MENTOR
LIST Zli SREDNJE ŠOLSKO DI2HŠTVO
S Št. 6.::: Letnik III
urejuje
■ dr. Anion Breznik
Za Isto 1910/1911
I
»Mentor« « 1910/1911 « III. letnik * Zvezek 6.
• •••«••• •«»■•••••»«»	••••■■■a■■••••»• aaaaaM » aaM
Vsebina. ,f^s—
Silvester. (F. S. Finžgar.) (Dalje.).............121
črna liska. (Prof. Fr. Pengov.) (Dalje.).........124
Radovan. (Zaloigra v Štirih dejanjih.) (Josip Logar.)	(Dalje.)	127
Zrak. (Prof. dr. Anton Ratajcc.).................129
Zimsko cvetje. (Prof. Fr. Pengov.) ......... 132
Zanimivosti iz našega Štetja. (Dr. A. Breznik.) ... 135 Navod za šahovo igro. (A. Uršič.) (Dalje.)	.	.	.	.	.	137
Drobiž: Rešitev ugank v 5. številki Mentorja. - Uganke. — Uganke za risarje. Naše slike. — Zlo na svetu. — Zgodovinske anekdote. — Nekaj o umetnosti. — Vera mati umetnosti. - Vera ni privatna stvar. — Predsodki o katoliški veri. O berilu...............
ipganggggFigagnpaggn
139
ggaaaa
Ljubljana. Stari trg 7.
iC3a«5&aaaEiat3Qč3aaarZ3SE5E3ac3cac3C3C3C3
iž lepa priložnostna darila.
Dobro in poceni »c k*i|l It pri mtttl, kar |e olirt »nano. — U'f budilke nd a K n*nrr|: nlkel* n»lle lene anker mr ml K 4*0>* naprej, nclirne dL-rem ure ihI 1 K imprej; uebnie anur-rem. ur* od 11 K Ii.iprr|; dlainautnl pisun ort l* K naprej; Minutni prsian ml »i K naprej — Lep* novosti v kina- in prmem srohru po snUnnili c*ri«K i im ajte novi renik • koledarjem tudi pii pnili iatt.in|, — Singerjem ilvalni airoil od m K naprej, (udi /a plttenjr (jiouk br*<pliltn).
:
Fr. Čuden, trgovec in urar v Ljubljani.
Fr. P. Zajec, Izprašani oni k, Ljubljana, Stari trg 26
priporoča svoj dobro urejeni optični zavod kakor tudi različno vrste naočnikov, flčlpnlrev, toptomorov, daljnogledov itd. Popravilu očal, fičlpalcnv Itd. IzvrAujo dobro in ceno)
j Kregar, Seljak. |
Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št.Vidu nad Ljub~ Ijano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naročnike Štiri krone na leto.
TIftk .Katoltlk« TUkarnc" v Ljubljani.
14.ZVEZEK	IZHAJA	ČETRTLETNO
LJUBLJANSKE SLIKE
. LJUDSKA KNJIŽNICA
AlEŠOVČEVI SPISI 4.in5.
..Katoliška Bukvama" v Ljubljani
Z izdajanjem Alešovčevih povesti si je pridobila
Ljudska knjižnica
največ priznanja, kajti Alešovec je pisatelj iz stare nepokvarjene šole, ki je znal pisati v pravem narodnem duhu, pa tudi razumel svoje šale in zabavljice zabeliti s pristnim ljudsldm humorjem.
Izmed Alešovčevih spisov je doslej priobčila »Ljudska knjižnica" pod naslovom:
Jakoba fliešovca izbrani spisi
obširno povest „Kako sem se jaz likal, povest slovenskega trpina11; danes pa prinaša »Ljubljanske slike ali podobo ljubljanskega mesta pod drobnogledom".
Oba spisa sta gosto posejana s pravimi biseri nepokvarjenega domačega [humorja. Alešovec je brezdvomno izredna osebnost v našem slovstvu, pravi ljudski pisatelj, ki ljubi svoj materni jezik z vso dušo in zna, kogar vzame na piko, zadeti tudi v živo. »Ljudska knjižnica" pa bo obnovila še druge Alešovčeve spise. Tako izide koncem leta povest „Ne v Ameriko” skupno s povestmi „Iz sodnijskega življenja", zatem pa socijalna povest »Petelinov Janez" in razne povesti ter šaljive dogodbice iz Alešovčevega »Bren-celjna", ki je poln najbolj zdravega slovenskega humorja. Kolikor bodo dopuščale razmere, se bodo ponatisnili tudi še drugi Alešovčevi spisi, kakor na primer »Ričet iz Žabjeka", »Brencelj v šaljivi obleki" itd.
Vsledtega vabimo vse zavedne Slovence, da se naroče na „Ljudsko knjižnico", ki izda na leto dva, tri ali največ štiri zvezke. Čim več naročnikov se bo oglasilo, tem lažje bo založništvo vztrajalo pri svojem namenu, nuditi za nizko ceno najlepše povesti, da si bo šlehern Slovenec v kratkem času in za mal denar lahko ustanovil knjižnico, ki ne bo razveseljevala le njega samega ter njegove družine, temveč tudi prijatelje in znance, ki si bodo želeli za dolge zimske večere izposoditi lepe povesti.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
»Ljudska knjižnica" je doslej Izdala štirinajst zvezkov pod naslednjimi naslovi:
L zvezek. Conan Doyle. »Znamenje štirih". Povest iz delovanja svetovnoznanega policista Sherlock Holmesa. K —'60, skupaj vezan z II. zvezkom K 1*80.
II. zvezek. Dostal. „Darovana“. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —*60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1*80.
III. zvezek. Sienkiewicz. „Jernač-Zmagovač“. Povest. — Achleitner. „Med plazovi". Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1*40.
IV. zvezek. Detela. „Malo življenje". Povest. K 1’—, vezano K 1‘90.
V. zvezek. Šenoa. „Zadnja kmečka vojska". Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1*60, vezano K 2’60.
VI. zvezek. Finžgar. »Gozdarjev sin“. Povest K —‘20, skupno vezan s III. zv. K 1-40.
'VII. zvezek. Detela. „Prihajač“. Povest K—*90, vezano K 1*70.
Vin. zvezek. Jirasek. „Pasjeglavci“. Zgodovinska povest. — »Kristusove legende". 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehem* sko detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju.
— 7. Taščica. — 8. Naš Gospod in sveti Peter. K 2*20, vezano K 3'20.
IX. zvezek. Jakoba Alešovca izbrani spisi. I. zvezek: „Kako sem se jaz likal". I. del. Doma. — V šolo. — Začne se nemščina.
— Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej. K 1'20, vezano K 2'—.
X. zvezek. „Kako sem se jaz likal“. II. del.
V	Ljubljano. — Ljubljanska šola. — Vse se zasuče drugače. — Razne zmešnjave. K l-20, vezano K 2*—.
XI. zvezek. „Kako sem se jaz likal". III. deL Pravo likanje se prične. — Bos pa vendar ne. — Nova doba. — Na razpotju. — Nov zasukljaj. — Dodatek. — K 1'20, vezano K 2 —.
XII. zvezek. Dolžan. „Iz dnevnika malega poredneža“. K 1'40, vezano K 2,30.^ ;/,,q
Povest je pisana z nepopisljivim humorjem in nudi bravcu nekaj veselih, zabavnih ur.
XIII. zvezek. Haggard. „Dekle z biseri". Povest iz Neronove dobe. K 2’—, vezano K 3-20.
XIV. zvezek. Jakoba Alešovca izbrani spisi i. in 5. zvezek. »Ljubljanske slike, podoba ljubljanskega mesta pod drobnogledom". K 1*80, vezano K 2*60.
Hovl naročniki niso obvezani kupiti tudi prej Izdanih zvezkov.
..Katoliška Bukvama" v Ljubljani.
Letnik III. List za srednješolsko dijaštvo. Štev. 6.
F. S. Finžgar.
Silvester.
(Daljo.)
Ko je Silvester izgovoril besedo .pohujšanje’, je leglo na njegovo lice nekaj žalosti podobnega; pa vendar nisem mogel jasno razbrati: Jo li to res žalost, ali je odsev in dno — prikrite zlobe, ki je bila na dnu srca.
»Torej šola pohujšanja da je bil tisti zapor, pravite?«
»Šola pohujšanja, gospod! Pa ne samo tisti — vsi — vsi _______________
in ni izjeme med njimi. Zame — in za takele« — Silvester je pokazal s prstom na svojo sivo glavo — »menda ni več pohujšanja na svetu. Zakaj, če je kdo na vrhu, ne more več kvišku, kdor je pa na dnu, je pa tudi konec.«
Žalost v njegovem očesu je kakor s hipnim bliskom prekrižal žarek šolanega grešnika. Pa samo za trenotek — in koj se je vrnila otožna senca v oko in se raztegnila po čelu.
»>Za mladino, sodite, je pohujšanje?«
»Za mladino! — Koliko sem tega videl in vam povem, da me je srce bolelo, kakor sem malopriden in zanič; srce me je bolelo vselej in če sem vseh grehov deležen — tega pa nisem — jiohuj-Šanja, pravim. Nisem ga deležen — in Še branil sem, kar se da
braniti. Tega ne veste in ne razumete  -----------------. Pa rad bi vedel,
Silvester! Slutim, in slutnja se mi zdi kakor smrt.«
»Kakor smrt, gospod? Je tako, in slutnja je prava. Če bi vam la kole odgrnil zaveso, da bi pogledali ob pravi uri v tako šolo, bi rekli: Kakor smrt, pa smrt po kugi.«
»Odgrni, Silvester!«
Zopet je pomolčal, pretehtaval — milo pa vendar začel . . .
(iu
Ko je Silvestra gnal orožnik, se mu je zdelo, da gre skozi šibe. Vsako oko, ki ga je srečalo, se je ozrlo na mladega fanta — kateremu so lile solze po licih. Rdeče oči je skrival za široki rokav, ki je bil od solz premočen. Nikogar ni pogledal — in nikamor se ni ozrl. Gledal je v tla — pa tudi tal ni videl, ker je bila mrena žalosti na njegovih očeh. Ob vsakem kamenu se je spotaknil in tedaj je vselej glasno zaihtel. Ljudje so pa postajali, se suvali s komolci in kazali za njim s prstom ter vzdihavali: Kaj bo iz njega, kaj! Komaj da je shodil, ga že veže in goni orožnik! Oj, seme tako! Ne bo sadu, in če bo sad, bo njegov delež na vislicah . . .
Na Silvestra so padale te besede, kakor kameni na razbojnika, ki ga je vjelo ljudstvo, da ga na mestu sodi. Tisoč udarcev od zle gospodinje bi bila sladkost! Te besede pa so bile smrt, grenka smrt.
Ko sta dospela skozi vas na samotno cesto, ni bilo več ljudi. Besede so utihnile, migajoči prsti so izginili. Silvester se je skušal ohrabriti. Oči si je obrisal in pogledal predse v motno daljavo, po kateri je vtripalo nemirnih solnčnih žarkov.
