Bitka od Varšave do Karpatov. Naša armada se bori proti veliki ruski premoči. — V Galiciji se bo bitka kmalu odločila. — Bitka med Varšavo in Ivangorodom se nadaljuje. — Eusi pošiljajo Srbom pomoč. — V par spopadih smo premagali Srbe. — Italjani silijo v Albanijo. — Na francosko-nemškem bojišču srditi boji na severu^ob morski obali. Avstrijsko-nisko bojišče. Maribor, dne 27. oktobra. Tretjikrat že merimo svoje moSi z Rusi: prvokrat je bilo izhodno pred Lvovom, drugikrat zahodno za Lvovom in sedaj na velikanski bojni črti, ki sega od Varšave do Cernovic. Tretja borba z Kusi se je začela za nas zelo častno. Avstrijska hrabrost je otela trdnjavo Przemys] iz trdnega objema Rusov ter potisnila ruske oblegovaloe v prostor med Przemvslom in Lvovom, kjer sedaj traja borba že od 12. oktobra ter se kmalu pričakuje odločitve, in sicer ne v središču te naše delne bojne črte, anipak ali na severu pri mestu Jaroslav ali na jugu pri Samborju. V središču snio namreč mi in Rusi dobro utrjeni in zavarovani, zato tam bitka zelo počasi napreduje. Toda bojna črta Jaroslav-Sambor rned Prztemyslom in Lvovom je le del naše celotne bojne črte, na kateri so sedaj zaposleni avstrijski vojaki in ki sega, od Varšave do glavnega bukovinskega mesta Cernovice. To celotno bojno 6rto lahko delimo v štiri delne bojne črte: 1. bojna 8rta Varšava-Ivangorod; 2. bojna črta Ivangorod-Jaroslav; 3, bojna firta JaroslavStari Sambor in 4, bojna črta severno od Karpatov med Starim Samborjem in Cernovicami. Z bojne firte med Starim Samborjem in Cernovicami izvemo, da se Rusi umikajo na izhodu ter zapuščajo tudi mesta severno od Cernovic, Toda na izhodnem delu te bojne 8rte, južno od Lvova, dobivajo Rusi močne oddelke na pomoč. Mnogo jim je do tega, da jim ne pridemo za brbet ter tako odločimo mahoma celo borbo med Ivangorodom in Samborjem v svoj prilog. Zato se nam zdijo tudi verjetnejša novejša poročila, ki pravijo, da Rusi utrjujejo mesto Lvov in da ga nameravajo z vso silo držati, Trdilo se je namrefi tudi, da Rusi zapuščajo Lvov, kar ae nam zdi z ozirom na današnji položaj manj verjetno. V par dneb se seveda položaj temeljito spremeni in mi upamo, da se tudi bo, 6e le ruska premoč ni prevelika. 0 bojih med Jaroslavom in Samborjem smo žo govorili. Boji na tej črti so razven na najskrajnejših krilih pravi trdnjavski boji. Ped za pedjo zemlje je treba jemati globoko zakopanemu sovražniku, vsako posamezno višino se zavzame le z naskokom. Da sc pa to doseže, je potrebno najprej močno artilerijsko streljanje, ki napravi sovr^žno postojanke zrele zt! naskok. Le pri Jaroslavu in jugovzhodno od Przemy. sla se bojno torišče še neprestano menjava, zato jc tudi tukaj priJčakovati odločitve, Dosedaj so naši na teh mesfih dosegli lepe uspehe. Z bojne črte Jaroslav-Ivangorod ali pravzaprav od izliva reke San v Vislo do Ivangoroda se nam je pretekli teden porofialo, da so se ob spodnjem toku reke San vršili živahni boji med našimi in ruskimi četami. Naše poveljstvo se je odločilo, da pusti Ruse na irekaterih mestih čez reko na zahodni breg, da jih naša armada ložje napade in pobije,. Ruska krdela, ki so prekoračila San, so že na vseb krajib potisnjena trdo ob deročo reko, Pri mestecu Zarzecze, k"; leži na desnem bregu reke, nekoliko nižje od izliva Taneva v San, so naši ujeli 6ez 1000 Rusov.. Od tega dogodka naprej nimamo s tega bojišča nobenih poročil. Toda ne srae se nas krivo razumeti, ako govorimo o