa razgibal življenje v postaji.
Kontrola temperature:
Zunanjost »krofa« je podobna šahovnici.
Menjujejo se temno obarvane zaplate (zaradi absortbcije) in oranžne zaplate (da bi bila vidljivost v notranjosti kar najboljša). Na zunanji strani bodo nameščene tudi sončne celice, ki bodo dajale električno energijo za medplanetarno postajo. Večje postaje, ki -bodo sledile prvi, naj bi zbirale sončne žarke s posebnimi zrcali.
V bodočnosti računajo z večjimi postajami. Premer naj bi znašal 45 metrov, sicer pa bi bile zelo podobne današnji. Tudi tako veliko postajo bo lahko ponesla v vesolje ena sama raketa. Raketa Saturn bo temu brez težav kos, saj gre 'za 22 do 25 ton težko postajo, v kateri bi bilo prostora za 20 do 25 astronavtov. Ker bo premer večji, število obratov postaje pa enako kot pri majhni (4 obrate na minuto), bo tudi gravitacija v veliki postaji močnejša in skoro enaka tisti na Zemlji.
Na postaji, ki smo jo pravkar obiskali, (model s premerom 9 metrov), je »g« (gravitacijski pospešek) mnogo manjši kot na Zemlji — (približno tako velik kot na Luni.
Izvedba postaje še vedno ni popolnoma dokončana, ker še raziskujejo probleme bombardiranja z naglimi drobci -meteoritov in vplive močnega žarčenja na gumirano tkanino.
Na srečo se zdi, da večina drobcev ni dovolj velika, da bi lahko resno postali nevarni. Večina naj bi se ustavila v posebni plasti — Goodyearjevi inženirji so našli dobro rešitev s posebno 5 cm debelo penasto gumo, ki je vložena med zunanjo in notranjo tkaninasto steno. Če bi postajo zadel večji meteorit, je obroč razdeljen na posamezne, za zrak tesne komore in napako po astronavt popravil s specialnim kitom.
Posadka bi morala biti še posebej zaščitena zaradi občasnega premočnega žarčenja (sončne protuberance). Toda posebni ščiti se zde glavnemu konstruktorju pretežki. Morda meni, da bo posadka zapustila postajo, ko bi bila nevarnost napovedana in da se bo spet vrnila, ko bo nevarnost mimo. Poskusne živali, ki bi jih medtem pustili v postaji, naj bi pomagale pri študiju biološkega efekta zaradi žarčenja.
Po ameriških načrtih naj bi se vesoljska medplanetarna postaja vrnila, potem ko bi potovala že nekaj let.
2animivosnif«i
Vojna napoved smrčanju
Lahko rečemo, da se tistim, ki smrčijo kot se milijoni nesrečnežev po svetu, vbetajo lepši časi. Skupina angleških zdravnikov namreč poizkuša ugotoviti preprosto in zanesljivo zdravilo proti smrčanju. Zdaj so s svojimi preiskavama dosegli že toliko, da lahko upajo v uspešen zaključek svojega dela. Njihovega uspeha ne smemo podcenjevali, zakaj že od davnih dni človeške zgodovine priznavajo smrčanje za enega glavnih vzrokov nespečnosti — vsaj za liste, ki so prisiljeni spati v bližini smrčavca. 2e stoletja ugibajo ljudje, kako bi z raznimi napravami in metodami rešili ljudi te zadrege. Vendar je bilo delo stoletij brez uspeha.
Pri zadnjih poskusih angleških zdravnikov pa so strokovnjaki izbrali povsem novo pot zdravljenja. Najprej so se namreč pozanimali, kaj sploh povzroča smrčanje oziroma kako nastaja ta zvok, katere mišice, kateri organi pri tem sodelujejo.
Zdravniki so prve preiskave usmerili na najbolj tipičen primer ljudi, ki smrčijo, na tiste, ki smrčijo z grlom, ker jim čeljust ali jezik omahneta, ali pa jim pričneta nebo v ustih ali jeziček na nebu vibrirati ob pretoku zraka. Da bi to preprečili, predpisujejo zdravniki zelo preproste vaje, ki okrepijo notranji napon mišic grla, čeljusti in jezika v spanju.
Vsakemu izmed 250 prostovoljcev so dali naslednje napotke za vaje, ki naj jih vadi 14 dni vsak večer.
® PRVA VAJA. Okrepila naj bi mišice, ki držijo usta zaprta. Je v tem, da nekaj čvrsto stiskaš med zobmi, n. pr. svičnik ali kaj podobnega. Zadošča če to delaš 10 minut pred spanjem. Po štirih ali petih minutah bomo čutili v čeljustnih mišicah utrujenost, prav to pa je tisto, kar strokovnjaki priporočajo.
® DRUGA VAJA. Ta naj bi okrepila in skrajšala mišice, ki držijo spodnjo čeljust in jezik. Dve ali tri minute pritiskaj s prsti brado trdno navzgor in poskušaj odpirati spodnjo čeljust kljub pritisku prstov. Nato pa pritiskaj spet tri do štiri minute jezik čvrsto proti zobem spodnje čeljusti.
Vsi tisti, ki so jim zdravniki predložili Le vaje, so morali izpolnjevati posebne obrazce, da bi lahko iz rezultatov ugotovili uspeh. V primerih, kjer je smrčal mož, je morala izpolnjevati formular žena in obratno (vse poskusne osebe so izbrali med poročenimi).
Ko so imeli v rokah odgovore, se je izkazalo, da je v veliki večini primerov metoda, ki jo predlagajo, uspešna. Večji del prizadetih je svoje poročilo zaključil z zadovoljno opazko, .da je smrčanje izginilo ali pa vsaj občutno oslabelo.
Poznejša analiza teh poročil je pokazala, da je bil uspeh večji pri ženskah kot pri moških. Pravega pojasnila za to niso našli.
Ta uspeh angleških zdravnikov je vzbudil precejšnje zanimanje v Angliji in po Evropi, tako da se zdaj vse več in več ljudi ukvarja 2 vajami, ki so jih predpisali prostovoljni skupini. Nasvete so razširili le toliko, da lahko Va,jo podaljšajo tudi na več kot dva tedna, če je potrebno.
Vendar moramo govoriti tudi o neuspehih teh poskusov. Pri nekaterih namreč smrčanje n‘ niti prenehalo niti oslabelo. In to predvsem pri tistih, hi smrčijo skozi nos. Zato dr. Elack, ki je vodil preiskave, svetuje, da se v primeru neuspeha obrnite na zdravnika.
Gre za najbolj nenavadno stanovanje, Iki so ga bili kdajkoli zgradili. Za ogromno, napihnjeno kolo (Američani so ga krstili za »krof«) s premerom 9 m Zgrajeno je iz gumirane tkanine tako, da bi v njem lahko stanovalo tri do deset ljudi. Gre za prvo medplanetarno postajo — in kolikor je v javnosti znano, tudi za prvo na svetu.
Tovarna Goodyear Airoraft Corp., ki jo je izgradila, jo imenuje »raziskovalni model v naravni velikosti« in sodi, da bo napihnjeni satelit izstreljen na krožno ipot okrog Zemlje. Služil naj bi kot vesoljski laboratorij ali za postajo na poti do Lune oziroma do planetov.
Strokovnjaki menijo, da gre za popolno, praktično uporabno izvedbo. Ko bi montirali še nekatere zadnje naprave (n. pr. sončne celice), bi jo v resnici lahko izstrelili v orbito.
Ena sama raketa naj ibi ponesla to 900 kg težko pnevmatično stanovanje v vesolje. Stisnjenega in zvitega ga je moč zložiti v kap-suilo rakete, kot je Atlas-Centaur, in ga izstreliti za 300 do 800 kilometrov nad zemeljska atmosfero.
Astronavti, ki naj bi prispeli v krožni tir medplanetarne postaje s kapsulo tipa Apolio ali Gemini, naj bi se srečali s postajo, vstopili vanjo in imeli .takoj svoj dom v vesolju. V presledkih dveh do šestih tednov naj bi nova ekipa zamenjala staro in prvi astronavti bi se vrnili na Zemljo.
Kakšno bo življenje v medplanetarni postaji?
Najbolje je, če kar stopimo v »preskusni
model«.
2e na prvi pogled vidimo, da gre za obroč, ki ima na sredini aluminijasto pesto. Prav na enem koncu tega pesta je tudi vhod.