»Naj me gledajo; nihče nve ne pozna.«
To je bila prva tolažba.
Ali takoj se mu je zazdelo, da gredo glasovi za njim, da se širijo kakor valovi in se gromadijo dalje, da kriči in ponavlja toisto valo-vajoče polje, da ga raznašajo ptice — da preleti preko gor in potrka domu na očetovo hišo in jim tam razodene:
»Silvestra žen6, v zapor ga tirajo! Ni se poboljšal!«
Zazdelo se mil je, da je zaihtela mati, da se je oče raztogotil in udaril ob mizo.
Pogum se je komaj dvignil — pa je omagal in omahnil — kakor obupana roka človeka, ki se pogreza v valovih.
V	Silvestru ni bilo več moči, da bi se boril zoper bolest, ki je obdala krog in krog njegovo dušo. Solnce je palilo prašno cesto, solze so se posuSile, oči >so topo zrle na sivo ravan, nogo iso se trudno gibale, roka se je navadila svežnja, da ga ni več predeval z levice v desno. Vse je otrpelo: telo in duša. Bil je človek brez volje, brez misli, brez upanja. Takisto mehanski bi bil stopil v brezdanji prepad ali pa krenil v globočino morja. Nič bi se ne bil streznil in ne bi se bil vprašal: kam1? Kakor vstroj, ki ga goni sila in ne vpraša nikoli: Ali hočeš, ali moreš? . . .
Sredi poldneva sta prišla v trg. Pred pusto, lisasto umazano hišo sta se ustavila in krenila skozi široke dveri v vežo. Tamkaj je dremal na leseni klopi stražar z rešto ključev v roki.
»Prevzemite tega-le!«
Tako orožnik.
Stražar je zarožljal s ključi, se prebudil, zazehal in vstal.
Komaj se je ozrl na Silvestra. Kaj m)u je bilo mar, kdo in odkod. V posebni sobi so Silvestru pretipali vse žepe, mu vzeli denar,
n? J cul° ~ vse' Nato fera Je gnal po temnih stopnicah, po hodniku odpiral m zapiral hrupno vrata, obstal pred ozkimi vrati in začel odklepati. Ključavnice so pokale, zapahi škripali, da je Silvestru ledenel mozeg.
»TukajJe,« je zagrčal grdogledi stražar in pokazal fantu z roko v — zapor.
Silvester je boječe vstopil, a vendar v trdnem upanju, da bo
vsaj sam m da se v samoti razjoče na glas sam nad seboj. Pa se je zmotil.	J
Ko je stražar zaloputnil vrata, je Silvestra obstopilo četvero
mož. Kakor ni bil plašljivec, pa bi bil pustil ovce na paši in pribežal
domov, da jih je zagledal na samoti. Zakaj obrazi so bili razbojniški obleka ciganska.
Nekaj hipov so stali nemo krog novega tovariša. Tudi te je prvi trenotek osupnilo Silvestrovo (lice in objokane, otroške oči. loda samo trenotek. Nekaj se je ganilo v teh zapeljanih dušah — pa je bila komaj kaplja v strašni požar.
Najstarejši med četverico, sivobrad dedec, z obronki na čelu in slep na levo oko, je pristopil k Silvestru in ga potresel za rame:
»Fant, glavo stavim, da zaradi tebe pride sam vrag v norišnico — ker bo od veselja nad teboj znorel.«
Krohot je zadonel po mračni umazani sobi. Kakor bi odmevalo od pekla.
»Žejen sem,« je plašno odgovoril na sirov dovtip ves zbegan Silvester, ki je zagledal v kotu vrč vode.
Nekdo je skočil v kot po posodo, izlil najprej nekaj vode na glavo fantu, potem pa miu nastavil vrč na usta:
»Pij in bodi nov človek, da boš iskan po celem svetu, kakor zlat denar!«
Silvester je pil, se oddahnil in zopet pil. Nato si je otrl mokro glavo in lice ter se obrnil do klopi, katera je stala ob mizi.
»Kako sem truden,« je rekel, kakor bi ne bilo nikogar v sobi.
»Verjamem,« je povzel zopet sivi bradač in mu sedel nasproti. »Verjamem, zakaj naš kruh je težak! To so še le začetki!«
Silvester ga je pogledal in mu ni odgovoril. Mrzlica ga je oblila, ko se je srečal z njegovim edinim — z rdečimi žilami prepre-ženim očesom. Ob tem so posedli tudi drugi krog njega.
»Fant, sedaj boš zaslišan! Govori po pravici! Kaj imenitnega si storil, da si tako mlad pa že postal dragoceno blago, da te mora spremljati puška in te zaklepati taka-le vrata! Govori!«
»Kradel sem,« je rekel fant ve.s bled in žalosten.
»No, potem pa trobil po svetu, da si kradel! Ne?«
»Orožnik me je vprašal — kaj sem hotel?«
Po sobi je zadonel grohot, kakor bi gavrani obletavali nesrečno žrtev na dnu propada.
<Sa*
»Fant,« je povzel enooki besedo. »Pomni prvi nauk: Prvi paragraf naših postav se glasi: Nisem! Trdovratni nisem! Do smrti — še v peklu samemu višjemu vseh hudobcev moraš lagati: Nisem — pa nisem! Dokler tega ne znaš, te bo vrag žalosten, sodniki žalostni, advokati žalostni, časniki žalostni, ljudje žalostni — sama žalost! Pomisli, če bi bili mi, izbrana družba — glej, da boš spoštoval nas
—	in samega sebe — odkritosrčni, spravimo s tem na tisoče ljudi ob kruh! Druge tisoče pa ob lepo veselje, ker ne bi imeli ničesar brati. To pomisli najprej in si zapomni, kaj se pravi: Nisem!«
Silvestru je plulo v prsih, kovalo v senceh — grohot teh mož je bolel, kakor so boleli glasovi ljudi, ki so kazali za njim s prstom. Čutil je, da se v njem nekaj ziblje, da pada — in vstaja, da se upira in kriči, kakor bi zevala rana na srcu.
»Nisem,« je ponovil boječe in s trepetajočimi ustnicami.
Grohot!
»Tako te nisem učil, fant,« je zarobantil sivobradec. »Tako mevžasti »Nisem« ne velja nič. Poslušaj, poglej, tako-le:« Enooki se je vzravnal in stopil ob mizo:
»Nisem,« je izgovoril mrklo, »nisem — tukaj trije prsti za prisego!« Dvignil je desnico in tri prste . . .
»Kriva prisega,« je vzdihnil Silvester . . .
Grohot!
Vrata so se odprla, jetničar je prinesel skodelo jedi za Silvestra, druge pa odvedel na dvorišče izprehajat se.
Ko je bil Silvester sam, se je jedi komaj dotaknil, dasi ni užil od prejšnjega večera ničesar. Padel je na slamnico, omotičen — strt zakril oči in vzdihal: »Jezus — Marija! Kje sem? O, mati o, oče . . .!«
Ihtenje je pojemalo — glasovi vzdihov so zamirali — trudne roke so se sklenilo in ni se prebudil, ko se je vrnila četverica zopet v sobo.	(Dalje.)
Prof. Fr. Pengov:
Črna liska.
(Daljo.)
Tako so živele vaše znanko v varnem na velikem bajarju sredi srčastega listja po mandeljih dišečega rumenega pljučnika (Nuphar luteum, gelbe Seerose), ki dviga svoje po egiptovsko ustrojene cvete na debeli betvi iz vode; sredi krasnega belega bekvanja (Nymphaea alba, weise Seerose), ki je najbližja sorodnica divne kraljice južnoameriških veletokov, veličastne Victoriao regiae (kraljevi lokvanj), na koje do 2 m dolgih listih počivajo povodne ptice z isto sigurnostjo, kot na listih našega pljučnika mnogobrojne žuželke. Pisano
svetli hrošči trstičniki (Donacia, Rohrkafer) se grejejo na njih v solnčni peči, njihove ličinke pa so prebivale v koreniki globoko v blatu skriti, dva slučaja, ki tvorita oba slasten oblizek za lisko, ki preiskuje površje in srčne globine svojega revirja.
Izprehajale so se mlade živalice med široko- in ozko-listo rogozjo (Typha lati — et angustifolia), kojih rjave, valjaste, žametaste ščetice so sestavljene iz neštevilnih cvetov; med vodnim trpotcem (Alisma Plantago, Froschloffel) z rožno-rdečim cvetjem in lepo vijolo (vodoljuba, Butomus umbellatus), to tako malo znano in vendar tako domačo rastlino, ki dviga nad vodo svoj kobulj dolgo-pecijatih 1 ilastili rožic.
V liskinem edenu je še mnogo drugih postav iz dvora lepe Cvetane, ki se pa nosijo večinoma bolj po tuje. A tega jim ne bomo zamerili, ako pomislimo, da so naše povodnice potomke prababic, vajenih tropiškega podnebja, kakršno je vladalo pred tisoč in tisoč leti po naših krajih. Kjer so zdaj pohlevni travniki in gozdi, so rastle takrat palme in gozdi drevesastih praproti. Ali ni prav taka, kot kaka tujka onale rastlina, ki sameva posamič med logovi močvirske site (lleleocharis palustris, Teichbinse) in raznih ostric (Cyperus)? — To je strelno zelce (Sagittaria sagittifolia, Pfeilkraut) s krasnimi puščičastimi listi in lepimi modernimi klobučki iz treh belih venčnih listov kot cveti.
V ozadju naše slike iztegujejo kvišku vratove neke kobuljnice
z belimi cvetnimi slamniki. Ker je ta noša znana že slehernemu od domačega peteršilja, kumne, korenja, krebulice, janeža in komarčka, zato se je že marsikdo zastrupil s tem pikastim mišjekom (Conium
maculatum, Schierling), ki ga ni znal ločiti od koristnih umbellifer. Morda kaže nerazločna slika tudi veliko trobeliko (Cicuta virosa, Wasserchierlnig), eno najbolj strupenih slovenskih rastlin. Globoko v blatu tiči njena zčleni (Sellerie) podobna sladka korenina, ki je odznotraj predalčasta.
Tako so minevali dnevi in tedni drobnim liskam, ki so ščebetale pogostoma malo pesmico, katero so čule večkrat od Pešaških otrok. Teh se niso prav nič bale, kajti male deklice, od najstarejše Rozinke pa do male Barbike jim niso storile nikdar kaj žalega, ampak le gledale veselo ploskajoč z roči«ami z brega in prepevale:
»Majhna sem bila, piSke som pasla,
PiSke so čivkale, jaz som pa rasla.«
Hastle so liske, dokler niso dorastle in postale godno, da so se mogle dvigniti z lastnimi krili in poleteti vunkaj v širni, širni svet.
Ali prej so doživele še novo družinsko veselje. Zakaj nekega večera je prišel z Bistriških pritokov nov gospodar in kmalu je bilo gnezdo polno nove zalege, ki je pa sedaj štela le (> do 7 jajec. Ko so se izlegli tudi iz teh mladiči in šli v vodo za starimi, tedaj so prišli zraven tudi ostali deseteri bratci in sestrice in so zvesto pomagali pitati mlajše sorodnice.