bojni črti Jaroslav-Ivangorod, kakor da bi morda hoteli s to označbo povedati, da stoji armada pocl posebnim poveljnikom. Nasprotno, kar je naših 6et od Jaroslava ob spodnjem Saim, spadajo in postopajo skupno z onimi, ki stojijo na 6rti izhodno od Przemysla ter tvorijo središče naše armade, One 6ete pa, ki stojijo ob Visli do Ivangoroda, spadajo gottovo pod poveljstvo našega levega krila, kojega glavna mo6 stoji med Varšavo in Ivangorodom, Cete severno od Karpatov pa tvorijo naše djesno krilo,. Izvolili smo to označbo le zaradi tega, da jasneje označimo črto, s koje ta teden ni nobenih poročil veC. Naše levo krilo stoji skupno z nemškimi četami med Ivangorodom in Varšavo. Deli naše annade so se pretekli četrtek, dne 22. t. m. nenadoma pojavili pred rnsko trrliiiavb Ivangoroti, pobiii tam dve ruski diviziji, ujeli 3600 Rusov, zaplenili eno zastavo in 15 strojnih pušk, Sicer pa se na celi črti na obeh straneh, na naši in na ruski, vršijo neprenehoma priprave za glavni spopad. Naši kakor Rusi so pritegnili v bojno 8rto zopet več novih 8et in tudi pred Varšavo je od naše strani vse pripravljeno, da se trdnjava napade, od ruske seveda, da se brani. lSdnevna bitka pri Przemyslu. Dunaj, dne 26. oktobra. Vojni poročevalec ,JReiclisposte" na izhodnem bojišču porofia svojemu listu z dne 25. t. m. slede&e: V bitki izhodno od Przemysla, ki traja že 13 dni, še ni padla odločitev,. Do odločitve utegne priti na kakem krilu ali v okolišu Jaroslava, ali pa v bližini Sambora. Sedaj vozijo vlaki neprestano ranjence in ujetnike proti Ogrski, Govoricam, ki pravijo, da so Rusi zapustili Lvov, ni pripisovati nobene važnosti, pač pa onim vestem, ki pravijo, da Rusi utrjujejo to mesto. Bosl »ptuSfojo tufli s«rerno BukoTlno. BudlmprtH«^ <Jn« 36.- oktobra. V Cernovioa*h so vsa javna in zaeebna poslopja nepoškodovana. Rusi zapuSftajo tudi mesta s e verno od Cernovic. Borba za Varšavo. Berolin, dne 26. oktobra. Angleški list ,,Daily. Telegraph" poroča iz Petrograda, da se boji za Varšavo vršijo samo nekaj milj zahodno in iužno od Varšave, V gozdovih se b jejo obupni bajonetni juriši. Mnogo vasi, ki so se jih Neinci in Avstrijci polastili, dobijo zopet Rusi v roke, na drugi strani pa se n-enadoma polastijo zopet avstri;Sko nemške zavezniške čete postojank, v katerih so se Rusi čutili popolnoma varne. Rusi so imeli na nekatenh mestih zelo velike i z g u b e. Pri nekem ruskem pešpolku so padli skopo vsi častniki. Polk je v teku enodnevne borbe dobil 3 nove poveljnike, ki pa so zopet vsi zaporedoma padli. Zrakoplovi nad Varšavo. Haag, dne 26. oktobra. Iz Varšave se poroča, da so nemški zrakoplovci metali na Varšavo bombe, s katerimi so usmrtili en dan 44, drugi dan pa 62 oseb. Rusi priznavajo, da se umikajo Xz Stockholma sa poroča, da je izdal ruski generalni štab uradno poročilo o poteku dosedanjih borb z Avstrijci in Nemoi, v katereni Rusi saml priznavajo, da se umikajo pred našo in zaveznlsko nemško armado. Rusko poro&llo se glasi: Mi smo svoje 8ete um a k n i 1 i na desni breg Visle, da si napravimo trdno podlago za bodoče boje. Posrečilo se nam je, da smo pred Avstrijci in Nemci zakrivali naše z e 1 o t ežavno umikanje s tem, da smo z moSnimi kozaškimi in inlanterijskimi oddelki zadrževali prodirajočega sovražnika. Nekaj naših armadnih zborov se je moralo v naglih marših v najbujšem dežju u m a kn i t i ve6 kot za 2,00 vrst. (Rusba ,,vrstaK je približno naš kilometer, kajti