ZELEZAR
Leto XVI. Januar
št. 1 1976
NA PRAGU NOVEGA LETA 1976
Zatonilo je staro leto in na obzorju je sij novega leta 1976. živimo v ihti, ki nam z veliko hitrostjo obrača letne čase in, preden se zavemo, smo zopet leto starejši, želje in načrti so običajno taki, da nas pri izvrševanju čas prehiti, In tako prenašamo neizpeljano naprej v novoletno ali večletno obdobje.
Letošnji prehod iz enega v drugo leto je za našo socialistično federativno republiko posebnega pomena. Leta 1975 smo sklenili preteklo petletno obdobje razvoja in napredka ter vstopamo v novo obdobje rasti proizvodnje, razvoja samoupravne socialistične družbene ureditve in zboljševanja življenjske ravni v letih 1976 do 1980.
Tudi ob tej pomembni zamenjavi letnega in petletnega obdobja smo zaostali za časom. Kljub dobri volji in nujnosti še, nismo dobili vseh potrebnih in obljubljenih sistemskih zakonov, ki naj bi konkretizirali novo ustavo, nismo dobili dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980.
Tudi sprejemanje dogovora o družbenem planu SFRJ za to petletno obdobje potiskamo v prvo leto njegove- realizacije. To seveda velja tudi za občine in samoupravne interesne skupnosti ter na žalost tudi za tiste, ki neposredno ustvarjajo nov dohodek in novo vrednost — za organizacije združenega dela.
Medtem, ko se mi motovilimo s premalo zasnovanim, usmerjenim in načrtnim presnavljanjem naše samoupravne družbe v njenih temeljih, se ne smilimo času; ta z nezmanjšano brzino hiti dalje. Le tolažimo se lahko: kar nismo storili danes, bomo nadoknadili prihodnje dni, mesece ali celo leta. In tako mimo nas leti tudi neustvarjeno minulo delo.
Preobrazba naše samoupravne družbe po načelih nove ustave, prevzemanje štafetne palice u-smerjanja družbene reprodukcije od tistih, ki v njej ustvarjalno delujejo, je dolg in zahteven proces. V tem procesu moramo izoblikovati družbeno načrtovanje. Od TOZD do družbenih planov republik in zveze moramo izoblikovati' dohodkovno soodvisne reprodukcijske komplekse in razviti samoupravno odločanje od ustvarjanja do delitve dohodka. Vrsta je še zapletenih opravil, ki jim še nismo bili kos in jih prenašamo naprej, pa vendar bo za nas leto 1975 šlo med pomembna leta' razvoja socialističnih sil v svetu in našega samoupravnega socializma.;.
NE BOJMO SE NOVIH RODOV :
Ob tem, ko so naši narodi in narodnosti, slavili 30-letni jubilej zgodovinske zmage nad fašizmom in osvoboditve naše domovine, je na drugi strani zemeljske oble po- dolgi in mučni ter kruti vojni končno zasijalo sonce svobode'; : jndokitajskim narodom Vietnama, Kambdože in Laosa. Jugoslovanski narodi, ki so preživeli podobne, tegobe, najlažje lahko; cenijo veličine herojstva in zmage Vietnamcev nad reakcionarji, ki
oholo ter krvoločno hočejo zadržati čas in še v atomski dobi kolonialno vladati. Proti njihovi volji nastajajo novoosvobojene dežele tudi v Afriki, prebujajo se narodi Latinske Amerike ter širi krog nevezanih držav, ki učinkovito razbija monopol in monopoliste.
Jugoslovani, ki smo za dežele y razvoju vzor, smo svojo tridesetletnico osvoboditve proslavili v znaku hvalnice na visokih rezultatih gospodarskega razvoja, dvigu življenjske in družbene ravni. Iz porušene smo dobili gospodarsko cvetočo, zdravstveno, socialno, prosvetno, kulturno ter športno urejeno domovino. Poleg osvobor ditve je prehod na samoupravno družbeno ureditev naša največja pridobitev, ki nam poleg materialnih dobrin daje humane ter demokratske medsebojne odnose;.
Četrt stoletja nastajanja prve samoupravne družbe v svetu smo zaradi njenih kvalitet, za katere bi se vsi borili, v preteklem letu tako spontano proslavili.
Kdor hoče napredovati, še ne sme uspavati na doseženih uspehih. Stalno mora stremeti naprej, na višje življenjske dosežke, pa naj bo v gospodarstvu, kulturi ali športu. Človek je že davno spoznal, da gornje meje ni, in že davno dosegel to, kar si poprej še zamisliti ni mogel. In tako povsod ter tudi pri nas. vsaka naslednja generacija doseže več od predhodne. Na vseh področjih družbenega udejstvovanja se stalno rušijo rekordi.
Tudi sedanja zamenjava generacije,‘ki je bila prekaljena v težki narodnoosvobodilni borbi, bo pomenila višjo kvaliteto. V novem duhu vzgojena bo nova generacija jugoslovanskih narodov in narodnosti svetu pokazala vse prednosti, ki jih. v družbeni reprodukciji nudi podedovano samoupravno razvijanje socializma. Naslednje dolgoročno obdobje bo zato. obdobje hitrega, napredovanja, rasti proizvodnje; .produktivnosti, konkurenčne sposobnosti in družbenega uveljavljanja v svetu.
OPLAZILA NAS JE RECESIJA
V letu 1975 je zahodni razviti svet zajela največja gospodarska recesija po drugi svetovni vojni. Že smo bili prepričani, da bo ta burja šla mimo nas, pa, vendar nas je oplazila. Predvsem v drugem polletju je nastala stagnacija pri prodaji izdelkov, ki je imela neugodne posledice na rast družbenega proizvoda in produktivnosti dela. široka akcija za stabilizacijo, ki je oživela zlasti sredi leta, je naletela na Visoke ovire zunanjetrgovinske blagovne menjave. Izvoz na tradicionalna zahodna tržišča je trčil na odpor. Preorientacija v države SEV ih dežele v razvoju je bila sicer u-spešna, pa vendar ni mogla v celoti realizirati stabilizacijske ambicije v zniževanju zunanjetrgovinskega deficita in primanjkljaja v plačilni bilanci Jugoslavije.
Decembra so dosegli v železarni štore dva izjemna rezultata. Proizvodnjo surovega železa nad
4.500	ton in rekordno proizvodnjo jekla, ki je bila za 24 ton večja od oktobrske in doslej z 57.635 tone tudi največja mesečna proizvodnja elektro peči.
Mesečni načrt proizvodnje surovega železa je bil izvršen s
107 %, V Železarni Jesenice je bil
plan presežen za 5 %, v železarni štore pa celo za 15 %. Letni načrt proizvodnje surovega železa ni bil dosežen v nobeni železarni. V Štorah so . ga sicer zgrešili komaj za 0,54 %, jeseniški zaostanek je pa malo nad 3 % tako, da je tudi skupna izvršitev 97%. čeprav letni načrt proizvodnje ni bil do? sežen, je prodaja surovega železa v Železarni štore za 5 % večja od načrtovanih količin, kar pomeni ob pomanjkanju vložka za livarne čisto nadomestilo potrebe uvoza. Podatek je še pomemb-
Jugoslovanski proizvajalci, zlasti potrošniškega blaga so se znašli pred težkim problemom nasičenosti notranjega trga in nizke konkurenčne sposobnosti v izvozu. Posledica je bila stagnacija proizvodnje, ki je zlasti v drugem polletju dosegla kulminaci-jo. Zaradi tega gospodarski rezultati v SR Sloveniji daleč odstopajo od predvidevanj republiške resolucije o družbeno-eko-nomski politiki in razvoju ter neposrednih nalogah v letu 1975.
Ocena kaže, da bo rast celotnega družbenega proizvoda v preteklem letu v Sloveniji znašala le 3 %, industrijske proizvodnje 5 %, zaposlenost je porastla za 5 % in produktivnost torej padla za 2%. Izvoz je realno padel za 8 %, uvoz pa za 5 %. Sredstva za življenjsko raven so porastla za 3 %, realni osebni dohodki pa o-stali na ravni leta 1974.
(Nadaljevanje na 2. strani)
nejši ob primerjavi z letom 1974, saj so livarne dobile 26 % več surovega železa.
Proizvodnja surovega jekla je bila v decembru zopet nad 70.000 ton, torej odlična, saj je to v letu 1975 za marcem šele drugi mesec, ko se lahko ponašamo s takim dosežkom. Izvršitev .meseč--nega načrta je znašala v Železarni Jesenice 102 %, v Železarni Ravne 109 % in v železarni štore 126 %. Kot je že v uvodu navedeno, je skupen zaostanek za letnim načrtom malehkosten in lah-Jkp rečemo, da je letni načrt izvršen s 100 %. V železarni Jesenice znaša zaostanek za letnim načrtom približno 1 %, v Železarni Ravne tudi približno 1 %, ker pa so v Železarni Štore prekoračili načrtovano količino za 8 % smo skupni letni plan izvršili z zaostankom nekaj man j kot 1.000
(Nadaljevanje na 3. strani)
Uspeh v Štorah
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V DECEMBRU IN IZVRŠITEV NAČRTA ZA LETO 1975
Decembrski podatki so dobri in nadaljnji prispevek k rezultatom dela v preteklem letu, ki jih lahko ocenimo kot zelo uspešne. Proizvodnja jekla je bila za 27.019 ton večja, kot v letu 1974. Blagovna proizvodnja se je povečala za 41.052 ton. Le redka postavka v proizvodni specifikaciji kaže manjšo količino od leta poprej in v večini primerov je manjša proizvodnja rezultat manjšega povpraševanja na frgu ali posledica načrta znižane proizvodnje zaradi izvršenih rekonstrukcij in večjih popravil. Letni načrt proizvodnje jekla je praktično dosežen, saj je zaostanek malenkosten in znaša samo 0,12 %. Z akcijskim programom načrtovanih 800.000 ton nismo dosegli, zaostanek je pa manjši od celega odstotka in to za realizacijo količine, katero smo načrtovali za leto 1975 že pred petimi leti, ne pomeni mnogo.