Vstopimo skozi posebna »vrata«. (Pričakujejo, da bo kapsula pristala prav na vratih, tako (da bo mogoč direktni prehod iz kapsule v pesto.) Odrinemo gumijasto steno — »vhodna vrata«. Za seboj zapremo vrata, ki tesnijo. Sedaj smo prišli že v prostor, kjer je zrak. Po posebnem hodniku (premer 90 om) iz na-
PovršinaMesecaje trdna j
Površina Meseca je podobna trdno | zmrznjenemu snegu in je lahno naguba- 5 na, kakor da bi se valil prek nje parni i valjar. To je izjavil ameriški astronom * dr. Kuiter po pregledu 4316 slik Mese- J čeve površine, ki jih je posnel Ranger J VII.	|
Tako naj bi te slike razveljavile do- | sedanje mnenje astronomov, da je Me- t sečeva površina pokrita z debelo plast- I jo prahu, ki naj bi ogrožal pristanek | vesoljske ladje. Valovitost površine na- j šega satelita je po mnenju dr. Kuiterja J posledica meteoritov, ki jo bombardi- X rajo.	Z
Tudi skrivnost tako imenovanih | »kraterskih žarkov« je rešena. Gre za J majhne kraterje, ki se kakor špice pri X kolesu razširjajo na vse strani okoli ve- t likih kraterjev. To je posledica velikih t meteorjev, ki so treščili na Mesečevo po- ? vršino, pri čemer so se drobci razleteli t na vse strani. Po izjavi prof. Kuiterja Z so mogli na fotografijah Meseca ugoto- t viti kraterje s premerom do pol metra. ♦
0 V Nevadi in Kaliforniji so ubrali novo pot pri gašenju gozdnih požarov. Začeli so uporabljati viskozno, t. j. gostotekočo vodo. Preden je voda uporabna za tako gašenje, ji dodajo kemikalije oziroma določene plastične mase ali pa želeju podobno snov, Irt jo pridobivajo iz mroskih alg. Prednost viskozne vode je v tem, da se dalj časa obdrži na deblih in bitkah ter pri izparevanju absorbira več toplote.
# V Sovjetski zvezi so izdelali model možganske celice, ki lahko opravi štiri aritmetične operacije pa tudi nekaj operacij s področja vitje matematike. Prav tako je celica občutljiva za vrsto signalov iz okolice in tudi ustrezno določi njihov izvor. Ta prvi sovjetski model nevtrona je zelo podoben živčni celici in je precej preprostejši od podobnih, ki so jih do sedaj sestavili drugod po svetu, razen tega pa ni večji ad povprečnega žepnega radijskega sprejemnika. Konstruktorji upajo, da bodo s takimi nevtroni izdelali preprostejše dele človeškega živčnega sistema.
0 Pri United States Steel Corporation so izdelali Izredno tanko pločevino, skozi katero lahko opazujemo — podobno kot skozi nogavico ali naoljen papir — predmete v okolici. Na praktično uporabo še ne mislijo, saj so pločevino za zdaj izdelali izključno kot laboratorijski eksperiment. Novi izdelek je samo še en uspeh na področju obdelave kovin, kii je v zadnjih letih zabeležil že številne revolucionarne novosti pri industrijski uporabi jekla. Med najnovejlimi izdelki so jeklene litine, ki so praktično nerjaveče, in jekla, ki bodo zaradi izredne elastičnosti in trdnosti omogočila gradnje prav posebnih oblik.
# Mnogo otrok v egiptovskih vaseh boluje za hudo očesno boleznijo — trahomom. Ameriškim in italijanskim znanstvenikom se je posrečilo, da so izdelali uspešne cepivo proti tej virusni bolezni, ki se začne z močnim vnetjem in se večkrat konča s popotno slepoto. Okoli 500 milijonov bolnikov, kolikor jih je po vsem svetu, zdaj lahko upa na ozdrovitev.
(‘HIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllIHnillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllinilllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllMIIIHIIIIIIIIIIlillllillllllllllllllllllllltllllllUIIII
VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
1. nadaljevanje
„V skok, gospodar!"
Konja sta se vzpela in že odtopotala po prašni cesti.
Jezdeca sta nemo pazila na pot, katero so razmočile •n zgubale hudourniške vode, ki so se še vedno valile po kolovozih. Za njima so ostajala drevesa, zorana polja in °stal je tudi preklinjajoči popotnik, ki se je pred dirjajočimi konji rešil v obcestnem jarku. Hasanov tilnik in boki se niso belili v topli peni, ko se je sicer žilavi Lisko že 'ovil za belimi kosmiči, ki so se mu trgali iz odprtega 9obca. Škripali sta sedli in rožljali sablji.
„Hoj, Brano, kje si?” je iznenada razposajeno zavpil Tudor, se obrnil v sedlu in mu pomahal.
„Tri sto paš," je vzkliknil Brano in z ostrogami spodbodel konja, da je hrzaje zastokal.
..Dohitiva vaju, gospodar, he!”
Lisko je iztegnil vrat, podaljšal korak in položil uše-so na tilnik. Izpod širokih kopit je brizgnilo zdrobljeno kamenje in zemlja, da je jezdec kar zamižal.
Za ostrim ovinkom, ko se je pot rahlo vzpenjala proti ®rusnicam, ki so ležale gručasto raztresene in skrivale Syoje ilovnate koče med gostim sadnim drevjem in vino-9radi v prijazni dolinici, je Tudor v močnem topotanju ko-P't preslišal ostri krik za seboj.
Hropečemu rjavcu se je pretrgala podtrebušnica in Presenečeni Brano je prepozna zagrabil rjavčevo vihrajočo grivo. Zdrsnil je s konjskega hrbta, se na tleh še tokrat prekobalil in se stokaje usedel. Dvajset korakov na-
prej pa se je kosmati rjavec Lisko mirno pasel ob cestnem robu in se kdaj pa kdaj ozrl na jezdeca v cestnem prahu, ki si je otipaval stegna in čeljust, s katero je prav nerodno podrsal po tleh. Ko si je pravkar hotel obrisati kapljice krvi, ki so mu obvisele na bradi, in skriti režo na hlačah, skozi katero je sililo grobo domače platno, je oster žvižg presekal njegovo vnemo. Naglo se je vzdignil, stekel za konjem, ne da bi še kaj mislil na bolečine, že med potjo zrahljal bodalo in odpel težki jermenasti bič, ki ga je tudi ponoči imel vedno ob sebi. V skoku je bil pri rjavcu, brž omotal z vrvjo strgano podtrebušnico in se zavihtel na konjev hrbet. Bič je švistnil po zraku in presenečeni rjavec se je spustil v brezglavi dir, da je zrak žvižgal mimo ušes. Brano je za ovinkom uzrl štiri postave, ki so bile za hip videti kot klobka, a v naslednjem trenutku kot valeči se svitki, kakor je pač terjal boj. Postave so se pobirale, stokale, preklinjale in se zopet zaganjale v hropečega divjaka, ki se je skokoma podil okoli ostarelega kostanja in neusmiljeno delil brce, zdaj v trebuh zdaj v strgane zaplate zadnjic, z orokavičeno desnico pa je udarjal po rokovnjaških glavah.
Brano je tako silovito ustavil konja, da je upehani rjavec, ki mu današnja gospodarjeva ponorelost nikakor ni šla v račun, klecnil in bi se bil stari vojnik skoraj vdrugič prekobalil preko konjske glave. Kričaje je razjahal, zavrtel obrnjeni bič nekajkrat okoli glave in bil v skoku pri skupinici.
„Bij, stari vojščak!" je še slišal Tudorjev glas in že je pričel ročaj njegovega biča s takšno močjo udarjati po rokovnjaških glavah in plečih, da so se napadalcem krivila hrbtišča. Trije pretepeni napadalci so prihuljeno preskočili potok in izginili v gostem goščavju, a četrtega, ki se je vendar izmuznil trdemu Branovemu prijemu in je skušal smukniti mimo vranca in rjavca, ki sta stikala glavi,
je oplazilo rjavčevo kopito, da se je brez glasu zvrnil po tleh. Rjavec se ga je pravkar hotel lotiti z zobmi, ko ga je ujel za uzdo gospodar in ga potegnil za seboj.
Brano je zaskrbljen pristopil k Tudorju, ki se je sklanjal nad nezavestnim rokovnjačem in ga preiskoval.
„Si ranjen, Tudor?"
„Nisem. Le malo so me prebunkali. Tale pa ima trdo butico, nič hudega mu ne bo. Kmalu se bo zavedel. Kako si zaostal, Brano?"
„Eh, Lisku se je utrgal podtrebušni jermen in prav trdo sem priletel na cesto, toda tvoj žvižg me je spravil urno na noge. Kaj pa ti, Tudor?"
Mladi uskoški poveljnik ga je krepko potrepljal po razbolelem ramenu, da se je Brano nakremžil, in dejal:
„Za ovinkom sem pojezdil v korak in hotel razjahati, da pogledam za teboj, ko so skočili iz goščave čez jarek štirje rokomavhi in s krikom navalili name. Ker niso bili vredni moje sablje, sem se jih lotil z brcami in golimi rokami. Noži so jim tičali za pasovi, a hoteli so me dobiti živega. Ko pa mi je že trda predla, sem zažvižgal v upanju, da ne moreš biti daleč. Poglejva, rokomavh se zbuja.”
Pograbila sta ga, ga zavlekla pod kostanj in naslonila ob deblo. Krepak požirek iz Branove čutare mu je razvezal jezik. Rokovnjač je pogledal zdaj prvega zdaj drugega. Na zgubanem obrazu se mu je zrcalil strah.
.Plemiča?" je polglasno vprašal.
„Ne, Uskoka," je odgovoril Brano.
.Uskoka," je ponovil začudeno. Vzdih olajšanja se mu je izvil iz prsi.
„Se bojiš, rokomavh?" ga je ostro vprašal Tudor in mu pod nos pomolil bodalo.
„Ne, Uskok."
.Zakaj si me napadel s tovariši?"