vrsta ima 1066 metrov.) Rusko unikanje je bilo radi narastlih rek in velikega blata v dolinah zelo otežkoSeno. Z veliko vstrajnostjo so Cete vse te zapreke premsgale ter s» utaborile v uovih postojaukah. Ob tem času sejeposre&ilonemškiarmadi,dasej«pribliaala srednjemu toku Visle. Istotako so tudi avstrijske Sete, ki so iz Galioije prodirale proti severu, dospele na levi breg Visle ter so se tako pribliial« Varšavi, Avstrijska in nemSka armada sta si pred Varšavo in ob levem bregu Visle utrdili svoje nove postojanke z okopt Dobili sta tudi nova ojačenja, posebno jima je prišlo na pomoč v«5 artilerije. Dne 13, oktobra so nemške 6ete v varšavski okolici in pri mestu Kodiliczy napravile napad na ruske postojanke. S pomoejo železnioe so Nemci spravili na bojišče vedno vež novih bojnih sil, bili so se z izrednim junaštvOm, posebno ob črti Blonije-PlašCno. Dae 17. in 18. oktobra so poskusili Neruci z »opetnim napadom3 ki pa se je poae- srečil, Po sedemdnevni borbi so začeli Nemci v noči na 20. oktobra izpraznjevati svoje utrjene postojanke, ker so ruske 8ete pri Ncmo-Georgievrsku (severno-zahodno od Varšava) obkolile nemško levo krilo in je bilo tudi nemžko desno krilo pri Gori-Kalvariji (južno-vzhodno od TarSaT«) ogrož«no. Rusko 6eU stojiio setiaj v zmagoviiem boju s prGdnjiml nomSkimi krdeli ter so zafiele na oeli 5rti z ofenzivo (napadRnjemX Itusi dosedaj iagublll okoli 1000 topor. Nemški listi pišejo: Rusi so dosedaj izgubili že okoli 1000 topov, bodi«i, da so jib zaplenili Nemoi, oz. Avstrijci, ali pa 90 neporabni. Rusi bi radi t& izgu^ be nadomestili z nakupom novih topov v nevtralnih državah, To jim je pa sedaj nemogofte, ker so Dardanele zaprte in hc bi mogli nakupljenih topov spraviti domov. Rusom primaiijkuie streliva in topov. Vojni poročevalec berolinskega lista ,,Berliner Tageblatt" piše svojemu listu sledeč©: V vseh zadnjih bojih Nemcev proti Rusom se je opažalo, da primanjkuje Rusom streliva, strojnih pušk, navadnih pušk in tudi topov. Po površni cenitvi so nemške in avstrijske &ete zaplenile dosedaj okrog 1500 ruskib topov in strojnih pušk ter na stotiso8e drugih ruskih pušk. Ni pa za Ruse tako lahko, nadomestiti te izgube. Francoska orožarna (Sclmeider-Creuzot) ne pride več, v poštev, ker mora izdelovati orožje za lastno deželo, istotako tudi ne pride v poštev nemška tvrdka Krupp. Anglija ima sama za-se premalo orožja, ru&ka orožarna Putilow pa nl tako opremljenaj da bi zamogla izdelovati vse raznovrstne topove, osobito velikih topov in havbic ne nuojre izdelovati, vsled.česar je ravno pomanjkanje te vrste orožja posebno občutno za Rusijo* Bndimpeštaneki list 5,Pester Lloyd" pa poroča, da pripovedujejo rusld ujetniki, ki so bili ujeti v bojih pri Przemyslu, da morajo ruski vojaki zelo štediti s strelivom, katerega že občutoo prlmanjkuje. Avstrijsko=srbsko bojišče. Maribor, dne 27, oktobra. Poročila, ki prihajajo z našega južnega bojiš6a proti Srbom in Crnogorcem, so tokral bolj skromna. Težko je, iz došlili nam porofiil naipraviti jasno slilfc, kako in kje stoji sovražna armada. Edino uradno poročilo, ki ga je izdal v pet&k, dne 23. oktobra, bosanski vojaški poveljnik general Potiorek, nam naznanja, da so se vršili v četrtek, dne 21. oktobra, pri mestu Rogatica, izhodno od Sarajeva, t Bosih boji med našimi Getami ter Srbi, ki so udrli na naSe ozemlje in tam plenili. Naši so pogaali Srbd cto oesti, ki vodi iz Rogatice raimo Višegrada 6»z