Bilo je pa že tudi pozno poletje. Ta čas se snide vselej večja družba v našem ločju. Mlade žabice in ribice so se potegnile, zato se prikažejo čaplje, da jih nekoliko decimirajo. Mračna bobnarica (Botaurus stellaris, Rohrdommel) ima mlade v trsju in race gogo-tajo z gosmi vred kot za stavo.
Kakšen peklenski vrišč pa nastane šele zvečer, ko se spusti vojska škorcev na trsje, da si poišče mesta za prenočevanje!
Čopasti ponirek,	ki mu ni nikoli dovolj	miru in samote, bi
najrajše vse popustil	in odšel v svet,	ko bi le	vedel, kani.
Zeleni vivek (priba) tudi prispeva svoj del k bajarskemu koncertu, bela pastiričica pa daje od brega takt z gibčnim repkom.
Ko pride jesen,	tedaj poka raz	bregove	in svinčeno	proso
škropi med biček, da	žalostno majejo	z velimi	glavami vse	vodne
rastline — v tem času velja tudi tebi, draga liska: »Pozor! Čuvaj se!« Kajti šibre ne poznajo šale in ne delajo veliko razlike med krilatci na ribniku. Proč moraš liska, proč ti in družinica, proč od milega ba j ar j a na Grmarifiču, proč v daljni svet na južno stran, ali pa te zajame pogibelj na zamrzlem močvirju. Nekatera naših tovarišic bo našla neznan grob na tuji poti, kot žrtev roparskega bodala.
Ve, mile znanke pa, to upamo in vroče želimo, se povrnete konec zime zopet k nam, da iznova valite na gnezdnem otočku in zopet peljete na izprehod ljubeznive male liske. (Konec prih.)
Josip Logar:
Radovan.
Zaloigra v Štirih dejanjih. — Slika iz kmetiških uporov v lfi. stoletju
(Dalje.)
5. prizor. Albert, Radovan.
Albert. Ali si se mu ustavljal iti v vojsko? Seveda, to ni za vsakega. Srca je treba, srca.
Radovan. Vojske so naši ljudje vajeni od mladega. Oskrbnikove jeze se pa tudi ne bojim.
Albert. (Pogleda po mizi). Glej, glej, tole so pa važna pisma. (Bere). Oho, koliko se jih bo tod čez prevleklo! In stari jim gre nasproti, potem se pa vrne samo s6 svojim spremstvom.
Radovan. Gospod, Vi govorite o armadi, ki se bo morda tu ustavila?
Albert. Tu pri nas ne. Mimo — pa precej vstran — pridejo iz Ljubljane pešci. V Karlovec gredo in tam nas pričakajo. Graščak in stotnik jih bosta pri glavni cesti samo pozdravila, potem se pa vi nota koj po gozdni poti. Za par dni pa odrinemo še mi za njimi. Nadvojvoda je tudi že na potu.
Radovan. Naši možje se vesele, da se skoro poprimejo sd sovražnikom svetega križa.
Albert. Ha, meni je vseeno, ali branim graščaka, ali vero, ali pa samega sebe. Kdor me rabi, me mora plačati. Ampak to ti pa povem, da sem na tvojem mestu, bi branil samega sebe zastonj, in (.e bi tudi kii tekla. In to ne sele tedaj, ko bi me sovražnik že davil.
Radovan. Gospod, vi govorite nerazumljivo in temno.
Albert. Ha, nekoč pa sem govoril tako razločno s puško, in tako jasno — ob razsvitljenem gradu. (Se zamisli.) Očeta in mater in sestro mi je vzela ona noč. /la usoda, da služim tistim, ki sem jim prisegel maščevanje.
Radovan. Albert, vi ste se udeležili kmetiškega upora?
Albert. Nekdo prihaja. — He, ti, znaš kako zapeti od vojakov, od vojske? Le nauči svoje ljudi, ker jim bo dolgčas, preden se prične ples. Pojdiva vun, dokler naju kdo ne pokliče.
6.	prizor. G r a S č a k, oskrbnik.
Graščak. Oskrbnik, kaj bolj pametnega si izmisli! Mar misliš, da se bo nadvojvoda s tem zadovoljil? Ampak doma mora ostati! Ha, čutil me boš, Aueršperg! O meni se mu kar samoposebi ume, da bom šel zopet požirat hrvaški prah in gazit bosansko blato. Za tega kmeta mi pa prav po imenu piše, naj ga ne zahim vzeti se seboj, ker nam zna biti s6 svojo hrabrostjo in s6 svojo preudarnostjo v veliko korist. Ali me razumeš, oskrbnik? Če prideva midva, naj nikar ne prideva brez gospoda Radovana, ker — ker — —
Oskrbnik. Milostivi gospod-----------
Graščak. Ker sva oba brez tega sužnja reveža! Bogovi, in to mora brati črno na belem Janoš! Čuješ, oskrbnik, piši mu, ali mu boš pa povedal, da je najin dobrotnik, tvoj rešitelj, gospod Radovan, ki ga je nadvojvoda |z lastnim pismom oprostil tlake in desetine in povišal v cesarski armadi, da je ta gospod ali pred kratkim umrl, ali da ima dolgotrajno bolezen, ali da je na božjem potu v Kel-morajn, ali karkoli izmodruješ v svoji hudobni buči. Ampak to ti povem, če je ta mož zdrav, sem jaz bolan.
Oskrbnik. Milostivi gospod.
Graščak. In brata ima župnika. Ila, naj se samo povrnem živ in zdrav iz boja, tako ti povem, da bom jaz župnikoval, ti pa mežnaril. Pastorja ne potrebujem nobenega — čemu pa imam tebe? Kadar ti bo odpovedal jezik, pa porabi bič ali tezavnico, ali temnico, ali karkoli hočeš. Iiomo videli, ali bodo župnika bolj poslušali ali mene. Poluteranili se bodo prej, nego bi jih izpreobrnili tisti debeli ljubljanski predikač in vsi njegovi pomočniki. Čemu treba sužnjem cerkve in župnika, če sem jaz lahko brez vsega tega in se niti ne zmislim ne na eno niti na drugo?
Oskrbnik. Milostivi gospod.
Graščak. Oskrbnik, poslušaj me! Na tole pismo odgovori nadvojvodu, kot sem ti že naročil. V petek odrinemo proti Karlovcu, preskrbljeni z živežem za tri tedne, tako mu piši. Polkovniku ravnotako. O kmetu mu nič ne poročaj. Pismo, ki mi gn je priložil za tega sužnja, preberi in pridrži. Prijatelj Aueršperg! Ti ne poznaš Janoša, ako misliš, da bo on za poštarja svojim sužnjem. In mu pišeš, naj pove, ako uživa 011 in njegova hiša vse tiste pravice, ki mu jih jamči nadvojvodovo pismo in beseda! Pisma in pisemske pravice prejemam jaz in jih delim ali pa pridržim. Tako mi Boga! Naj zapleni ta suženj stokrat toliko turških topov in konjskih repov in polumesecev in potegne tristokrat toliko nerodnih plemičev iz bojne gruče - na mojem imetju bo samo tisti prost, ki ga bom jaz povišal. — Ukaži, da se kmetje preskrbe in pripravijo za odhod, kakor ti sem naročil. (Odideta; oskrbnik s pismi.)
7.	prizor. Vojaki.
Prvi vojak. Saj je pa tudi že zdavna čas, da se primemo poštenega dela. Zlodej naj vzame tako življenje, paziti, da graščak v gozdu kaj ustreli, in da kratkočasimo oskrbnika vedno z največjimi budalostmi.
Drugi vojak. Ile, prijatelj, nikar mi ne godrnjaj zoper naš stan. Vesel sem od jutra do večera, svoje moram dobiti, četudi kmetje mro od lakote in žeje. Gospoda nam mora ustrezati, kmet se nas pa mora bati.
Tretji. In drugi ljubiti.
Prvi. Ampak vino imajo dobro v tem kraju.	Zato se pa našemu
stotniku kar	ne da odtod. Hej,	še zdaj	mi je	glava razgreta po
tisti	kapljici,	ki smo jo opoldne	dobili.
Drugi.	Ampak, da ni bil	moj oče	tako pameten kakor jaz,
temu se niti moj sin ne bo mogel dovolj načuditi. Revež je garal in garal zase in za grajske, prav kot ti reveži, stradal ob suhem kruhu in vodi — in glej, kaj manjka meni? Če se predolgo zasedim in polenim, pa mi že pride kdo povedat, da bo treba na mejo Turka poplašit.
Prvi. Ile, prijatelj, da je gospoda kot smo mi, ali pa da smo mi gospoda, že zdavna bi bila Bosna mirna.
Tretji. Ampak čast našemu stotniku. Saj je pa tudi Lamber-tove krvi, tako si pripovedujejo dragonci. Pri Bihaču je bil še za poročnika.
Prvi. Fantje, ko nazaj pridemo, pravijo stari vojaki, da bomo udarili po protestantih.
Drugi. Ha, ha — ti se nam ne bodo tako branili kot Turki.
Prvi. Le počasi! Punt bodo napravili.
Tretji. Zoper koga?
Prvi. Zoper nadvojvoda, ker jim noče priznati vere.
Drugi. Če je zame stara dobra, ki sem vsak dan v nevarnosti, bo tudi za nje.
Tretji. Bog živi nadvojvoda! Mi se bomo že pokazali, kdo in kaj da smo! (Zapojo).
Željko. (V zadregi, zbegan.) Gospodje — jaz bi nekaj rad...
Drugi vojak. Ile, očka, le naprej. Kaj pa bo, kaj ? Mož, tako se ne pride med vojake. Pokoncu, ravno, čako na glavo, salutiraj! Tako.
Tretji. Še enkrat! Tako, zdaj pa pojdi še enkrat vun, in pridi tako, kot te sem naučil. (Željko gre in se vrne.)
Drugi. Glej ga tepca, je že spet pozabil! S katero roko pa ješ in delaš križ, kaj?
Željko. I, s tole. Ampak h gospodu me peljite!
Drugi. Kajpada, takega neotesanca. Miško, daj sem bič, pa bo precej znal in si zapomnil. Pozdravi! Tako, roke v bok! Sedaj molči toliko časa, da te kdo ne vpraša.
$   =£
Prof. dr. Anton Hatajoc:
Zrak.
Človeštvo se je gotovo že v najstarejši dobi pečalo s svojstvi zraka, ki jo tako važen za njegov blagor in njegovo gorjd. Napredek v tem oziru pa je Iti 1 do najnovejšega časa zelo majhen. Grški modro-slovec Aristoteles (384—322 pr. Kr.) je učil, da je zrak enotno telo in
Ob
ga je zato štel med svoje štiri elemente: ogenj, vodo, zrak in zemljo. Ta nauk se je vzdržal več nego 2000 let, dasi ga Aristoteles in vsi poznejši fiziki niso mogli podpreti niti z najmanjšim dokaizom.