KMETIJSKA PROIZVODNJA VELIKOVŠKEGA OKRAJA V ŠTEVILKAH
Minuli teden je izžel Statistični priročnik za Koroško, ki vsebuje vsako leto tudi podatke o razvoju kmetijstva in kmetijske proizvodnje. Primerjava lanskih tovrstnih podatkov s podatki za leto 1961 kaže, da v deželi kmetijska površina rahlo nazaduje. Po okrajih gledano pa je to nazadovanje najbolj očitno v šmohorskem in velikovškem okraju. Medtem ko je kmetijska površina v deželi v tem razdobju nazadovala za 4914 na 423.860 ha, je v okraju Velikovec nazadovala za 1280 na 38.498 ha, v okraju Šmohor pa celo za 2615 na 33.867 ha. Nazadovanje kmetijske površine gre v deželi na račun večanja površine gozda.
Najbolj očitno nazaduje v deželi površina njiv, ki je v tem razdobju padla za 4461 ha. V tem primeru stoji velikovški okraj na prvem mestu v deželi. Lani je imel za 959 ha ali za 5 odstotkov manj njiv kot leta 1961. Znatne spremembe pa kaže v
okraju tudi raba njiv. Tako je površina pšenice padla za 410 ha, rži pa celo za 1162 ha ali za več kot dve tretjini. Iz tega sledi, da krušno žito iz Podjune razmeroma naglo izginja. Isto velja tudi za krompir, katerega površina se je medtem
gtmninHiiHHiuiuiiiuiUHiiuuimuuuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiHiimiiiiiiiiiiiiiiimnmiiiiiiiiiiiiiiHimiiuHiiniiiiiiniiiiiii!|
1 Kmetijska poslopja	(3- nadalievan>e)
| y luči poenostavitve kmetovanja
Večina naših gospodarskih (poslopij izvira iz čaisa vsestranskega kmetovanja. Do-	|
3	cela neopravičljivo in skrajno nesmiselno (bi bilo, če bi na poti poenostavitve kmeto-	E
I	vanja ta poslopja zavrgli in ji‘h podirali ter jih poskušali nadomestiti s takozvanimi	5
=	špecialnimi poslopji. To bi zahtevalo od nas prevelike investicije, ki bi nas obreme-	|
|	njevale desetletja. Današnja vsestransko uporabna poslopja se dajo večinoma urediti	|
=	tako, kakor to zahteva 'poenostavljena živalska proizvodnja. Najboljša preure-	§
|	ditev je tista, ki najmanj stane in ki na kmetijo ne prinaša novega betona	|
1 in novega železa, ki proizvodnjo nikakor ne pospešujeta in jo tudi ne zboljšujeta.
Pri vsaki preureditvi poslopij moramo imeti pred očmi, da v sedanji dinamiki	3
1	življenja in gospodarstva tudi v kmetijstvu nič ni stalnega in da ne pride-	E
|	mo mimo tega, da bomo v poenostavljenem kmetovanju panoge, na katere se špe-	3
I	cializiramo, tekom lat zamenjali z novimi, ker nas bo k temu prisilil ali razvoj	§
|	na trgu ali pa delovni pogoji na kmetiji. Zato naj bo tudi preureditev pošlo-	S
|	pij taka, da bo vedno spet omogočala enostavno drugačno preureditev. Še bolj kot	|
|	pri preureditvah moramo to upoštevati pri gradnji novih gospodarskih poslopij, no-	|
I vih hlevov in novih skednjev ali pa pri njihovih iprizidavah.
Pri vsaki preureditvi, prizadavi in novogradnji gospodarskih poslopij pa
: i do olajšanja dela in t
si mo-
| ramo biti na jasnem, da morajo privesti do olajšanja dela m trans-|	porto v krme in gnoja. Prvo, na kar moramo pri tem gledati, niso stojišča ali le-	5
|	žišča živali, -marveč hodniki ob ijaslih in za živalmi, kjer spravljamo steljo pod ži-	|
|	vali in gnoj od živali. Ti hodniki nikoli niso dosti široki, ker morajo biti tako široki,	E
I da po njih lahko vozimo s traktorjem. Vse ostalo naj bo v hlevu preprosto, poceni | |	in enostavno urejeno, tako, da so spremembe brez večjih težav vsak čas mogoče.	§
§	Pri notranji ureditvi hleva nas improvizacije ne sme biti sram.
Če nameravamo v hlev montirati n a p r a v e za avtomatično sprav-	§
=	1 j a n j e krme v jasli in za spravljanje gnoja na gnojišče, moramo upoštevati dvoje:	§
E	■ število živine, ki jo imamo in ki jo bomo ob intenzivaciji proizvodnje imeli, in	E
§	■ da nas taka montaža za razmeroma dolgo časa veže, da ostanemo pri goveji ži-	i
valski proizvodnji, ki pa nas z delom najbolj obremenjuje.	S
Pri tem razmišljanju nikakor ne smemo pozabiti, da so 'take naprave drage in	|
|	da se splačajo le tam, kjer so stojišča natrpana s 'kravami ali z bikci za pitanje.	|
1	Kmet, ki v poenostavitvi na govedorejo še ni prišel tako daleč, da bi lahko redil	=
=	tri goveda po hektarju kmetijske površine, naj na tako avtomatizacijo	3
§ hlevskih opravil nikar ne misli. Zanj opravlja traktor isto delo veliko cenejši.
Bolj kot pri poenostavitvi na zrejo ali pitanje prašičev odloča ureditev gospo-	|
3	darskih poslopij v govedoreji in z njo povezanem travnem gospodarstvu o rentabil-	3
S	nosti in uspehu kmetovanja. Na taki kmetiji je za gospodarski uspeh odločilnega po-	3
I	mena, kako so objekti za krmo in hlevi medseboj funkcionalno povezani. P o t i, po	|
I	katerih transportiramo krmo do živali, od njih pa gnoj na gnojišče, morajo biti	|
|	kratke, predvsem pa ravne. Vsak ovinek in vsak kot sta ovira dela in zamuda	3
|	časa. Kolikega pomena so kratka in ravna pota pri krmljenju in spravilu gnoja,	§
1	bomo znali pravilno oceniti šele, če bomo upoštevali, da moramo za 10 govedi	3
f	dnevno transportirati 700 do 1000 kg krme, nastilja in gnoja. Pri tako obsežnem	|
3	transportu je danes, ko je na povprečni naši kmetiji za vse poljsko in hlevsko delo	§
I	le še en človek kot polnovredna delovna sila na razpolago, v -resnici vsak nepo-	|
1	trefeni meter in vsak nepotrebni ovinek ovira, ki jo moramo s preureditvijo odpra-	3
3	viti, ne pa ustvariti. Kdor pri tem greši, temu vsa mehanizacija spravila krme s po-	f
I	lja in travnikov 'le -malo koristi, kakor mu bo tudi le malo koristila poenostavitev	S
3 v panogah njegove proizvodnje.	(Konec)
šauiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiniiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiir
zmanjšala za 14 odstotkov. Temu nasproti se je površina pod krmnim žitom povečala za 688 ha, površina s silokoruzo se je povečala za dobrih 100 odstotkov na 800 ha, površina naravnih travnikov pa za 750 na 13.255 ha. Nazaduje pa v okraju tudi površina z deteljo, deteljno-travno mešanico in lucerno. Lani je bila za 10 odstotkov manjša kot leta 1961.
Hektarski donosi v rastlinski proizvodnji so se v glavnem gibali na višini leta 1961. Pri žitu so bili pod deželnim povprečjem, isto pri krompirju, medtem ko so pri koruzi za zrnje, silokoruzi in senu presegali deželno povprečje.
Kar se tiče razvoja živalske proizvodnje, so 3. decembra 1964 v okraju našteli 1672 konj, 21.868 goved, 39.215 prašičev in okoli 90.000 perutnine. Ovc so našteli le še 897. Primerjava na tem področju z letom 1961 kaže padec števila pri konjih za 557, pri ovcah pa za 187. Število goved je naraslo za 682, število prašičev za 2540 in število perutnine za okroglo 8000.
Med govejo živino je število krav rahlo napredovalo, medtem ko je število telic, ki so stare nad 2 leti, nazadovalo. Lani so našteli 11.303 krave in 650 telic. Rahlo je napredovalo tudi število telet in mlade živine. V tej primerjavi pa pade v oči nadpovprečen porast števila plemenskih svinj, ki ga ugotovimo tako v primerjavi z letom 1963 (za 113), kot v primerjavi z letom 1961 (za 175) na 3785. V isti primerjavi je število plemenskih svinj v deželi naraslo za 1267 (leta 1963) in za 229 (leta 1961) na 21.753.
Če pogledamo še zakolje v okraju, potem vidimo, da je število zakoljev volov na-
Superfosfat v svinjaku
»Badisches Landivirtschaftliches Wo-chenblatt«- je priobčil zanimiv članek o vplivu superfosfata v svinjakih. Članek se opira tako na rezultate prakse 800 kmetov kot na triletne eksaktne poskuse, pri katerih so v svinjake na vsakih 10 kvadratnih metrov dnevno potrosili 0,5 kg superfosfata (Stallsuper). Povprečje 40 takih poskusov je pokazalo, da se je vsebina amoniaka v zraku svinjakov zmanjkala za 40 odstotkov, kar je izredno velikega pomena, če upoštevamo, da je amoniak težji od zraka in da se zaradi tega zadržuje predvsem na tleh svinjaka, kar zdravju živali razumljivo škoduje.
