p- Poštnina plačan« t gotovtrd A m Cena 2 din Enotnost, skovana v narodno osvobodilni borbi nas mora družiti tudi pri izgradnji naše države Solkan, sobota 8. maja 1948 I GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ Lelo II., šlev. 10. Ob dnevu zmage Tri leta so minula, odkar je v Evropi potihnil vojni vihar in odkar je svobodoljubno ljudstvo sveta s Sovjetsko zvezo na čelu stopilo v novo življenje, v dobo, / ?• si samo gradi in ustvarja ti-l*b, kar delovni človek s svojim častnim delom tudi zasluži. Po dolgih letih strahovanj in suženjstva pod nasilnim fašizmom hitlerjevske Nemčije in njegovih satelitov so demokratične države sveta trdno stopile po poti ideje, ki sta jo začrtala velika misleca Lenin in Stalin. Niso pa še potihnili odmevi zmagoslavnega veselja milijonov ljudi, ki so slavili dan zmage, že so se začeli zbirati reakcionarji, fašisti vseh vrst in njihovi prijatelji, špekulanti in spletkarji, ki so uvideli, da so med vojno za-špekulirali in se ujeli v mreže, ki so jih sami pletli. Zbirajo se in uprizarjajo napade proti demokratičnim silam. Zasejali so seme novih razdorov in ustvariti hočejo nova ognjišča vojne. Nasilno so zasedli Grčijo, podpirajo fašista Franca v Španiji, zavirajo demokracijo v Nemčiji in Avstriji, dajejo pomoč imperialistični kliki Italije ter skušajo z vsemi mogočimi strahovanji ustvariti preplah v Evropi, da bi tako lahko v kalnem ribarili. Na mednarodnih konferencah za ureditev miru se vztrajno upirajo zadovoljitvi upravičenih teženj narodov, ki so v fašistični vojni največ dopri nesli za zmago. Julijska Krajina je okrnjena, ljudstvo Koroške pa se mora še danes boriti za svoje nacionalne pravice. Namesto demokratičnega miru, po katerem teži izmučeno človeštvo, skušajo skovati imperialistično premirje in uzakoniti politično in gospodarsko nasilje doma in v mednarodnih odnosih. Zastavo v boju imperialističnih sil proti silam napredka nosi danes Amerika s Trumanom na čelu. Kakor nekdaj Hitler za Nemčijo, zahteva on danes gospostvo na vsem svetu za Ameriko. Kar se nekdaj ni posrečilo fašistom, o tem danes sanjarijo ameriški monopolistični velekapitalisti. Tako sta se v treh letih po vojni pojavili v mednarodni politiki dve fronti: na eni strani fronta maloštevilnih, a nevarnih imperialističnih vojnih hujskačev, ki zagovarjajo politiko gospostva na svetu, vsiljujejo svojo voljo drugim narodom ter se poslužu jejo politike zastraševanja in pre glasovanja; na drugi strani pa je močna in številna fronta narodov v vseh državah, ki streme k miru in sodelovanju med narodi, ki se bore za spoštovanje koristi vsakega naroda in za svobodo ter neodvisnost kolonialnih in odvisnih narodov. V tej fronti je tudi velikanska večina ljudstva Amerike, Anglije, Francije, Italije in vseh ostalih držav ne samo v Evropi, marveč na vsem svetu. Ljudstvo goriškega okraja je prvič proslavilo praznik dela v svobodi Prvomajski proslavi je dala proglasitev udarnikov še večji poudarek ] in svečanejše lice V Solkanu je delovno ljudstvo noriškega okraja praznovalo 1. maj prvič v popolna svobodi. Neb roj zastav, napisov in parol čez ulice in ceste, okrašene izložbe in veliko število junakov dela, ki še nadalje stopnjujejo svoje napore za čira prejšnjo izpolnitev nalog petletnega piana. V podjetjih so bili proglašeni sledeči udarniki: Tudi italijanska manjšina Je na prvomajski proslavi manifestirala za enotnost delovnega ljudstva v borbi proti Imperialistom ljudstva kljub ne posebno ugodnemu vremenu v zgodnjih urah je dokazovalo zaivest ljudstva, ki je hotelo čim slovesnejše proslaviti praznik dela. Proslava se je pričela z otvoritvijo stavbe OKAP-a. Razvil se je sprevod, v katerega so bde vključene razne skupine: mladinske delovne brigade s krampi in lopatami na ramah, fiz-kultumtki v krojih, pionirji iz Solkana in Okoliških krajev in razni delovni kolektivi in organizacije s parolami. Posebno lepa je bila skupina modelov jadralnih letal in druge. Med govori na trgu je ljudstvo vzklikalo maršalu Titu in generalisimu Stalinu ter burno aplavdiiralo govornikom, ki so prikazali utspehe našega dela ter ogorčeno demonstrirali proti vsem sovražnikom delovnega ljudstva. Pevski zbori in godbe so izpopolnite pred-pOildanaki program, ki se je zaključil s proglasitvijo udarnikov raznih ustanov in podjetij. Vse ljudstvo je z velikima navdušenjem pozdravljalo vsakega udarnika posebej. Upravniki podjetij so orisali dalo in zasluge vsakega posameznika. Prikazati so nam, da imamo mnogo tihih in neumornih delavcev, pravili Ignac, Močilnik Jožef, Berlot Anton, Mugerli Kristijan, Blažič Jožef, Kraš. ček Anton, Amplati Jožef, Štucin Stanislav, Kovačič Zlatam, Močilnik Silvester, Tulisio Redonto, Rohotina Jakob, Tinta Jožefa, Mavrič Matilda, Kodelja Ivan, Velušček Ernest, Simčič Ivan, Ipavec Mihael, Lužnik Jo-žef. 'Tovarna poljedelskega orodja Bar* tujo: Spaujolo Jožef, Furlan Herman, Birsa Jožef, Spanolo Edvard in Vule-tič Rafael. L. I. P. A.: Orljevič Viktor, Blaško Andrej, Ergavec Ciril in Miljaveo Franc. ; DAPPS: Boškarol Avgust (nova tor)'. Državno posestvo Ozeljan: Žerjal Edvard iin Mladovan Jelka. Splošno gradbeno podjetje »Primorje«, Ajdovščina: Bratuž Jernej, Sulič Stanko, Batič Julij, Tomažič Jožef, Cigoj Jožef, Lavrenčič Franc. Gradbeno podjetje za ceste LRS —s Nova Gorica; Susič Angel, Simčič Alojz, Križnič Jožef, Mihevc Franc in Mervič Anton. Udarnikom, katerim jo bilo prirejeno svečano kosilo, so med kosilom zapeli partizanske in narodne pesmi IKOnirji iz Dobravelj. Poeled na množico, ki Je 1. maja manifestirala v Solkanu za enotnost, K mir ln demokracijo Tovarna cementa Anhovo: Stanič Alojz, Kodelja Ivan, Melink Jožef, Ipavec Ivan, Šuligoj Jožef, Kofol Na tretjo obletnico dneva zmage — 9. maja priredi Zveza borcev NOV na Lokvah svečano proslavo Vendar pa število in uspehi ne smejo uspavati demokratičnega ljudstva, da ne bi stalo budno na straži pred spletkami fašističnih hujskačev. Nenehna budnost in razkrinkavanje vseh izzivalcev vojne in raznih imperialističnih manevi»v je najboljša in najučinkovitejša oblika boja za utrditev miru na svetu. Za naše narode so prišli veliki dnevi naše zgodovine. S sprejetjem in uresničenjem prvega petletnega plana bomo zmagovito utrdili borbo za svobodo in popolno neodvisnost ter gospodar- sko izgraditev, ki smo jo začeli leta 1941. Naša domovina bo postala dom srečnih in veselih ljudi-V ta delovni kolektiv se je vključilo tudi primorsko ljudstvo, ki bo skupno z narodi Jugoslavije vestno izpolnilo oporoko padlih borcev za našo svobodo in svobodo vseh narodov. K milijonom padlih junakov naših narodov in drugih narodov gre danes, ob-dnevu zmage, naša misel, naš pozdrav pa hrabrim borcem, ki stoje danes budno na straži miru, borcem Jugoslovanske armade. B- K. Udarniki 60 poslali svojemu dragem mu maršalu Titu sledečo resolucijo! Maršal Tito — Beograd. Udarniki 1 z podjetij, mladinskih brigad in z gradlišž zadružnih domov goriškega okraja pošiljamo Tebi, tovariš Tito, našemu voditelju in učitelju, iuiciutorju vseh naših zinag, borbene delovne pozdrave. Obvezujemo se, da bomo izkušnje našega udarniškega dela prenašali na vse naše delovno ljudstvo, 'kar bo omogočilo čimprejšnjo zmago pri delu in borbi za socializem. Popoldne so tule na igrišču »Volga* tekmo v odbojki in nogometu ob velikem številu gledalcev. V kulturnem domu sta se predvajala ves Itopo ldan sovjetska filma. Dvorana je bila ves popoldan zasedena. Sledilo je rajanje, največ v okusno okrašeni garaži OKAP-a. Osvobodilna fronta nas je vodila v borbi, ona nas vodi tudi v miru po pravi poti 1 Prvi maj na gradilišču Nove Gorice v znamenju navili delovnih uspehov Prvomajsko tekmovanje ie na gra-riilišču Nove Gorice pospešilo in poživilo razvoj splošnih rl’t. Delovni učinek, disciplina in kakovost dela se je znatno zboljšala tako med delavci, kakor tudi med mladinskimi brigadami. Delovni kolektiv splošnega gradlie-nega podrtja »Primorje«, kateremu je zaupana gradnja novega mesta, je posvetil prvemu maju posebno pospešeno tridnevno tekmovanje. Na griču pri Krombergu gradijo veliko delavsko naselje, ki bo delavcem omogočalo dostojno in prijetno bivališče za ves čas gradnje. Ker nameravajo že v kralktem z.idati prve stavbe Nove Gorice, grade novo naselje na Ireh večjih objektih po novem sistemu. V i Arno vanje sc jo vključilo dvanjast brigad, ki so dospele na kraj gradnje z raznih grndrtišč Slovenskega Primorja. Uspeh tekmovanja ni izostal; zidovi so naglo rasli iz temeljev. Saj so v teh bdi dneh sezidali nič manj kot dvestotrkteoet kubičnih metrov opečnega zklu, kar je naj večji uspeh, ki je trii do sedaj dosežen v Slovenskem Primorju. V novem delavskem naselju bo prostora za približno 1000 delavcev in za mladinske brigade. Imeli bodo prostore za d'elovo 30% včasih tudi več. Križnič Jožo je tudi težak, ki dano norme presega od 20 do 30%. Vsi tl «so bili proglašeni za udarnike, istočasno pa tudi nagrajeni z denarnim« nagradami. Tudi mod nameščenci je velika delovna zavest. Merila za dela nameščencev pa »o zahtevnejša. Za vrstno d tj o kot nameščenca sta bita nagrajena tov. Marjeta Ružič in Slavec Franc. Od delavcev pa je dobil denarno nagrado Mervič Alojz. Mladinske brigade so ob tej priložnosti obljubite, da bodo tudi v naprej delale z vsem mladostnim delovnim poMom za izgradnjo domovino. Napovedali so tekmovanje v vseh panogah mladinskim brigadam pri gradnji železniške proge Sežana—Dutovlje in brigadam, zaposlenim pri gradnji primirsJd: železnice v Ljubljani. Z zborovanja so poslali brzojavko lov. maršalu Tilu, Centralnemu svetu ljudske mladine Jugoslavije in Glavnemu odboru LMS. Tudi delovni kolektivi, zhrani na tein delo vetom sestanku, so poslati maršalu Titu brzojavko, v kateri obljubljajo, da bodo podvojili svoje napore za izgradnjo Nove Gorice. mesta in deželo. Nasadili so razne zelenjave na približno 9 ha, od tega skoraj polovico paradižnika. Posejati so tudi večje površine krompirja, ovsa, ječmena h) drugih žitaric. Pomladanski setveni plan so že skoraj v celoti izpolnili. Za koruzo, domačo in heterozno, so tudi že pripravili teren. Posejali bodo tudi večjo količino zelene koruze In sladkornega sirka za svežo krmo. Na poskusnih parcelah bodo pridobivati semenski krompir v različnih dobah sajenja. V bližini Lijaka so v drevesnici posejali nad 1 ha koščlčastega In pečkasteRa semena. Poleg tega imajo v drevesnici že vzgojenih 38.000 breskvinili drevesc. 