Sele Henrik Cavendish (roj. 1731, umrl 1810 v Londonu), je ovrgel Aristotelov nauk o zraku. Okrog 1. 1785. je dokazal z mnogimi poizkusi, da zrak ni element, ampak zmes, sestavljena i« k i s 1 e c a in duše a. Priprave, ki jih je rabil pri svojih poizkusih, so bile dokaj pomanjkljive. Vkljub temu je določil s čudovito natančnostjo, da je v zraku približno 21 odstotkov kisleca in 79 odstotkov dušca. Za njim so se z istim vprašanjem bavili Gay-Lussac, Thčnard, Humboldt in dr. Preiskovali so zrak na raznih krajih in v različnih višinah. Vsi so prišli do istega zaključka, kakor Cavendish. Ne dolgo potem se je dognalo, da je tudi oglenčeva kislina (kemična spojina oglenca in kisleca, COs) bistvena sestavina zraka. V zraku se je nahaja vedno približno 0*03%. Pri tem je ostalo do leta 1894.
Zrakovni sestavini kislec in oglenčeva kislina sc rade spajata z drugimi snovmi. Radi tega se dasta izločiti iz določene množine zraka tako, da iz njega odpravimo najprej oglenčevo kislino s kalijevim hidroksidom, potem pa kislec z žarečim bakrom. Ostali plin je dušeč. Leta 1894. je našel angleški fizik lord Rayleigli, da tehta en liter iz zraka dobljenega dušca 1*2572 g, en liter iz kemičnih spojin izločenega dušca pa le 1-2505 g. Iz tega je sklepal, da mora biti prvemu primešan še drug plin, ki je specifično težji od dušca. Lordu Rayleighu in kemiku W. Ramsayu se je res kmalu posrečilo, da sta iz dušca izločila nov plin, ki sta ga imenovala argon. V zraku ga j<> okrog 0*63.
Ko se je posrečilo, zrak spremeniti v tekočino, so našli v njem še več novih elementov.
Mnogo plinov se da namreč že pri navadni temperaturi s primernim pritiskom zgostiti v tekočino. Ako n. pr. oglenčevo kislino pri 0" stisnemo s pritiskom 38 atmosfer, se zgosti v brezbarvno tekočino, ki je že precej časa znana v trgovini. Prodaja se v jeklenih, steklenicam podobnih posodah. Na ta način se je posrečilo, utekočiniti razne pline. Le kislec in dušeč se še s takim velikim pritiskom nista dala zgostiti v tekočino. Zato so dolgo časa mislili, da je to sploh nemogoče. Pa ni res. \ sak plin ima svojo »kritično« temperaturo, nad katero se ne da stisniti v tekočino, če uporabimo še tako velik pritisk. Ako se pa plin ohladi pod »kritično« temperaturo, zadošča že primeroma majhen pritisk in plin postane tekoč. Tako sta n. pr. Francoz L. Cailletet in Raoul Pietet, zdravnik v Genevi, leta 1877. spremenila v tekočino kislec, vodenec in dušeč. Leta 1894. je Olszevski tudi zrak stisnil v tekočino. Njegove poizkuse je nadaljeval profesor Linde v Monakovem in je leta 1897. sestavil aparat, s katerim je mogoče pridobivati tekoč zrak v večjih množinah, V tem aparatu poslane zrak tekoč, ko se ohladi do 18B".
Tekoč dušeč vre pri — 195“, tekoč kislec pri — 183°, tekoč argon pa pri 187". Ako tekoč zrak polagoma izhlapeva, uhaja iz njega najprej zmes iz dušca in argona, medtem ko kislec ostane še tekoč. Ako iz te izhlapevajoče zmesi odstranimo dušeč in argon zopet zgostimo v tekočino, bi se ta morala pri — 187" spremeniti v plin, če bi bila samo tekoč argon. To se pa ne zgodi. Tekočina se da z izhlapevanjem še dalje razkrojiti v sestavine, ki vro pri različnih temperaturah. So torej zase novi elementi. Najprej izhlapeva plin, ki se da ločiti v dva dela: helij in neon. Potem izhlapeva argon. Nazadnje pa začne izhlapevati tekočina, ki jo sestavljata kripton in ksenon.
Vsi ti elementi se nahajajo v zraku le v zelo majhnih množinah.
Most čez Snmbesi.
Poleg teh je v zraku solitarna kislina HNOs, amonijak NH» in ozon. Ozon je neka modifikacija kisleca, ki ima poseben vonj in nastane tedaj, če električna iskra večkrat udari skozi kislec. V zraku se dalje nahaja nekako 085% vodenega hlapa ali para. Z mrzlo vodo napolnjena steklenica poslane vedno rosna, ker se na njej zgosti vodeni par, ki je v zraku.
V	novejšem času je Francoz Armand Gautier v zraku zasledil še eno sestavino. Preiskoval je zrak v Parizu, v gozdih, v Pirenejih in na morju. Na podlagi svojih poizkusov je dokazal, da je v zraku tudi približno 002c/< prostega vodenca.
Končno jo v zraku na milijone majhnih delčkov prahu. Dimniki naših peči in tovaren pošiljajo neprenehoma v zrak cele oblake prahu. Vetrovi in viharji odnašajo tja neizmerne množine peščenega prahu iz puščave, cvetličnih praškov ter raznih organskih in
neorganskih delčkov, ki jih pobirajo na zemeljskem površju. Ognjeniki bruhajo iz zemlje pepel, ki se poizgublja v zrak. Razburkani morski valovi ga napolnujejo z majhnimi kapljicami morske vode, ik izhlapeva v zraku in pušča v njem majhna zrnca morske soli. Kdo bi naštel vse milijone bakterij, malih organizmov, ki mrgole v zraku in povzročujejo razne bolezni?
Skratka lahko rečemo: Čist zrak, brez prahu, je po večini zmes kisleca in dušca. V tej zmesi se nahaja majhna množina argona, ogljenčeve kisline in vodenega hlapa ter sledi solitarne kisline, amonijaka, ozona, vodenca, helija, neona, kriptona in ksenona.
Zrak torej ni tako enostavna zmes, kakor so mislili pred 20 leti. Četudi se v njem novi elementi nahajajo v zelo pičli množini, so vendar le njegove bistvene sestavine.	(Dalje.)
3—=== 	==s>
Prof. Fr. Pengov:
Zimsko cvetje.
(K sliki.)
V	novembru smo. Dnevi so megleni, ostri in kratki, noči dolge kot večni sen in temne kot grob. Nekega jutra se razpenja pretenka ledena skorjica ob potoku in na bajarju! Nov svet! Drugo jutro je prvi, debeli sneg! Zima je pred durmi, zima s svojimj bridkimi viharji, ki zavijajo mimo mojih proti Grintovcem obrnjenih oken kot lačni lisjaki in režejo potniku v lice kot brušene britve.
Našo šentviško ravnino je spremenila v orjaško palačo iz ledu in snega, s silovitimi stebri in slopovi v ozadju, ki prekaSajo v svoji beloti najčistejši alabaster. Nad našo ravnino se dviga najpreje ponižna šmarna gora kot sedež ponižne Device, za njo pa se blišče daleč v ozadju gorenjski orjaki in bliže na desno kamniške planine.
Spredaj pred tem stebrovjem pa se razprostira zimski vrt s svojim cvetjem. Vse drevje v njem je kot prepreženo s srebrnimi nitkami, vsaka vejica je polna nežnega srena, ki jo diči kot jabolčno cvetje, cela planjava se zdi kot topih posejan z biseri, pretkan s srebrom.
Sneg gre. Neizrekljivo prija mojemu očesu krotki ples nedolžnih snežink. Zrak je miren, krhke stvarce prihajajo brez škode na zemljo. Njihov ustroj je pravo čudo; v.sak kosmiček namreč obstaja iz tisočev kristalov, zvezdic, roset in gosto skupičenlh iglic. Ako jo opazuješ s prostim očesom, se ti stvarca predstavlja le kot bela, brez-lika pega, ki se opoteka po zraku, pleše z družicami više in niže, se zgoščuje v kosmičaste kepice in ovija naravo v belo kožuhovino. To je kraljevi hermelin, s katerim zaljša zima svojo naravo; preide pa v dražesten pub tam, kjer tvori ozadje modro nebo. l*o grmovju visijo
snežne kepice kot razpokle glavice bombaževega semena, na drobnih mladikah pa se spremene srebrni paski in bleščice v pernato okrasje.
Oglejmo si zimsko cvetlico od bliže! Če hočemo prodreti v bistvo snega malo globlje, potem treba oborožiti radovedno oko s povečalnim steklom, za atelije pa si izberemo ledeno mrzlo sobico. Začudeno, na pol zaspano gledajo skoz: okno dremotne trte divje Ampelopse: na oknovi deski stoji bliščeči instrument, ki mora do dobra prezebsti. Najmanjša sled toplote ji je zoprna do smrti; vpričo tebe se stopi iz gole melanholije, ako ji ne ponudiš stolca mrzlega ko led v podobi hladnega predmetonosca. Iztegnimo torej z mrzlo pinceto stekleno ploščico in položimo snežno zvezdico na objektno mizico. Urno svinčnik v roke in malo skico na popir, kajti že se dela meglica na priočnici in naša mala vila že začenja kriviti obrazek v kisle poteze, konice prefinih iglic se talijo in zaokrožajo. Zato sapo k sebi za par trenotkov, da se ti poskus posreči.
Če ne ponudimo prijaznemu bravcu v spominski album fotografije naše Sneguljčice, je vzrok le-ta, ker jo dobro pozna iz katerekoli mineralogije kot lepo kronico, dražestno listje ali zvezde.
V	oblakih nastajajo snežinke poedino, v večjo družbo snežnih kosmičev se združujejo še le med potom. Oblaki, ki plovejo po ozračju s temperaturo 0°C ali Še niže, ne obstajajo iz vodnih par, ampak iz malih ledenih kristalov. Ko pa pridejo v vas novi hlapovi in jih povečajo, jih zrak ne more več nositi, zato popadajo na tla — tedaj gre sneg. Če so spodnje zračne plasti nad našimi glavami pre-gorke, se stopi ledena zvezdica v vodno kapljo — na zemljo dežuje, dočim v višjih sferah veselo naletava sneg. Zanimivo je tudi to, da pri hujšem mrazu ne sneži, ako je namreč temperatura pod — 1°R. Brez zanimivosti tudi ni, ako povemo, da se. menjava oblika snežnih zvezdic s stopinjami zračne temperature. Vendar pa prevladuje število šest; mineralog pravi, da voda kristalizuje heksagonalno ali sedmerosomerno.
Kako čist in zdrav je solnčni zimski dan! Ni čudno to, saj odnese mala snežinka v svojih milijardah po številu vso nesnago seboj iz zraka na zemljo. Zato se ne vrača dijak pozimi s sprehoda truden, zaprašen in poten kot o juliju, ampak osvežen, čil, vesel, jeklen. In to je eden glavnih sadov zimskega cvetja. Vun iz mračne sobe, kjer pojema stroj življenja in bije vedno šibkeje njegova um, vun na prosto, da se prenovi zamodrela kri z novim ozonskim kurivom v energičen življenjski tok, zmožen za vsako delo, ki ga nalaga dolžnost!