NA PRAGU NOVEGA LETA 1976
(Nadaljevanje s 1. strani)
Torej namesto povišanja produktivnosti dela za 3 %, padec za 2 °/o, namesto dviga izvoza za 10 %, padec za 8 %. V takih pogojih je bilo življenjsko raven možno razvijati dalje le na račun u-voza in poviševanja primanjkljaja v plačilni bilanci s tujino. Sklenitev petletnega obdobja nam je bila zagrenjena. To pa ne pomeni, da nismo v akciji za stabilizacijo nič uspeli, pa vendar...
Zunanja likvidnost države je bila zadržana z zmanjšanim uvozom, ne pa s povečanim izvozom; umirjanje cen ni posledica boljšega gospodarjenja in zvišane produktivnosti, temveč zmanjšanega povpraševanja. Vse te nadloge nas čakajo za prihodnja leta, ko bo s kvalitetnejšim gospodarjenjem treba doseči počasnejšo rast cen in ugled na zunanjih trgih.
SLOVENSKE ŽELEZARNE MANJ PRIZADETE
Tudi Slovenske železarne :se niso mogle izogniti posledicam zunanje in notranje recesije. Pohvalimo se lahko, da so te na naše delovne organizacije daleč manjše, pa vendar nismo dosegli naš osnovni cilj 800.000 ton surovega jekla, zapisanega v petletnem načrtu razfvoja za zadnje leto 1975.
Slovenske železarne so v preteklem letu dosegle okrog:
—	surovega jekla 790.000 ton ali 3 % več kotdeta 1974;
—	blagovne .proizvodnje 740.000 ton ali 7 % več kot leta 1974;
—	realizacije 7.175 milj. din ali 46 % več kot leta 1974;
—	izvoza 40 milj. $ ali 5 “/o manj kot leta ,1974;
—	zaposlenih povprečno 16.440 delavcev ali 4 % več kot leta 1974. Točni- podatki bodo- šele v zaključnih računih.
Glavni zaostanek v proizvodnji jekla je na Ravnah, ki so v drugem polletju dale 14.000 ton ali 14 % manj jekla kot v prvem. To je vplivalo na celo SOZD Slovenske železarne, da je v drugem polletju znižala proizvodnjo za
10.500	tön. Tak padec ha Ravnah je posledica zastojev, v jeklarni in valjarni, kot tudi‘prehoda na višje kvalitete.
Podoben padec je' tudi v blagovni proizvodnji, ki je v drugem polletju padla za 11.000 ton. Celotno znižanje blagovne proizvodnje je bilo v železarnah, predelovalci pa so v drügem polletju ostali na višini prvega.
Ekonomski položaj se je v Slovenskih železarnah v primerjavi z letom 1974 poslabšal, pa vendar je razmeroma še ugoden. Razvita blagovna menjava z državami SEV je'omogočila zadržanje plasmajev- -izdelkov,. S posredovanjem-interne banke Sž so delovne organizacije kljub blokiranim žiro računom na Ravnah in v Štorah normalno poslovale, uvažale reprodukcijski material in izplačevale osebne dohodke; To je sigurno dokaz koristi, ki izvirajo iz poenotene finančne politike v Slovenskih železarnah.
Materialni in poslovni stroški šo v letu 1975 rastli hitreje od celotnega dohodka, kar pomeni, da je akurriulativnost relativno padla. Izplačanih je bilo bruto preko epe milijarde din osebnih dohodkov, kar je povečanje'za 35%.
Bruto akumulacija, ki je seštevek amortizacije in ostanka dohodka, pa je bila dosežena blizu milijarde din. Tako ugotovljena akumulativnost je padla od 13,2 % v letu 1974 na 11 % v letu 1975. Akumulativnost iz seštevka ostanka dohodka in amortizacije nad prepisano pa je znašala 7 %.
LETA 1976 ZAČETEK NOVEGA RAZVOJA
V noivo petletno obdobje 1976 do 1980 na žalost vstopamo le z usmeritvijo idela za njegovo prvo leto. Resolucija v družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije iter neposrednih nalogah iv letu 1976 podobno kot zvezni dokument nič .taikega ne predvideva, kar ni možno doseči, in nič taikega, kar je dosegljivo brez truda.
Nasproti letu 1975 (predvideva: povečanje družbenega proizvoda za 5%; povečanje industrijske proizvodnje za 6 %; povečanj e zaposlenosti za 3 %; povečanje produktivnosti za 2—3%; povečanje izvoza za 6 %; povečanje uvoza za 4%; povečanje (Sredstev za življenjsko raven za 4 %; povečanje realnih osebnih dohodkov za 1 %.
Zamisel družbeno ekonomskega razvoja naše republike v novem letu 1976, ki je vstopno za petletno obdobje do leta 1980, je torej realna akcija, (ki naj pomeni -zboljšanje strukture ¡gospodarstva, pospeševanje deficitarne dejavnosti, zaviranje inflacije in. znižanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Kljub temu da bomo s takim načrtovanjem v dveh letih dosegli le skromen napredek — v primerjavi z letom 1974 naj bi bito leta 1976 družbenega proizvoda 8% več, produktivnosti 1 % več, izvoza 2 % manj in uvoza 1 % manj, osebni prejemki na zaposlenega ¡pa naj bi bili realno 1 % višji — naloge ne bo lahko speljati.
Ob tem ko govorimo, da poraba ni Usklajena ¡s proizvodnjo, da trošimo več kot proizvajamo, -se vendar moramo zavedati, da je poraba gonilo proizvodnje. Izogibati se moramo le potrate in življenja pijanega grofa, ki zapravlja svojo posest.
Iz podatkov resolucije je razvidno, da se leta 1976 predvideva substitucija uvoza z boljšim koriščenjem domačih surovin in reprodukcijskega materiala. To pomeni, vsaka'tona dodatnega jekla bo-zaželena in tudi tista, ki nam je leta. 1975 ušla zaradi zastojev ali celo skozi dno" peči. Investicijska poraba bo 7 °/o, višja od dosežka v minulem letu in celo 15 % višja kot leta 1974. Stabilizacijsko bomo ravnali le, če bomo gospodarsko investirali v tisto, kar je deficitarno, in v zboljšanje strukture celotnega gospodarstva ter oživljanje proizvodnje.
S kreditiranjem prodaje domače individualne, maloserijske in serijske opreme bomo povečali proizvodnjo domačej industrije, glavni ventil porabe, ki bo na široko odprt; pa bo blago in storitve usmerjal prek meje. Izvoz je torej najširši prostor za oživljanje proizvodnje. Več bomo pri tem dosegli, bolje bomo stabilizirali naše gospodarstvo.
Naša sestavljena organizacija združenega dela je med prvimi vpeljala notranjo stimulacijo za
povečanje izvoza, in to predelanega jekla. Premiranje izvoza je najivečji 'kvalitetni premik v Slovenskih železarnah, ki je postal primer in sestavina republiške resolucije o družbeno-ekonom-skem razvoju v letu 1976. Ta samoupravna odločitev' se bo obrestovala.
V SLOVENSKIH ŽELEZARNAH VEMO KAJ HOČEMO
V	Slovenskih železarnah vemo tudi, kaj v naslednjih petih letih hočemo. Izdelane imamo načrte, ki za leto 1980 pomenijo, da bo SOZD Sž prava reprodukcijska ‘ celota, ki bo sama (dala prek milijon ton jekla, ga v dohodkovni soodvisnosti TOZD in delovnih organizacij predelala toliko, da bodo prek polovice realizacije dali končni izdelki kovinskopredelovalne 117. panoge in da bo doseženo devizno samofinanciranje. To je ¡zasnova politike novega petletnega obdobja in s to je usktaj eno tudi načrtovanj e proizvodnje v letu 1976.
Načrt predvideva 805.300 ton surovega jekla, 750.000 ton blagovne proizvodnje, 8 milijard din realizacije in 50 milijonov dolarjev izvoza. Da bi dosegli primerno ¡povečanje produktivnosti, 'se predvideva (Skromno povišanje števila zaposlencih, ki bo poprečno 46.600. Z našim načrtom se torej vgrajujemo v republiško resolucijo družbeno-akonomskega razvoja Slovenije v letu 1976. Ker v tem letu še me bomo imeli novih -zmogljivosti,-nova hladna valjarna na Jesenicah pa bo dala šele ■prve tone proizvodnje, bo povečano proizvodnjo treba doseči ¡z dobrim vzdrževanjem in 'boljšim koriščenjem obstoječih potencialov. Povečanje proizvodnje je najučinkovitejša metoda reševanja ekonomskega položaja industrijske dejavnosti, saj fiksni stroški ostajajo nespremenjeni in v enoti izdelkov padajo. V tem je tudi razlog, zakaj se ¡predelovalna industrija zvija v krčih, saj se več-izmensko delo, ki pomeni boljše izkoriščanje strojev in naprav, zmanjšuje namesto širi. Modernizacija opreme in ¡tehnologije je imperativ napredka, vendar fe, če sta (bolje izrabljeni od stare.
V	železarstvu ismo navajeni na 3 in 4-izmensko delo, V kovinsko predelovalni industrijipa nekatere delavne organizacije nabavljajo drage avtomatske, numerične stroje zato, da opustijo dvoizmensko delo. Tudi znotraj Slovenskih železarn iso taki pojavi, zato bo ¡tudi pri nas ¡pred zahtevo za povišanje cen in nove investicije treba izvleči rezerve z več-izmenSkim delom. -
SAMOUPRAVLJANJE — GONILO NAPREDKA
Ogromne šo rezerve, ki jih vsebujejo, samoupravni družbeni odnosi. Samo od nas je odvisno, koliko jih bomo odkrili ih sebi v dobro ter v ¡korist celotnega človeštva ¡dokazali ‘prednosti demokratičnega in humanega razvijanja socializma.