Tako pri poskusih kot v praksi so ugotovili, da je superfosfat tudi zmanjšal vlago zraka in sicer v povprečju za 6 odstotkov. Pitanci so bdi čistejši in njihov prirastek je bil dnevno za 60 gramov boljši od pitancev v kontrolni skupini. Prašičem superfosfat ni škodoval, nasprotno so ga pitanci z veliko slastjo uživali, ne da bi zaradi tega kakorkoli oboleli. Če upoštevamo, da se je vsled tega tudi kvaliteta gnoja zboljšala, potem vidimo, da se splača tega recepta povsod poslužiti.
zadovalo od 131 leta 1961 na 77. Istotako je nazadovalo tudi število zakoljev krav in telic, zlasti pa telet in sicer od 2397 na 1883. Temu nasproti so se zakolji bikov v okraju medtem povečali za 12 odstotkov na 398. Vidno so nazadovali tudi zakolji prašičev in sicer za dobrih 5 odstotkov na 20.295.
Antibiotiki pri pitanju mladih bikov
Zaradi večje potrebe po kvalitetnem govejem mesu se vedno več gospodarstev usmerja na pitanje mlade govedi.
Ameriški raziskovalci so na podlagi številnih poizkusov ugotovili pozitiven učinek antibiotikov na prirast žive teže, kot tudi na izkoriščanje krme. Večji učinek antibiotikov so dosegli pri krmljenju s pretežno voluminozno krmo, kakor pri pretežnem krmljenju s koncentrati. 75—80 mg antibiotikov je tam povečal dnevni prirastek za 9 %, izkoristek krme pa za 8 °/o.
Nemška raziskovalca Hofmann in Berner navajata še boljše rezultate. Prvi je pri dnevnem dodatku 80 mg antibiotikov v krmo povečal prirast za 10,8 odstotka, drugi pa celo za 20,8 odstotka. V prvem primeru je bila vrednost prirasta trikrat, v drugem primeru pa celo šestkrat večja od cene antibiotikov. Ugotovila sta tudi, da dodana količina antibiotikov ni škodljivo vplivala na mikrotloro v vampu in da se je le-ta že tekom enega tedna prilagodila novim pogojem. Pri pitovnih volih celo 5 g antibiotikov dnevno ni zmanjšalo prebave celu-
Poskusna skupina 30 črno-belih bikov, ki so bili ca 1 leto stari in ob začetku poskusa v povprečju 362 kg težki, je dobivala razen povprečnega obroka, ki je vseboval 6000
škrobnih enot in 700 g prebavljivih beljakovin ter 50 g rudninske mešanice, še 80 mg antibiotika Terramycina. Kontrolna skupina je dobivala enak obrok brez antibiotikov. Poizkus je potekal 98 dni. Skupina, ki je dobivala 80 mg antibiotikov, je za 33 odstotkov bolje priraščala kot skupina, ki jih ni dobivala. Pri poskusni skupini je dnevni prirastek znašal 1069 g, pri kontrolni pa samo 803 g.
V	drugem poskusu sta bili poskusna in kontrolna skupina 102 dni na paši. Razen paše so obema dodajali po 50 g rudnin, poskusni pa še 80 mg Terramycina na žival. Pri poskusni skupini je dnevni prirast znašal 667 g, pri kontrolni pa le 618 g. Iste živali so potem jeseni prestavili v hlev za prosto rejo, kjer so jih podobno oskrbovali, kot pri prvem poskusu, le koncentrat so zmanjšali na minimum. Temu primerno so bili tudi prirasti manjši, zlasti ker je bila zima zelo ostra. Poskusna skupina je povprečno dnevno prirastla za 616 g, kontrolna pa le za 472 g.
V	obeh primerih vidimo, da je bil učinek antibiotika velik, posebno še pri bolj ekstenzivnem pitanju z več voluminozne krme. V primerjavi z vrednostjo prirastka je cena antibiotikov neznatna.
uiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiuiuiiiiiiinuiiiniimiiiiiiiiniiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiuiiiiiiHniiiiiiiniiiiiiniiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii
Ujetnik je molčal.
.Odgovori! — Brano, daj bič!"
.Povedal ti bom, Uskok, a ne iz strahu pred bičem. Svobodnjaki iz gozda smo, gospoda nam pravi rokovnjači, a tlačani svobodnjaki."
Umolknil je.
,Si lačen, boš jedel kruh?" ga je povprašal Tudor.
.Nisem."
Izza pasu je potegnil lovski nož in ga ponudil Tudorju.
.Obdrži ga."
Tudor je odrinil roko in rezko ukazal:
.Pripoveduj!"
„Me izpustiš?" je vprašal ujetnik in mu pogledal v oči, ki so se svetile v mraku.
.Svobodnjak si," je odgovoril Tudor.
»Harambaša nam je ukazal, naj tu pričakamo grajskega tirana s Prežeka v Gorjancih, ki naj bi prijezdil mimo z oprodo. Stari grajski krvolok. V Novem mestu bi se moral sestati z deželnim glavarjem. V grajski ječi ima dva kmeta svobodnjaka iz vasi Krke pod Gorjanci. S hrbta bi mu zrezali jermen in ga zamenjali za ujeta kmeta, ki ju je dal oslepiti. Prvemu se je polakomnil hčere, drugemu pa kmetije." Tudor se je zdrznil.
.Vas je mnogo?" ga je mrko vprašal Tudor.
,To vedo le gozdovi, Uskok. Povprašaj grajske." Nasmehnil se je.
.In kdo si ti?"
.Jaz. Hm. Harambašev namestnik."
Vstal je in se ponosno zravnal. Izza pasu je potegnil bodalo, na ročaju katerega je bila vrezana mrtvaška glava.
.To je grb gorjanskih svobodnjakov, Uskok. Če ti bo kdaj potrebna pomoč, pokaži nož prvemu tlačanu iz te
okolice in prihiteli bomo." Grozeče je pristavil: „Ne poizkusi nas iskati sam! — Hej! Tudorl Pozdravi grajsko gospodo na Mehovem. Tudi njo obiščemo!"
„Me poznaš, svobodnjak?" je vprašal Tudor.
.Kdo te ne bi spoznal po turški sablji z zlatim glavičem na ročniku? Pojdimo! Pospremim vaju po bližnjici. Med potjo naletita še na naše zasede, kjer bi se morda za vaju ne izteklo tako srečno kot malo prej, ko sta nam tipala butice. Na Mehovo pojezdita sama."
Brano je skrivoma pogledal mladega gospodarja in ta mu je komaj opazno prikimal. Rokovnjač, ki je to opazil, se je nasmehnil in spregovoril:
.Uskoka, na rokovnjaško besedol Pojdimol Peljita konje za povodec."
Mrak se je gostil in skozi nizko vejevje so silili utrinki prižigajočih se zvezd. Topot konjskih kopit so dušila mehka, mahovnata gozdna tla. Konja sta strigla z ušesi, Brano pa se je jezil in rentačil, ko se je spotikal ob korenine, ki so se razraščale čez gozdnato stezo.
„Da bi te vrag, kam naju vodiš? Tema je ko v rogu. Če naju kmalu ne pripelješ na piano, ti z bičem izližem zaplato."
Rokovnjač se je zakrohotal in že hotel odgovoriti, ko se je oglasil Tudor, ki mu je sledil za petami.
„Ne jezikaj, stari vojščak, raje bulji v tla."
Pot se je pričela spuščati v dolino. Prepoteni so prišli na kolovoz, ki se je zvijal ob robu gozdov. V daljavi je v beli mesečini sanjaril Mehovski hrib, na desni pa so migljale redke luči bližnje vasi v dolini. Tudor je pravkar hotel zajahati, ko mu je to preprečil oster vzklik. Gesla, ki ga je izgovoril vodnik, ni dobro razumel. Ko so prišli bliže, se je le-ta ustavil, ukresal gobo in polglasno dejal:
.Mojster, odloži samostrino*, popotni smo!"
Temne postave so druga za drugo izginile v temo.
„Hm," je zagodel Brano, .gospodar, teh se pa ne bi bila otepla, preveč jih je bilo, pa čeprav bi imela vsak svoj bič."
Vodnik se je ustavil, se popraskal po glavi in dejal:
„Da bi te ris, dobro si mi ustrojil kožo, še zdaj me ščemi."
Tudor si je pogladil brado in se gromko zasmejal.
.Tako, na mestu smo. Tu leže Brusnice, za njimi mehovski grad. Prenočita v vasi, pozno je že. Moram v brlog-Mehovski biriči imajo pasje oči in strupene zobe!"
Še preden mu je mogel Tudor odgovoriti in ga še kaj vprašati, je vodnik izginil, kot bi se ugreznil v zemljo. Pred njima so v raztresenih kočah, po katerih so plesale dolge sence, brlele goreče treske. Lojevko si je privoščil le premožnejši vaški svobodnjak, ki se je sicer moral pokoriti ukazom cesarske oblasti, a je bil oproščen grajske tlake. Plačevati je moral samo davek.