I’a še živahnejše slike nam nudi zimska jvokrajina. Na prostornem dvorišču, na vsaki strani glavnega pročelja se razprostira vsako zimo kot steklo gladko ledeno torišče, nastalo iz poletnega igrišča. Vodni hidrant in vrtna škropilnica prideta tukaj do popolne veljave, kot stvaritelja zimske, polžke arene. I'o njej pa švigajo strelovito in
lahkotno, kot vodni pajki radostni drsavci z železnimi podplatki in si križajo v umetnih vinjetah in čarovitih vijugah, osmicah, spiralah, posamezno, v parih ali celih kolonah gladko pot.
Nič manj živahno ne utriplje življenje pet minut proč, na viž-marskem brežišču. Ko prinese zima prvi sneg, tedaj pozabi mladina na igre pod toplo streho, pripravi si sankališče. To leži zelo ugodno blizu ceste, ki vodi iz Ježice na Vižmarje, je ravno prav strmo in izpeljano v lahkih krivuljah v smeri proti savskem produ.
Da se izplača trud za to zimsko zabavo, nam spričuje tudi naša slika, ki je plod letošnjega zimskega vrta. Na zefirno-lahnih perotili
drči tovariš za tovarišem po hribcu navzdol, vodeč male sančice med glasnim smehom, krikom in vikom vesele okolice. Nič ne de, če se tuintam prekopicne kak porednež, ne toliko iz nesreče, kolikor iz prešerne originalnosti in vrtoglavja.
Od nedaljnih savskih bregov pa svari vodomec z glasnim vikom mladeniče pred preveliko predrznostjo. Rjava divja raca s kovinsko-zeleno glavo brodi po redki nezamrzli kopeli v produ, iz katere globin strmijo zelene vodne rastline kot »potopljena pomlad«. Povodni kos žvižga svojo enostavno, a veselo kitico, preprosti orkester za sankarski šport.
Dr. A. Breznik:
Zanimivosti iz našega štetja.
Čim zvitejši matematik je kdo, tem manje znamenj ali šte-vilek potrebuje. Najbolj zvit matematik bi shajal celo z dvema številkama t. j. z 1 in 0, s pomočjo katerih se dado vsa števila izraziti, kakor je pokazal znani matematik in modroslovec Leibniz. Da tiči v tem velika posebnost matematike, so slutili že od nekdaj vsi tisti, ki so imeli ž njo kaj opraviti. Od tod poskusi pri vseh narodih, kako bi se dala s kolikor mogoče malo znamenji izraziti tudi največja števila. Rimljani so potrebovali za to, kakor je znano, samo sedem znamenj, ali važnosti nameščanja niso poznali in so stavili znamenja drugo k drugemu. Mnogo neokretnejši so bili Grki, ki so šteli se črkami, kakor so se naučili od Semitov. Prekosili pa so vse narode sveta stari Indijci, ki so že od časov, kar jih pomni zgodovina, pisali števila na najpreprostejši način. Rabili so poleg številek 1 do 9 tudi ničlo (0), s pomočjo katere so mogli izraziti tudi naj višja števila. Ta zviti način so opazili v 9. veku Arabci, ki so ga še spopolnili in v 13. veku seznanili ž njim Italijo, odkoder se je širil po vsej Evropi, dokler ni bil v 16. veku povsod sprejet. Dasi je ta preprosti način indoevropska najdba, so vendar Arabci kot posredniki za nas zaslužni možje, za kar so jim tudi evropski narodi izkazali dostojno hvaležnost s tem, da so si na večen spomin njih posredovanja izposodili ime za eno arabsko številko. Nemška beseda Ziffer, ki je znana tudi vsem Slovanom, italijanska cifra »skrivno pisanje«, francoska chiffre »skrivno pisanje«, »številka«, angleški cipher, so vzete iz arabske besede: gifar, kar pomenja tam ničlo; v imenovanih jezikih pa se je pomen nekoliko spremenil.
Zdaj pa nastane važno vprašanje, so li stari indijski matematiki prišli po svoji glavi do tega, da so s tako malo znamenji izražali naštevanko? Kdor ni v jezikoslovju dovolj podkovan, bi temu kmalu pritrdil, ali pravi jezikoslovec bo rekel, da so matematiki pobrali svojo modrost na jezikoslovnem zelniku. Tisti, ki so znali z malo besedami veliko povedati, so bili jezikoslovci, ne pa matematiki! Čast našim bratom, starim indijskim jezikoslovcem, sorodnim po duhu in po krvi, ki so matematikom prižgali luč! Ni namreč majhna reč, da so ti očaki iz 10 besed naredili imena za takratno naštevanko. Če je znal matematik kaj koreninice puliti, je videl, da je v jeziku do števila 1000 samo 10 besed! Kaj čuda če mu je potem v glavo šinilo, naj tudi za pisanje naštevanke izbere samo 10 številek! In jih tudi res ni več izbral. V naših indoevropskih jezikih je namreč ime za 100 vzeto od ravno iste besede kakor ime za 10. Ker se pa s tema dvema številoma šteje notri do 1000, je naravno, da je od števila 9 do 1000 v jeziku samo ena beseda nova, in ima potem takem jezik samo 10 besed kakor tudi pisava samo 10 zna-
menj. Za deset je bil koren dekm, iz katerega so se razvila imena indoevropskih jezikov: grško (Um, latinsko deccm (govorili so La-tinci dekem), slovensko des-et, nemško najprej tehun, potem zehan, zdaj zehn, zato se še h piše, čeprav se je v govoru izgubil. Za število 100 je prav tista beseda, da jo pa moremo ločiti, je končnica drugačna: dekm-tom. To se je okršilo najprej v dkmtom, potem pa v kmtom; iz tega pa imamo v latinskem centum (govorilo se je kentum), v grškem š-xav6v (? pred xavov pomeni »en« sto), v nemškem po starem hunt, zdaj Hundert, v slovenskem sto.
Kako pa so naši starodavni predniki prišli do tega, da so dali številu 100 isto besedo kakor številu 10? Odgovor na to je prav lehak. Naši predniki so šteli po dekadičnem načinu, to je da so s pomočjo desetice postavili vsa višja števila. Da so si vzeli za podlago ravno 10, res ni bilo kaj posebno zvitega, ker je po dekadič-
Baku.
nem načinu ustvaril Bog prste na rokah in nogah in so imeli podlago za nadaljnje štetje — če ne v glavi pa vsaj na rokah in nogah. Ali nekaj so morali imeti tudi v glavi! Saj je Bog tudi starim Babiloncem ustvaril po 10 prstov, pa jih niso znali porabiti, temuč so za svoj števni način vzeli enoto 12, kar je prav neokretno! Vendar se pa mi še danes redimo ob njih zabitosti, ker časovnega štetja po 12 mesecev, 24 ur na dan itd., ki smo jih sprejeli od Babilonca, še do danes nismo mogli bolje izraziti. Da pa so naši predniki vzeli ravno 10 za enoto, ki je najpripravnejša, kaže, da so vedoli, čemu jim je Bog prste ustvaril. Šteli pa so naši predniki od 10 naprej tako: obe desetici, tri desetico, štiri desetico... deset desetic = 100. Beseda 100 ni nič drugega, kakor desetica desetic; in tako je lehko umljivo, zakaj jo sto istega korena kakor deset, in to v našem kakor tudi v vseh drugih indoevropskih jozikili. (Konoc prih.)
Andrej Uršič:
Navod za šahovo igro.
(Dalje.)
Vse dosedanje otvoritve (začetki) iger imajo smer odpreti po prvih dveh potezah obema letavcema in dami pot. Skakavca nista zaprta. Radi tega imenujemo take začetke »odprta igra«. Z današnjim nadaljevanjem preidemo pa na »zaprte igre« (geschlossene Spiele). V prvi vrsti imamo francosko partijo. Kako se igra, pokažejo nam sledeče partije.
Partija 40.
Heli: Marshall. Črni: Svideraki.
1.	e2	—	ei	e7 -	06	17.	Lel			e3	Sb8 -	c6
2.	<12	—	d4	d7 -	d5	18.	Tal	—	bi	Ta8 -	(18
:j.	e4	X	d5	86	dS	19.	Dd3			c4 +	Kg8 —	h8
4.	c2	—	c4	SgH —	f<>	20.	0			0	Seti —	a5
5.	Sbl	—	c3	Lf8 -	1)4	21.	Ilc4	_	a4	1)7 -	bO
(•».	a2	—	aS	1.1)4 X	cJ “|~	22.	Le.3		d4	DeB —	e7
7.	1)2	X	c3	0 -	0	23.	f2	—	f4	c7 -	c5
8.	Sgl	—	f3	Tf8 —	e8 -f-	24.	Ld4	—	e5	I)e7 —	d7
!».	Lfl	—	e2	Sf6 -	e4	25.	I)a4			c2	Sa5 —	c4
10.	I)dl	—	c2	(15 V	c4	20.	Tbl	—	dl	I)d7 —	cfi
tl.	Sf3	—	e5	Lc8 -	f5 n)	27.	Tdl	X	d8	Te8 X	(18
12.	Le2	X	c4	Se4 —	dfi	28.	Tfl	—	dl	Td8 X	dl
i:s.	Lc4	X	1	b) Sd6 X	f7	29.	l)c2	X	dl	I)c(i X	g2 ? ? ? <■)
14.	I )c2	X	f6	l)d8 —	f(> !	30.	Kgl	X	g2	Sc4 —	63 +
15.	i)fr>	—	dlt	Sf7 X	e5	31.	Kg2	—	(3	Se3 X	(11
1(1.	<14	X	o5	l)fl!	e5	32.	c3	—	c4	in Crni so vda	
zaradi izgube ukakavca!
Opazke, n) Dobro namišljeno; vendar bi bilo Se4 — dG boljše. b) Dobro igrano; črni bi pa zopet boljše igral Kg8 — f8 mesto Sd(i X f7. a) Črni se podviza v svoj grob.
Partija 41.
Heli: Harinonist.	Črni: Burn.		
1. 62 - 64	o7 — e6	10. Lil - (13 bj	e« — e5 ! I
2. d2 - dl	d7 — d5	II. (14 «6	Sd7 X «5 !
8. Sbl — c3	Sg8 16	12. Sgl — o2	c7 - c5 1
4. Lel — g5	Lf8 _ e7	13. c2 — c3	Le8 — h3 c)
5. (>4 — o5	Sftl - d7	14. Kel — fl	Lh3 X g2 f
«. I.g5 X e7	Dd8 X «7	15. Kfl X B2	D (6 — f3 -f
7. I>dl _ d2	0 — 0	1«. Kg2 - gl	Df.3 - g4 f
8. Sc3 - (11	f7 — ffl	17. Kgl — fl	I)g4 — h3
9. e5 X «1 n) V	I)o7 X f«	beli ne vda, ker preti Se5 — f3 -f in	
dobi damo.