Kljub ■ neprestanemu napredovanju socialistična ¡družbena ¡ureditev še ni ¡dokazala prednosti v ekonomiki. Samoupravni socialistični družbeni odnosi bi morali prvi konkurirati kapitalizmu, ki
se ciklično ¡zvija v krčih recesij, in se prepoten še vedno ponovno ozdravi. Prav krize v kapitalizmu (pospešijo odkrivanje racionalnejših tehnoloških postopkov, združevanje kapacitet, izpeljavo specializacije, modernizacijo sredstev za ideto — vse za večjo ekonomičnost, rentabilnost in ¡produktivnost.
Napredek :se torej dosega predvsem v času ¡stiske, nizkih cen in težjih pogojev prodaje, ko je v borbi za obstoj ¡treba dokazati svojo ¡sposobnost.
Naš demokratični ¡samoupravni socializem priznava tržišče kot gonilno silo proizvodnje, ¡s svojo plansko komponento pa usklajuje proizvodnjo s porabo. Njegova prednost je torej v tem, da ima borbo za rentabilnost-vgrajeno v sistem, le v njo se je ¡treba vključiti.
Napredek, ¡ki je v delovnih organizacijah Slovenskih železarn hil na področju poglabljanja samoupravnih odnosov, je dal dobre rezultate. Že prva faza ustanavljanja TOZD je pokazala, da ta približuje upravljanje S ¡sredstvi in dohodki "neposrednemu proizvajalcu, sedaj pa je v Oblikovanju presnavljanje samoupravnih «sdmasov jpo" (Ustavi ifi nov pristop k oblikovanju TOZD. .Razprava med delavci naj da najboljšo končno rešitev, to naj pomeni ¡tako število in obseg TOZD, da bodo delavci imeli,večjo mož: nost pri samoupravnem odločaj nj-u.
Pri zahtevah za ustanavljanje TOZD pa se je treba ¡držati ustavnih izhodišč in se omejevati na tiste tehnološke in ¡blagovno sklenjene celote, 1ki so resnično dohodkovni centri, ne pa TOZD ustanavljati v (’strokovnih službah, kjer se naj oblikujejo delovne skupnosti. Le na ta način ne bomo kompromitirali namena in bomo kot marksisti rekli bobu bob.
Ob delitvi premoženja pa rie smemo pozabiti itudi na moč umskega kapitala. Ne bomo dosegli namena, če osnovna- samoupravna celica ne bo imela pogoja za delo, zato opitimalnOst rešitve rentabilnega poslovanja ne smemo iskati v preveliki koncentraciji umskih potencialov na račun siromašenj a-kadrov v TOZD in SOZD na ravni ¡delovnih organizacij. Zavedati ise moramo predvsem, da. so proizvodne TOZD namen; ostale TOZD* in ¡delovne skupnosti pa posledica; zato je treba ¡temelju dejavnosti posvetiti posebno pozornost.
V novem- letu nas torej čakajo odgovorne naloge, to morajo ¡pomeniti razvoj. samoupravnih odnosov, večje materialne in dohodkovne dosežke;, zboljšanje, življenjske ravni ih večje zadovoljstvo vseh zaposlenih. Z željo, da bomo to tudi dosegli, želim vsem zaposlenim Slovenskih železarn in vašim - družinskim članom srečno, zdravo in uspešno novo leto 1976.
Gregor Klančnik
slovenske
železarne
ljubljana
RAZVOJ ZEXA\JETR(,OVINSKE MENJAVE V LETE 1976
S hitrim razvojem industrije v povojnih letih, svobodnem delovanju tržnih zakonov in vse večjem: ykl j upevan ju v /mednarodno délitev déla, je zrasla močna povezanost našega gospodarstva z razvitimi proizvodnimi silami v svetu. Aktivno vključevanje v mednarodno blagovno menjavo omogoča hitro rast proizvodnje, dvigovanje produktivnosti dela z uporabo novih tehnologij, materialov in organizacije dela. Povezanost v tej smeri je naše: gospodarstvo v vedno večji meri zadolževala v tujini in postavljala v odvisnost od uvoza.
Nesorazmerje med obsegom u-voza in plasmanom našega blaga-na določenih tujih tržiščih je postalo tako močno, da je trpela likvidnost gospodarstva.
Ekonomske mere in instrumen-tarij, ki bi moral usklajevati odnose obsega menjave uvoza in izvoza ni bil dovolj stimulativen za pospeševanje izvoza in dovolj restriktiven, da bi zajezil uvoz.
Neusklajena je naša trgovinska menjava s konvertibilnim področjem. Zaradi tega so bile že mere omejevanja uvoza v letu 1975 usmerjene na reguliranje u-voza v pretežni meri s tega področja.
Restriktivne uvozne mere, ki jih prinašajo predpisi veljavni za leto 1976 predstavljajo nadaljevanje politike prizadevanja za u-skladitev obojestranske menjave.
/Osnovni sistem možnosti uvoza -bo baziral na vezavi za izvoz. Sama kategorija ni nova, bila je regulativen instrument že pred leti, vendar le za določene dejavnosti. Sedanji instrumentan j pa vključuje praktično vso gospodarsko dejavnost.
Uvoz organizacije združenega dela bo odvisen od lastnega zagotavljanja sredstev z izvozom blaga. Večji, bo izvoz, večje bodo možnosti in pravice za uvoz bla-
fjfji
Sistem uvoznih režimov se v osnovi ne menja. V veljavi ostanejo vse že ¡poznane kategorije, s tem, da bo obseg blagovnega in deviznega kontingentiranja večji, razširjen na širšo strukturo proizvodov.
Poseben režim bo veljal za investicijsko dejavnost, za katero ZIS. še ni izdal, odloka, vemo pa, da bo omejeval možnosti.
Po programu bi morali biti vsi kriteriji za delovne organizacije pripravljeni do 1. 3. 1976, ko naj bi v celoti deloval novi sistem. Do tega roka pa organizacije Združenega . dela uvažajo materiale za potrebe reprodukcij ske-ga procesa po sistemu dodelitve avansov. Višina avansa je določena na 20 % plačane realizacije po Uvozu v preteklem letu.
Narodna banka je pooblaščena, dá pripravi podrobna tehnična navodila za operativno delo. Najnujnejša/ navodila, pomembna za tekoče uvoze in sprovedbo carinjenja blaga na carini so pripravljena. Blago, ki ni na režimih RK, DK in D, se bo lahko ocarinilo v naslednjih dneh. Za blago v seznamu navedenih režimov pa bodo potrebna potrdila zveznih organov, vse dokler ne bo zaživel novi sistem.
Odgovorne službe v delovni organizaciji bodo v prehodnem obdobju imele polne roke dela. Tehnika dela se v veliki meri menja,
vse od načina prijavljanja poslov, dokumentacije dp pristojnosti za odobravanje in potrjevanje dovoljenj za uvoz. Odgovornosti , za pripravo pregledov poslovanja preteklega obdobja se bodo poostrile s posledicami za delovno organizacijo in odgovornega delavca.
Zaradi delitve pristojnosti odobravanja uvoza in izdelave, kriterijev med NB, zbornico/in sekretariatom lahko" v prehodnem razdobju pričakujemo težave v časovni realizaciji poslov.
Dodatno k problemom okoli režimov uvoza moramo povedati tudi dejstvo, da se je uvoz v tem letu podražil v povprečju za 2 % z dvigom uvoznih carinskih stopenj.
Splošno omejevanje konvertibilnega uvoza, v okviru režimov, absolutnih zneskov uvoza, v odvisnosti od lastnega izvoza, spremlja skup mer za pospeševanje izvoza v celoti.
Pospeševanje blagovne menjave z deželami v razvoju je pred-met posebnega negovanja. Stimulira se dodatna vrednost izvoza, in razbremenjuje se uvoz iz teh dežel.	i
(Nadaljevanje s 1. strani) ton. Lanskoletna proizvodnja je tudi najboljši dokaz, da je načrtovanje letne proizvodnje jekla nad 800.000 ton realno in da je ta količina ob redni oskrbi s surovinami in energijo ter potrebnim repromaterialom dosegljiva.
Mesečni načrt blagovne proizvodnje za železarne je bil izvršen s 101 %. V Železarni Jesenice z 98 %, v Železarni Ravne z 89 %, v Železarni Štore so pa s 121 % popravili skupen mesečni uspeh. Letni načrt blagovne proizvodnje so izvršili na Jesenicah praktično s 100 %, saj znaša zaostanek samo 0,5 %, na Ravnah 99 %, čeprav je količinski zaostanek ravno za polovico manjši kot na Jesenicah, v Štorah pa je izvršitev 113 %. Blagovna proizvodnja v železarnah je torej za 17.351 ton večja od načrtovane in za 37.083 ton večja kot je bila v letu 1974. Okvirni rezultati sami že kažejo, da vsi naši kupci ne bodo navdušeni nad izvrševanjem pogodbenih obveznosti. Pregled po grupah proizvodov to trditev samo še podčrtuje. V valjanem paliča-stem železu je letna izvršitev, v Železarni Ravne 91 %. V valjani žici je Železarna Jesenice dobavila 88 % načrtovanih količin. Pri vlečeni žici znaša blagovna proizvodnja železarne Jesenice 91 % in v Železarni Ravne 57 %. Pri strojni sivi litini je izvršitev v Železarni Štore 92 %. Pri žičnih -izdelkih Železarne Jesenice je izvršitev 96 %. Navedel sem samo tiste grupe izdelkov, katerih gotovo primanjkuje na tržišču in za/ katere ne manjka naročil. Opravičil za nastale zaostanke je dosti in so taki, da jih je treba upoštevati kot: objektivne, npr. kvalitetno problematiko. surovin, občasno pomanjkanje repromateria-la zaradi uvoznih restrikcij, nepredvidene remonte in redukcije električne' energije, nekaj zaostankov gre pa čisto na naš račun. Iz-
Konvertibilen izvoz postaja nujnost ž ozirom na vezavo in je hkrati dopolnilno stimuliran z merami premijske politike.
Na koncu okvirnega pregleda situacije na področju zunanje trgovine še naslednja ugotovitev. .
Če želimo obvladati kompleks regulativnih mer in-uspešno razvijati zunanjetrgovinsko dejav-
vrševanje programa proizvodnje in terminsko izpolnjevanje pogodbenih obveznosti mora biti eden osnovnih /ciljev in sestavina načrtovanja v Slovenskih železarnah.