.Kam sedaj, gospodar? Konja sta trudna, žejna ir» lačna. Do Mehovega je še dobršen kos poti."
Pri prvi vaški koči sta se ustavila. Tudor je potrkal na okno, ki je bilo prašno in umazano. Po nekajkratnem trkanju in rogoviljenju neučakanega Brana je končno utihnil tudi pes, ki je do onemoglosti nategoval verigo. Luč je ugasnila, vrata so se škripaje odprla in skoznje je pogledala starka, ki ju je z jokavim glasom vprašala, kdo sta.
.Popotnika Uskoka sva, majkal Rada bi napojila konja in nasitila sama sebe. Noč naju je zatekla. Je kdo v naselju, ki premore kaščo sladkega ovsa?"
--------- (Nadaljevanje prihodnjič)
* strelno orožje v starih časih
Moja krasna nova ura ije tekla 18 mesecev ibrez najmanjšega zaostajanja ali prehitevanja. Pričenjal sem verjeti v njeno nezmotljivost pri oceni dnevnega časa in se prepričal o neumrljivosti njene anatomije. Toda nazadnje mi je nekega večera po nerodnosti padla na tla. Vsled tega sem se hudo sekiral, prepričan o tem, da je takšna nerodnost zanesljiv predznak bližajoče se katastrofe. Počasi pa sem se otresel skrbi, naravnal sem uro kar po posluhu in mojih strahov in popadkov praznoverja je bilo brž konec.
Naslednjega .dne sem stopil do velike draguljarne in prosil, naj mi uro naravnajo natančno po krajevnem času. Šef mi je lastnoročno vzel uro m jo pričel naravnavati. Nato je menil: »Štiri minute vam zaostaja. Regulator bo treba 'pomakniti naprej.«
9kušal sem ga ustaviti, skušal sem mu dopovedati, da ura brezhibno kaze najoočnejši čas, toda vse je bilo bob ob steno. (Nesrečno tešilo si je vteplo v glavo, da ura za štiri minute zaostaja in da se regulator mora pomakniti za malenkost naprej. In tako se je zgodilo: medtem ko sem v smrtnem strahu skakal okoli njega in ga rotil, naj mi ne oskruni ure, je hladnokrvno, sadistično zagrešil sramotno dejanje.
Odtlej je moja ure pričela prehitevati. Prehitevala je iz dneva v dan bolj; v teku enega tedna je drvela z mrzlično naglico in njen pulz je na-rastel na sto petdeset v senci. Ob koncu drugega tedna je pustila daleč za seboj vse mestne ure in bila že nekaj več kot trinajst dni pred koledarskim časom. Bila je že v novembrskem razpoloženju in obetala sneg, medtem ko je bilo po drevju še vi-
deti oktobrsko listje, ki še ni odpadlo.
S tako uničujočim tempom me je približevala dnevu, ko bi moral plačati najemnino in ostale račune, da tega nisem mogel več prenašati. Nesel sem .jo k urarju, da mi jo naravna. Vprašal me je, če je bila že kdaj pri popravilu. Povedal sem mu ne brez ponosa, da je moja ura doslej shajala brez vsakršnih urarskih posegov v njeno drobovje. V njegovih očeh ije zaiblisnilo pristno zločinsko veselje, hlastno je odpri uro, si nataknil pred oko majhno kukalo ter se zamaknil v njen mehanizem. Ugotovil je, da je uro treba namazati,
MARK T W A I N :
Moja ura
očistiti in jo seveda regulirati ter da naj se oglasim čez teden dni.
Po končanem čiščenju, mazanju in reguliranju je ura pričela tako nesramno zaostajati, da je bilo njeno tiktakanje slišati kakor mrtvaško potrkavanje. Vlaki so mi pričeli uhajati, zamujal sem vse sestanke in pogosto sem ostal brez kosila im večerje. Polagoma sem zdrknil nazaj na včeraj, na predvčeraj, nato na pretekli teden; sam ne vem, kdaj se me je lotila grozna misel, da sam samcat tavam štirinajst dni za časom in se mi svet čedalje bolj odmika. V sebi sem odkril pritajen nagon, da bi se pobratil z mumijo v muzeju in
Smeh stoletij
Starejši mož je bil neznansko zaljubljen v lutkovne predstave in je le malokdaj manjkal. Poznal je tudi lutkarja in večkrat govoril z njim. Nekoč ga je vprašal, kako med igro ustvarja značilen zvok, kot bi igral na trobento. Mož mu je takoj pokazal majhno napravo, ne večjo od gumba. Navdušeni ljubitelj lutk je hotel glasbilo preizkusiti in ga je dal v usta.
„Toda,” je dejal po preizkusu, „ali ni nevarno, da bi ga požrli!"
»Seveda jel Jaz sem ga požrl že najmanj dvajsetkrat, a se še ni pokvarilo!"
Po smrti kardinala Richelieuja so razširili po Parizu naslednji satirični epitaf:
»Tukaj počiva sloviti kardinal, ki je napravil več slabega kot dobrega. Dobro je napravil slabo, slabo je opravil dobro."
V	tem času je deloval znani filozof Descartes. Tega je imo-vit znanec presenetil ob bogato obloženi mizi. Prišlec je pomembno namignil:
»Glej, glej! Kdo bi si mislil, da so tudi učenjaki taki sladko-snedeži."
Descartes se je obrnil In mirno dejal:
»Ali morda mislite, da je narava vse stvari ustvarila samo za puhloglavcet'
V	družbi, kjer je bil tudi diplomat Bautru, so se pogovarjali o ženskah in ljubezni. Nekdo je pripomnil, da Plinlj zatrjuje, kako osli raje iščejo stare oslice kot mlade.
»Prav zato so osli," pripomni Bautru.
Pesnik in romanopisec Walter Scott je srečal berača In ga hotel obdarovati. Ker pa slučajno nl imel pri sebi drobiža, mu je dal srebrnik in rekel:
»Nate, vzemite; ostanete mi pa dolžni šest pennyjev."
»Bog vam povrni,” se je zahvaljeval berač, »želim vam samo, da bi živeli tako dolgo, dokler vam ne poplačam tega dolga.”
Angleški pesnik Byron je bil rahlo šepav in ga je zaradi tega že vsako namigovanje razžalostilo. Vsakomur pa je skušal vrniti milo za drago.
»Kako kaj gre!" ga je z zlobnim poudarkom vprašala nekoliko škilava dama.
»Kakor pač vidite!” je zasikal občutljivi pesnik.
Abernethy je bil zelo nejevoljen, če ga je kdo ponoči budil. Neko noč je moral nujno k težkemu bolniku. Utrujen se je vrnil in legel, ko se ponovno oglasi zvonec.
»Kdo je!" zakriči razburjen.
»Gospod doktor, nujno, moj sin je požrl miš."
»Če je tako," reče doktor mirno, »naj požre še mačko! Mene pa pustite spati.”
z njo pokramljal o vsakdanjih tegobah.
Potem sem se odločil in znova odšel k urarju. Ta je uro razstavil na prafakftorje, jaz sem pa čakal na diagnozo, ki se je glasila: zatečeno ohišje. To se bo dalo zreducirati na normalne dimenzije v treh dneh.
Po tej operaciji je ura v povprečju kazala točen čas, a to je bila tudi vsa korist popravila. Pol dneva je rekla, kaikor da so ji za petami vsi hudiči, zraven pa tako neznosno bevskala, prhala, žvižgala, kihala in krulila, da od trušča nisem slišal lastnih misli. Dokler ji ni pošla sapa, je rii bilo ure v vesoljni deželi, ki bi se lahko pomerila z njo. Toda ostanek dneva je njen tempo pričel pojemati in pešati, dokler je nazadnje niso dohitele vse ure, ki so poprej ostale daleč zadaj. Po štiriindvajsetih urah je ravno o pravem času pokazala toliko kakior vse ostale ure. V povprečju je torej kazala točen čas in nihče ni mogel govoriti, da stori kaj več ali kaj manj kakor svojo dolžnost.
Toda zgolj pravilno povprečje je za uro premajhna krepost, zato sem jo odnesel še k enemu urarju. Ta je ugotovil, da je počil kraljevski vijak. Rekel sem, da me veseli, da ni kaj hujšega, toda po pravici povedano, še danes nimam pojma o tem, kaj bi naj bil kraljevski vijak; seveda se pred tujcem nisem smel pokazati kot popoln ignorant. Popravil je kraljevski vijak, toda kar je s tem ura na eni strani pridobila, .je .po drugi izgubila. Nekaj časa je divjala, pa spet nekaj časa mirovala, nato pa na vsem lepem spet zbezljala; to se je ponavljalo v nedogled. Nihče ne bi mogel napovedati, kdaj s>i ibo izbrala dirko in kdaj počitek, ‘to je bilo prepuščeno njeni muhavosti. Kadar je iz mirovanja prešla v svoj nori tek, je vselej sunila nazaj kaikor stara mušketa.