Opazke, n) Stane partijo! I>/ Sgl — f8 bi bolje držal, c) »Lep-čena« kombinacija kakor kažejo naslednje poteze.
Partija 42.
Beli: H. Billecard. Črni: S. Alapin.
1.	e2	—	ei	e7 -	e6	15.	Sd4	—	f3 !	Sd5 -	- f4 !
2.	d2	—	d«	d7 -	- d5	16.	Tfl	—	el	Dd8 -	- fB
3.	Sbl			c3	Sb8 -	c6	17.	Le2	—	fl	Lc8 -	- g4
4.	Sgl	—	(3	Sg8-	- f(i	18.	Tel	—	e3	e5 -	- e4 !
5.	Lel	—	gB	dB X ®4		19.	h2	—	h3	Sf4 X h3 -f	
6.	Sc3	X	e4	M8 -	- e7	20.	g2	X	h3	Lg4 X f3	
7.	Se4	X	fO -f e3	Le7 X f<>		21.	Ddl	—	cl	Ta8 -	- d8
8.	LgB				0 -	- 0	22.	c2	—	c4	Df6 -	- gB f-
9.	Lfl	—	d.3	Sc« -	- 1)4	23.	Kgl	—	h2	Dg5	- e5
10.	Ld.3	—	o2	c7 -	- c5 !!	24.	Kh2	—	gl	Td8 -	- dO
11.	0	—	M	c5 X		25.	Te3	X	f3!	e4 X «	
12.	Le3	X	d4	Lf6 X d4		20.	c4	—	c5	Tdfi -	- gf>
13.	Sf3	X	(14	o(i -	- e5	27.	Kgl	—	hi	Tf8 -	- (18
14.	a2	—	a8 ?	Se4 -	- d6	in	beli	se	vda.		
K tej partiji pripomne ruski mojster Alapin tole: »Gotovo bi beli boljše lahko igral v nekaterih potezah in odvrnil nevarnost od sebe. Vendar ni pa nikjer očitnega pogreška ali tako močne poteze, iz katerega bi se dalo sklepati na dobiček, a) No v a poteza SbH — c(5 (Alapinovo uvedenje) zagotovi črnemu iniciativo za uspeh, ako beli ne igra e4 X d5.«
Francoska partija (igra) se močno rabi ravno zaradi kombinacij v sredi igre (Mittelspiel).
Rešitev nalog v št. 4.
Naloga :>4.	Naloga	86.
1. Dg8 -		08	1.	Lc2 - dl	
2.	I)g<3, f8 x e7 cO,		mat. 2.	I), S T	mat.
	e5 (17				
			Naloga 35.		
1.	De2 -	g4	c7 - c5 1.	—	KoB
2_	Dg4 -	f4	•— 2.	c3 - c4	
3.	(13 -	d4, De4,00 mat. 3.		Sf7, I)	mat.
1.				KcB 1.	—	Sf8
2,	Db4 +		Kd5 2.	I)e0 -\-	KcB
8.	Dd4		mat. 3.	DcB	mat.
			Naloga 30.		
1.	Dbl -	el	KcB — h« 1.			Kd6
2,	Dol -	aB	KbO X aB 2.	Dbi -f	K
3.	Se5 —	c4	mat. 3.	Db8. <14	mat.
drugo lahko.
Poprava. Naloga .'lit. v At. 5. Koli lotavoc stoj na a(i; hoti turu na (15; črni lotavec mora priti na d2, a zato odpadu boli lotavoc cl.
Današnji dve nalogi sta lahki. Le pogumno nadnjo!
Naloga 40. (A. Uršič.) (Original.)
» b c d e I g h
» b c d e f g h
Mat v 3. potezi.
Naloga 41. (J. Kotoč.) a b c d c f g h
m k i
m..
* b c d e f k h
Mat v 2. potezi.
Drobiž.
ReSitev ugank v 5. številki »Mentorja«. Kdor je v 1. uganki uganil prvo besedo, temu je bilo lahko najti tudi druge. C.e odvzameš besedi Vulturnus (reka v stari Italiji »caput« — prvi zlog, ostane Turnus, kakor je bilo ime junaku iz Eneide. <"'.e odvzameš .caudam’ (rep) zadnji zlog, dobiš vultur (jastreb); in če slednjič izpustiš srednji zlog, ,vis-cera’, ostane vulnus (quod dolet).
2. l*ri 2. uganki velja Goethejev: >.\Villst du iminer weiter schvveifen, fileti! das Gute liegt so nah!« Bombastična napoved »Ego sum principium mundi et fin is saeculorum« je mnoge premotila, da so iskali rešitve te uganke v filozofiji. Eni so mislili, da je to ,tem-pus’, drugi, da ,nil’ (= nihil). Prav so storili tisti, ki so ubogali Goetheja, češ to ne more biti nič drugega nego črka .m'. Kajti ona je začetek besede ,mun-dis’ in konec besede .saeculorum'. Tudi je trojna, ker je iz treh delov.
Obe uganki so prav rešili: J. Barle, J. Pintar, 1. Pivek. J. Soklič, šestošolci; Fr. Presetnik, petošolec. Vsi v Št. Vidu. Uganke.
I.	1’rini n’ docet, quem quis soleat vehementer amare Alte ra’ nil n ar ran s coniungit plura netrnndo.
T e r t i a1 ritibus in sacris adhibetur agendis,
Pars bom intim vitae est, quod su nima significatur, Ouani umito veteres magis bac aetate colebant.
2.	In caelo vox’ est una, novem quae seripta figuris’;
Tres fel habet, cuncta sed cit a f e 1 i s habet.
Poma Petrus carpsit, decerpsit et arbore Paulus; Pomoruin numerus, quis sit, uter-que latet:
Petnis ait Paulo: »Duo des mihi poma; tuorum Pomoruin numerus tune mihi du-plus erit.
Paulus ait Petro: »Tria des mihi poma; tuorum Pomoruin numerus tune mihi triplus erit
|)ic, quot poma Petrus, quot Paulus ab arbore carpsit,
Si quid arlthmeticfl doctus in arte potes.
A. Koritnik. Uganke za risarje. Spretni risar, pokaJti svojo spretnost in nariši:
1. V dveh potezah vojaka, ki za obzidjem na straži stoji.
1 »vllnbn: * hpoeda: * črka.
ima prebogata ležišča petroleja. V letu 1898—1901 je Baku dal več petroleja kakor Združene države v Severni Ameriki. Večjidel prihaja na svitlo nafta, ki je zelo po petroleju dišeča tekočina temnozelene barve. Po ceveh spravijo nafto v 30 rafinerij na vzhodni strani mesta Baku. Očiščeni petrolej spravijo ski predor (št. 5, str. 112). Simplon- po ceveh v Batum ob Črnem morju, ski predor je vzhodno od istoimenskega kjer ga izvažajo v posebnih parnikih, prelaza v Lepontinskih Alpah. Od leta ostanke pa porabijo za kurivo parnikov 1905 je 19.755 m dolgi predor izročen in lokomotiv na Buškem, prometu. Izpeljan je v višini 705 m, do- Zlo na svetu. »Svet je prazen in čim je gorski hrbet visok nad 3000 m. 0če vse praznote; pravzaprav ni dru-Simplonski predor je velikega pomena ^ega »ego mehurček s prizmatičnimi za promet med Genfom in Milanom. Ze- barvami; in še te se nahajajo le v na-leznične vlake vozijo skozi ta dvojni	čutnem	spoznanju, torej prevara
predor večinoma električne lokomotive, migni možgan,« pravi veleučoni kardi-
—	Most čez Samb G si (str. 131). Iiaj Manning.
Čemu torej veselje nad življenjem! Saj je bil Manning vendar nadvse izobražen mož, steber katoliške cerkve na Angleškem, in se je strinjal z nauki veri sovražnih modroslovcev, ki trdijo, da je svet poln zla in nereda. Potemtakem je vendarle res, kar učijo posamezni o skupnem zlu na svetu.
Tako bi lahko marsikdo rekol, ako se ne bi mogel, oziroma hotel prepričati o napačnem naziranju dotičnih modroslovcev, ki sejejo podobne zmote med svet. V resnici jo drugače. Bes je mar sikaj nepopolnega na svetu, ki na videz kvari harmonično celoto narave. I.e pomislimo na vsakoletne prlrodne prikazni, ki uničijo več ali manj človeške naprave. Vsakdo se še spominja na zadnji večji potres meseca grudna 1. 1908., ki je uničil namah Messino in Beggio. Ali ni to videzna nesmotrnost v naravi? Naj molčimo o češčih nalivih, ki pokončajo cele kraje in napravijo mnogo škode, da morajo poslanci včasi po več mesecev prositi državo za popravo Škode. So prikazni v naravi, o katerih veljajo Schillerjeve besede:
»Denn die Elemente hassen das Gebild’ der Menschenhand.«
In drugo. Ali je to smotrnost, ako služi ena žival drugi v hrano? Ako se ljudje med seboj sovražijo in nasprotujejo? Vso to no zavrača pravega pojmovanja o redu v naravi in o cilju člo-
^ L ’ ' / f ,
Sambosi jo južnoafriška reka, ki nastaja pri 13" S iz raznih pritokov in so po 2500 kilometrov dolgom toku izliva v Indijski ocean. Sambflsi ima globoko zarezano strugo, veliko brzic in 120 visoki Vik-torija-slap, kjer teče voda 1:8 km široke reko v 50	100 m široko razpoko. Veli-
kanski most je namenjen za železnico, ki bo v doglednem času vezala Cape-tovvn z Aleksandrijo. Velikost mostu se spozna Selo v primeri z amerlkansko hišo, ki jo kaže slika str. 140. — Baku (str. 130). •a mesta Baku v Transkavkaziji
2. V dveh potezah psa, ki okrog vogla loti.
3. Ubogega popotnega človeka, ki je z brega v vodo skočil, tudi v dveh potezah.
Proizvajalna tehnika in material nista predpisana.
Bešitev in imena rešilcev v prih. štev.
Naše slike. Vhod v Simplon-
veškega življenja. Je pač treba, da živali počasi izginjajo iz zemeljskega površja. Ta naredba je vredna Boga — Stvarnika. S tem, da živali nižje vrste služijo v življensko hrano višjim, se ohranjujejo posamezne vrste živalstva. Kajti narava je dolžna skrbeti le za vrste v kraljestvu Faune, ne pa za posamezna bitja. In še nekaj. S tem, da uživajo živali le meso neposredno umorjenih, kroži takorekoč življenje v ved-nem kolobarju. Tudi na to je moral misliti naš GregorCič, ko je zapel:
»In videl vedno sem vrtenje, Prelivajoče se življenje, Prerojevanje, prenavljanje,
Iz bitja v bitje presnavljanje.«
Nasprotniki resnične filozofije se radi sklicujejo na smrtne bolečine zemeljskih bitij. Njim se zdi bolečina ! nekaj neutemeljenoga, zlasti človeka nevrednega. Toda bolečine so v prvi vrsti, ki delujejo na živalsko čutenje in vzbujajo tako potrebna čuvstva v ohranitev posameznih živalskih skupin.