Mesečna izvršitev blagovne proizvodnje predelovalcev v mesecu decembru je bila pod pričakovanji in znaša le 91 %. Nobena delovna organizacija ni izvršila mesečnega-načrta. Tudi letni načrt ni dosežen in znaša skupna izvršitev 98 % oziroma količinski zaostanek znaša 887 ton. Nepravično bi bilo, če ne bi ocenili dela predelovalcev žice tudi s primerjavo z dosežki v letu 1974. V Plamenu šo, proizvedli 7 % več kot leto poprej, v Tovilu 12 % več, v Verigi 7 % in v Žični celo 22 %, Skupno je njihova proizvodnja za približno 4.000 ton ali 12 % večja kot prejšnje leto, ■
Skupna blagovna proizvodnja v Slovenskih železarnah je bila de-, cembra skoraj 61.000 ton in j e ^mesečni načrt presežen za približno 1 %, V zbirni proizvodnji je letni načrt presežen za okoli 16.500 ton ali 2 % kar je za 6 % več, kot leta
1974.
Letni načrt izvoza nismo dosegli niti po količini niti po vrednosti. Rezultati so kljub prizadevanjem in naporom pod predvidevanji- Z boljšo oskrbo domačega trga-z izdelki črne metalurgije in s skupnim nastopom pri izvozu nam je uspelo, da smo zadostili predpisom in nismo imeli večjih, motenj pri oskrbi z uvoznimi surovinami in potrebnim repromaterialom. Pri tem je treba poudariti, da so predelovalci dosegli načrtovano vrednost izvoza in so se tudi daleč bolj približali načrtovanim količinam izvoza, kot železarne.
Rezultati eksterne realizacije so ugodni za mesec december in je mesečni načrt presežen za 5 %. Prav vse delovne organizacije v okviru Slovenskih železarn so dosegle načrtovano letno vrednost
nost v naši DO bomo moralikva-litetneje pristopiti k obdelavi tujega tržišča, bolje negovati dobre poslovne odnose, aktivneje iskati cenejše možnosti uvoza oziroma boljše prodajne pogoje in dati službi v celoti zaključen poslovno samostojen značaj v okviru skupnih dejavnosti.
Boris Gornik, dipl. oec.
prodaje in znaša skupna izvršitev 108 %. V
Medsebojne menjave, če jih o-cenjujemo v seštevku, dajo zelo ugoden rezultat. Načrtovali smo 50,750 ton, izvršitev kaže, da je bilo dobavljeno 54,568 ton. Nekatere načrtovane dobave gredic niso izvršene;- ker ni bilo potrebe ali ker niso zadovoljivo rešena nekatera vprašanja možnosti predelave gredic, čeprav sorazmerno količinsko majhni zaostanki, so pa toliko bolj boleči za predelavo žice posebno, če ne dobe pravočasno programsko potrebnega kvalitetnega vložka. Uspeh je pa dosežen predvsem v dogovoru za leto 1976, ki naj še popravi stanje medsebojnega oskrbovanja, ki se je že doslej postopno izboljševalo.
število zaposlenih jev letu 1975 napram letu 1974 naraslo za 4 %..
Ne glede 'na organizacijske spremembe, ki so potegnile za seboj tudi evidenčne spremembe v številu zaposlenih, se je dvignila proizvodnost od 44,35 ton na 45,02 tone na povprečno zaposlenega ali za 1,5 %.
Vrednost realizacije se je dvignila od 323,28 din na povprečno zaposlenega na 436,55 din ali za 35 %. Rezultat kaže, da sprememba v. vrednosti realizacije ni samo posledica povečanja produktivnosti dela in spremembe v strukturi proizvodnje.
Leto 1975 smo torej uspešno zaključili. Uspešno, če ocenjujemo skupne rezultate. Uspešno tudi, ker predstavljajo doseženi rezultati viden napredek, čeprav "niso bili vključeni v proizvodnjo pomembnejši agregati in je napredek povsem rezultat boljšega izkoristka obstoječih kapacitet. Načrt za leto 1976 je bolj napet, ker predvideva večje količine, kot so bile dosežene. Vložiti bo treba torej še več znanja in več truda, da ga bomo lahko zadovoljivo izvrševali. Milan Marolt, dipl. ing.
DELOVNEMU KOLEKTIVU ŽELEZARNE . B T. 0: R E
| Srečno Rovo leto 1976 in veliko, uspeha | pri. samoupravljanju_
želi
Leskošek Eranc-Luka ....
fosfat»
USPEH V ŠTORAH
Nacionalizacije v letu 1975
Več let že ugotavljamo, da smo po številu izumov in tehničnih predlogov na milijon prebivalcev skoraj na repu svetovne lestvice. Nerazvita inventivna dejavnost je vzpodbudila skupščino SFRJ, da je decembra 1974 proglasila leto 1975 za leto napredka tehničnih inovacij in varstva pravic industrijske lastnine.
Proglasitvi je sledila živahna družbena akcija vzpodbujanja vseh oblik dejavnosti, ki bi lahko vplivale na oživitev in razmah-nitev inventivne dejavnosti sploh in posebej v podjetjih, kjer je potrebna, da se z racionalizacijo dela poveča istoriilnost iin dosege pogoje za stabilizacijo gospodarstva.	. v.
Naša delovna organizacija se je na pobudo družbenopolitičnih organizacij in vodstva podjetja takoj na začetku aktivno vključila v to akcijo, čeprav je bila inventivna dejavnost že v preteklih letih deležna primerne pozornosti, saj smo imeli ves čas po osvoboditvi pravilnike za obravnavanje inovacijskih predlogov, M so se seveda dopolnjevali in spreminj ali, komisije za racionalizacije in dobršno'mero posluha za to dejavnost, ki je zagotavljala pospešeno racionaliziranje proizvodnje.
Na začetku leta 1975 je bilo v ospredju vprašanje, kako načrtno organizirati in usmerjati inventivno dejavnost. V prvi vrsti se je prek obravnavanj na sestankih političnih, družbenih in samoupravnih organov pričela ustvarjati za inventivno dejavnost primerna atmosfera. Prav v letošnjem letu je potrjeno, da ni mo-, goče pričakovati na tem področju vidnejših' uspehov, če dejavnost ni priznana in vsestransko podpirana. Menimo, da smo v naši delovni organizaciji s široko podporo in razumevanjem ter seveda navdušenjem inovatorjev, dosegli ¡stanje, ki zagotavlja, da se bo inventivna dejavnost širila in poglabljala v korist napredka podjetja. .	.	. . ,.
V okviru teh prizadevanj je bila osnovana v sektorju za razvoj in Jcakovosit tudi služba za inovacije, ki ima ¡svoj delovni program, v katerem je vključena skrb za razvijanje, usmerjanje, sistemiziranje .in populariziranje inventivne dejavnosti ter dajanje vsestranske pomoči avtorjem predlogov.
Danes se ¡oziramo nazaj in faz-' misijam» o ¡doseženih rezultatih na tem področju v preteklem letu. Kakšna so bila naša pričakovanja? Smo pričakovanja izpolnili? Kaj je treba izboljšati, dopolniti? .Kako v letu 1976?
Prepričani smo, da se člani kolektiva ¡strinjajo z ugotovitvijo, da je na področju inovacij dosežen primeren napredek, ki pa nas ne more; zadovoljiti,' ampak le vzpodbujati k vlaganju novih naporov in doseganju še večjih uspehov.
-Naše uspehe ne bomo razčlenjevali opisno, ampak /jih aa kratko predočimo s podatki.
• 1. Število predlogov v letu 1975 po mesecih: januarja 1, februarja 5, marca 2, aprila 3, maja 3, junija 14, julija 9, avgusta 7, septembra 2, Oktobra 7, novembra 9,-decembra 9, Skupaj 71.
•71 predlogov je dalo 84 predlagateljev. .
2.	Število predlogov po obra-
tih:
—	elefctroplavž	17
—	elektroobrat	11
—	mehanična delavnica	10
—	livarna II	7
—	livarna I	6
—	valjarna II	4
—	jeklarna II	3
—	MO	3
—	oddelek za kakovost	3
—	merilna Služba	2
—	energetski obrat	2
—	valjarna I	1
—	traktorji	1
—	org. ekonom, sektor	1
3. Delovna področja, na katera
se nanašajo predlogi:	^
—	metalurške peči 3— 4,2
—	transportna oprema 4 — 5,7
—	tehnologija valjanja 4 — 5,7
—	elektro vzdrževanje 13 — 18,3
—	tehnologija
transporta	11 — 15,5
—	tehnologija
- čiščenja kokil	1— 1,6
%
—	tehnologija obdelave 5 — 7,0
—	tehnologija
el. jeklarne	2 — 2,8
—■ livarska tehnologija 7 — 9,8
—	strojno vzdrževanje 17 — 24,0
—	kontrolne naprave 3 — 4,2
—	toplotna tehnika T — 1,4
71	100
4.	Kvalifikacijska struktura predlagateljev:
—	nekvalificirani in
polkvaiificirani	20	—	25
—	kvalificirani	13	—	16
—	visokokvalificirani	16	—	20
—	delavci s srednjo strokovno izobrazbo 20 — 25
—	delavci z višjo
strokovno izobrazbo	4	—	5
—	delavci z visoko strokovno izobrazbo 7—9
Komisija za racionalizacije, ki šteje 9 članov, je imela 8 rednih sej. Na teh je obravnavala 44 predlogov in odločila, da jih 38 sprejme in 6 zavrne. Od sprejetih je 23 že realiziranih.
Ostale predloge ni mogla reševati, ¡ker so bili dani proti koncu leta in še .niso primerno dokumentirani. Reševani bodo v naslednjih tednih, ker želimo, da bi bil čas med prijavo ih rešitvijo čim krajši.
Skupni prihranek s predlogi, ki so bili v letu 1975 ekonomsko ovrednoteni in sprejeti, znaša
5,027.425,05	din. Avtorjem so bile izplačane odškodnine 'v skupnem znesku 61.302,24 din.