16.000 diivjih rajskih jabolk (Kaki), 12.000 češnjevih sadik, 5000 kutin in 4000 cepljenih hrušk, s katerimi oskrbujejo druga državna posestva In kmečko-obdelovalne zadruge. Računajo tudi, da bodo dobršen del gozda pod Pannvcem iztrebili. Prekopali bodo zemljo in uredili bujne vinograde In sadovnjake z južnim sadjem. Gojili bodo tudi cvetličarstvo ln povrtnino. Regulacija Lijaka že kaže svoje koristi Stran ? ’ Gospodarski plan goriškega okraja: Nad $o milijonov dinarjev investicij za dvig kmetijstva Ker je kmetijstvo v našem okraju Silo važna panoga za dvig življenjskega standarda delovnega ljudstva, prihaja to do izraza tudi v našem okrajnem petletnem gospodarskem planu. Okrajni petletni plan določa: 1. Povečanji* proizvodnje in izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov. Uporaba pridobitev sodobne znanosti in tehnike v celotni kniefij-ski proizvodnji. Oskrbeti kmetijstvo s potrebnimi proizvajalnimi sredslvi, predvsem s stroji, umetnimi gnojili in sredstvi za zaščito rastlin tar pospešiti strojno obdelovanje zemlje. 2. ža pcvečar.lj in izboljšanje pašnikov izvršiti melioracijo pašnikov za 350 ha v letu 1951. od tega 150 ha v čavenshem pogorju in 200 ha v ostalih goratih predelih okraja. 3. Z regulacijo reke Vipave in njenih pritokov se bo pridobilo 120 ha ome zemlji, z regulacijo I.ijaka pa se bo povečala orna površina za 200 ha in izboljšala za 600 ha. Ta regulacije bo vršila republika, mi pa bomo to vsestransko podprli. POIJEDEISTVO 1. Z melioracijami in regulacijami povečali površino orne zemlje za 320 ha. Z boljšo obdrilavo in večjo uporabo umetnih gnojil dvigniti hektarski donos koruze za 25"/«, krmskih rastlin pa za 30°/o. Povečati površino za pridelavo krompirja za 500 ha, t. j. od 1200 na 1700 ha, v glavnem s skrčenjem žitnih površin. Povečati proizvodnjo zelenjave in povrtnin s skrčenjem žitnih površin v okolici Gorice ter z intenzivnejšim obdelovanjem in ureditvijo toplih gred, da sc loko zajamči preskrba mesta in ostalih industrijskih središč v LRS z zelenjavo in drugimi povrtninami. 2. Pridelovanje krme na njivah povečati od 1345 na 1500 ha. 3 f;in se bo povečal pridelek detelje od 3/.200 na 42 000 stotov, živinske repe od 100.00 na 120.000 stotov, buč od 16.500 na 18.500 stolov v letu 1951. Z umnim gospodarjenjem in melioracijo dvigniti donos sena od 450 000 na 480.000 stotov. SADIARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO 1. Povečati v petletki število sadnega drevja za 15.000 dreves v primeri z letom 1947 in dvigniti kakovost sadja. Saditi v posameznih sadnih predelih tisti*-* vrste sadja, ki v tistem okolišu najbolje uspevajo. Pospeševali v vinogradniških legah saditev strnjenih nasadov breskev. Povečati pridelek sadja za 24*m v primeri z letom 1947 s sistematičnim zatiranjem sadnih bolezni in škodljivcev ter z rednim gnojenjem. 2. Dvigniti proizvodnjo vina od 140.000 tri V letu 194/ na 160 000 lil v letu 1951 in povečati količino grozdia za potrošnjo za 100*/«. Izboljšati zaradi dviga kakovosli vina kljtarslvo in urediti vzorne kleti, uvajati mehanizirano obdelovanje vinogradov. Povečatj. število trt od 14,000 000 na 15,000.000 v petletki. ŽIVINOREJA Dvigniti živinorejo številčno in ka-kovcvslno s povečanjem dobrih plemenjakov ter z njihovo izbiro. Izboljšati veterinarsko službo za skrbnej-šo nego živine. Prekoračiti predvojno stanje ž.ivine od 23.300 v letu 1947 na 24.000 glav v letu 1951. Dvigniti število prašičev na predvojno stanje in preseči za 1800 glav v primeri z letom 1947. V ta nainen bodo ustanovljene v okraju gospodarske ekonomije, da sc bo omogočilo prr.šičereicem oskrbo z mladimi prašiči pravočasno v okraju samem. Zvišati število perutnine od 1400 na 8500 glav v letu 1951. Produkcijo jajc v goriškem okraju zvišati za 1 milijon kom. Z zvišanjem 380 panjev čebel povečati produkcijo medu. S pasemsko izboljšavo in boljšim gojenjem živine dvigniti produkcijo mleka za 20.000 hi in skrbeti za predelavo mlečnih izdelkov. MEHANIZACIjA IN KEMIZACIjA Da bo mogoče zadostiti potrebam po delovni sili v industriji, se bo pospeševala slrojno-mehaničiia o Intela va zemlje. Strojno - traktorsko oranje povečati od 250 lia v letu 1947 na 2500 ha v letu 1951, t. j. za 10 kral. Plan p/edvideva porabo 700 vagonov umetnih gnojil v petletki. KMEČKE OBDELOVALNE ZADRUGE Ustanavljati in razvijati kmečke obdelovalne zadruge in jim nuditi pomoč ter jim zagotoviti potrebni material za popravilo starih in postavitev novih objektov, za nabavo strojev, orodja in plemenske živine, za napravo vzornih vinogradov in sadovnjakov, za izvedbo čimvečje mehanizacije. Ko ugotavljamo skrajno pomanjkljivo in slabo poslovanje naših men* in ilelav-sko-ustužbeiishih restavracij, vidimo, da sc uprave fe daleč ne zavedajo svojih dolžnosti ter da njihov odnos do dela ni na dovoljni višini. Ne zavedajo se, da je tudi od njihovega poslovanja mnogokrat odvisna odporna moč delovnega človeka, ki potrebuje dovolj tizične energije za svoje delo. Kje so vzroki slabega poslovanja menz in delavskih restavracij? Predvsem v tem, da niso dovolj Iznajdljive in samoiniciativne ter raje čakajo, da jim bo okrajni ljudski odbor preskrbel vse potrebno. Ne znajo se poslužiti prostega trga za iz boljsanje brane. Poleg tega se v mnogih primerih dogaja, da uprave ne vodijo evidence nad blagovnim prometom, kar povzroča zmedo v razdeljevanju brane in se tako zgodi, da je danes liraru odlična, nato pa več dni zaporedoma zelo slaba. Zaradi slaba evidence in kontrole nad prometom se mesečna poročila ne dostavljajo pravočasno In redno ali pa sploh ne. S tem onemogočajo pravilno razdelitev hrane po posameznih menzah. Usmerjati proizvodnjo kmečkih obdelovalnih zadrug v bližini mesta na gojitev povrtnine, pospeševati pri vinogradniških in sadjarskih zadrugah saditev večjih strnjenih nasadov, ki omogočajo mehanizacijo dela in vključiti kmečke obdelovalne zadruge v pridelovanje selekcioniranih semen in sadnega drevja. V vse panoge kutiiijsiva sc bo investiralo v petletki 50,544.000 din. Izvedba teh planskih nalog v kmetijstvu je največ odvisna od pobude in zavesti kmetovalcev samih. V kolikor bodo naši kmetovalci sami razumeli, da z dviganjem kmetijstva no višjo stopnjo s strojno obdelavo zemlje, z dviganjem hektarskega donosa, z izboljševanjem živinske pasme izboljšujejo življenjski standard samemu sebi in delavcem v naši industriji in na gradiliščih, toliko hitreje bomo plan izvedli in tudi presegli. Okrajni ljudski odbor bo skrbel, da se bodo najboljši kmetovalci, ki IkkIo največ pripomogli k izvedbi okrajnega gospodarskega plana, nagrajevali in stavljali za zgled ostalini. lože Primožič Kljub večkratnim opozorilom upravam menz in nadzornim odborom, uprave še vedno nadaljujejo te napake. Značilen je primer Mestne delavsko-uslužbenske restavracije v Ajdovščini. Na sektorski konferenci upravnikov ntenz dne 2!) januarja je bilo tolmačeno vse poslovanje menz, podrobneje pa knjigovodstvo. Bil je izdan obrazec za knjigovodstvo in sprejet sklep, da se nabavijo primerne knjige. Uprava do danes še ni tega nabavila in je zato bilo napravljenih precej napak. Upravnik menze je večkrat na prosil nadzorni odbor, naj mu priskoči na pomoč, ker je bil hkrati sam uprav nik. ekonom in administrator. Nadzorni odbor tii ničesar ukrenil, temveč Je še dopuščal, da so si abonenti sami določali višino cene za obrok, ne oziraje se na režijske stroške menze. Uprave delavskih menz tudi mnogo grešijo, kadar sprejemajo nove delavce v menzo, ker pri tem ne poskrbe za dovolj no število osebja v menzi. Zavedati sc moramo, da je potrebno nuditi delavstvu čim boljšo brano-! Košir. Nacionalizacija podjetij v g&rškem okraju nov korak na pati v s&claLzcsn Jačanje državnega in zadružnega sektorja pomeni dvig naše gospodarske moči, pomeni dvig življenjskega standarda vsega našega delovnega ljudstva, vse to pa ie močan korak naprej v izgradnji socializma Zakon o nacionalizaciji z dopolnilnim zako* nom, izglasovanim na zadnjem zase* danju Zvezne skupščine v Beogradu, je poleg ostalih, ki nam jih je dala naša ljudska zakonodaja, eden najrevolucio-narnejših činov, s katerimi ljudska oblast krepi socialistični sektor našega gospodarstva in utira ljudstvu najsi* gurnejšo in trdno pot v družbo, kjer ni izkoriščanja človeka po človeku, v čase boljšega življenja, katerih si naše ljudstvo najbolj želi, — v socializem. Na Goriškem je nacionalizacija zajela 32 različnih zasebnih gospodarskih podjetij, ki imajo po svojem značaju in zmogljivosti splošen pomen za zvezno, republiško ati lokalno gospodarstvo. S tem so dani ljudski skupnosti na razpolago novi viri dohodkov in nam ic osigurun še hitrejši tempo v obnovi in izgradnji po okupatorju uničene in opit* stošene domovine. Tako pojmuje nacio* nalizactjo vse naše zavedno ljudstvo, ki bo vložilo ves svoj trud in napor, da bodo ta podjetja in ustanove v ljudskih rokah ntnogo bolje uspevale kakor so uspevale dosedaj in da se bo pro* dukcija v njih najmanj podvojila. Z budnostjo in kontrolo bo delovno ljudstvo znalo-čuvati svoje pridobitve, raz* galiti in razkrinkati vsakogar, kdor bi skušal > svojimi demagoškimi nastopi ali s kakršnim koli odkritim ali pri* krito zvitim delom ovirati naše napore za dosego boljše bodočnosti- Tak primer nerazpoloženi® in celo sovražnega stališča do' nacionalizacije valjčnega mlina Curk v Vrtovinu ima tamkajšnji tajpik KLO. kateri se po vsej verjetnosti nikakor ne more spri jazriiti s stališčem, da bo ta mlin služil odslej le koristim skupnosti in ne več interesom posameznikov, v sklop katerih vleče tudi tov- tajnika- S sigur* nostjo se lahko trdi- da tak človek ne more zastopati koristi ljudstva tudi pri svojem dnevnem poslovanju kot funk* cionar v ljudski oblasti, in je nujno, da svoj negativni odnos v osnovi spremeni. 