Pa tudi za Človeka ni bolečina ni-kako zlo. Saj menda nismo taki brezverci, ki bi obupavali nad lastnim gorjem, ki nas jo zadelo. Bolečina je znamenje našo odvisnosti od Boga. Trpeti je eden izmed tistih glagolov, ki si jih je človeštvo ustvarilo v spoznanju svoje malenkosti v primeri '/■ višjim bitjem. I.epo je izrazil to misel naš pesnik: »Poskušnje element je pač plamen, in jo li velik on, ki ni v trpljenju?
Se Oni, da dozorel bi vstajenju, jo bil pribit na križ. v zemljA vsajen in v boli nadčloveški osamljen, prepuščen smrtnega strahu drhtenju!«
Dr. I. Pregelj.
Strah prod smrtjo je dediščina prvega padca. In vendar Je strah izvrsten vzgojitelj človeških src. 2e Plini j ml. je rekel: »Timor emondator asperrimus.« Strah ni znak malodušnosti, kajti on je lastnina tako pogumne kakor boječo dušo. On drži človeka v ravnotežju mod napetostjo in mlačnostjo. Zato tudi strah prod smrtjo — in tudi smrt sama
—	ni nikako zlo na svetu.
I)ol celote ima vedno lastnost celote samo. Čo je kaj v celoti nepopolno,
mora biti tudi v posameznih delih. Ker pa je svet vedno v stanju izpopolnjevanja in je torej nemogoča izključitev posameznih »nerednosti« na zemlji, tudi bitja na našem planetu ne morejo biti popolna. To pa še ni zlo, ampak le vidno znamenje prihodnje popolnosti.
Nedin Sterad.
Zgodovinske anekdote, zbira profesor dr. š.
Karol XII. in vino. Kot deček j se je Karol XII. napil vina in v svoji pijanosti hudo razžalil mater. Streznivši se jo spoznal veliko svojo napako, vzel zlato čašo, si jo do vrha napolnil z vinom, šel k materi in ji rekel: »Vidiš, mati, to je zadnja kaplja vina, ki jo spijem.« Spil je vino in vrgel čašo v kot. Držal se je svoje obljube: nikdar več ni pokusil opojne pijače.
Odkritosrčnost. Ludovik XIV. je pokazal nekoč slavnemu kritiku Boi-leauu svoje pesmi in ga vprašal, kaj misli o njih. »Veličanstvo,« odgovori mu lioileau, »Vam ni nič nemogočega. Hoteli ste napraviti slabe verze in posrečilo se Vam jo.«
Nekoč je ta kralj igral in se zmotil. Dvorniki so obmolknili, nihče si ni upal ziniti; kralju se je zdelo, da nekaj ni prav. V tem mučnem položaju vstopi grof Grammont. »Odločite Vi, kdo ima prav,« pravi kralj. »Vi nimate prav, Vi ste izgubili. Veličanstvo,« odgovori grof brez premišljanja. — »Kako to, saj niti 'ne veste, kako je vsa stvar.« — »Veličanstvo, ako bi bila stvar le najmanje dvomljiva,« odgovori Grammont, »bi se bili ti dvorniki vsi brez obotavljanja izrekli za Vas.«
Platonov človek. V Akademiji je Platon razlagal svojim učencem, da je človek dvonožno bitje brez perja. Diogen, ki je slučajno prišel mimo, je hitro vjel petelina, mu izruval perje in ga vrgel pred modrijana z besedami: To je Platonov človek.
Ošabnost in n 1 č e m e r n o s t. Drugič je Platon govoril o ničemernosti. Diogen je vstal in začel skakati po preprogah v modrijanovem stanovanju, rekoč: »Teptam Platonovo ničeinernost.«
:>Z Diogenovo ošabnostjo,« ga zavrne Platon.
Velik in dolg. Napoleon je bil jako majhne postave. Nekoč je hotel vzeti knjigo z visoke omare, pa je ni mogel. Ilitro priskoči general Angereau z besedami: »Veličanstvo, naj Vam dam jaz knjigo, jaz sem večji.« — »Vi niste večji, ampak daljši,« je bil odgovor.
Friderik II. in tobačnica. V osemnajstem in v začetku devetnajstega stoletja je bilo nosljanje zelo v navadi. Jako rad je nosljal tudi pruski kralj Friderik 11. I)a bi mu ne bilo treba vedno stikati po žepih za tobačnico, je dal položiti na vsak kamin eno. Nekega dne opazi iz svojega kabineta strežaja, ki stoji v sosednji sobi pred kaminom In ogleduje kraljevo tobačnico. Radoveden, kakšen tobak noslja kralj, iztegne prste in si privošči to dobroto. Kralj misli, da ga zadene strela, a vendar nič ne reče. Po preteku eno ure pokliče strežaja k sebi, mu ukaže prinesti tobačnico in nosljati iz nje. »Kakšen je ta tobak?« ga vpraša. »Izvrsten, Veličanstvo!« — »ln ta tobačnica?« — »Krasna, Veličanstvo.« — »Dobro, vzemite jo, kajti za naju oba je premajhna.«
Vrnjeni stol. Neki grof v pokrajini Vend^e je pogostil svoje kmete. Oskrbniku je ukazal, naj jih dostojno sprejme in jim odkaže prostore. Zadnji pride najmočnejši ovčar. Ker je bilo že vse zasedeno, se obrne do oskrbnika in ga prosi za stol. »Tu ga imaš,« pravi ta in mu da krepko brco. Ovčar nič ne reče, si sam poišče klop in se vsede nanjo. Po obedu gre pa k oskrbniku in mu vrne brco s tako silo, da se ta onesvesti. V gradu je nastal velikanski vrišč. Ovčarja peljejo pred gospodarja. Na vprašanje, kako se predrzne nastopiti tako proti oskrbniku, pravi: »Gospod grof, nisem Vam hotel odnesti hišne oprave in sem vrnil oskrbniku stol, ki mi ga je bil posodil.«
Kralj Jurij I. in gostilničar. Angleški kralj Jurij 1. je bil večkrat na Holandskem; ker so mu vselej jako drago računili, je sklenil, da se ne bo ustavil v nobeni gostilni več. Ko »e je
peljal nekoč skozi mesto Alkmaar in so morali prepreči, je ostal kar pri vratih gostilne pri »Belem ovnu« in si dal prinesti tri sveža jajca. Ko jih je izpil, je vprašal, koliko stanejo. »Dvesto goldinarjev,« odgovori gostilničar. Ves osupel vpraša Jurij: »Kako? Dvesto goldinarjev! Ali so jajca v Alkmaarju tako redka?« — »To sicer ne,« se odreže hotelir, »a kralji so rekdi.«
Nekaj o umetnosti. Današnje dni se večkrat sliši trditev: »Umetnost je sama sebi namen.« To je prazna fraza! Zakaj namen umetnosti je, da prosto ustvarja in kaže lepe predmete na podlagi resnice, kakor bi jih ustvarjala priroda sama.
V	tej sodbi se skladajo vsi pravi umetniki in veleumi od Aristotela in Platona, Cicerona in drugih do današnje dobe. Da še več. Aristotel pravi, da mora biti vsaka umetnost nekako oči-ščevališče za človeka, ki ga naj očiščuje njegovih slabosti in slabih nagnonj in dviga kvišku k lepemu, idealnemu in moralnemu. »lit prodesse volunt et de-lectare poetae« je bila splošna sodba starih o pesnikih, kakor tudi drugih umetnikih. To se dosega z moralno lepim, ki nas razveseljuje in nam obenem koristi, ker nas blaži.
Selc v naši dobi se sliši fraza »umetnost je sama sebi namen« in »poniževalno je za umetnost, iineti ozire na ljudstvo . . . ad profanuin vulgus!« — Kakšna idealnost in vzvišenost pa je v tem, če kdo slika, samo da slika; ali gode, samo da gode; ali pesnikuje, samo da pesnikuje in rabi tinto ter potrpežljivi papir itd.? To več ne zasluži imena umetnost, ampak to je otroško igranje.
—	ln če n. pr. slikar slika, samo da nekaj slika, kakor se mu ravno zljubi, brez ozira na gotova pravila, gotove razmere in potrebe časa, ali je to te koj umetnost? Potem bi bil vsak mazač umetnik. Pa če ga hi grajali, bi rekel, da ga svet ne razume. Saj taki so pa tudi res mnogi moderni umetniki: ugaja in koristi malokomu, a zahteva brezpogojno pohvalo in priznanje. Umetnost, ki ničesar ne nudi, ampak samo zahteva priznanje, pohvalo in plačilo, je zgrešila svoj namen in pravico do tega
imena. Posebno v naši dobi, ki se imenuje socialna in se toliko govori o socialnih dolžnostih, bi človek sodil, da se sploh ne more gojiti take umetnosti, ki se nič ne ozira na družbo in odklanja vsako socialno sodelovanje.
Škoduje taka umetnost nujveČ sama sebi. Umetnost, ki hoče biti sama! sebi namen, pride ravno tako daleč, kakor človek, ki hoče biti samemu sebi namen: oba sc namreč skisata. Sama nimata vesele ure, pa je tudi drugim ne nudita. Taka umetnost je zgrešila pravi namen življenja, zato pa tudi nima sama veselja do življenja in ustvarjanja.
Njena deviza bi morala biti: tu sem, ne da delam ljudi otožne in bedne, ampak, da jih oveselim in dvignem. Zato naj bi ustvarjala samo to, kar more narodovo dušo dvigniti, oblažiti in v dobrem okrepiti. In ne sme ponujati človeštvu »svinjskih luščili«, ki dražijo čute in strasti ter zastrupljajo narodovo dušo. Umetnost naj gleda, da si zasluži tako pohvalo, ki jo je izrekel pisatelj I)io Chrysostomus o Fidijevem Zevsu: »Ako bi bil kak človek od bolečin tako potrt in od skrbi tako obtežen, da bi ga ne moglo niti sladko spanje okrepiti, bi vendar ob pogledu na to delo pozabil vse, kar je v človeškem življenju težkega in strašnega.« — Krščanski slikarji pa imajo še kaj veliko lepšega, plemenitejšega in veselojšoga upodabljati, kakor Kidijevega Zevsa.
Vera — mati umetnosti. O tem piše lepo vseučiliški profesor Kr. Ilettingor nekako tako: Zgodovina umetnosti je tesno združena z verstvom. Saj je umetnost takorekoč zgradba, himna ustvarjena iz vere. Največ snovi je zajemala iz vere, ki jo oživljajoča duša umetnin. Vera je ustvarila največje umotvore. V staroklasični dobi je bila umetnost mati vere, v krščanski dobi pa je vera mati umetnosti. Umetnost jo hči krščansko vere.
V	najlepši staroklasični dobi umetnost sploh ni imola drugega namena, kakor predočevati božansko. Umetnost v službi čutnosti spada že v dobo propada celega grškega naroda. Pa tudi v tej dobi jo kazala umetnost svojo produkte pod imenom bogov. Arhitektura
in kiparstvo se je razvilo pri gradnji templjev. Svetne zgradbe so si izposodile svoj slog pri templju. — Med antiko in krščanstvom pa je velika razlika. Antika je božanstvo počlovečila, krščanstvo pa hoče človeka dvigniti k božanstvu.