V letošnjem letu bomo z delom nadaljevali, trdno prepričani, da bodo rezultati na področju inventivne dejavnosti še boljši in da bo doseženo stabiliziranje gospodarjenja tudi s pomočjo prizadevanj a inovatonj ev.
INOVATORJI SO USTANOVILI DIATI
Na pobudo ¡sindikalne organizacije je ¡bikoktobra-¡lami osnovan iniciativni odbor- za ustanovitev Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI). Železarne Štore.	|
Ustanovni Občni zbor je bil 23. decembra 197?. Že pred ustanovitvijo društva ¡še je' prijavilo vanj Od 99 aktivnih inovatorjev 46 članov. v
Ustanovni občni zbor je potekal po naslednjem dnevnem redu:
T. izvolitev organov ustanovnega občnega zbora.
2.	uvodni referat,
3.	obravnava in sprejem pravil DIATI,
4.	obravnava in ¡sprejem programa,
5.	volitev organov DIATI (upravni odbor, nadzorni odbor, disciplinska komisija).
V	uvodnem poročilu je bilo prikazano stanje inventivne dejavnosti v podjetju in primerjano z gibanjem na tem področju v svetu. Posebna pozornost je bila posvečena pravilom društva. Prijavljeni člani ¡so ¡dobili pravila pred zborom, da ¡so ¡jih lahko preučili in pripravili pripombe.
Resnici na ljubo je treba povedati, ¡da ni ¡bilo bistvenih pripomb. Izrečena ¡so bila samo nekatera vprašanja o tem, v kolikšni meri so ¡zaščiteni inovatorji člani Dl AT A po ¡sprejetih pravilih!
Znano je, da morajo imeti vsa društva svoja pravila, ¡ki ¡so v skladu z veljavnimi zakoni. Pravila DIATI obsegajo:
—	splošne določbe,
■ — programska izhodišča in naloge društva,
—	določajo, kdo je lahko član, kakšne .ima pravice in obveznosti,
—	določila o organih društva,
—	določila o ¡materialnem poslovanju društva,
—	¡določila o prenehanju društva ter
—	končne določbe.
DIATI Železarne Štore si oh ustanovitvi ne zastavlja preobširnih nalog. Na občnem zboru je bilo potrjeno izhodiščno mnenje, da mora DIATI povezati inovatorje podjetja, da bi bili še plodnejši in učinkovitejši ter zagotoviti zaščito pravic avtorjem predlogov.
Člani, prisotni na zboru, so enoglasno' potrdili naslednje naloge društva:
—	sodelovati e organi oblasti in ¡družbenega upravljanja ter z gospodarskimi in ¡drugimi organizacijami pri pospeševanju inventivne dejavnosti in širše praktične uporabe inovacij v gospodarstvu, -
—	dajati iniciativo in podporo znanstveno-raziskovalnemu delu, zlasti v gospodarski organizaciji,
—	sodelovati z drugimi tehničnimi organizacijami in šolami zaradi ¡širjenja inventivnosti' med mladino,
—	organizirati strokovne sestanke, predavanja in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja in izmenjave mnenj in izkušenj,
—	podpirati izdajanje in sode-
lovati v strokovnih in drugih publikacijah, -	’	|
—	¡usmerjati ¡dejavnost Članov v ¡strokovnem • iri političnem pogledu in razvijati kulturno in družbeno življenje ¡med člani,
—	zastopati strokovne in -materialne interese svojih članov,
:— izpopolnjevati splošno'tehnično kulturo članov društva,
—	sistematično spodbujati ljudi, da razmišljajo o ¡tehničnih izboljšavah, in drugih inovacijah kot neposrednem prispevku k večji storilnosti dela,
—	koristiti obstoječo tehnično literaturo,
—	spremljati tehnični napredek stroke doma in v svetu,
organizirati razna tekmovanja, razstave- in podobne prireditve v-lastni delovni organizaciji in Sodelovati 'da podobnih prireditvah, ki jih organizirajo sorod-rie organizacije.
V	organe DIATI so bili izvoljeni naslednji tovariši:
1.	upravni odbor: dipl. ing. Do-bršek Mirko, ¡dipl. ing. Ploštajner Hinko, Renčelj Vlado, Moškon Vinko, Rojc Martin, ing. Škerl Ivan, ing. Povalej Poide, dipl. ing. Zakonjšek Niko, dipl. irig. Manoj-lovič Gojko, Zupanc Stanko in Trafela Franc.
2.	nadzorni odbor: dr. ing. Šturbej Alojz, Haler Ferdo, Novačan Anton.
3	3. disciplinska komisija: Maga-nja Vlado, Žohar Jurij, ing. Tomažin Dominik.
. Na osnovi razprave ¡so bili oblikovani naslednji sklepi:
1.	Prisotni na zboru sklenejo, da ¡se v Železarni^ Štore ustanovi Društvo izumiteljev in avitorjev tehničnih izboljšav, ¡ki bo organizirano po sprejetih pravilih.
2.	Članstvo društva tvorijo vsi s priglasnicami.;¡prijavljeni člani kolektiva. Teh je ob ustanovitvi 46.
3.	Zbor "je potrdil. predlagana pravila DIATI Železarne Štore in programska izhodišča. Ker pravil še ni ¡potrdila občinska konferenca SZDL, zadolžuje zbor upravni odbor DIATI, da pravila dopolni v duhu ¡morebitnih pripomb s strani občinske konference SZDL.
4.	Prisotni So potrdili predlagani program dela društva za prihodnje leto s pripombo, da ¡se miora dopolniti s predlogi iz -razprave.
5.	Zbor je sklenil, da se društvo financira ¡podobno kot DIATI na Jesenicah iz ¡naslednjih virov: JUg¡članarine, ¡ki znaša 12,00 din letno -za člane kolektiva (članarina ostalih je določena iš pravili), .. prispevka podjetja v višini 0,5 % od skupnih letnih prihrankov po samoupravnem sporazumu o izumih in tehničnih izboljšavah Sž,
— drugih ¡virov, kot so članarina zunanjih članov, morebitnega deleža od dohodka pri prodaji ¡izumov, licenc in podobno,
6.	Delavskemu ¡svetu podjetja se pošlje predlog, da potrdi veljavnost 36. člena samoupravnega- sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah SŽ za novo usta-'novijeno društvo enako, kot je določeno ¡s citiranim členom za Železarno Jesenice. Obračun se izvrši četrtletno.
7..	Delavskemu ¡svetu se pošlje j vloga za priznanje sredstev ¡po 36. členu že za leto 1975.
8.	Sklepe 6 in 7 realizira upravni odbor takoj po konstituiranju.
9.	' Članarina ¡društva znaša za člane kolektiva 12,00 din letno.
10.	DIATI mora ¡biti tesno povezano z DIT podjetja.
11.	DIATIiho širilo miselomož-. nostih uvajanja netebničnih inovacij; posebno pozornost pa bo posvečalo populariziranju inventivne'dejavnosti med mladino in članicami kolektiva.
12.	Za mladino bodo organizirana predavanja in predvajanje filmov o inventivni ¡dejavnosti.
13.	V letu 1976 bo društvo sodelovalo pri seznanjanju zaposle? nih ¡z že sprejetim ¡samoupravnim sporazumom o izumih in tehničnih izboljšavah SŽ, ker ga nekateri ne ¡poznajo in ne ¡upoštevajo..
14.	Upravni odbor bo poskrbel za planske izkaznice DIATI Železarne-Štore. -
Novoustanovljenemu: -društvu izumiteljev tin avtorjev tehničnih izboljšav Železarne Štore želimo veliko uspehov pri delu.in prizadevanjih, da bi se inventivna de-' javnost v podjetju in nasploh dvignila na nivo, ki ga omogoča kadrovski potencial : -in ■ zahteva sedanja tehnična stvarnost.
G.	J.
KRITJE IZGUB
SAMOUPRAVNI SPORAZUM ZA POKRIVANJE IZPADLEGA DOHODKA ELEKTROGOSPODARSTVA SLOVENIJE V LETU 1975
Obrazložitev predloga za obravnave na samoupravnih delovnih skupinah.
. Skupščina Interesne skupnosti Ta sklep je bil zaradi medrepub-elobtrogospodarstva je na isto- liškega dogovora o politiki cen le jem 2. zasedanju dne 26. deccmb- delno uveljavljen.- Cene električ-ra 1974 ocenila, da veljavne cene ne energije iso bile ipavišane za električne energije ne pokrivajo 25 % oziroma za 22% od maja vseh stroškov proizvodnje, pré- dalije. S item povišanjem pa elek-nosa in distribucije električne trogospodarstvo Slovenije ne .po-energije ter stroškov za pridobi- kriva viséh stroškov proizvodnje, vanje primarnega .goriva za 'po- . prenosa itn distribucij e’električne trebe termoelektrarn. . Zato je energije in mora skupščina ISE sprejela sklep o povišanju cen za zagotoviti za razliko nadomestilo 40 % od 1. ijianuârja 1975' dalje. . iz drugih virov.
OBRAZLOŽITEV
Glede na to, da stroški proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije z uveljavljenimi“ tarifeimi postavkami niso pokriti, tj e. V prometu z električno energijo v letu 1975 nastal primanjkljaj 532,891.000 din, za kolikor iso stroški, 2,728.104.000 din ugotovljeni iv smislu 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne Skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije in znižani za ostanek dohodka stranskih in pomožnih dejavnosti TOZD elektrogospodarstva v znesku 123,000.000 din, večji od realizacije od prodane električne energije po veljavnih 'tarifah 2,195.213.000 din.
Skupščina ISE je že na svojem
2.	zasedanju, dne 26. decembra 1974, sprejela sklep o 40 % povišanju cene električne _ ^energije, ki pa zaradi medrepubliškega dogovora o politiki in gibanju cen ni mogel biti realiziran',- kar_ je povzročilo navedeni primanjklj aj.
Skupščina ISE je v smislu 26. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije dolžna v- naprej zagotoviti iž drugih sredstev nadomestilo za razliko, zato je na svojem 4. zasedanju, dne
16.	Oktobra 1975, sprejela sklep, da se primanjkljaj pokrije z zbiranj em sredstev s samoupravnim sporazumom in z zakonom.