■Nekaj časa sem trpel in si drgnil zateklo mesto na prsih pod žepom, kjer sem nosil uro, nato pa sem obupal In poiskal novega urarja. Razstavil jo je na najmanjše dele in nato razkosano podrtijo neumorno sukal in prevračal pod svojim kukalom; ugotovil je, da je nekaj narobe z lasno vzmetjo. Popravil je okvaro
in uro znova navil. Sedaj je ura delala brezhibno, le vsakič deset minut pred deseto sta se oba kazalca sprijela kaikor kraka Škarij in od tistega trenutka naprej potovala skupaj v bratskem objemu. Celo najbrihtnej-šemu človeku na svetu bi se prej zmešalo, preden bi ugotovil, koliko kažeta združena kazalca, zato sem se odločil še za eno popravilo.
To pot je mojster odkril, da se je ukrivil kristal in da glavna vzmet ni čisto ravna. Omenil je tudi, da je treba nekatere dele ojačati nekako tako, kakor se ojača obrabljeni podplat čevlja. Naredil je vse, kar se mu je zdelo potrebno, nakar je moja ura postala vzor med vrstnicami. Imela je samo eno majčkeno hibo: potem ko je kakih osem ur mimo .tekla, je naenkrat v njeni notranjosti nekaj ponorelo in pričelo brenčati kakor čebela, kazalca pa sta pričela dirjati po številčnici s takšno blazno naglico, da sploh ni bilo mogoče razločiti posameznih kazalcev, ampak je bilo vse skupaj še najbolj podobno delikatno spredeni pajčevini. V bore sedmih minutah je tako pustila za seboj celih štiriindvajset ur, nakar je s krepkim treskom obstala.
S težkim srcem sem obiskal še enega urarja in mu ves čas, ko se je ubadal z uro, gledal pod .prste, nato pa som !se zbral in se pripravil za strogo navzkrižno izpraševanje, ker se mi je stvar zazdela le preveč sumljiva. Ura me je pri nakupu stala dvesto dolarjev, za razna popravila pa sem zmetal že dva ali celo tri tisoč dolarjev. Ko sem tako čakal in opazoval, sem v urarju prepoznal starega znanca z reke, ladijskega strojnika iz starih časov, ki vrh vsega ni bil -niti kaj prida vešč svoje stroke. Skrbno je preštudiral vse dele, kakor tudi vsi njegovi predhodniki, in potem z enako samozavestjo povedal svojo razsodbo:
»(Preveč pare ima, treba bo s francoskim ključem popustiti varnostni ventil.«
Pri priči sem mu razbil glavo in ga dal pokopati na lastne stroške.
Moj stric William — sedaj je revež že med rajnimi — je imel navado reči, da je dober konj le toliko časa dober, dokler enkrat ne zbezlja,
IZREKI
•	Lastno trpljenje je kakor zrcalo, v katerem spozna človek trpljenje drugift. Kdor ni trpel do krvi, ostane otrok in ni videl življenja.
ooo
•	Kadar človek čuti, da zna več od drugih, misli, da mu ni treba več služiti. In tako pogine v svoji samostoj-
nos‘L	ooo
•	Odlikovanja predstojnikov so večjidel dokaz zaslug podrejenih.
ooo
•	Ljubezen se začne s srčnim utripanjem, konča pa se s srčnim napadom.
ooo
•	Edini človek, ki zasluži denar s tem, da sledi poteku konjskih dirk, je tisti, ki to dela s smetišnico in metlo.
ooo
•	Ko bi bila umetnost konverzacije na višji ravni, bi imeli manjši prirastek rojstev.
ooo
•	Ali je v tem napredek, če kanibal uporablja nož in
vilice-	ooo
•	Starši, ki imajo čas za svoje otroke, store zanje več, kot starši, ki imajo samo denar zanje.
ooo
•	Za zob časa ni nobene plombe.
in da je dobra ura samo toliko časa dobra ura, dokler je me dobe v roke urarji. In vedno se je vpraševal, kam neki so se prekvalificirali vsi falirani kotljarji, puškarji, čevljarji, strojniki in kovači. Toda prekmalu ,je umrl, da bi mu kdo mogel postreči s pravim odgovorom.
•OOOOOOOOOOPOOOOPOO« PPPPPOOPOOOOOOOOOOOOOOOPPPCKK^^OOPPOPPOPOOPOOOOOOOOChPPOOO
Štirinajst let je delal robot Robi poleg vrtalnega stroja in vrtal milijone lukenj v milijone majhnih jeklenih ploščic, ki so jih pritrjevali na držaje za metle. Lepega jutra se je dvignil, odšel h glavnemu inženirju, kateremu je izjavil z jasnim radio-glasom, da mu je tega suženjstva dovolj, da se mora najprej dobro spočiti in oditi na dopust. Potem si bo poiskal drugo službo. Izplačajo naj mu njegov zaslužek.
Glavni inženir, zelo sposobni elektronski možgani s polprevodniki, je bil presenečen. Takšen primer ni bil predviden. Primoral je Robija, da je sedel, mu ponudil cigareto in kozarček olja. Obenem pa je poklical direktorja, ki je bil še vedno človeškega rodu. Postavili so ga na položaj glavnega direktorja, vendar razen ribolova in zbiranja raznih kolekcij — zvečine podstavkov za pivo — ni ničesar razumel, ker so vse delali roboti. Dober nasvet je bil sedaj vreden več od zlata, zlasti ker je bil generalni direktor na dopustu na Marsu, odkoder naj bi se vrnil šele čez 140 dni. Da ne bi tvegali celokupno proizvodnjo držajev za metle, je bilo potrebno takojšnje ukrepanje, brez obotavljanja.
Direktor Bulboj je prezirljivo potrepljal Robija po kovinski rami, ker je domneval, da so se pokvarili kontakti v prsnem okrovu. Toda to bodo lahko hitro popravili na kliniki za robote. Morda je potrebna zamenjava kakšne elektronke? On, direktor, bo takoj poklical zdravnika in jutri bo vse v redu.
Elektronski možgani so odobravajoče pokimali z glavo, toda Robi je tako energično odkimal, da so se vneli celo kroglični ležaji v njegovem vratu. Izjavil je, da je fizično povsem zdrav in da je bolje, če se mu ne približajo s kakšnim orodjem. Enostavno mu je presedlo neprestano vrtanje lukenj v ploščice.
„Da mu niste dali morda preveč enosmernega toka?" je vprašal direktor Bulboj, zakaj tudi pri robotih so že opazili pijančevanje. „Ne," je odgovoril glavni inženir, »pol kilovata, ne več”. .Čudno,” je zaskrbelo Bulboja. »Morda je posredi elektronska mutacija? Preiskati ga je treba. Namesto njega pošljite Murksija iz drugega oddelka, naj dela na njegovem stroju. Menim, da bo ustrezal."
Robi je z raketo odletel na riviero, se okopal v ultravioletnih valovih in se odpočil. V tem času je napisal tudi knjigo o pojavih utrujenosti pri materialih, o infarktih kristalov in o regeneraciji did v krmilnih centrih elektronskih individuov. Da bi se odpočil, je pisal verze o izmeničnem toku. S social-
nega gledišča je bilo to zdravo, vredno celo Nobelove nagrade, če ne še kaj več.
Ko se je vrnil, je Murksi ležal v delavnici, ker je zbolel od živčne neuravnoteženosti. Ni vzdržal tempa, s katerim so vrtali luknje. V tovarni je zavladalo razburjenje. Vsi so razpravljali o Robijevem letnem dopustu. Grozila je nevarnost, da bo njegov primer okužil tudi druge. Roboti so bili nezadovoljni in že so se jele širiti govorice o stavki. Robi je — potem ko je upošteval vse okoliščine — osnoval sindikat robotov. Preskrbel si je uradne prostore. Nekateri od robotov so začeli sodelovati z njim v upravnem telesu. Izdelali so program, ki so ga vsi podprli.
Roboti so zahtevali postopen prehod na štiride-seturni delavnik, plačo v enotah enosmernega toka, izdatno mazanje in plačano popravilo v primeru
S čim zamenjati robote?
nezgode. Generalni direktor Plumberi, ki je na hitro priletel z Marsa, je malodane padel iz fotelja, ko je zaslišal zahteve. »Nezaslišano!" je zarjovel. »Kaj pa mislijo te mašine? Takoj mi pokličite konstruktorja! Mu bom že pokazal!" Konstruktor je skomignil z rameni. »Žal mi je," je dejal, »toda čas, ko so ljudje konstruirali stroje, je že zdavnaj minil. Sedaj delajo to roboti. Jaz se nič ne spoznam na osebno življenje teh aparatov. Prerasli so me. Od kod naj vem, kaj jim bo šinilo v glavo?"
»Vrag naj ga vzame!" je ušlo direktorju. »Kako ste mogli biti tako neprevidni. Človek ne sme stanovati niti v svoji privatni vili na Marsu. Kaj mi predlagate?"
Konstruktor se je zamislil. »Bojim se," je dejal, »da bomo morali nekoliko popustiti. Sicer bo nastopil polom v proizvodnji metlinih držajev." »Popustiti? Ne!” je odločno vzkliknil Plumberi. »Odpustili jih bomo. Vse! Prav gotovo! Pod takimi pogoji je mnogo racionalneje postaviti na delovna mesta ljudi. Takoj bom telefoniral na borzo dela."
»Da... toda..." ga je prekinil konstruktor. »Kaj bom pa jaz delal? Ostal bom brez posla!"
»Ne vznemirjajte se," se je nasmehnil direktor. »Začnite z delom in konstruirajte mi avtomat, ki bo vse robote spremenil — v staro železo!"