'lov. Edvard Kardeli ie v svojem govoru na II. kongresu OF v Ljubljani med drugim dejal: »Kdor naše poti in našega dela ne more razumeti in ne bo razumel, pa naj ve, da ie volja našega delovnega ljudstva zapovedujoča volja in da se njej moramo pokoravati vsule besede veljajo tudi tovarišu tajniku iz KLO Vrtovin in vsem njemu po delu ali hotenju enakim- R■ /• Tudi menze morajo skrbeti za boljšo hrano Udarniki z gradilišča Nove Gorice KAMPI L MILKA iz Vit udarne hrvatske komsomolske brigade, je na gradnji Nove Gorice vedno med najboljšimi v tej brigad*. Stalno je prekašala normo za 35*/». Pridno se udejstvuje tudi na kulturnem in fizkulturnem polju. V disciplini je med prvimi. Dva mesoea je že delala na mladinski progi fta- v inae—Sarajevo in dva meseca pri gradnji požganih domov v Vrhovcih na Ilrvalskem. Tovarišica, ki je danes med prvimi pri delu. je tudi v naši narodno osvobodilni borbi bjla v prvih vrstah in si je kot partizanka priborila Kod h rabrosti. i 1IK0VAT SLAVKO najboljši mladinec iz pohvaljene IX. liri gad e »Franceta Perovska«, je pri delu na terenu in v taborišču zelo marljiv. S svojim delom daje zgled vsej mladini. Je dober agitator In discipliniran. Udejstvuje se tudi na kulturno prosvetnem in fizkulturnem polju, kjer je zelo agilen in se zelo zanima /.a predavanja. Prj fizknlturi je vedno prvi. Med mladino je zelo priljubljen. Normo presega za 40*/». bil je že trikrat pohvaljen pred brigado UKRIČ' IBRAHIM i* Vlil. bosansko-berci de, ki je pohvaljena, je Itrii najboljši v tej brigadi. Zelo se zanima za kvaliteto dela. Njegova trojka je najboljša v brigadi. Normo presega za 50*/«. Tudi on se udejstvuje na pro-■votiiem polju in je dober vodja H-‘ulne grupo. Medanci so proslaviš! obletnico Osvobodilne fronte % otvoritvijo svojega %advuinega doma Medana v Brdih je proslavila se-demletnico OF z velikim podvigom. Otvorili so svoj zadružni dom, katerega so zgradili v 72 dneh, torej štiri dni pred določenim rokom. Vas se dviga na razglednem gričku sredi rodovitnih sadovnjakov in vinogradov, komaj nekaj sto metrov od naše za-padne meje. Življenje ljudi te vasi, kot ostalih Bricev, je vodilo stoletja preko ovir in trpljenja. Z lastno neuklonljivo voljo po napredku in z de- STEFAN JURETIC luni so si utirali pot v novo, srečnejše življenje. Niso se uklonili sili fašističnega potujčevanja. _ Mnogo so žrtvovali za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. V času NOB je Medana dala 80 borcev in aktivistov, od katerih jih je 14 dalo življenje za našo svobodo. Delo za gradnjo zadružnih domov so pričeli Medanci že sredi februarja, čeprav je tedaj pritisnil oster mraz m sneg. Začetek ni bil lahek. Ko pa so postavili prvi temeljni kamen, so zidovi naglo rastli iz tal. Kaj kmalu so si z delom priborili okrajno, mladinsko in republiško prehodno zastavico. Ritem dela se je vedno bolj stopnjeval. Zavest, da bi jim s popuščanjem lahko bilo odvzeto že priborjeno častno priznanje, jih je bodrila in jim dajala še večji delovni polet. Niti grozilno pismo, ki so ga poslali sovražniki ljudstva z onkraj razmejitvene žice predsedniku krajevne uprave za gradnjo zadružnega doma Stefanu luretiču, jih ni prestrašilo. Tempo dela se ni omajal, nasprotno, grožnje so jih vzpodbudile k še intenzivnejšemu delu in večji požrtvovalnosti. Vodstvo uprave in vsa vas je vložila v gradnjo svojega zadružnega doma ogromno z* ljubeznijo in razumevanjem povezanega dela. V prvih vrstah je sodelovala mladino, ki je bila zaposlena pri najtežjih delih. Žene so pomagale poleg prostovoljnega dela na stavbišču tudi v delavski menzi pri pripravljanju jedil za gradbenike. Pri delu niso zaostajali niti pionirji, ki so planirali in odBirali kamenje. Gradbeni material so pridobili s tem, da so porušili dve močno poškodovani stavbi, ki sta kvarili lice vasi, toko da so hkrati izvršili tudi regulacijo vasi. Gradbeni les pa so dobili od Trentnrjcv izpod Triglava v zamenjavo za poljske pridelke. Pomoč so jim nudili pri prevozu okrajno avtopodjetje, gradbeno podjetje »Primorje« in okrajna poslovna zveza. Skupno je bilo opravljenega 14.488 ur dela. Na svečan miting ob priliki otvoritve zadružnega doma je prišlo veliko število ljudi iz vseh krajev. Okrog slavnostne tribune so zbrano ljudstvo nagovorili sekretar OF, predstavnik )A in predsednik krajevne uprave za gradnjo zadružnega doma tov. Stefan (uretič, ki se je v tej akciji najbolj odli zato je zastavil vse svoje sile za pospešitev gradbenih del. Za temi gradbišči pa ne zaostaja gradnja v Batujah. Prav v tej vasici, ki ima številčno malo delovne sile, spoznamo, kaj zmore napraviti s skupnimi napori nov, delovni človek. Ko smo si ogledali gradbišča- ki so danes med prvimi, hi bilo potrebno prikazati tudi gradilišča, kicr sc še vedno prepirajo za prostor namesto da hi pristopili h konkretnemu delu kot jc to n. pr. v Črničah, Renčah in Oseku. V Selu n. pr. raste na tistem prostoru, kjer bi moral stati zadružni dom, šc danes ječmen. Še le, ko bo ječmen do* zorel, bodo pričeli z resno gradnjo. Takega mnenja so namreč nekateri vaščani, ki šc vedno nasedajo raznim klevetam. Kje so napake, da ne naproduje delo na nekaterih gradbiščih? Preglejmo naše upravne odbore in spoznali bomo, da so v nekaterih upravnih odborih ljudje- ki nimajo nobenih skupnih interesov z zadružnim domom. Tako imajo n. pr. v vipavskem upravnem odboru razne vaške mogotce, katerim ne gre v račun gradnja zadružnih domov in kulturni ter gospodarski dvig našega ljudstva- Ce bomo hoteli, da se bodo gradili naši zadružni domovi z večjim delavnim elanom, bomo morali reorga* nizirati vse slabe upravne odbore ter postaviti vanje delavne ljudi, ki razu* mejo pomen zadružnih domov. Zato je bil sklep zadnjega sestanka okrajnega upravnega odbora, da sc reorganizirajo vsi slabi upravni odbori, ter da se z vsetransko podporo gradnja zadružnih domov v našem okraju čim boli pospeši. Niko Lukcž K10 Šempeter dobro vodi svoja krajevna podjetja Na Primorskem se vedno bolj širi krog krajevnih ljudskih odborov, kateri ustanavljajo svoja krajevna gospodarska podjetja in ekonomije za dopolnitev republiškega plana in za uravnovešenjc finančnega proračuna ter za gospodarski, kulturni in politični dvig njim zaupanih področij. Pri lem je mnogo iznajdljivosti in samoiniciativnosti pokazal krajevni ljudski odbor Šempeter pri Gorici. V svoji režiji je organiziral potujoči kino in mehanično delavnico. V kratkem pa bo-do odprli še usluž-noslni gostinski obrat. Kino-podjclje predvaja vzgojne filme dnevno v raznih vaseh celotnega goriškega okraja, kjer še nimajo stalnih kinodvoran in aparatur. Da lahko s pomočjo potujočega filma vnesejo novega duha kulturnega preporoda in napredka v sleherno najbolj oddaljeno vas na Goriškem, so nabavili motor za proizvajanje električne energije na bencinski pogon. V najkrajšem času bodo v sporazumu z okrajnim prosvetnim svetom predvajali filme tudi v hribovskih pasivnih vaseh ob roki Idrijci, v Zn potoku in na Kombreškem, kjer še nimajo električne razsvetljave in so daleč proč od prometnih središč, kjer vaščani še niso videli nobenega filma v svoji vasi. V bivših garažah, katere so primerno preuredili, so ustanovili krajevno avtomehanično delavnico, ki jc v dveli mesecih od svoje ustanovitve dosegla rentabilnost. Kljub mnogim težavam, ki so jih morali premostiti, mlado podjetje, ki jc šele v razvoju, že krije vse stroške iz tekočega dohodka za opravljena dela. Prodvidc-no je, da sc ho la delavnica razvila v eno najvcčjih podjetij v goriškem okraju. Zaposlili bodo lahko krog (iO delavcev. S svojimi popravili in izdelki bodo v veliko pomoč ne samo goriškim. temveč tudi drugim okrajem. Že sedaj, ko zaposluje lc 20 delavcev. dobivajo naročila iz sosednjih okrajev in so z delom kar preobremenjeni. Podjetje opravlja vsa strojna, mehanična m avtomobilska dela ter ima tudi kovaški, ključavničarski in pod-kovski oddelek, v katerih bodo izdelovali in popravljali kmetijsko orodje, vozdve m podkovali vprežno živino. Uprava podjetja je prepričana, da bo v najkrajšem času raTširila svoj obrat in premostila še zadnje ovire. Dobre volje in delovnega poleta ima obratni delovni kolektiv dovolj. V kratkem bodo nabavili stružnico, vrtalni stroj in slroje za brušenje va-lovk pri motornih vozilih. Mnogo strojev so tudi sami sestavili in zvarili iz starine. Pri ustanovitvi podjetja gre velika zasluga sedanjemu upravniku, izkušenemu mojstru Francu Mavriču in Andreju Lebanu, vodji mehaničnega oddelka. Oba sla imela prej delavnici v Gorici. Tik pred razmejitvijo sta svoje stroje in naprave prenesla v Šempeter, ker sta predvidevala, da v Gorici zanju ne bo več dela. Just P. Vsak zaveden član OF bo sodeloval zadružnega doma pri gradnji Skupščina Okrajne postavne, meze: Naše zadruge morajo temeljito preusmeriti svoje delo V razvoju našega gospodarstva je kmetijsko zadružništvo v preteklem letu doseglo precejšnje uspehe, toda žal večji del samo v trgovini. Naše Okrajne poslovne zveze kakor krajevne zadruge se Se niso otresle golega trgovanja ter se poglobile v gospodarstvo na podeželju. To je jasno pokazala tudi skupščina Okrajne poslovile zveze dne 2. maja t. I. Iz poročil upravnega odbora je razvidno, tla je bil n. pr. ves finančni promet samo trgovskega značaja, ni pa bilo nikjer razvidno, da bi krajevne