Za del ugotovljenega primanjk-. ljaja bodo temelj ne organizaci je združenega dela gospodarstva prispevale sredstva po določilih navedenega samoupravnega sporazuma, za uporabnike na nizki . napetosti, ki niso temeljne organizacije združenega dela go-spodarstva in ne gospodinjstva, ¡pa naj bi Skupščina SR Slovenije izdala zakon za kritje ostalega dela ‘primanjkljaja.
Po ‘sklepu Skupščine ISE še primanjkljaj v prometu z električno energijo, idin 532,891.000 din, pokriva na naslednji način:..
. dih
—	s samoupravnim sporazumom 9 % vrednosti porabljene električne energije v letu 1975 vseh odjemalcev razen ¡gospodinjstva in dela odjemalcev
na nizki napetosti	126,209.000
—	3 % od osnove, od katere se plačuje davek od dohodka TOZD gospodarstva
za lato 1975	371,070.000
¡gSiz zakonom
23,3	% od fak-, tuiirane vrednosti
porabe električne
energije -za leto
1975	odjemalcev
na-nizki napetosti
(0,4 kV), ki ¡niso
'gospodinjstva in ne
TOZD gospodarstva 35,612.000
. Ugotovljeni znesek- primanjkljaja, Iki ga navaja 1. člen samoupravnega sporazuma, je za podpisnike tega sporazuma dokončen, ne glede na obračun, ki ga bo verificirala skupščina ISE na podlagi dejanskega obračuna amortizacije, ¡zakonskih in pogodbenih obveznosti, dejanske realizacije od prodaje električne energije in odstopanj od elektroenergetske bilance zaradi hidrologije..
železarna Štore je ob izdelavi družbenega .plana in kalkulacij stroškov za leto 1975 upoštevala predvideno 40 % podražitev .električne energije, iker ise v času priprave teh dokumentov še ni vedelo, da. podražitev ne bo realizirana. Tako ¡nam znesek 6,000.000 dih, kolikor bo znašala naša obveznost po predlaganem samoupravnem sporazumu, ne bo predstavljal nepredvidenega dodatnega stroška za .nabavljeno električno energijo ¡preko višine, vkalkulirahe v,letošnji družbeni plan.
Višina primanjkljaja, to . je
532,891.000	din.je'ibila preverjena tako po SDK ISE ikpt tudi ¡s ¡strani posebne komisije zbora porabnikov v ISE.
S predlaganim načinom pokrivanja primanjkljaja ¡soglašajo doslej visi gospodarsiki in ¡politični forumi v. ¡republiki, prav tako tudi Skupščina SR Slovenije in njen Izvršni svet. -
Predlagamo samoupravnim delovnim" Skupinam ,in drugim organom upravljanja, da potrdijo sprejem »Samoupravnega, sporazuma. o zagotavljanju ¡sredstev za poikrivanije primanjkljaja iz prometa z električno energijo« v predlagani. oibliki. S tem bo delovnim organizacijam Edelktro gospodarstva Slovenije omogo-čen normalen bilančni zaključek poslovnega leta 1975, na čemer smo mi kot eden od petih naj-večjih porabnikov električne energije v republiki še prav posebno zainteresirani.
V letu 1976 in najprej se izgube ne bi smele več pojavljati, ker so v pripravi in bodo v kratkem sprejete nove, realne tarife, v katerih bodo zajeti celotni obratovalni stroški,-potrebna' amortizacija in ostali zakonsko določeni elementi.
TOZD Energetika
Za latošnj i začetek samoupravnega, vsakdana lahko trdimo, da so .naši samoupravni organi začeli ¡delati: ¡S polno paro, čeprav v mandatnem, podaljšku, ki bo kar precej dolg in ¡bo trajal do 31: maja. Delavski svet delovne organizacije je na svoji 11. seji lani sklenil predlagati, - da se \ mandat vsem samoupravnim organom in že znanih razlogov do tega datuma namreč podaljša. O tem tudi sicer sklepajo vse samoupravne delovne skupine. Žal je to tudi edina kolikontoliko razveseljiva samoupravna i: zadeva v letošnjem prvemi samoupravnem paketu. Drugi dve zadevi sta manj razveseljivi, saj j predstavljata v glavnem tri »železniške«. samoupravne sporazume oziroma enega »luškega«, po domače pa jim lahko rečemo, da gre za solidarnostno [poikrivanje. izgub v železniškem gospodarstvu ali kot se to uradno glasi »o nadomestilu v .letu 1975 izpadlih transportnih dohodkov v TOZD železniškega gospodarstva.« Poleg tega sta tu še dva sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvoja že-
leznice in luške infrastrukture v letih 1976 do 1980. To-pokrivanje ■ predstavlja za našo železarno približno 148 milijonov starih dinarjev, sredstva za ostala dva spo-. razuma pa smo že sedaj plačevali po zakonskih • osnovi, v bodoče pa se to ureja s samoupravnima sporazumoma.
. Tudi tretja samoupravna zadeva iz ponovoletnega paketa ni preveč simpatična — gre pa za pokrivanje izgub ¡v elektrogospodarstvu oziroma ¡Višje 'tarife električne energije. Tudi to nam bo »odneslo« okrog 600 milijonov starih. dinarjev, ki pa smo jih, precejšen ¡del tega zneska namreč, . že vnesli v lanskoletni gospodarski načrt. Prav to še posebej zahteva od nais temeljito proučeno poslovno orientacijo, v letošnjem letu — izhodišča gospodarskega načrta 1976 so že v javni razpravi.— predvsem pa ne kaže odlašati s samim sprejemom gospodarskega načrta. Če se prgv 'Spominjam, smo lani načrtovali, da bo v. ¡tem času že sprejeit. J -
UM
NAŠI USPEHI V LIBIJI
V okviru sodelovanja s poslovnim'Združenjem SMELT je v novembru 1975 odpotovala y Libijo skupina naših, .delavcev-jeblarjev. Po pogodbi med Libijo in SMELT naj bi v novi železarni Tripolis izdelali 10 testnih ¡šarž v dveh pečeh zmogljivosti 5 ton domače proizvodnje in sicer »Rade Končarja« iz Zagreba. V železarni Tripolis, je ¡bilo potrebno pripraviti vse osnovne materiale in pripomočke, ki iso ¡potrebni za normalno proizvodnjo jekla. Naši iso še v vsakem ¡pogledu dobro, izkazali,, saj ¡so po idelni predpripravi možnih pripomočkov in surovin izdelali prvi dve šarži na j Obeh. pečeh zelo hitro, ¡v štirih odnosno treh urah in pol. Že s tretjo šaržo iso prešli z odlivanjem na konti napravi, ki je ob prvem poskusu de delno ¡uspela, nakar so morali- odlivanje prekiniti zaradi poškodbe zamašnega čepa v po-novci. V nadaljevanju je odlivanje na konti napravi (enožilna za format gredice 80 X 80 mm, firma Danieli) popolnoma uspelo in se je odlilo, vse proizvedeno jeklo.
Skupno so izdelali 9 šarž, nakar so morali prekiniti z Obratovanjem zaradi pomanjkanja osnovnih surovin in ¡potrošnaga materiala, ki je potreben za pripravo ponovc.
S hitrim i.n uspešnim aktiviranjem peči in konti naprave so naši delavci močno presenetili Libijce, kakor tudi ostale izvajalce raznih del v Libiji, ¡ki spremljajo izgradnjo Objektov konkurenčnih firm. Žal zaradi pomanjkanja materialov niso mogli izdelati dogovorjenega števila šarž v določenem roku. Prav zato so se Libijci zavezali ,da bodo v drugem testnem poskusu ¡pripravili vse potrebne materiale. Tako se naša ekipa iz TOZD proizvodnje 114. panoge prav ¡sedaj spet nahaj a tv železarni Tripolis v Libiji. Nobenega dvoma ni, da se bodo naši fantje ponovno izkazali in potrdili Sloves slovenskega železarstva, ¡svoje domače delovne organizacije in Jugoslavije. Dragi sodelavci, tudi naše iskrene čestitke!
Mitja Umnik
RACI ON ALI ZATOK JI - METALURGI
Zaradi problematike, želja in možnosti je prav, da si na začetku novega poslovnega leta zastavimo tudi na področju inovacij vsaj eno (za začetek) večjo nalogo, ki bo spodbujala našega duha k inventivnosti — snovanju novih rešitev.
O čem bomo posebej razmišljali?
Delovna organizacija ima še vedno neizkoriščene možnosti za povečanje konkurenčnosti svojih izdelkov z njihovo pocenitvijo. Zmanjšanje proizvodnih stroškov je omogočeno zaradi tega, ker proizvajamo grodelj, ki je izhodiščna surovina za livarne. Neizpodbitno dejstvo je, da si ustvarjamo velike stroške s pretaljevanjem grodlja v obratih 117. panoge.
Tuje izkušnje in lastni izsledki kažejo, da se je mogoče izogniti stroškom in tehnološkim problemom zaradi preta-Ijevanja. Naše surovinsko izhodišče daje možnosti za snova-vanje novih tehnoloških konceptov, boljših in racionalnejših rešitev.
Nalogo bi lahko zaupali zunanjim sodelavcem, vendar se raje angažirajmo sami in pokažimo svoje kreativne sposobnosti ter pripadnost podjetju.
w
Prva sej a sveta ZK železarne Store
Poroča: Zdravko Ivačič
V skladu z določili novega poslovnika, sprejetega v OO ZK, je tovariš Ignac Zagoričnik, član ZK žš z najdaljšim stažem v tem organu sklical prvo sejo sveta ZK Žš.
Novoizvoljeni delegati za svet so se tako sestali 25. decembra 1975 ob štirih popoldan v domu železarjev na Teharjah. Seji so poleg izvoljenih delegatov prisostvovali še tovariši Tugomer Voga, dipl. inž. Dušan Burnik, Frido Gradišnik, Edo Lorger, Zdravko Ivačič in Ivan Vušnik, sekretar sveta ZK SOZD SŽ.