Mokro-planino v Srbijo. VeCji boji so se vršili prete&eni teden tudi ob sredniem toka Drine, jugoizhodno od EtolnjeTuzle, ali 6e vzamemo srbako stran, zahodno od srt> skoga mesta Valjevo* Srbi so posebno z Jagodine-planine (pogorje na srbski strani južno-izhoilno od naš« trdnjave Zvornik) upadli večkrat v Bosno in tako skušali ogroževati naše postojanke. Po trid«evnih vročih bojih, ki so se končali v sredo, dne 21. oktobra, se je avstrijskim 6etam posrečilo, da so pregnale Srbe z Jagodine-planine. Srbi so bili na tem visokem gorskem grebenu mo6no utrjeni. Jagodinar-planina je za našo armado velikega pomena. S te višin« lahko obvladujejo naši Jopovi daljno planjavo, ki se razprostira proti srbskemu mestu Valjevo. Na severni strani Jagodine-planine pa imamo še trdnjavo Zvornik, ki zabranjuje Srbom upad v gornji del izhodne Bosne. Iz teh poročil je posneti, da se bije glavni del naše armade proti Srbom v prostoru med Mokro-planino in trdnjavo Zvornik. Boji proti Crnogorcem imajo le podobo marijših prask, Crnogorci grozno trpijo v^ed vojske. Dežela je brez denarja, brez živeža in tudi vojakov ima eilno malo, Na Lovčenu se nahajajo francoski topničarji, ki so v zelo slabem položaju. Kakor v Crni prori, tako vladajo tudi v Srbiji tužne razmere. Kralj Peter je bolan, tako da menda z njogovo ženitvijo ne bo nič, princa Aleksander in Jurij pa sta ranjena. Rusi pošiljajo Srbom pomoi po Donavi. V Savi je po nofii, dne 22. oktobra, zadel naš topovski 6oln ,,Temes" ob srbsko mino in se potopil. Ponesrečilo je 33 vojakov, drugi so se reSili. Avstrijci zasedli Jagodino- planino. 12 naših nlelo 97 SrhoT. Zagreb, 23. oktobra. Vsi tuka.šnji listi prinašajo nasllednjo brzojav!:o: Po tridnevr.ih bojib v Srbiji so osvojile naše čete Jagodino planino. To je najmoftnejša srbska postojanka, ki nam je dozdaj prišla v rokje. Vsak dan pripeljejo mnogoŠtevilne srbske ujetnike v Sarajevo. Včeraj je tudii prišel oddelek 275 srbskih ujefinikov, med katerimi je bilo 41 častnikov in 73 uomitašev. Vsi so bili ujeti pri zavzetju Jagodine planine. Ujetniki pripove'dujejo, 3a so morali stati po cele dneve v bojni vrsti in da je bil boj za to planino tako strafien, da niso mogli vadržati svojih postojank nasprojti prodirafoaim wvstri|sJlim d«tam in 6.a so se morali udaijl. «•*<« «*«?* * Jagodina planina leži kalrih W km od DFine na srbskih tleh zaiiodno od mesta Valjevo. Srbi pri Mokro-Rogatici tepeni* Berolin, 23. oktobra. General Potiorek uradno razglaša: Močae srbske in, črnogorsko čete, ki so s.oj čas udrle v izhodno Bosno ter so tam plenile in morile, so bile dne 22. oktobra (četrtek) na obeh atraneh ceste Motro— Rogatica Iiudo tepene in vržene nazaj. Podrobna poročila o teli bojih, v katerin so ae naši posebuo junaško borili, &e sledijo. • ¦ Rogatica je malo bosansko mesto na CDsti, ki vodi iz Sarajeva 6ez Mokro v Srbijo. Meato je oddaljeno kakih 35 kxn od srbske meje. Mokro plauina pa leži na srbskih tleh tik ob bosanski meji. K.ako se je potopil ,,Temes". Budimpešla, dne 26^ oktobra. Podčastnik, ki je bil na podonavsk&m monitorju (čoln s topovi) ,.Temesu", pripoveduje v madžarskem listu ,,Az Est" o potopu t© ladje sledeče: I>ne 22. oktobra zveoer je bil ,,Teines" poslan iz Sabca po Savi proti mestu Kupinovo, ki je oddaljeno kakih 50 km od Sabca. Namen ,,Temeseve" vožnje je bil važno poizvedovanje, ,,Temes" je tudi došel v Kupinovo; med potjo so ga Srbi z cesnega brega Save