zadruge v katerem koli primeru gojile seme ter samoiniciativno od naših kmetov odkupovale pridellfle, ki jih potrošnikom še vedno primanjkuje. Samo trgovanje z racioniranim blagom je danes napačno in nepravilno izvajanje trgovinske politike, ki mora iti v skladu z našo družbeno ureditvijo. Tudi iz poročil nadzornega odbora je razvidno, da se je omsjeval le na kontrolo finančnega poslovanja ter na sposobnost kadra, ni pa poročal o ugotovitvah površne distribucije, pomanjkljive evidence ter premalo kontrole nad izvajanjem nalog Okrajne poslovne zveze in zadrug. Vab premalo je nadzorni odbor posvečal pažnje odstranjevanju napak. Tako je dopustil, da ima krajevna zadruga Budanje na zalogi 300 kg testenin že več mesecev, da ima zadruga Vipolže na zalogi več kot 1600 kg sladkorja v prosti prodaji, dočim ga skoraj tri tedne ni bilo na prostem trgu v goriškem okraju. V št. Vidu pri Vipavi ležijo jajca po vezanih cenah že dalj časa ter se še nihče ni domislil, da jih potrošnik vsakodnevno potrebuje ter da Je zadrževanje blaga v skladišču gospodarska sabotaža in oviranje gospodarskega razvoja. Zadruga Sv. Križ pri Vipavi ima nad 500 garantiranih oskrbovancev, v zadrugi pa nima ne blaga po garantirani preskrbi niti po vezanih cenah, izgovarjajoč se na prevoz kljub temu, da mimo najmanj trikrat dnevno vozi vlak, blago pa čaka v skladišču Poslovne zveze. Razumljivo je, da potrošniki ne morejo biti zadovoljni s preskrbo, če se jim maslo dodeli takrat, ko je že neužitno, kot je bil primer 30. aprila v Solkanu, kjer je zadruga prejela 60 kg pokvarjenega masla zato, ker po-edini uslužbenci niso skrbeli za pravočasno izdelavo razdelilnikov oz. niso imeli nobene evidence. Mnogokrat je bilo tudi že poudarjeno, da je treba blago spraviti tja, kjer je zanj povpraševanje in odvzeti tam, kjer morda že eno leto leži, a še vedno se dogaja, da Je na Krasu blokirana čokolada v kosih, dočim drugje delijo potrošnikom na nakaznice čokoladne bonbone. Vse te napake so obstojale do danes v Poslovni zvezi zato, ker člani skupščine Poslovne zveze kakor sam upravni in nadzorni odbor niso teh vprašanj življenjsko reševali, ampak so se omejevali zgolj na drobne stvari, mnogo važnejše probleme pa puščali iz vidika. Iz diskusije je bilo jasno razvidno, da so bile tako Okrajna poslovna zveza kakor krajevne zadruge usmerjene vse do sedaj le na nekatere ozke stvari kot so n. pr. sladkor v prosti prodaji, cigarete v zadrugah, niso pa mislili na to, kako bi povečali s pridelovanjem semen kmetijsko proizvodnjo ter s Jem pripomogli k dvigu življenjskega standarda potrošnikov. Novi upravni odbor, ki je bil izvoljen na tej skupščini, bo moral skrbeti, da se le nepravilnosti odpravijo. Kot najvažnejše njegovo delo bo pre- sobnosli uslužbencev, ampak se bo moral preusmeriti na doslednejšo in točnejšp evidenco, katero je osnova za izvrševanje našega planskega gospodarstva. Delegati Okrajne poslovne zveze bodo morali jasneje prikazovati na svojih skupščinah vprašanja, s katerimi bomo rešili naše vasi iz gospodarske zaostalosti ter dosledno vršili kontrolo nad izvajanjem gospodarskih uredb v korist našega malega kmeta. Dejstvo, da je od 80 zadrug manjkalo 18 delegatov, med njimi iz Črnič, Dobrovega in Vel. Ža- belj, samo dokazuje nerazumevanje pomembnosti skupščine ter važnosti našega zadružništva. Izgovori, da niso bili obveščeni, ne morejo držati, ker so bili obveščeni vsi delegati, ki so bili na občnih zborih krajevnih zadrug izvoljeni in javljeni Okrajni poslovni zvezi. Uspehi naših zadrug v preteklosti in perspektive v bodočnosti dovolj jasno dokazujejo, da je potrebno sodelovati ter prisostvovati raznim skupščinam in konferencam, ki so samo v korist našega kmeta in da z ukrepi, ki jih danes izvajajo na- še zadruge in ljudska oblast, enkrat za vselej odpravimo gospodarsko zaostalost kmetijstva tudi v Slovenskem Primorju. Sklepi, ki so bili sprejeli na skupščini, se morajo dosledno izvajati in sta upravni in nadzorni odbor Okrajne poslovne zveze odgovorna, da jih potom svojih delegatov kontrolirata in nepravilnosti sproti odpravljata. Povečanje budnosti, ločna evidenca in poročanja so ena osnovnih nalog novoizvoljenega upravnega odbora, ker bomo le tako v letu 1948 dosegli tiste uspehe v našem kmetijskem gospodarstvu ler preskrbi potrošnikov, ki so neobliodno potrebni, da bomo lahko dosegli in presegli petletni plan. L. D. Odpravimo nepravilnosti pri odmeri davkov! Ljudstvo vasi Loke je razkrinkalo finančnega referenta KLO Krojnberg kot zahrbtnega špekuScsata Davčna kampanja, ki je zajela sedaj ves naš okraj, je zdramila našega kmeta, da se začenja zavedati pravic, ki jih Ima po ustavi naše demokratične države, da ima tudi pravico soodločati o višini prispevka vsakega posameznika skupnosti. Toda ukrep okrajnega 10 Gorica in članki o davčni kampanji so poučili naše ljudstvo, ki je razumelo ta demokratični ukrep 010 in pridno poseglo po teni sredstvu, da samo določi v pravilnem medsebojnem razmerju davek, ob enem pa raz krinka tiste, ki so se hoteli okoristiti na račun skupnosti. Lep primer pravilnega razumevanja nam kaže ravno vas Loke pri Krombergu. Ta vas, ki se je prekalila v narodno osvobodilni borbi in borbi za priključitev Slov. Primorja k Titovi Jugoslaviji* j« Imela pred kratkim masovni sestanek o odmeri davkov, na katerem jim je bilo le sporočeno, koliko davka bodo plačali. Ko so vaščani videli, da ni pravilno poslovala davčna komisija, so se začeli oglašati, toda že takoj prve je finančni referent in predsednik komisije tov. Štefan Komel zavrnil, češ, da bodo tistemu, ki se ne bi strinjal s tem sklepom, davek še povišali. Ko so ljudje povrh vsega še ugotovili, da so člani komisije odmerili sebi še neprimerno manj davka, so nejevoljni utihnili In davčna komisija je na ta način lahko pročala 10 Gorica, da se vaščani strinjajo z odmero in ni nlkakih pritožb. Toda članki v naši »Novi Gorici« so 'pojasnili vaščanom njihove pravice In zato so sklenili, da se mora sklicati pono ven masovni sestanek in popraviti krivice, storjene po davčni komisiji. Obvestili so OLO Gorica o svojem sklepu in 29. aprila je bil ponovni masovni sestanek, na katerega so prišli tudi člani okraja. Nanovo sklicani masovni sestanek je pokazal diktatorsko poslovanje finančnega referenta in bivšega tajnika KLO ter vso njegovo pristranost saj je bilo treba od 38 primerov odmere izvršiti popravek v 17 primerih. Finančnemu referentu sa memu je bilo na masovnem sestanku izrečena nezaupnica; enako tudi še nekate rim drugim članom davčne komisije, dočim so priznali vaščani pravilnost ravna njw»tov. Jožeta Rijavca, ki edini Izmed članov davčne komisije ni iskal osebnih koristi. Masovni sestanek je nato določil nove člane, ki so potem, ko je že sestanek ugotovil vse nepravilnosti, popravili storjene krivice. Tako so finančnemu referentu zvišali davek za 425 '/., drugemu članu davčne komisije Rudolfu Križaju, ki se niti ni upal priti na sestanek, ker se je zavedal svoje krivde, so zvišali da-ved od 2300 na 3000 din. dočim so drugim, katerim je komisija naložila presl-soko breme, odmero znižali, tako da je davek sedaj res eorazmerno in pravično razdeljen. Poudarili bi še dejstvo, da je finančni referent, ko je zvedel, da bo ponovni sestanek, pritekel na okraj k poverjeniku financ fn skušal na vsak način doseči, da bi se že sklicani sestanek odpovedal, češ da so vaščani proti davku, in dokazoval, je pokazalo tudi dejstvo, da je nekaterim vaščanom napisal več dohodkov ln pridelka, kot so ga prijavili, drugim pa zopet manj, kot so prijavili; nekaterim je priznal režijske stroške, drugim jih je črtal. Ko je bilo treba prijaviti Narodni Imovitii pridelek od v najem vzete zemlje, je nagovarjal vaščane, naj ne prijavijo, da bo to že on uredil. Kako je to uredil, priča dejstvo, da on sam še do danes ni prijavil dohodka iz narodne imo-vlne. Vse to pa tudi dokazuje, da se v KLO premalo zanimajo, kaj in kako delajo njihovi odborniki, prav tako pa meče slabo luč tudi na masovne organizacije, ki niso znale že prej razkrinkati odbornika špekulanta. Osnovna naloga OF je, da razkrinkaj« take vrinjence, če tega ni storila, vzbuja to dvom, da tudi*v krajevnem odboru OF ni vse zdravo in da so neprimerno bolj zdravi njeni člani, ki so mimo KLO in sekretarjata OF dosegli popravek krivic. Ravnanje vaščanov iz Lok pa naj bo volivcem našega okraja za zgled, kako je treba postopati, če krajevne oblasti in organizacije ne znajo odstraniti raznih vrinjencev in špekulantov, kajti njih časi so za vselej minili. Vaščanom iz Lok pa priporačaino, da na zboru volivcev odstranijo vse, kar je gnilega in saboterskega v odboru KLO in OF, ker s tem bodo koristili predvsem sebi samim, hkrati pa tudi skupnosti. ček. Razvoj trgovine po vezanih cenah usmeriti krajevne zadruge na rešteva-da je davek pravilno odmerjen. Masovni Na Goriškem so z veseljem sprejeli razširitev in dopolnitev uredb zvezne Vlade o nakupu kmetskih pridelkov po vezanih cenah tudi od malih kmetskih proizvajalcev. Najbolj se jc razvila trgovina z vinom, živino in v zadnjem času_ ludii z jajci. Okrajna poslovna zveza ie podvzela vse mere, la se pospeši odkup kmetskih proizvodov po vezanih cenah. Za prevoz pa primanjkuje potrebne embalaže. Zadruge odpošiljajo namreč jajca v primitivnih zabojih, zavrite v ličje in slamo. Dogajajo se primeri, da se na ta način pobije večje število jajc. Kmetje bi rad« prodajali tudi mleko in maslo po vezanih cenah, za katere je že bila dana uredba, a še niso bile loiločene cene. Kmetske zadruge v Ozeljanu, Renčah, Biljah in Prvačini so že postavile zbiralnice mleka. Kamijon okrajne iposlovne zveze pobere vsak dan teh zbiralnicah mleko iz tamkajšnjih okolišev, nad 30°/o svežega mleta obdržijo za lokalne potrebe, ostalo pa dajo pasterizirat v Št. Vid pri Vipavi z« preskrbo mest in drugih industrijskih