Po uvodnem formalnem delu, v katerem so verificirali -v OO ZK sprejeti poslovnik in izvoljene delegate, so izvedli volitve organov sveta ZK ŽŠ, nakar je o delu v preteklem obdobju in o bodočih nalogah obširno spregovoril Milan Pugelj, sekretar sveta.
V strnjeni, vsebinsko bogati razpravi so sodelovali delegati vseh OO ZK, razen delegatov iz TOZD GKŠG. Spregovorili so o delu 00 ZK in o nalogah, ki so pred nami.
Lazo Jovanovski; dipl, ing., je v imenu sekretariata in delegacije 00 ZK iz OSS opisal organiziranost skupnih služb in kritično ocenil samoupravno aktivnost in angažiranost članstva ZK v OSS. Osrednji del razprave je namenil analizi ankete, ki so jo v skupnih službah pripravili v zvezi z medsebojnimi odnosi in drugimi aktualnimi vprašanji.
Feliks čemak, dipl. ing., je spregovoril v imenu delegacije TOZD proizvodnje 117. panoge. Obrazložil je, zakaj so se delavci v MO odločili, da se konstituirajo kot posebna TOZD, omenil dohodkovne odnose -med TOZD in spregovoril o nalogah v letu 1976.
Drago Stokavnik iz 00 ZK TOZD proizvodnje 114. panoge je Opisal pristop, način dela in rezultate akcije dobrega gospodarjenja. Poudaril je, da je dobro gospodarjenje predpogoj za razvoj in ob tem dodal, da je akcijo mogoče v celoti izvesti le z mobilizacijo vseh članov kolektiva, ne le peščice odgovornih. Opozoril je na nestimulativen način nagrajevanja in navedel vrsto predlogov ža nadaljnje delo.
Stane Gajser, dipl. oec., je nadaljeval misli delegacije TOZD proizvodnje 117. panoge in še temeljiteje osvetlil problematiko dohodkovnih odnosov med TOZD. Kritično je proučil vpliv delavcev TOZD ViT ha gospodarjenje in Označil kot nesprejemljivo 'miselnost trditve, da sta proizvodni le 114. in 117. panoga. Zavzel se je za čimprejšnji sprejem samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in delitvi dohodka, v katerem moraj o hiti dohodkovna razmerja med TOZD jasno opredeljena ih za takojšnjo izdelavo sa-
»Ob koncu našega mandata podajam poročilo o delu sveta ZK in organizacij ZK v Železarni Štore. Vse naše dosedanje delo je bilo usmerjeno k izvrševanju nalog, Zastavljenih na X. kongresu ZKJ in Vil. kongresu ZKS ter uvajanju sprejete ustave v praksi, našemu notranjemu utrjevanju s posebnim poudarkom na vlogi in delov""‘ " COZK. ter akt cijski in organizacijski krepitvi le-teh.«
moupravno verificirane metodologije planiranja.
Martin Lazar je spregovoril o dejavnosti in predstoječih nalogah novoustanovljene 00 ZK TOZD DPG, Mitja Umnik pa je o-požoril na zastoj’pri nadaljnjem urejevanju informacijskega sistema v Železarni Štore, saj je bila doslej od predvidenih štirih faz študije opravljena le ena. Opozoril je, da v izhodiščih plaha za leto 1976 ni zaslediti težnje po nadaljevanju dela na tem področju. Edo Lorger je nakazal smernice nadaljnjega dela organizacije ZSMS V Železarni Štore, Dušan Burnik, dipl. ing., pa je podal kratko, a izčrpno oceno gospodarskih rezultatov v preteklem letu. in predvidevanj za leto 1976.
Tugomer Voga, direktor DO, je temeljito analiziral; »obračun pretekle mandatne dobe«. Pri tem je spregovoril o izhodiščih plana za leto J976 in nujnosti večje materialne Spodbude zaposlenih z uveljavitvijo čim doslednejšega nagrajevanja po delu. Ob tem je omenil ekonomske odnose med TOZD, problem produktivnosti dela in nagrajevanje na osnovi tekočega in minulega dela. Nadalje je nakazal perspektivni razvoj Železarne Štore in ob tem spregovoril tudi o bodoči organiziranosti. |
Ivan Štefančič je svojo razpravo posvetil predvsem samoupravni organiziranosti v železarni in kadrovski politiki organizacije ZK, nakar je navzoče pozdravil Ivan Vušnik, šrekretar sveta ŽK Slovenskih železarn. V razpravi se je dotaknil nekaterih obravnavanih vprašanj in ob zaključku zaželel novemu vodstvu obilo U-speha pri delu.
Svet je ob zaključku seje zadolžil sekretariat sveta, da na 'osnovi poročila in razprave izdela sklepe in jih objavi (sklepi bodo objavljeni v prihodnjem Žele zarju).
.To so uvodne besede, ki jih je ob podajanju obsežnega poročila izrekel tov.Milan'Pugelj, sekretar sveta ZK ŽŠ. Celotno poročilo je razdeljeno na pet tematskih področij in-zaključeno ž nekaterimi konkretnimi ugotovitvami oz. napotili za nadaljnje delo.
SAMOUPRAVNA
pfTTMiziranost
»Ves čas naše mandatne dobe smo Stremeli za tem, da v naši
DO čim boljše in doslednejše uveljavimo v ustavi začrtane smernice. Zavedamo se dejstva, da nismo uspeli urediti vsega, vendar ocenjujoč sedanje stanje v TOZD, DO in SOZD SŽ lahko ugotovimo, da smo napravili velik korak naprej,« je ’poudaril tov. Pugelj in nato opisal vso razvojno pot od prvih dveh TOZD in vsebinske uveljavitve le-teh, do današnje samoupravne organiziranosti. Doslej smo uspeli v organizacijskem delovanju in tudi v resničnem poglabljanju dela organov samoupravljanja, delno ali manj pa smo se približali popolnemu razreševanju ekonomskih odnosov gospodarjenja med TOZD. V premoženjsko pravnem smislu smo uspeli razdeliti sredstva aktive in pasive, ugotavljamo učinkovitost in uspešnost poslovanja vseh TOZD, vendar še vedno ne moremo biti popolnoma zadovoljni z obračunavanjem uslug in storitev med TOZD itd. Zato smo v letu 1975 temu vprašanju posvetili veliko pozornost.
Uspeh smo dosegli na poglabljanju vpliva neposrednih proizvajalcev. V skupni oceni lahko ugotovimo, da vsi naši organi upravljanja dobro delujejo. Zaživel je delegatski odnos, tako, da se približujemo načelu, da naj delavec, delovni človek, vse družbene odločitve sprejema v bistvu v svoji temeljni samoupravni skupnosti, prek delegatskega sistema pa sodeluje na vseh ravneh družbenega dogovarjanja in odločanja.
»Ugotavljamo, da je prva- faza uveljavitve delegatskega sistema že mimo, s tem pa tudi prve izkušnje in iskanje oblik delovanja; kot tudi metode zbiranja stališč delegatov iz delegatske baze. Zelo učinkovite so oblike obveščanja delegacij, s strani SO Celje in republiških zborov v obliki »Delegatskega poročevalca« prek katerega pridobivajo delegacije popolni pregled vsebine. Ugotavljamo aktivno delo naših delegatov na samih zasedanjih zborov, vendar je problem v tem, da se stališča na posamezna predložena gradiva še vedno oblikujejo V strokovnih službah in delegacijah samih.«
Tov. Pugelj je izpostavil prizadevanja po večjem povezovanju delegacij s svojo temeljno samoupravno bazo,: kar pomeni vsestransko, objektivno, celovito medsebojno obveščanje in ob tem oblikovanj e stališč; Sicer pa je zanimiva tudi Ugotovitev,- da se stališča delegacij v organih izven OZD le počasi uveljavljajo.
stabilizacijska
PRIZADEVANJA
V tem poglavju je tov. sekretar opisal ' prizadevanja organizacije in članov ZK ŽŠ za boljše gospodarske uspehe, saj se dobro zavedamo, da je .ekonomska-podlaga osnova vsega družbenega dogajanja, se pravi vseh drugih področij družbenega življenja.
»V juliju tega leta je bila izvedena splošna družbena akcija stabilizacijskih prizadevanj, ki nas je našla že pripravljene. V sprejetem akcijskem programu za izboljšanje rezultatov poslovanja, katerega so na pobudo ZK in sindikata sprejeli vsi DS
TOZD in DS DO, smo začrtali konkretne obveznosti in naloge vsem vodilnim delavcem, vodstvenim delavcem in članom ZK«-, je dejal tov. Pugelj in nato kratko povzel rezultate omenjene akcije. V celotnih prihrankih smo bili najuspešnejši v povečanju proizvodnje in prodaje, pri- izpranih nismo dosegli začrtanih nalog, ; manj uspešni smo bili pri racionalnejšem izkoriščanju materiala. Uspešno smo nekatere uvožene materiale nadomestili’ z domačimi, vzpodbudni so tudi rezultati pri prizadevanjih za znižanje porabe energije. Napori vzdrževalcev, predvsem njihova organizacija, so prinesli pomemben delež z znižanjem zastojev iri hitrejšim popravilom okvar.-
O	izvoznih prizadevanjih, je dejal:
»Narejena je bila analiza izvoz-no-uvoznega poslovanja. Restrikcija v svetu, predvsem v Evropi, je imela Za posledico, da so na svetovnem tržišču padale cehe jeklu, zato prodajne cene naših izdelkov, predvsem v 114. panogi, niso mogle konkurirati na mednarodnem tržišču. Uspeli smo obdržati vse glavne inozemske kupce. Dogovorjeni so tudi aranžma-m, ki govore v prid oživljanja izvoza v letu 1976. Ugotavljamo, da nismo bili zadostno pripravljeni na tržno bitko v svetovnem gospodarstvu. Ugotavljamo tudi, da je zaradi deficitarnosti proizvodov 114. panoge na domačem tržišču in velikega uvoza teh izdelkov prišlo do tesnejšega povezo-
Za sekretarja sveta ZK je bil ponovno izvoljen tov. Milan Pugelj
VSEBINSKO DELOVANJE SVETA ZK ŽŠ V OBDOBJU 1973-1975
IZVLEČEK IZ UVODNEGA POROČILA SEKRETARJA SVETA TOVARIŠA MILANA PUGLJA
Prva seja sveta ZK železarne Štore
vanja proizvajalcev in potrošnikov jekla, kar je zanesljivo- v širšem družbenem interesu. Ob teh prizadevanjih je v: SOZD ŽŠ bil sprejet interni pravilnik o stimulaciji izvoza. V bitki za mednarodno delitev dela in potrditve lastne sposobnosti na tujem tržišču, je nujno v TOZD sprejeti izvoz kot trajno komponento za zagotavljanje samostojne produkcijske sposobnosti iz naslova uvoza ter za zagotavljanje večje likvidne sposobnosti.«,
' Na področju investicijske politike smo se obnašali v skladu z družbenimi interesi — vse investicije so pokrite — ugotavljamo pa, da se ta dejavnost prepočasi' odvija,
Tov. Pugelj je opozoril na komaj vidne rezultate na področju zaposlovanja in ob tem ugotovil:
»O tem se med delavci prema-
lo.	razpravlja, kar bi prav gotovo imelo za posledico racionalnejšo delitev dela, boljšo organizacijo dela, večjo produktivnost in večje neposredno nagrajevanje. Pozitiven premik je dosežen na kvalifikacijski strukturi zaposlenih, žal pa se to ne odraža na produktivnosti dela. Razmere terjajo nujen kvaliteten premik na področju nagrajevanja oz. politike OD, kjer bi bolj neposredno prišla do izraza uspešnost in prizadevnost delavcev.«
V nadaljevanju je bila izpostavljena ugotovitev, da del naših inženirjev in tehnikov Še beži od samoiniciativnosti in večje odgovornosti.