obstreljevali s topovi in puškami, a brez uspeha. Ladjica je neustrašeno odgovarjala ter je s svojimi topovimi streli tako dobro pogodila sovražne postojanke, da je moralo nekaj srbskih strojnih pušk kmalu utihniti, Ko je ,,Temes" opravil svoje poizvedovanje, se je pri Kupinovem obrnil nazaj. Bilo je nekako ob 541. uri po noči, ko je ladjica došla do mesteoa Grahovce, kjer ležijo y Savi takozvani ,,Cesarski otočki". V tem trenotku je zadonel grozen pok. Tik pod ladjinim prostorom za strelivo se je razpoSila sovražna mina. Učinek je bil tako silen, da je bil hipoma v©lik del ladjice razdejan. .jTeimes" se je začel potap^ati in voda je udrla v notranjost ladje. RazpoSil je tudi parni kotel, Poveljniški raost S6 je nagnil np stran, a še ostal nad vodo. Stroji 90 takoj obstali, tudi električna naprava ni v©6 delovala. Ladjica je bila v popolni temi, Vse to se je zgodilo v nekaterih minvrtah. ,,Temes" se je nagnil popolnoma na stran in valovi so pljuskali čez krov.. Moštvo in Sastniki so storili vse, da bi rešili ladjo. Rešilna dela so se izvrSila popolnoma v reda. Moštvo ,,e ostalo do zadniega hipa 11 a svojili mestili ter je sledilo hladnokrvno poveljem 5astnikoi& SkuSali so spraviti vodo iz notrainjosti ladje, a zaman. Med tem so opaz-ili, da se na srbskera bregu Save zbira gruSa ljudi. Začeli so padati tudi streli. ,,Temes" je dajal znamenja z raketi in na ta način klical nek sledeči mu patruljni čolrc na pomoč. Coln je res tudi došel in vzel ranjenoe na. krov. Ko smo videli, da se ladjioa ne da reSiti, so se tudi častniki z moštvom podali na patruljni čoln, ,,Temes" se je nato potopil, vendar ja še ostal poveljntški stolpič, prostor s topovi in del krova nad vodo. Od moštva se je pogrešalo 33 raož. Od teh se jih je največ ponesrečilo vsled razpoka parnega kotla. Ko smo reševali ladjo, smo naleteli na ve6 razmesarjenih trupel in delov Človeških teles, Da so ostali vsi 6asiniki nepoŠkodovani, se imajo zahvalti slučaju, ker so se vsi nahajali ob 5asu nesre6e na poveljniškem 1110stiču, ki je ostal nepoSkodovan. Ko je napofiila zoraT je prišla naSa inlanterija s 6olni k potopljeni ladjiciT da reši, kar se je §e dalo rešiti. Moštvo rešene ladje je prepeljal patruljr.i 5oln v Jarafc ob Savi in od tam v Mitrovico, kjer so se prsmočeni in izmučeni ^jaki preoblekli v obleko za pe&ce. Srbi so tudi patruljni čoln obstreljevali. Svoje lastne obleke rešeni mornarji niso ve5 imeli. Rešenih ranjencev je bilo 10, katere so spravili v mesto Rnma. Drugo moštvo se je prepeljalo v Budimpešto. ,,Temes" je bil že od začetka vojske v službi in je bil ona ladja, ki je oddala prvi strel na B&lgrad. 18 srbsklh izdaialcev usmrčenlh. Sarajevo, dne 25,; oktobra, »Saraievoer Tagblatt" priobčuje uradno porofiilo iz Tuzle, da je bilo ondi dne 20. t. m. po vojnem pravu usmrčenih 18 srbskih prebivalcev iz okraja Kladanj, in sicer radi zločina proti državni vojni sili, zagrešenega s tem, da namenotna niso naznanili sovražnikovega bližanja, dalje, da so imelii pod streho sovražne čete in jih oskrbovali z živežem, jirn služili kot vodniki in se deloma tudi na njihovl strani lx)rili in udeleževali plenitve; končno so grozili mohamiedanskemu prebivalstvu1 s požigom doniov, ako istih samo ne zapusti. Cmogorci Jeznl. Uunaj, dne 25. oktobra. V Cetinju vlada velika nevolja, ker ni raoglo franoosko brodovje preprečiti obstreljevanja Bara, — Francoski topničarji na Lovčenu so v zelo žalostnem stanju.