V Kristusu se je prikazal človeštvu ideal lepote. V njem se je izpolnilo, po čemer je hrepenel Helen, ko si je iz-i mislil ideal človeka, y.aX6; -/.a-jaiH;. — | Od zdaj dalje je najlepša naloga umetnosti, ta ideal kazati človeštvu in ga vnemati v ljubezni zanj. Tako je postala umetnost nekako svečenica, in svetišče '“vere je postalo svetišče umetnosti.
Odrešenje človeštva pa se izvršuje po cerkvenih obredih. Ti pa so ravno povod in prilika za razvoj umetnosti. Vse umetnosti upodabljajoče in govoreče: stavbarstvo in kiparstvo, slikarstvo, glasba in poezija so prostovoljno stopile v službo Cerkve in njenih obredov, ker so ravno tu, kakor iz srčne korenine srkale največ življcnske moči. Duh Kristusov je oče, Cerkev s svojo liturgijo pa je mati umetnosti.
Vera ni privatna stvar. V tem oziru piše konvertit, vseučiliški profesor dr. Ruville takole: »Vedno in vedno ponavljajo versko mlačni ljudje zahtevo, naj se politika popolnoma loči od vere. Pravijo, zadosti je, da uredi človek svoje notranje življenje po verskih principih, v velikih posvetnih zadevah pa naj ravna po svetnih načelih in ozirih. Skoraj ni potrebno poudarjati, da na tako ravnanje vernega kristjana, posebno katoličana, še misliti ni. Zakaj vera je tako spojena z vsem življenjem [ in delovanjem, da ni mogoče storiti niti koraka brez ozira na to. Zlasti katoličan jo dolžan, skrbeti ne samo za svoj večni blagor, ampak tudi za večni blagor drugih. Uravnati mora torej vse svojo javno delovanje tako, da pospešuje ž njim večni blugor človeštva, torej s tem obenem tudi delovanje Cerkve.« — K tem besedam še dostavljamo: človek bo enkrat dajal odgovor od vsega, kar jo storil v svojem privatnem in javnem življenju: »Sin člpvekov bo prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angelji in takrat bo povrnil vsaktoremu
po njegovih delih.« Tako je rekel Kristus, pa ni napravil razločka med delom v privatnem in javnem življenju.
Predsodki o katoliški vedi. Že prej imenovani profesor dr. Ruville piše: »Kako vezan je« — pravijo protestanti
—	»katoličan, katoliški učenjak v vedi! On se niti ne more baviti s pravo vedo, ker mora že vnaprej priznavati celo množico resnic, čeprav se mu pri natančnejši preskušnji pokažejo kot neresnične, zmotne. Zahteve njegove vere stoje torej, v popolnem nasprotstvu z njegovim poklicem: prosto se gibati pri iskanju resnice. To nasprotje se kaže posebno glede zgodovine. — In povrh še bogoslovec! Ali se more ta še sploh imenovati učenjak, ki mora oznanjati le predpisane nauke brez natančneje preiskave?!« — Na ta predsodek odgovarja učeni in izkušeni mož: »V takih domnevanjih in dvomih se kaže popolno ne-poznanje resnice in vsega uCenjaškega delovanja.
Vsak preiskovavec si mora izbrati temelj, na katerem gradi svojo znanstveno zgradbo. Nekaj vzame že kot gotovo resnično, na kar naveže svoja izvajanja. Brez tega delo sploh ne gre dalje. Tudi če ustanovi kako novo vedo, ne more brez osnovnih del (Vorarboit) drugih ali brez že priznanih resnic izhajati.
Seveda ni neobhodno vezan na to podlago. C.e se mu tekom raziskavanja pokaže nezanesljiva, jo lahko zavrte in nadomesti z drugo. Toda pameten raz-iskovavee bo toliko previden pri izbiranju, da se bo izognil takemu presenečenju. Naslanja se torej na nekaj, česar sam ni preiskal, ampak kot gotovo od drugih sprejel, in hoče vendar veljati za popolnega in neodvisnega učenjaka.
Ta učenjak si izbere to, drugi drugo podlago za svoje učeno raziskovanje.
Kna taka znanstvena podlaga pa je tudi katoliška vera, in sicer podlaga, ki ji ni para glede trdnosti in gotovosti.
Mnogoštevilni sovražni napadi, naperjeni proti njej z vsemi znanstvenimi sredstvi, je niso mogli prevrniti ali omajati, medtem ko so šli poleg nje v nič filozofski 'zistemi drug za drugim kot prazni in zmotni. Več kot opravičeno Je torej, na temelju katoliške vere
graditi znanstvena dela.« (Zuriick zur hi. Kirche, Berlin 1910, str. 118.)
O berilu. Neki pisatelj primerja črke Japoncem. Japonci so majhni, pa železno vstrajni, hrabri, zmagoviti in bistroumni. Povsod napredujejo.
Črke so jim podobne. One so najmanjši vojaki na svetu, pa naj večji zma-govavci. One soiapostoli narodov, podobne sv. Pavlu, ki je bil sicer majhne postave, pa je vendar lahko rekel: .Več sem delal, kakor vsak njih (apostolov).« I. Kor. 15,10.
O Tomaža KempCana »Hoji za Kristusom« n. pr. pravi sv. Fr. Šaleški, da je , izpreobrnila več ljudi, kakor ima črk. — Kakor pa se širi po dobrem berilu zadovoljnost, poštenost in blagoslov; ravno tako in še bolj — ker mu je pomočnica človeška popačena narava — se širi po slabem berilu spačenost, zloba in poguba. Francoski ministrski predsednik Combes je rekel, da se jma zahvaliti tisku, ker se je Francoska razkristjanila. - Tisk jo torej naj izdatnejše orožje i za dobro, a žalibog i za slabo stvar. Zato so ga vsi veliki možje vseh časov zelo uvaževali in pospeševali, kolikor so le mogli. Celo nekateri svetniki so bili navdušeni kolporterji dobrih knjig in spisov. Tako sta so brata sv. Krispin in Krispinijan nalašč zato izučila čevljarstva, da sta kot čevljarja prišla s tem več ljudmi v dotlko in sta širila med njimi dobro spise, — Sv. Janez od ltoga je h i 1 celo krošnjar s knjigami, da jih jo mogel temveč spraviti mod ljudi. — Mnogi izmed njih so neznansko veliko napisali, da jih Se dandanes občudujemo, kako so mogli zlasti v onih časih, ko so bile šo tako neugodno razmero za pisateljevanje, toliko spisati, tako n. pr. sv. Avguštin, sv. Joronlni, sv. Gregor, sv. Ivan Zlatoust in drugi.
Posebno današnjo dni jo tisk takorekoč vladar duhov. Kakor se piše in tiska, tako so govori in živi. Moč slabega tiska ima seveda ugodnejša tla z ozirom na človeško srce in z ozirom na duha časa, ki hoče podreti meje dobrega in slabega in ustanoviti vagabundsko življenje.
Zato po pravici klic od vseh merodajnih strani:	Pero v roko in pisati!«
Da bo pa mogočo kaj pametnega pisati, treba se je tudi prej kaj pametnega naučiti, kuj ne V
SS12
Hiš
eusi-
Julija Stop, Ljubljana
Prešernova uliea št. 5.
flajvečja zaloga čevljev
za gospode, dame in otroke. Športni čevlji iz najbolj slovitih tovarn. Pravi goiserski gorski čevlji.
STIsl
Prua slouenska tielefrgouina
z železnino in s poljedelskimi stroji
Fr. Stupica. Ljubljana a
marš je Terezije cesta štev. l y
priporoča bogato zalogo raznoorslne železnine, staobnih potrebščin, sani, Izorst-nih drsalk, raotorjeo, železnih blagajn Itd.
Najnižje cene in solidna postrežba I
Priporočljiva domača tvrdka!
I otipi n« ni izjavljam v imonu ilavbniga odbora tu zidanje nova cerkva v fimlhclu prt Žufcombarkti, <la jo gospod
Ralho Sušnik, umetni steklar v Šiški
nnprnvll v imenovani cerkvi enajst novih oken, k ra* n o In umetno v gnt*kein slogu, v »ploSno *a<lovoljno»t In po zmerni ceni ter jo nato v ovoji stroki vreden najboljšega priporočila.
Za stavbni odbor;
V Šmihelu, 18, avg. »UTO. rran«llek (inbrt.k, Jlupnl uprav.
Irinii oljna! tun, Mn in lakov Itr ml i u siriti srtiil ireMttn.
slihirja napisov, ptelrt mojstra
i. Jntona".
Priporočita se preč. dutiovscini m p. n. cHeinstvu v mm oziru lot priznano solidna tvrdka.
Knjlgooeznica »Kafol, fiskaonega druSiua" v Ljubljani se priporoča
v Izvršitev vsakovrstnih kniigovešklh del.
J<njitn c»m snalin popust. — — JSol dno d»lo, xm»rn« e«nt.
i3aaaaao«3Baar3*naaH3aaanBajaiaaa«nRaxoaasu«o«a«ai
Luka Vilhar, urar, Ljubljana, Kopitarjeva ulica štev. 4
EevUlnl* * *f*oblinMvn sv;jo V3fiXo in bogato zalogo priložnostnih daril
lot ure. venile*, uh? ne. i*r estnlce to naj Iž.ih cenah. 2« ul dns li lucno pcstretbo sc funti. icukj ■□■□■□■aaaaaaaBova von 5a«aaaanao»naoaaaaaoaa«au pcraaaaanaooooacjaaaoaopaacjaaaaaaaaaaaaaanaanaoaaaaooaDac
ptfsar In IzdefovDteii cerkvenega orcdia in ' posode, LiuDUcna. Etlzctctnu c sta itev. 3
'ov.nj-e v»»'ovrunr ttlRVtnt POSOdC lil OFOlIia
nem *l ga. Staro ponodo popravi in prenovi, pi>»rebrl In pozl&H vse po prltnano rtajnlljl ceni.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□anaaaaanDaanaaaaaaaannnaaananDDaanaac
Ivan Kregar
»e priporota v Ude rprlfUPIII lovanje VM> ovrslne ICInVEIII
■
■
m
m
m
m
m
Nitke cenol
Prtporofn ae
Velika /,nloya
trgoulna s klobuki In Ceulfl
Ivan Podlesnik ml.. Ljubljana. Stari trg št. 10.
V	zalogi trnu tudi telovadne čevlje, hlrtiše, arnjcn, A«, ploe, pasove, make ta nn.formo.
[piiporoča »vojo bogato talogoj
šolskih in pisarniških potrebščin,
kakor i ramo vrtini papir, zvezke, noteze, rasno zapisnike, kopirna knjigo, lolake In plsarnllke mape, plaala, radirke, črnilo, gumi, llntnlke, ravnila, trikote, losUla, barve, Čopiče, raznovratne razglednice In ;devocl]onalije.