centrov. V gornjevipav->ki dolini odkupuje mleko živinorejska zadruga, ki ga pasterizira v lastnem obratu v Št. Vidu. V višinskih krajih na Cepovanskem in Grgarskem pa predela vajo mleko v sir in maslo. V goriškem okraju posluje okrog 80 kmetskih zadrug, ki se bavijo s prodajo in odkupom. Večini primanjkuje potrebnih prostorov. Gradnja za družnih domov v letošnjem letu bo v veliki meri izpolnita boljšii način trgovanja in preskrbe ter pospešila kulturni razvoj vasi. _ V naprednejših vaseh so že pričel« ustanavljati razne odseke, ki bodo pospeševali živinorejo, planšarstvo in gozdno gospodarstvo v goratih prc-doliih, v nižini pa siad.jarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo. Povsod ustanavljajo po potrebj tudi obrtniške in h ranilno-kretd itne oddelke, ki bodo znatno zboljšali trgovino po vezanih cenah. Selo na Vipavskem je med prvim osnovalo kreditni oddelek. V nje gospodarskih problemov v dvigu kmetijstva in skrbeti za redno in pravočasno oskrbo prebivalcev. — Upravni kakor nadzorni odbor se ne bo smel omejevati več samo na ugotavljanje napak v trgovini oz. nespo- sestanek pa je pokazal ravno nasprotno, tla je pač referent sam proti davku in ni sorazmerno obdavčen* dočim 80 ostali pripravljeni plačati v pravilnem sorazmerju. Da je davčni referent špekulant in saboter vsakega konstruktivnega dela, Rihembergu se razvija obrtništvo v okviru kmetske zadruge. Na fvpo-vanskem in Grgarskem en drugih višinskih legah je že večina kmetskih zadrug ustanovila lesne odseke, ki bodo skrbeli za odkup lesa, n ir Korači: j o in čiščenje gozdov. Da Spodnjevi-pnvskcm so osnovali mlekarske odseke in zbiralnice zn mleko. V Srednjem Lokovcu se bo dosedanja kovaška zadruga vključila kot odsek v kmetsko zadrugo ter bo skrbela za izdelavo poljedelskega orodja in raznih popravil. V Levpi in Križu na Vipavskem pripravljajo krojaško delavnico. Pretekle nedelje so bila v Dobrovem, Kojskem, Kostanjevi« mi Krasu, Bukovci, Vipavi, Šempetru in drugih krajih širša posvetovanja, katerih so se udeležili predstavniki 44 uprav« njh odlrorov kmetskih zadrug. Teh nasvetovani so se udeležili tudi č ani OFZ, kjer so skupno obravnavali važna vprašanja poslovanja kmetskih zadrug in potrebo ustanovi tve ra/n h odsekov, kjer jih še nimajo in način njihovega dola, kakor tudi način, kako se odprnviio nekatere napake, ki so ee udeležili predstavniki 44 uprpv-po vezanih cenah, o čemer se je največ razpravljalo Ugotovrlo se jr. da se je trgovina po novem načinu pro. daje in odkupa na kupone razgibala. Težave so v tem, da so dobile zadruge gotove količine industrijskega b a-ga brez dobavnic, kar je zavlnč'va.'o Trgovino po vezanih cenah. Med kmetovalci sadjarskih krai«v je tudi veliko zanimanje za odkup češenj, ker se bo trgatev v kratkem pričela, in zn sklepanje pogodb na letošnjo letino na podlfg. predujmov /a nakup industnjskih proizvodov. Podobna posvetovanja bodo v bodočih dneh tudi v drugih krajih, ker so se izkazala kot zelo korislna Tud kra-ievni ljudski odbori in krajevni pd-bori Osvobodilne fronte na vasi \ večini primerov tesno sodelujejo z upravnimi odbor« kmetskih zadrug in jim pomagajo pri njihovem dWu -in- Kmečki delovni ljudje! Zastavite vse site za da! j si ji dvig kmetijstva in živinopejc!_Ust«nf'Pta izobilje živil za prebivalstvo in sirovin za 'v' J industrijo! Ob obmlih zborih sindikalnih podružnic inov ter riilno politično delo je brez dvoma prispevalo k temu, da ie delovni kolektiv v prvomajskem tekmovanju dosegel drugo mesto v lesni industriji v Sloveniji. V času prvomajskega tekmovanja so imeli 10 udarnikov, 1. maja pa so jih ponovno proglasili 5. Letni plan za I. 1947 je bil presežen za 31%. I.etni plan za leto 1948 6o v prveniesočju izvršili že d7.1V«. Podružnica lekmuje z lesnimi industrijskimi obrati Slov. Primorja in Tovarno meril Slov. Gradec. Podružnica je opravila do 20. aprila t- 1. 3575 ur prostovoljnega dela na gradnji zadružnih domov. Sten-(asi, grafikoni, prehodne zastavice, vse to zgovorno priča o tem, da je delo te podružnice pravilno usmerjeno in lahko služi vsem za vzgled. Sklepi, ki jih je občni zbor »preje.l 60 realizacija planskih nalog, vsebujejo odstranitev nedostal-kov, ki jih je nakazala diskusija, vsebujejo skrb za človeka, za mladino, za žene in še uspešnejši razvoj kulturno prosvetnega dela. Precej dober toda tehnično slabše pripravljen je bil občni zbor sindikalne podružnice Splošnega gradbenega iiodjelja Primorje. Poročila so bila sicer minimum lega, kar bi podružnica pravzaprav lahko poročala. Plo-donosna pa je bila’diskusija, ki je nakazala precej nedostatkov in pouda. rila, da mod delavci in nameščenci n.; bilo^ zadostne povezave. Tudi ta podružnica se je udejstvovala pri gradnji zadružnih domov, (»seboj pa še inženirji in tehniki, ki so izdelali načrte. Sklopi, ki so bili sprejeti, so v zvezi z velikimi planskimi nalogami, ki jih jo direktor podjetja jasno formuliral in predočiil kolektivu na občnem zlzoru. Prav prijetno je potekel tudi občni z.bor Vozovne delavnice, ki je poka-z.al, da se je tovarištvo v zadnjih mesecih dvignilo in poglobilo. 1 udi občni zbor sekcije za vzdrževanje proge je bil temeljito priprav-llen. vendar pa v diskusiji ni nihče načel večjih problemov, kj oo prav gotovo tudi v tej podružnici. Isto velja za več drugih občnih zborov. Dosedanji olnni zbori kažejo, da delo v raznih podružnicah še šepa in da je še mnogo škodljivih propuslov in napak. Podružnice v našem okraju so res še mlade in še nimajo dovolj izkušenj in pravilnih organizacijskih prijemov. Zato je prav, da se napake, ki se dogajujo prav zdaj ob občnih zborih, razkrijejo in odpravijo, da bo v vseh podružnicah zavladalo lepo, urejeno 6indkalno življenje. To nalogo naj opravijo občni zbori podružnic, da bo nadaljnje delo tx>lj načrtno in zavestno. 1). j,. lli ' : ': . ,,, .M i Z otvoritve okrajnega avtomobilskega podjetja v Solkanu na dan 1. maja Ustanovitev železničarskega sindikalnega ktultMrita-umetniškega društva , Jassko Premrl-V»fko“ v Novi Gotici Občni zbori sindikalnih (»odružnic, ki so tudi na Goriškem, morajo pomenili preokrct v dosedanjem delu naših sindikalnih podružnic. Kot delovni obračuni morajo pokazal,; v preteklem letu izvršeno delo, hkrati pa tudi napake, k; so se delale. Enajst občnih zborov, ki so že bili, nam daje že precej jasno sliko. V podružnicah se je ponekod premalo de lalo na tem, da bi ee pritegnilo v sindikalno organizacijo vse člane kolektiva. Saj je ponekod včlanjenih komaj nekaj nad 10*/« zaposlenih, a še med temi je mnogo lakih, ki smatrajo, da so s plačilom članarine že opravili svojo dolžnost. To je dokaz, da so sindikalna vodstva stonila mnogo premalo za dvig delavske zavesti in da niso znala pravilno prikazati velike naloge, ki jih imajo sindikati. Vidi pa 6e tudi, da so podružnice poklanjale vse premalo pažnje politični vzgoji članstva, zalo ni nič čudnega, če so v takih podružnicah še vedno ljudje, ki nasedajo reakcionarnim lažem o vojni in podobno. Nepra-vilnoeii se kažejo tudi na drugih področjih. Tako so n. pr. v sindikalni podružnici železničarjev mesece diskutirali in kritizirali, da imajo slabo hrano v menzi. Nieo pa prišli na mi-• sel, da bi obdelali vsaj nekaj ni2 zemlje, ki jo imajo prav pri roki. Prav tako niso redili prašičev samo zaradi tega, ker na hlevu ni bilo strehe (vprašanje pol kub. metra desk). Marsikatera obratna menza bi lahko imela boljšo, izdatneišo in cenejšo hrano, če bi se sindikalne podružnice vsaj malo bolj bnigale za potrebe članstva. Tudi organizacijsko delo podruž.nic kaže vrsto nedostatkov, ki jih je tre ba nujno odpraviti. Na sejah se omejujejo na čjtanje okrožnic in navodil, ne da bi sprejeli konkretne sklepe, na reševanje osebnih sporov nied člani odbora in često poslavljajo povsem nemogoče zahteve, kar seveda ne more rodil, uspehov. Delo po grupah in pododborih se 6ploh ni forsiralo, za posamezne sektorje sploh nimajo komisij. O kaki evidenci dela, o pregledu napak in nedostatkov v takih raz. merah seveda ne more bili govora. To se je zrcalilo tudi na občnih zborih. Na splošno so bila poročila v vseh podružnicah slabo pripravljena in dejansko niso vsebovala onega, kar je članstvo pričakovalo. Če je bil upravni odbor podružnice zato kritiziran, kot je bilo to v kurilnici na regulacij] Lijaka in drugod, so hoteli biti nekateri še užaljeni. Nič čudnega ni,^ če tudi med članstvom ni bilo za občne zbore posebnega zanimanja ln so se morale nekatere podružnice borili celo za skleijsčnost občnega zbora. Da na takih občnih zborih ni govora o kaki konstruktivni kritiki, ki bi morala nakazati nove smeri bodočega dela, je povsem razumljivo. Tri večini podružnic jo tudi blagajniško poslovanje malomarno in nepravilno. Graje vredno je zlasti to, da se (»nekod članarina ni pobirala, drugod pa so jo hoteli pri plači od-tegovatj. V mnogih primerih niso ob-računavali članarine. Zneski, ki so osla;« v podružnicah, niso bili porazdeljeni v fonde, niti niso razpoložljivih sredstev smotrno uporabljali. V podružnicah, kjer so se dogajale take nafiake, ni treba vpraševati, kako eo tam reševali vprašanje produk-cije, vprašanje norm, tekmovanja, slednje materiala, delovno discipline, kako so skrbele za delavca v času bolezni. Eden najboljših občnih zborov v goriškem okraju je bil brez dvoma občni zbor sindukaine podružnice »LIPA c. Politično in tehnično dobro pripravljen obč-nj zbor se ie vršil po že izvedenih občnih jzborih oz. volitvah v pododborih in grupah. Na občnem zboru je bilo 99.3*/« članov, ostali razen dveh so biti opravičeno odsotni. Razpoloženje je še bolj dvignil sindikalni pevski zbor. Poročila, ki so sledila, eo bila ponosna bilanca dela celotnega kolektiva. Pravilna organizacijska razdelitev dela po sektorjih, redno reševanje vseh važnih proble. Kulturno prosvetno življenje pri podružnici železničarjev