(SIMPLICISSIMUS)

VI. festival mladinskih pevskih zborov
V Celju se je zadnjo nedeljo zaključil VI. festival mladinskih pevskih zborov, ki je bil fokraf prvič prirejen kot tekmovanje najboljših mladinskih zborov iz vseh jugoslovanskih republik. Iz Jugoslavije je sodelovalo 19 zborov, katere so izbrali na predhodnih republiških tekmovanjih, kot inozemski gostje pa so nastopili otroški zbor iz Gottvvaidova na Češkoslovaškem, dekliški zbor „Kaniszay Dorottya" iz Budimpešte ter deški zbor „Munchner Chorbuben”. Skupno je bilo udeleženih več kot 2000 mladih pevk in pevcev.
Tako domači jugoslovanski kot tudi inozemski zbori so pokazali izredno visoko raven, kar je bilo ugotovljeno tudi na mednarodnem posvetovanju glasbenih pedagogov, ki so ob tej priložnosti obravnavali zlasti vprašanja, s katerimi se srečujejo pedagogi pri popularizaciji mladinske zborovske pesmi. Tekmovanje jugoslovanskih zborov, ki je potekalo pod vodstvom strokovnjakov iz posameznih republik, se je delilo v dva dela: v enem delu so se predstavili predmutacijski zbori, torej ansambli,
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 5.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro melono — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote In nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže —
11.45	Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro melono — 18.55 Lokalne Športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 12. 6.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika — 16.30 KoroSki knjižni kotiček — 17.00 Glasba iz Kanade — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa
—	20.15 Veriga, radijska pripovedka — 20.45 Cirkus dunajskih simfonikov — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 13. 6.; 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Orkester deželnega gledališča v Linzu — 12.45 Ogledalo Mest-
ki jih sestavljajo učenci osnovnih šol, v drugem delu pa so nastopili srednješolski ali pomufacijski zbori.
V prvi skupini je zmagal zbor osnovne šole „Trnovo" iz Ljubljane, ki je pod vodstvom Majde Hauptmanove pokazal kvaliteto, ob kateri je švicarski glasbeni pedagog dr. Rudolf Schoch navdušeno izjavil, da se je že zaradi tega zbora splačalo priti iz Švice v Celje. Tudi drugo in tretje mesto v tej skupini je žirija prisodila slovenskim zborom. Največji uspeh v drugi skupini je dosegel dekliški zbor „Vera Blagojevič" iz Šabca, medtem ko je drugo mesto zavzel zbor celjske gimnazije, tretje mesto pa zbor učiteljišča iz Murske Sobote.
Za zaključek festivala je bila pred spomenikom narodnoosvobodilne borbe veličastna pevska manifestacija, na kateri se je zborom, ki so sodelovali na festivalu, pridružil še 1000-članski združeni zbor celjske mladine. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi 20-letnice osvoboditve ki so jo počastili s pesmijo iz tisočerih otroških grl.
nega gledališča — .13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas
—	17.45 Nogometna tekma Avstrija : Madžarska — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je storilec — 21.15 Poezija.
Ponedeljek, 14. 6.: 8.15 Preizkušnja v Budimpešti —
15.15	Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček —
18.15	Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in gledališče
—	20.30 Koroške godbe na pihala — 21.45 Kroška domovinska kronika.
Torek, 15. 6.: 8.15 Jutranji koncert — 15.30 Katrca, si notri — 15.45 Kulturni urad — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 18.35 Aktualna literorna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Pliš in beton — 21.30 Serenada godal.
Sreda, 16. 6.: 8.15 Jutranji koncert — 15.30 Zborovska glasba avstrijskih komponistov — 15.45 Vzgoja brez kazni
—	18.00 Aktualna reportoža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 19.00 XY ve vse — 20.15 Orfej in Evridika, opera.
Cefrtek, 17. 6.: 8.15 Jutranja oddaja za praznik — 11.30 Tako zveni pri nas na Dunaju — 13.45 Iz domačih krajev
—	14.30 Pozdrav nate — 16.30 Berač kot tovarnar — 18.40 Oddaja za ženo — 19.00 Šport — 20.15 Filmski milijonar, opereta — 22.20 Glasba Klausa Wusthoffa.
Petek, 18. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Četrt ure referenta za ljudsko prosveto — 18.00 Pri koroških godbah na pihala — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Slavnostne igre v Bregenzu
—	20.15 Seina-Donava — 21.00 Glasbene šarade.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00
Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 Športni komentar.
Sobota, 12. 6.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Nova arheološka odkritja v Egiptu — 19.10 Oddaja vice-kanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hif-paroda — 21.45 Svetovni šport.
Nedelja, 13. 6.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 14.30 Preizkušnja v Budimpešti — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Temza-Donava — 16.25 Zabavna glasba — 18.00 Mednarodna radijska univerza
—	19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 21.15 Najmanjše mesto, največja vas.
Ponedeljek, 14. 6.: 8.10 Glasba na tekočem traku —
13.30	Za prijatelja opere — 14.25 Sodobni evropski komponisti — 15.35 Glasba za razvedrilo — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Oddoja za ženo
—	19.30 Koncert orkestra iz Clevelanda — 22.15 V kavarni Aragno.
Torek, 15. 6.; 8.20 Prosimo, prav prijazno — 13.20 Mostovi med zahodom in vzhodom — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Alexandre, pripovedka — 16.00 Nova vrata proti jugu — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Brzina ni čarovništvo — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 16. 6.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.20 Teden pri Združenih nardih — 13.30 Za prijatelja opere
—	14 j1 5 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Mostovi med zahodom in vzhodom — 16.00 Francoski pesnik Jean Anouhil — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji
—	20.15 Vseh devet — 21.40 Aktualni prispevek.
Četrtek, 17. 6.: 8.05 Dobrodošli v Avstriji — 9.00 Operni
koncert — 12.00 Inozemski komponisti na dunajskih slavnostnih tednih — 14.20 Mostovi med zahodom in vzhodom — 16.00 Otroška ura — 17.05 Gledališča v svetu — 17.35 Eksekucija, slušna igra — 19.20 Peter lljič Cajkovsui
—	20.45 Delamo bilanco — 22.20 Komorna glasba.
Petek, 18. 6.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.20
Mostovi med zahodom in vzhodom — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Domače viže — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Pomlad v oktobru, filmska komedija — 21.00 Mi in gore — 21.40 Angleščina čislo naglo.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 12. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Ob večerni uri.
Nedelja, 13. 6.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 14. 6.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Kar po domače — Za športnike — 18.00 Za našo vas.
Torek, 15. 6.: 14.15 Poročila, objave — En hribček bom kupil — Iz zdravnikove beležnice.
Sreda, 16. 6.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 17. 6.: 7.30 Anton Martin Slomšek.
Petek, 18. 6.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Športni obzornik.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan
za	vas — 18.00 Aktualnosti	doma in	po svetu	— 19.05
Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 12. 6.: 8.05 Slovenske narodne — 9.25 Mladi glosbeniki pred mikrofonom — 11.00 Turistični napotki
—	12.15 Domače viže — 12.30 Slovenska glasba v minulosti — 14.05 Iz oper slovenskih skladateljev — 14.35 Voščila — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
—	18.15	Izložbeno okno —	20.00 V	soboto zvečer —
21.00	Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 13. 6.: 8.00 Veseli tobogan — 9.05 Voščila
—	10.00	Se pomnite, tovorili	— 11.00	Turistični	napotki
—	11.40	Nedeljska reportaža	— 12.05 Voščila	— 13.30
Za našo vas — 14.00 V svetu opernih melodij — 15.05 Melodije za razvedrilo — 16.00 Športno popoldne —
20.00	Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 V plesnem ritmu.
Ponedeljek, 14. 6.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Zdravica, kantata — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki — 12.15 Cez hrib in dol — 12.30 Pianistka Magda Rusy — 14.35 Voščila — 15.30 Zabavni zbori — 17.05 Glasbena križanka
—	18.45 Narava in človek — 20.00 Izbrali smo za vas —
20.45	Simfonični koncert Slovenske filharmonije.
Torek, 15. 6.: 8.25 Od melodije do meldije — 11.00 Turistični napotki — 12.15 Slovenske narodne pesmi — <12.30 Iz koncertov in simfonij — 14.05 Globoko v morju
—	15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po Željah poslušalcev — >16.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Ure, radijska igra — 21.05 Seranadni večer.
Sreda, 16. 6.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Domače pesmi in napevi —
10.45	Človek in zdravje — 11.00 Napotki za turiste —
12.15	Dobri znanci in Veseli vandrovčki — 12.30 Odlomki iz opere .Ognjeni angel’ — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci — 15.30 Koncert godbe na pihala — 17.05
Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi — 13.45 Naš razgovor — 20.00 Poje zbor slovenske filharmonije
—	20.20 Tako pojo in igrajo v Budimpešti — 20.40 Kavalir z rožo.
Četrtek, 17. 6.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 9.25 Glasbena pravljica o kresnički — 11.00 Turistični napotki —
12.15	Na zeleni livadi — 12.30 Orkester RTV Ljubljana
—	14.05 Naši pevci v Puccinijevih operah — 14.35 Voščila — 15.30 Igrajo kmečke pihalne godbe — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Od** skočna deska — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Izročilo XX. stoletja — 22.10 Popevke za lahko noč.