se je letos precej razgibalo. Člani sindikalnih podružnic železničarjev so čutili potrebo, da se med seboj povežejo In da si ustvarijo tudi kulturno življenje. Posebne zasluge imata tov. Simčič in tov. Žnidaršič z ostalimi člani, ki so posvetili ves svoj prosti čas za dvig in razvoj kulturnega življenja v podružnic) postaje Gorica. Ustanovitvi prvega sindikalnega kulturno umetniškega društva v okraju Nova Gorica je prisostvoval tajnik Zveznega tajništva železničarjev, tovariš iz okrajnega odbora za Ljudsko prosveto in kulturno-prdfvetni referent Okrajnega sindikalnega sveta za Goriško. Tovariš tajnik Zveznega tajništva že leznlčarjev je pojasnil važnost ustanovit- Okrajnl ljudski odbor in krajevni ljudski odbori so že neštetokrat opozorili na napake podjetij pri Izstavljanju potrošniških potrdil delavcem In nameščencem, ki so zaposleni pri lijih. Kljub temu pa nekatera podjetja prezirajo navodila In nepravilno kategorizirajo oz. Izstavljajo potrošniška potrdila za garantirano preskrbo. Prav zaradi nerazumevanja odgovornih oseb ali upravnikov še vedno ukrepi za Izboljšanje prehrane In preskrbe našega delavstva niso prišli do pravilnega izraza. Tako površno in malomarno Izvrševanje službenih dolžnosti ovira pravilno poslovanje krajevnim in okrajr-cmu ljudskemu odboru ter zbuja nezadovoljstvo med samim delavstvom. Ponovno opozarjamo vsa podjetja v našem okraju, da dobro preučijo navodila o razvrstitvi prebivalstva v potrošniške razrede. Nov sistem preskrbe prebivalstva moramo strogo in točno izvajati, ker z malomarnim izvajanjem teh uredb Izkoriščamo živilski fond v škodo ostalega ljudstva. Vse te nepravilnosti občuti vedno Ie naš potrošnik. A ne samo, da to občuti posamezni delavec, gre to tudi na račun naše proizvodnje. Konkretno nam to do- ve kulturno umetniškega društva In njegov poincn prav tik zapadne meje. Orisal je naloge, ki jih Ima kulturno-iimetniško društvo za dvig kulturnega nivoja v naši domovini. Na zboru so skupno preštudirali in pre» diskutirali pravilnik kulturno umetniškega društva. Po odobritvi pravilnika so člani sprejeli sklep, da bodo društvu dali Ime narodnega heroja »Janka Premrla -Vojka«, prvega borca In prvega heroja iz Slovenskega Primorja. V odbor so bili izbrani in izvoljeni najboljši člani, ki so že doslej pokazali največ zanimanja za dvig kulturno-umetni-škega dela. Društvo ima že danes 6 sekcij in to za folkloro, glasbo, dramo, knjižnico, ideološko vzgojo in riganje, p. r. kazuje dejstvo na gradilišču Nove^Go-rice. kjer so delavci zapustili delo zaradi nereduosti, ki so se tam vršile in so se vključili v proizvodnjo v drugih podjetjih. Tak primer imamo v kamnolomu Nove Gorice, od koder so delavci odšli v kamnolom »Itdeča zvezda«. To je posledica tistega nerazumevanja in naravnost kaznive malomarnosti poedinih podjetij. V vefiki meri je temu kriva tudi pre-mata skrb sindikalnih podružnic za preskrbo svojih članov, kajti dolžnost sindikata je, da skrbi za pravočasno in pravilno oskrbovanje svojih članov, ne pa da dopušča, da zaradi njegove neaktivnosti delavstvo zapušča delo in s tem pada produkcija. Tudi gradbeno podjetje »Gradis«, katero v našem okraju gradi ceste oz. ulico Nove Gorice, je vprašanje preskrbe delavstva popustilo popolnoma vnemar. Listi so objavili ž.e več poročil, da po skladiščih zaradi okorelosti razdeljevalncga aparata in nekaterih birokratov propada blago, katerega vrednost gre v visoke številke. Tak primer je bil prav na cra-dillšču. Za prvo tromesečje 1948. leta je omenjeno podjetje dobilo kontingent tek stila, obutve in drugega blaga garantirane preskrbe. Podjetje je bilo opozorjeno, da takoj ustanovi Industrijski ma-gacin oz. delavsko preskrhovalnlco, v kateri naj bi se oskrbovali delavci omenjenega podjetja in njihove družine. Kljub ponovnim opozorilom odseka za trgovino in preskrbo je podjetje zavlačevalo to zelo važno nalog. Poleg tega je bila sklicana posebna seja vseh večjih podjetij v Novi Gorici, na kateri je bilo sklenjeno, da se čim prej organizira ta Industrijski magacin. Seji so prisostvovali predstavniki sindikalnih organizacij ali uprav podjetij. Sprejeti so bili razni sklepi, uied temi kot najvažnejši, da mora biti 8. aprila otvorjena delavska preskrhovalnicu, v kateri naj M si delavci in njih družine nabavljali vse blago garantirane preskrbe in v prosti prodaji. Hkrati je bilo ugotovljeno, da leže v nekem skladišču gradbenega podjetja za ceste večje količine tekstilnega blaga ln kavnih nadomestkov, ki so za naše delavstvo življenjske važnosti. Prepričani smo bili, da se bodo sklepi, sprejeti na tej seji, izvršili. Zaradi slabe organizacije za preskrbo delavcev ln na-meščencev, za kar nosi oil govoru ost prej-šnji upravnik podjetja ing. Pogačnik, in ker je bil novi upravnik Ing. Ferenčak premalo odločen, se to ni izvršilo. To dokazuje, da je delavec trpel zato, ker uprave teh podjetij skiepov In ukrepov ljudske oblasti niso Izvršile. V te nereduosti so morali poseči kontrolni organi, ki 80 Izdali ukrepe za čim hitrejšo ureditev poslovanja industrijskega magacina, da se omogoči pravilna preskrba delavstva. Tako nepravilno poslovanje In zavtače-\anje moramo odpravljati sproti ter se zavedati, da je preskrba delovnega ljudstva ena najvažnejših nalog. s. g. Naloge skrbništva Nova naloga socialnega skrbstva je skrbništvo, ki je bilo z zakonom o skrbništvu prenešeno od sodišč na okrajne ljudske odbore. Naše državno vodstvo pripisuje skrbništvu velik po* men in zahteva, da se skrbništvo kar najbolje organizira, da sc za to delo izberejo najbolj sposobni ljudje ln da se vse, kar je v zvezi s skrbništvom, opravlja z največjo vestnestio In na« tanenostjo. Težišče skrbništva Je na skrbstvu sl« rot. Med temi je veliko število sirot po padlih borcih in žrtvah fašističnega terorja. Gre za to. da Iz teh sirot vzgojimo kar najbolj koristne člane narodne skupnosti, da se vzgojijo kot zavedni državljani. zvesti ljudstvu in državi in da se usposobilo za aktivno udeležbo pri družbenem delu. F‘rav tako pa je treba skrbeti tudi za druge, ki spadajo pod skrbništvo In storiti vse. da se zavaruje njihovo premoženje in druge pravice. Mladoletni otroci, za katere starši ne skrbijo, kakor tudi druge osebe, ki niso sposobne skrbeti zase. Imajo posebno varstvo države in sc postavljajo pod skrbništvo. V posebnih primerih se daje varstvo po določbah tega zakona tudi drugim osebam, ki niso sposobne, ali ki ne "^,1° skrbeti zase. Pod varstvo skrh-niskili organov spadalo tudi prevzemi tujih otrok, sodelovanje pil sklepanju podobnih pogodb In sodelovanje pri razvezi teh pogodb. V našem okraju imamo še mnogo mladoletnih otrok in drugih oseh« katere spadajo pod skrbništvo, ki nimajo še postavljenega skrbnika. Med terni ie precejšnje število obojestranskih in enostranskih sirot padlih borcev v NOV ali žrtev fašističnega teroria. Te sirote še niso preskrbi jene in nujno potrebu* jejo zaščito in preskrbo po zakonu o skrbništvu In o rodbini. Do sedaj imamo v evidenci šc ne* popolno število sirot, in sicer 111 oho* icstranskili sir,ot. ki nimajo staršev. 1210 enostranskih sirot, od teli ie 3W sirot od staršev padlih borcev v NOV in 432 žrtev fašističnega terorja ter 40 voinili žrtev. Prcceišnic ie število nezakonskih otrok, o katerih še nimamo nepolnega Pregleda. Naloga skrbništva ’’o tn«ei tildi ta, da bo vodilo evidenco. •' koliko so ti otroci zaščiteni in kakšno vzgeio imajo. A. Leban. Napake v zvezi s preskrbo delavstva Goriška mladina ie povsod prva na delu Mladina okraja Gorica je v pripravah ta II. kongres OF pomnožila svoje vrste za ato novih članov, tako da je zdaj organizirane 96 V. mladine. Na progo Nik-šlč -Titograd Je šlo 54 mladincev in mladink. Drugi bodo izmenoma dali vse svoje moji za zgraditev Nov« Gorice, gradnjo xadružnih domov na vasi in za druge delovne akcije zveznega in republiškega značaja. V Ko/bani in Seniku v zapadnih Krdlli ob zahodni državni meji so osnovali mladinske aktive, ki jih do sedaj ni bilo. Mladina teh vasi se je v celoti Vključila v svojo organizacijo, ki se vedno bolj utrjuje. Za boljšo vzgojo in aktivizacljo mladine je bilo med 190 mladinskih aktivov porazdeljenih več izvodov knjig o zadružništvu. Kmečka mladina je že pričela na bralnih krožkih preučevati te knjige. Pa tudi za druge knjige se mladina zelo za«Inra, saj je bilo v kratkem času, odkar obstoja v Solkanu »Mladinska knjiga«, razprodanih za 75.000 din mladinskih knjig. Prav tako so razprodale na tisoče izvodov mladinskih knjig »Naša knjiga« v Ajdovščini in njene podružnice. Tudi med delavsko mladino, zaposleno v industriji in na gradilišču Nove Gorice, je več delovnega poleta. Izboljšala se je delovna disciplina, kultur-no-vzgojno delo je tudi napravilo korak naprej. Za gradnjo zadružnih domov in njihovo ureditev je v prvih vrstah mladina Iz Dok-Predmejc. Za svoje požrtvovalno nesebično delo je lepo število mladine te vasi prejelo zlate, srebrne in bronaste značke. Prav tako ne zaostaja mladina iz Medane v Brdih. Da je bil na dan obletnice OF zadružni dom že pod streho, gre t: * * 'V Pionirčki so počastili udarnike z ljubko prireditvijo velika zasluga vsej mladini in pionirjem iz Medane. Oživela so tudi gradbišča v Batujah, Trnovem, Prvačinl, Gradišču, kjer hitijo, da bi tudi v njihovih vaseh kmalu stal zadružni doni. Kljub temu, da še primanjkuje primernih prostorov, je mladina v tem času pri redila lepo število kulturnih prireditev. Med drugim so preteklo nedeljo nastopali v Solkanu pionirji (vojne sirote) Severjevega doma v Kojskem. Kulturna dvorana »Jožeta Srebrniča« je bila nabito polna. Spored, ki so ga podajali pionirji, je obsegal 15 točk In je bil skrbno Izbran. Nastopili so s simboličnimi vajami, plesi, enodejanko »Nogometna žoga«, šaljivim.) prizorčki, petjem in recitacijami. Twdi sraša najmfajlš nočejo zaostajati Ves mesec april so se, kakor vsi ostali, tudi noši najmlajši pionirji pripravljali na naš veliki praznik 27. april. V šoli in na svojih sestankih so sc razgovorjali, kako bi to dan praznovali. »Izboljšali bomo disciplino, dvignili reden obisk šole, osvojili si čim več znanja!« taki in podobni so bili sklepi v pripravah na 27. april. Odredi, ki do tedaj še niso imeli sprejema, so sklenili, da bodo sprejem v Zvezo pionirjev Jugoslavije izvedli prav na la veliki dan. Tako so sc pripravljali krožki in vse grupe. Na Otlici so v pripravah na 27. april nabrali 100 kg železa in 55 kg medenine. Don pred praznikom so okrasili s cvetjem 35 grobov podlih borcev NOV, na dan praznika OT pa so imeli lepo uspelo priredilev in sc za 9. rnnj pripravljajo že na drugo. V Srednjem l.okovcu so za sprejem v organizacijo Zveze pionirjev Jugoslavije pridobili 20 neorganiziranih pionirjev. Sedaj imajo samo še 6 pio- nirjev izven organizacije, knlcrim pa starši ne dovolijo, da bi postali člani ZPJ. Zn sprejem so pripravili lep program. Med drugimi so povabili tudi oficirja |A, koleri jim jc govoril o OF in JA. Tega so bili pionirji posebno veseli. Tudi v Čepovanu so pionirji imeli svoj sprejem. Na nedeljo pred sprejemom v organizacijo ZPJ so sc zbrali fer šli na prostovoljno delo ler pomagali pi pogozdovanju. Nasadili so 4200 borovcev. V vasi Vipolže v Brdih so imeli sprejem v ZPJ dne 1. maja. Odred so imenovali po aklivislu iz vasi, ki se je pred kratkim ponesrečil. Pionirji iz Dobrovelj so 1. majo priredili lepo uspel program našim udarnikom. Pionirski odred »Jožeta Srebrniča« iz Solkana tudi ni zaostajal. Osnoval si je fizkullurni krožek. Pionirji so napravili 34 prostovoljnih delovnih ur pri urejevanju igrišča. V akciji za zbiranje zdravilnih zelišč so sc dobro izkazali in so nabrali že 2,40 kg suhega cvetja. Redki so odredi, ki še niso aktivni. Pionirji so se vsepovsod resno lotili dela in skušnjo po svojih sposobnostih prispevati čim več v borbi za plan, zd izgraditev-socializma. V. A. Pfctnso mladincev iz tffvas^sse težkih strojev v Železnikih Okrajnemu odboru LMS SOLKAN. Brigadirji primorsko MDB »Lidija Šentjur««, »broni na prvi brigadiii konferenci ob priliki odhoda na grn-diliščo nove tovarne težkih strojev Železniki pri Beogradu, vam pošiljamo iskrene in delovno pozdrave, preko vas pa vsej goriški mladini. Obvezujem« sc, da bomo v t« delo vložili vse svoje mlade sile in se vrnil) kot udarniki. Ko se vrnemo v naše vasi, bomo prenesli vse pridobljeno i/.Uušnjc na vso našo mladino. Hkrati pa apeliramo na našo mladino, da nam sledi, da sc vključuje v mladinske delovne brigade, da stopnjuje aktivnost na gradiliščib za zadružne domove, kajti od ljudske mladine pričakujejo narodi Jugoslavije mnogo in mi mladina so zavedamo, da je sprejeta obveznost stvar časti za vsakega člana Ljudsko mladine Jugoslavije. Mladina MDB »Lidija ftentjnrc«. Ljudska prosveta: Kakšne igre burno uprizarjali na našiti odrih Večkrat sc sprašujemo, kakšne igre naj uprizarjamo na naših odrih. Največkrat pridejo na oder igre jz starih arhivov prosvetnih društev in župnišč* ki nimajo prav nič skupnega z resnic« nostlo preteklih časov, časov trpljenja In Izkoriščanja kmeta in delavca. To so po večini igre, s katerimi so bivši pro* tiljudski oblastniki s svojimi podkupljivimi protiljudskinii avtorji vcepljali v glave našega poštenega delovnega človeka ponižnost, hlapčevstvo ter razdor med mestom in vasjo. Za nami so časi’ ko so sc uprizarjale take igre- NOB jc dokončno uničila vojaško in politično tiste protiljudskc elemente in izkori« ščevalcc, ki so sc ob podpihovanju so* vrašlva med mestom in vasjo bogatili-Danes sta delavec in kmet složno v borbi za napredek, za lepše življenje-Za to bomo igrali danes igre. ki pri« kazujejo resnično življenje nekdaj, kot so to dramatska dela našega velikega Cankarja in drugih res ljudskih umetnikov. Cankarjev »Kralj na Betajnovi« In «Hlapcc .Icrnei« živo prikazujeta izžemanje vaških mogotcev, protiljudskc duhovščine in drugih priveskov kulušt-va, izžemanje našega revnega In sred« njega kmeta, ki sta prehajala v vedno večjo bedo. Jasno jc« da hočejo ostanki vaške kutaščinc danes vse to prekriti in olepšati trpljenje našega delovnega ljudstva v bivši Jugoslaviji in šc prej; zato »cenzurirajo« in zametavajo dobre igre, kot sc jc to pred kratkim zgodilo v Budanjah. Takih primerov imamo še več. Iz istih krogov izvira tudi kleveta, da partizanske igre sploh niso narodne-Torej igre tistih ljudi in časov, ko so sc najboljši sinovi slovenskega naroda borili za svobodo našega naroda In zanj prelili toliko dragocene krvi- niso narodne! Napravimo konec teinu ne« sramnemu klevetanju! Igrali bomo igre. ki prikazujejo beroizem in organizi« ranost naše vstaje In ves potek naše narodne osvobodilne borbe In končno, igrali bomo igre. katerih vsebina odraža resničnost delovnega poleta našiti ljudskili množic pri industrializaciji, elektrifikaciji ter gradnji našili zadružnih domov, dejanje in nehanje delovnih množic, ki korakajo pod vodstvom slavne KP v lepše in srečneiše dni — v socializem. L. N- V SofflKaatits nmtsgo sMepajo, a oralo sklepov izvedejo Kile« prihaja na seje ali masovne sestanke v Solkanu in sledi sprejemanju najrazličnejših sklepov, lahko dobi res najlepši vtis o delu v teni kraju. Vsi dosedanji sklepi so res vredni pohvale. Vemo pa, da danes ni dovolj, če samo sprejme* sklepe, ki jih pa potem ne Izvedeš. Tako ne verno prav za prav, kje je krivda, da še do danes ni pripravljen prostor, kjer bi se začasno ustavljal vlak. Dljaštvo, ki y precejšnjem Stevlhi hodi dnevno nad pol ure daleč na postajo Gorice, je prebilo že vso zimči tako In iz-glrda, da bo tudi še prihodnjo zimo moralo pešačili. O otvoritvi mestne kavarne, ki bi bila nujno potrebna, že posebno z ozirom na to, da je Solkan center ©Kraja, se govori ic od vsega početka. Mesec dni pred prvim majem se je le po Solkanu čulo po vsod, da bo otvoritev na dan 1. maja. Seveda te otvoritve ni bilo In še vedno Strnimo še bolj svoje vrste v Osvobodilni fronti in ne dopustimo* da bi kdorkoli rušil našo enotnost! Z Osvobodilno fronto v borbi in miru za blaginjo delovnega ljudstva nič ne kaže, da bi sc v bližnji bodočnosti odprla ta kavarna. Isto tako je s Kulturnim domom. Ze precej časa se popravlja dvorana v tem domu, ki je edina in v kateri bi sc lahko stalno vrtci lilm, če bi Imela kabino. Tudi dvorana bi morala biti popravljena do prvega nuja. Je pa še vedno v takem stanju, da Izgubi človek veselje, če stopi vanjo. Kljub številni mladini v Solkanu, ki sl želi kulturne zabave, je doslej nismo videli pri kakem prostovoljnem delu. Brez dvoma tako neizpolnjevanje sklepov no morč biti v čast solkanskemu prebivalstvu. čas bi že bil, da bi sc Solkanci prebudili In se resneje lotili dela, ki bo v korist njim samim in skupnosti. Vloga in naloga obnovitvenih zadrug Rrczdvomno je organizacija obnove, ki jo izvajajo obnovitvene zadruge, najboljši način, da se moremo uspešno lotiti tako obsežnega dela obnove. Veliko število organiziranega ljudstva v obnovitvenih zadrugah našega okraja in veliko število takih zadrug (32) v našem okraju dokazuje pravilno razumevanje koristi organizirane obnove. Napačno pa bi bilo misliti, da je z ustanovitvijo zadrug ž« vse storjeno. Neznansko veliko je potrebno truda In kontrole nad delom v zadrugah, če hočemo doseči zadovoljive in vidne uspehe. Pri vsem tem moramo pravilno razumeti pomen teh zadrug. Obnovitvene zadruge niso podjetja, temveč predstavljajo le organizacijo obnovitvenih del. Da je delo obnovitvenim zadrugam olajšano ln da se hitreje izvede, je torej potrebna dobra organizacija in aktivizacija vseh delovnih »11. Prav tako je potrebno, da sl obnovitvene zadruge medsebojno pomagajo. Taka zadružna skupnost bo tudi vedno naletela na vsestransko pomoč pri vseh oblasteh in ustanovah lu bo tako najlaže premagovala vse težave. Primeri, ko zadružniki pričakujejo od obnovitvene zadruge samo denar ln material in sl celo zaračunavajo ure za obnovo lastno hiše, pa niso razveseljivi in kažejo povsem nepravilen odnos. Denar, ki je v obliki investicij za obnovo podeželja dan za obnovo domov, moramo smatrati kot denarno pomoč za nabavo najneobhodnejših sredstev za obnovo poslopij. Nekateri smatrajo, da je ta denar vojna odškodnina. Vprašanje vojne škode je popolnoma ločeno vprašanje, ki nas danes ne sme ovirat) pri obnovitvenem delu. S tem dodeljenim kreditom smo dolžni varčevati in umno gospodariti, tako da bomo s čim manjšo vsoto storili čim več. To mora biti osnovno načelo ln vodilo obnovitvenih zadrug in vsega dela na obnovi. K. Začetek pouka na državni glasbeni šoli N sva Gorica Ravnateljstvo državne glasbene šole v Šempetru pri Gorici sporoča, da sprejema pisarna stranke vsak torek in petek ort 14. do 16. ure ter ob ponedeljkih od 8. do 10. ure, ko se vrši vpis za prihodnje šolsko leto. Pisarna je v I. nadstropju državne gimnazije (Magdalena). Novinci naj se zglasc najkasneje do 25. majo 1948 v pisarni, kjer bodo prejeli vse polrcbnc informacije. Poučevalo se bo; glasbena teorija, solfedzo, petje, harmonija, kontrapunkt, violina, kontrabas, klavir, vse vrste piskal in trobil ter ljudska glasbila. Odkup glasbenih inštrumentov Ravnatelislvo državne glasbene šole Nova Gorica v Šempetru prosi lastnike glasbil, do iih ponudijo gojencem glasbene šole v odkup, uko jih lastniki sumi ne uporabljajo. Vse vrste glasbil sprejema ravna-leljslvo, ki bo pri odkupu brezplačno posredovalo. Ravnateljstvo. FIZKULTURA Pcmladan&ki kras ffekulturoiih društev okraja Gorica odzvali sosedni aktivi kot n. pr. pa, Dapps in FD Ajdovščina. Kakor po vsej Sloveniji in ostalih naših republikah, se je tudi pri nas že močno uveljavilo načrtno gojenje tizkulture, kar dokazuje vedno številnejša udeležba v vseh panogah telesne vzgoje ter prav lepi rezultat), ki so bili doseženi