Petek, 18. 6.: 8.05 Iz pravličnega sveta Blaža Arniča
—	8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici
—	11.00 Turistični napotki — 12J5 Domače pesmi in napevi — 12.30 Scene iz opere .Knez Igor’ — 15.30 Petje in jodlanje iz Švice — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Pet-
kov simfonični koncert — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Zo ljubitelje jazza.
RADIO TRST
Slovenske oddaje
Sobota, 12. 6.: 12.15 Kulturni odmevi — 15.00 Volan —
16.00	Zgodbe prve svetovne vojne — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajiine —	17.30 Pisani balončki —
19.15	Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 Slovenski oktet.
Nedelja, 13. 6.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.00 Veseli motivi v slovenski pesmi — 11.-15 Sebični velikan, pravljica — 13.00 Odmevi v naši deželi — 15.30 Vojna tajna, komedija — 20.30 Iz slovenske folklore — 21.00 Vabilo na ples.
Ponedeljek, 14. 6.; 12.15 Iz slovenske folklore — 17.20 Sirimo obzorja — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Koncertistii naše dežele — 18.55 Veseli planšarji — 21.00 La favorita, opera.
Torek, 15. 6.: 12^15 Pomenek s poslušalkami — 17.20 Italijanščina po radiu — 20.35 Kulturni odmevi — 22.00 Slovenske novele 20. stoletja.
Sreda, 16. 6.: 12.00 Zaročenca, pripovedka — 13.30 Prijetna srečanja — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.15 Higiena in zdravje — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 17. 6.: 8.30 Zborovske skladbe — 9.50 Praznična matineja — 11.15 Legenda o svetem Lenartu — 12.15 Brali smo za vas — 15.30 Gospod Bruschino, opera —
18.30	Glasbena oddaja za mladino — <19.15 Noravno pravo v srednjem veku — 21.00 Tragedija človeka.
Petek, 18. 6.: 11.45 Naši pevci — 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slovenski solisti — 19.15 Italija in južni Slovani — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe-
				
ESI		S	I	
AVSTRIJA
Sobota, 12. 6.; 17.03 Glasbeniki v družini — 17.20 Podobe Azije — 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas sr sliki — 20.15 Tri sestre.
Ponedeljek, 14. 6.: 18.30 Tečaj francoščine — 19.00 Filmska reportaža — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Maigret gre na dopust, kriminalka — 21.10 Športno omizje.
Torek, 15. 6.: 18.30 Tečaj angleščine — 19.00 Povesti ob Dravi — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Polet v nevarnosti
—	21.25 Horizonti.
Sreda, 16. 6.: 11.03 Maigret gre na dopust — 12.00 Horizonti — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.50 Lassie, zgodba psa — 18.30 Tečaj francoščine — 18.55 Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Kaj sem *—
21.00	Prometni razredi .
Četrtek, 17. 6.: 17.03 Ladja tihotapcev — 19.30 Okoli Bisamberga — 20.10 Potovanje na Štajersko.
Petek, 18. 6.; 11.03 Dolga pot v Cardiff — 18.30 Z nasvetom in dejanjem — 19.00 Trg ob koncu tedna —
19.30	Cas v sliki — 20^15 Vaš nastop, prosimo — 21.00 Lepe oči Agate.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 12. 6.: 17.40 Deček in veter, lutkovna igra — 18.05 Pesem v svetu — 18.25 Obzornik — 18.45 Ime in priimek, mladinska igra — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak — 20.45 S kamero po svetu — 21.10 Druga plot medalje — 22.00 Pesem intervizije.
Nedelja, 13. 6.: 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Men-dov spored — 11.30 Gozdni čuvaji — 19.00 Dr. Kildare
—	20.00 Dnevnik — 20.45 Da ali ne.
Ponedeljek, 14. 6.: 16.40 Ruščina — 17.10 Govorimo angleško —	17.40 Francozi	pni	vas doma — 18.10	Ri-
sanke — 18.25 Obzornik — 18.35 Toplejša sonca — 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Holandski Napolitanec — 20.40 Drama — 21.40 Naš teleobjektiv.
Sreda, 16. 6.: 16.50 Ruščina — 17.10 Angleščina — 17.40 Tik-tak, pravljica — 17.55 Pionirski studio — 18.25 Obzornik	— 19.00	Kaleidoskop —	19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik	— 20.30	Beseda in čas	—	20.40 Črno na belem	—
21.40 Kulturna panorama.
Četrtek, 17. 6.: 11.00 Francozi pri vas doma — 16.40 Ruščina — 17.10 Govorimo angleško — 17.40 Na črko# na	črko —	18,25 Obzornik	—	18.45 Po Jugoslaviji	—-
20.00	Dnevnik — 20.40 Ni vzroka za preplah — 21-30 Dokumentarni film.
Petek, 18. 6.: 16.50 Ruščina — 17.10 Učimo se angleščine — 18.10 Deček Jarbol, slikanica — 18.25 Obzornik
—	18.45 Rdeči signal — 19.45 Akcija — 20.00 Dnevnik
—	20.30 Dobri vojak Svejk, film — 22.00 Sprehod po svetovnih galerijah.
BARVE
ščitijo in olepšajo.
Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
wWIPA 1965“ na Dunaju
v središču zanimanja filatelistov vsega sveta
Pravijo, da filatelija še ni doživela take manifestacije, kakršna je mednarodna filatelistična razstava „WIPA 1965”, ki je trenutno na Dunaju. V dunajski Hofburg in v velesejemski palači so razstavljene edinstvene kolekcije znamk iz vseh delov sveta. Razstavni prostor obsega okoli 4000 kvadratnih metrov, na katerih so razvrščene posamezne znamke, delne in kompletne zbirke, katerih vrednost znaša milijarde šilingov. Zato je tudi razumljivo, da 70 policistov stalno straži razstavne prostore.
Med razstavljenimi znamkami so največje redkosti sveta, razstavljene so tudi mednarodno znane zbirke angleške kraljice, monaškega kneza Rainerja in drugih .slavnih” filatelistov. Ljubitelji znamk imajo priložnost, da v originalu vidijo znamke, ki jih sicer poznajo le iz katalogov, kajti njihova vrednost je taka, da za navadnega človeka sploh niso dosegljive.
Razstava je razdeljena v dva glavna dela. V Hofburg so razstavljene zlasti znamke iz 19. stoletja, med njimi tudi največje redkosti, kot je n. pr. znamka Britanske Gvajane za 2 centa, katere vrednost cenijo na 2 milijona šilingov. Svoje izdaje razstavljajo poštne uprave kakih 40 držav, posebna dvorana pa je posvečena avstrijskim znamkam. V velesejemski palači so prikazane znamke 20. stoletja, poleg tega pa specialne in motivne zbirke ter filatelistična literatura.
Do nedelje bo Dunaj v središču zanimanja filatelistov vsega sveta, nato pa bo tudi ta razstava šla v zgodovino kot važen dogodek, ki je znova pokazal, kako tudi zbiranje znamk prispeva k spoznavanju in zbliževanju med narodi.
Ta teden vam priporočamo
Ante Cuculič: SREBRNI VŽIGALNIK, roman o tvegani partizanski akciji,
188 str., br. 16 šil.
Georges Simenon: MAIGRETOVA PRVA PREISKAVA in druge kriminalne
zgodbe, 244 str., br. 28 šil. Aleksej Tolstoj: AELITA, utopičen roman o poletu na Mars, 164 str., kart. 22 šil. Robert Heinlein: DVOJNA ZVEZDA, tantastičen roman o vesoljskih
poletih, 140 str., br. 12 šil.
Robert Neuman: DRUGA STRAN MESECA, roman povratnika iz jetniškega
taborišča, 152 str., br. 21 šil. Milan Nikolič: PRSTAN Z ROŽO, kriminalni roman, 160 str., ilustr., ibr.	18 šil.
Mark Derby: IZ AZIJE ŽIV, pustolovski roman o pripadniku obveščevalne
službe, 240 str., ppl. 26 šil.
H. G. Wells: PRVI LJUDJE NA MESECU, utopističen roman o potovanju
na Luno, 208 str., ilustr. br. 18 šil. A. Serafimovič: ŽELEZNA REKA, roman iz ruske revolucije, 164 str., ppl. 10 šil. George Sand: MALA FADETTE, roman iz kmečkega življenja,
180 str., ppl. 10 šil.
M. Saltikov-ščerdin: GOSPODA GOLOVLJOVI, roman iz stare Rusije,
292 str., ppl. 10 šil.
Robert Louis Stevenson: OTOK ZAKLADOV, napeta povest o morskih
roparjih, 216 str., ilustr., ppl. 10 šil. Henri Beyle-Stendhal: RDEČE IN ČRNO, roman iz stare Francije,
448 str., pl. 38 šil.
John B. Priestley: DOBRI TOVARIŠI, roman iz življenja igralcev,
820 str., pl. 32 šil.
H. Rider Haggard: DRUŽINA V LEDENI DOBI, zgodba o začetku
človeštva, 200 str., br. 10 šil.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
RADIO CELOVEC