dosedaj na medkrajevnih in okrajnih tekmovanjih, za načrtno pripravo fizkuiturnikov na prehod v pomladansko oz. poletno sezono so naša najaktivnejša FD in aktivi organizirali pomladanske krose, ki so pokazali prav dobre in obetajoče uspehe za nadaljnji razvoj tizkulture. KROS FD GORICA je bn v nedeljo 25. aprila v Šempetru. Udeležilo se ga je 144 tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegli sledeče rezultate: Člani 2500 m: 1. Košuta Srečko 10:27, 2. Kolenc Ivan 10:37, 3. Marega Boris 10:57. Mladinci 1500 m: 1. Gregorič Anton 6:14,2, 2. Koglot Stanko 6:14, 3. Krpan Vladimir 6:14,9. Članice 1000 m: 1. Kofol Vera 4:45,1, 2. Pavlin Zmaga 4:49, 3. Kodrič Anica 5:14. Mladinke 800 m: 1. Flkfak Ermelln-da 3:44, 2. Polan Plora 3:45, 3. Kobal Romana 3:50. Pionirji 400 m: 1. Faganel Anton 2:16,1, 2. Gulin Alojz 2:19, 3. Vuk Janko 2:21. Kljub temu, da se je udeležilo 114 tekmovalcev In je kros bil dobro organiziran, ne moremo reči, da je popolnoma uspel, ker šteje društvo 228 članov, ki imajo vse pogoje aktivnejšega delovanja. KROS FA GIMNAZIJE AJDOVŠČINA V Ajdovščini je teklo dne 23. aprila okrog 120 dijakov in članov FD Ajdovščina z naslednjimi rezultati: Mladinci 1500 m: 1. Marc Marijo 6:17, 2. Bratina Ivo 6:18, 3. Furlan Ivan 6:26. Ml a d i n k e 800 m: 1. Tratnik Jožko 3:46, 2. Kovšca Mara 3:54, 3. Lisjak Dora 4:23. Pionirji 500 m: t. Furlan Edvard 1:30, 2. Ferjančič Edvard 1:31. Pionirke 500 m: 1. Ličen Ada 1:35.1, 2. Furlan Silva 1:37.9. Tudi tukaj je kros organizacijsko prav dobro uspel pod vodstvom FA gimnazije. Graje vredno pa je dejstvo, da se niso FD »Li- KROS FA TOVARNE ANHOVO Fizkulturnikl tovarne Anhovo so se letos prvič udeležili pomladanskega krosa in sicer je teklo 30 fizkuiturnikov. Rezultati so bili naslednji: Člani 2500 ni: 1. Bremec Radko 10.27, 2. Simčič Srečko 10:29, 3. Drnovšek Rado 13.15. Članice 1000 m: 1. Križnič Angelica 5.08, 2. Železnikar Jožica 5.22, 3. Uoltar Pulmlra 5.29. Mladinci 1500 m: 1. Kralj Izidor 6.25, 2. Zimic Stanislav 6 28, 3. Čutarin Janko 6.28. Pionirji 1. Marčič Roman 2.50, 2. Fabro Lino 2.56, 3. Kamuci Viktor 3.00. Tekmovanje v tovarni ni uspelo kakor smo pričakoval), ker je bila udeležba z ozirom na število članstva veliko prenizka. Vendar je to že dober začetek in je želeti, da se bi tudi ostalo delavstvo zavedlo koristi tizkulture. Vsa ostala društva in aktivi, ki še niso ničesar ukrenili za Izvedbo krosa, bodo morala to čimprej storiti, ker je velike važnosti za vse nadaljnje delo. Motijo se ona društva in aktivi, ki mislijo, da bodo problem tizkulture rešili zgolj z nogometom, brez primernih priprav In sistematičnega treninga. To nepravilno pojmovanje tizkulture se potem opaža pri raznih nogometnih tekmah ln vajah, ki zahtevajo večjega napora. TITOVA ŠTAFETA Tudi letos bo po vsem našem okraju tradicionalna Titova štafeta. Zato pozivamo društva, aktive, mladinske in sindikalne organizacije, da se udeležijo velike manifestacije na sledečih progah: Soška dolina, Vipavska dolina, Čepovansko Brda in Kras. Podrobna navodila boste prejeli kasneje. PREDELAVA PROSTIH VAJ ZA DRUGI REPUBLIŠKI ZLET V LJUBLANI Ponovno opozarjamo vsa društva In aktive, ki vadijo za okrajni in republiški nastop, da pošljejo svoje vaditelje na predelavo vaj, ki je vsako nedeljo v Šempetru od 8. do 12. ure. Zdravniški pregled mladinskih brigad Zdravstvena ekipa sindikalne podružnice v Vipavi ln zdravstveni ekipi podružnic št. 1 in 2 v Ajdovščini so v pogledu delovnih zletov prekoračile svoj delovni program v letošnjem letu za 20 'A. Zdravniške preglede so opravili v raznih industrijskih središčih In podeželju Slovenskega Primorja. Skupno so izvršili 750 prostovoljnih ur dela. Proti koncu preteklega meseca so te ekipe, okrepljene z zdravniki Nove Gorice, nudile zdravniško pomoč prostovolj- pr” , .................. nlm mladinskim delovnim brigadam, kt delajo na gradilišču Nove Gorice. Pregla danih je bilo 503 mladincev ln mladink, od teh 295 rentgensko, večje število jih je pregledal tudi zobozdravnik. Izid pregleda je pokazal, da so mladi, delovni prostovoljci v splošnem pogledu zdravi in telesno krepki. Vsakodnevno delo na gradilišču In telesna vzgoja ob dobri hrani jim zdravje In fizične moči še krepi. Onstran mete • • • V znamenju enotnosti so praznovali 1. maj v Trstu In na Goriškem Kljub vsem poskusom nasprotnikov demokratičnega ljudstva, da bi za vsa« ko ceno preprečili in onemogočili prvomajsko proslavo, se je v Trstu zbralo nad stotisoč delovnih ljudi na mogočni in slovesni manifestaciji. Ljudstvo je s svojo udeležbo pokazalo svojo zavednost in moč iu manifesti9 ralo za mir in delo-Govornik je zbrani množici osvetlil gospodarski položaj Trsta, ki ie nastal prav zaradi kolonialno politike anglo* ameriške vojaške uprave. Uničuje se gospodarstvo, Industrija, trgovina, pomorstvo, obrt in vse drugo, armada brezposelnega delavstva pa iz dneva v dan narašča- Načrtno in povsem namerno preprečevanje povezave Trsta z zaledjem ter razsipavanjem finančnih sredstev v neproduktivnih in trenutno ncvažnili javnih delili (strateške ceste in drugo) vedno bolj slabša gospodarsko stanje v mestu Industrija ic zaradi po* manjkanja kreditov v veliki krizi. Zaradi pomanjkanja stanovaj živi ne« šteto družin «so neliigijenskih In tesnili luknjah. Davki se gotovim našim trgovcem. obrtnikom in kmetom višajo tudi štiridesetkratno. Kljub temu. da so države tržaškega zaledja priprav« Ijene gospodarsko sodelovati s Trstom, se tega angloameriška vojaška uprava stalno izogi!)lje Namerno zavlačuje sklenitev dogovora z .lugosia« vijo. ki bi nudila Trstu delo za velik del njegove industrije. Fo drugi strani Pa so opira v svojih dogovorih an» gloamcriška vojaška uprava zgolj na gospodarstvo v Italiji in preprečuje trgovinske odnose z drugimi državami. S pomočjo Delavske zbornice skušajo vzeti tržaškemu delavstvu vse Prizor z nogometne tekme Volga : Gorica 1, maja pridobitve, ki sl jili je s težavo prilio* rilo. Na vsak način poskušajo razbiti enotnost delavstva. Zato se je tako delavstvo, kot ostalo ljudstvo zbralo na dan 1- maja, da obenem demonstrira proti taki in podobni politiki. Na Goriškem so praznovali v Gradiški. kjer sc je zbrala večtisočglava množica, da proslavi svoj praznik. Vse slovenske vasi so že z zunanjim li« ccm kazale prazničnost dneva- Povsod so visele zastave, katere so zelo bodJe v oči policijo- Orožniki so imeli dovoli dela in so povsod zahtevali odstrani« tev rdečih zastav. V štandrežu so pod pritiskom policije, ki je z ojačanjem prišla tja zaradi odstranitve rdeče za« stave, spravili svojo zastavo s petjem delavskih pcffmi in vzklikom mladinca: »Tovariši, prišel bo dan. ko bo naš prapor svobodno vihral!« Detnokrlstjanska vflada že kaže svoje pravo lice Goriška kvestura je že začela pozivati jugoslovanske državljane, Primorce Iz Gorice ln okolice, naj se javljajo na uradu za tujce, kjer jim predložijo v podpis izgonskl Hst. Ta list obvezuje podpisnika, da mora v določenem roku zapustiti italijansko državno ozemlje. Tistega, ki se obotavlja podpisati Izgonski list, pa kar pridržijo, da ga bodo v bližnji bodočnosti spravili v koncentracijsko taborišče v Sinigalijl ali južne kraje. Tak poziv je dobilo že več Slovencev v Gorici In Tržiču. Te ukrepe proti italijanskim državljanom pa skušajo opravičevati in jih utemeljevati kot izvajanja določil mirovne pogodbe. Iz vsega pa je jasno razvidno, da je to ravnanje povsem policijskega značaja. Vse te policijske ni.ere proti Slovencem v Italiji so razumljiva posledica demokrlstjanske diktature. Vse mere In metode, s katerimi so začeli, so take, da prekašajo celo tiste, ki jih je uveljavljal stari režim. Čeprav ustava mnogo govori o gostoljubnosti, ki Zahvala Na dan obletnice ustanovitve OF je Zveza borcev v Cepovanu postavila spomenik in odkrila spominsko ploščo prvim padlim talcem v Cepovanu. PMgornik Alojzi] in Bratuš Jožef sta padla kot prva talca dne 25. septembra 1943, ubita od nemške nacistične krogle. Najlepše se zahvaljujemo vsem tistim, toi so prispevali za postavitev spomenika, kakor tudi tov. Ludviku Sauletu za govor, ki ga je Jmel pri odkritju spominske plošče ter vsem udeležencem, ki so pokazali s svojo prisotnostjo spoštovanje onirn ki so dali svoje življenje za našo novo domovino. Hvaležni Podgornikovi: žena, sin hčerke, brat, sestra in vnuk Cepovmn, v maju 1948. jo lahko uživa vsak, tudi tujec v italijanski republiki, nam dejanja In ukrepi sami povedo vse kaj drugega. Popolnoma očitno je, da tu ne gre za Izvajanje mirovne pogodbe, ampak za surovo preganjanje slovenskega življa. Kako izterja vaj a davke pri Slovencih v Italiji Zanimiv In značilen je poziv italijanskih oblasti, kot ga je dobil poljski delavec v Gorici zaradi plačila davkov. Ta kmečki delavec Ima nekaj zemljišča na ozemlju Jugoslavije. V pozlivu, ki ga je prejel pred kratkim, je z grožnjo navedeno, da mora plačati vse davke za to zemljišče, ki je tostran meje in sicer v l>eDh dneh. Ce bi davki v tem času ne bili plačani, bodo italijanske oblasti izvršile rubež. Na račun je ta delavce že plačal nad 5000 lir, sedaj pa zahtevajo Italijanske oblasti Se 2610 Ur. Način, kako se izterjujejo davki onstran meje, je se tem bolj značilen prav v tem času, ko se pri nas odmerjajo davki res na demokratičen način. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem ki so ob izguhi prerano umrlega sina in brata Cvetka Leban izkazali svoje sožalje. Posebno Pa se zahvaljujemo prljate-ljem'in prijateljicam, ki so darovali cveitje in prečastitemu župniku in pevskemu društvu ter vsem, ki ste ga. spremljali na zadnji poti, iskrena hvala. Loke, 15. aprila 1948. žalujoča družin^ LEBAN 1 Uredništvo ln uprava: Solkan ul. IX. Korpusa 186, teleton št. 1 in 7. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Sk>v. poročevalca v LjubljaZT^ja vsako drugo soboto.