Na področju inventivne dejavnosti je pričel z delom referent za inventivno dejavnost. V letu 1975 je bil opažen viden napredek. Da bi se dejavnost še bolj razmaknila, je bilo osnovano tudi posebno, društvo, -ki bo združevalo: avtorje, tehničnih izboljšav in inovacij ter jih vzpodbujalo piri delu.
KADROVSKA VPRAŠANJA IN KADROVSKA POLITIKA V ZK
■ »Danes je v železarni 200 članov ZK. V pretekli mandatni dobi so OOZ.K sprejele 45 novih članov. Ta številka je še bolj razveseljiva, če pogledamo sestavo na novo sprejetih. V glavnem so to mladi ljudje, iz vrst mladine in tudi neposredni proizvajalci. Da smo uspeli povečati in pomladiti število članstva, je vsekakor odraz sistematičnega pristopa in dela vsega članstva ZK, na drugi strani pa dejansko široko in, odprto delovanje organizacij ZK. Danes lahko ugotavljamo, da se je povečalo zaupanje v program in delovanje ZK kot avantgardne družbenopolitičneorgani-zacije v naši železarni, To pa je odraz povečane aktivnosti dela OOZ.K na vseh področjih družbenega’ dogajanja. Tudi metode de-Ta in konkretna programska stališča, sprejeta na sejah sveta in začrtane , naloge ter določeni nosilci in odgovornost ob tem, so bili značilnost našega dveletnega delovanja. Naša prizadevanja morajo biti usmerjena na to, da prihajajo v vrste ZK • delavci iz neposredne proizvodnje in mladina. Kot zastavljeni cilj nam mora biti v prihodnje doseči 10 %
članstvo ZK od števila zaposlenih v naši DO.«
'Tako je ocenil kadrovanje v ZK tovariš Pugelj in pri tem poudaril, da šo OOZK na svojih volilnih konferencah preučile to vprašanje in poudarile, da z rezultati še vedno niso zadovoljne.
Ob spremljanju kadrovske politike, v Železarni Štore so bili doseženi vidni uspehi, čeprav so v zadnjem času prisotne težnje, da bi odstopali od dogovorjenih načel. Taki pojavi pa terjajo povečano budnost članov ZK. Kot neizpolnjena naloga je ostalo vsakoletno enkratno preverjanje delovanja vodilnih in vodstvenih delavcey.
IZOBRAŽEVANJE NA MARKSISTIČNIH OSNOVAH
»Osnova uspešnemu delovanju slehernega člana ZK je v širši razgledanosti in dojemanju vseh naših družbenih pojavov in dogajanj. Da član ZK lahko opravlja svoje družbeno poslanstvo je nujno, da se nenehno izpopolnjuje v marksistični znanosti in na osnovi tega ocenjuje sedanja dogajanja,« je bila uvodna misel v tem poglavju. Poudarjeno je bilo, da je zgolj spremljanje dnevnih informacij za'člane ZK premalo. Potrebno je širše osnovno znanje in nenehno izpopolnjevanje.
V tem mandatnem obdobju je komisija za idejno usposabljanje članstva pripravila štiri seminarje im jih je tudi izvedla prek izobraževalnega centra v železarni, dve politični šoli in razne tečaje. Tudi v občinskem merilu je bilo izobraževanje dobro organizirano. Glede na veliko potrebo po čim bolj usposobljenih kadrih s poglobljenim marksističnim spoznanjem smo se odločili, da sta dva člana ZK, neposredna proizvajalca, bila S strani OOZK poslana' y srednjo politično šolo. Rezultati te odločitve se v praksi že potrjujejo in prav bi bilo, da vsako leto obiskuje to šolo vsaj' eden član naše DO.
ORGANIZIRANO DELOVANJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V ŽELEZARNI ŠTORE
Načelo »v vsaki TOZD osnovna organizacija ZK« smo skoraj v celoti uresničili. Svoje osnovne organizacije nimajo le komunisti v TOZD Energetika, ker jih je premalo: ne izpolnjujejo niti osnovnega številčnega pogoja za ustanovitev.
»V dosedanjem delu opažamo, da so bili nosilci delovanja vse preveč sekretarji ali sekretariati OOZK. Ob tem ugotavljamo, da niso vsi člani redno, dosledno, principielno in z vso potrebno zavestjo vodth bitke za uveljavljanje oz. izvršitev sprejetih sklepov OOZK ali sveta ZK. Sklepi OOZK in sveta ZK so bili sicer v glavnem realizirani in je tudi vedno prevladalo sprejeto stališče ZK, pa vendar so nekateri sklepi ostali nerealizirani kot npr. nismo uresničili načina nagrajevanja po delu, kar je po eni strani ustavna zahteva, po drugi strani pa je . to naša nujna potreba v TOZD oz. DO, saj smo v primeru zaposlovanja in produktivnosti v relativnem padanju,« je dejal
tov. Pugelj. Poudaril je, da so OOZK že našle svoje delovno torišče, ■pristojnosti oz. obveznosti pa podrobna opredeljuje novo-sprejeti poslovnik.
V	zvezi' z odgovornostjo članov ZK je dejal:
»Kot pozitivncP dejs,tyo' lahko ocenimo, da- je delo ZK bilo resnično javno, da smo uspeli tudi vedno izvršiti analizo izvrševanja sprejetih sklepov in zastavljenih halog. Ob vseh doseženih uspehih ali pomanjkljivostih pa želimo danes ugotoviti odgovornost Slehernega člana ZK V izvrševanju in zastopanju stališč na osnovi splošnih stališč demokratičnega centralizma. ,
V	III. poglavju statuta ZKS o načelih organiziranosti in odnosov izhaja, da smo se vsi člani ZK dolžni 'zavzeti in upoštevati načelo demokratičnega centralizma. Kaj to pomeni? Praksa in primeri dokazujejo, da se člani ZK v celoti še ne zavedajo dolžnosti delovanja po tem načelu. Na načelo, da šo sklepi višjih organov obvezni za nižje organe, vodstva, . organizacije in člane ZK, so nekateri člani ZK v praktičnem delovanju, zastopanju sta-
(Iz poročila, sekretarja sveta ZK tov. Milana „Ruglja)
Na področju»samouprave:
—	dosledno uresničevanje u-stavnih določil vključilo z uvajanjem določil predstoječega zakonskega ciklusa o planiranju, financah in združenem delu,
—	opredelitev statusa OSS,
—	še doslednejša opredelitev e-konomskih odnosov med TOZD,
—	uvedba interne banke,
—	večja naravnanost kadrovske službe na TOZD,
—	uskladiti z ustavo in zakonsko indici j o položaj komercialnega, finančnega sektorja in sektorja za' kakovost in razvoj,
—	širiti in uveljaviti celovitost informativnega sistema po zaporedju faz,
5— uresničiti nagrajevanje po delu.
Na področju gospodarjenja naslednje:
—	sprejem kar naj realnejšega plana za leto 1976,
-— konkretizacija srednjeročnega plana 1976—1980,
lišč in izvrševanju sklepov pozabili. Isto načelo velja za sprejeta stališča in sklepe sprejete na OOZK in svetu ZK. To pa ne pomeni, da v postopku sprejemanja lastnih sklepov in stališč nimamo možnosti izražati vseh pomislekov in prediogov. Večinski sklep organizacije in organa, ki je sprejet na demokratični osnovi razprave in sklepanja, postane obveza za vse elane ZK, tako pri zastopanju, tolmačenju in izvrševanju sklepov, čeprav je v razpravi v osebi človeka, člana ZK, prevladalo drugačno mišljenje.«
In še zaključne misli tovariša Puglja:
»Ob zaključku mi dovolite,. da se zahvalim vsem tovarišem v vodstvu sindikata, ZMS, samoupravnim organom in vodilnim delavcem za sodelovanje v pretekli mandatni dobi, v prepričanju, da so doseženi uspehi naše skupno delo.
Uspehi, doseženi v preteklih dveh letih, šo vsekakor pogojeni z aktivnim delom, sodelovanjem in izvrševanjem sklepov, posebej s strani dosedanj ih Sekretar j ev OOZK, katerim se s tega mesta iskreno zahvaljujem.«
: — dosledna ter stalna akcija na stabilizacijskih prizadevanjih tako v produktivnosti, kvalitetnem premiku, stroškovni strukturi, izobraževanju, znanstvenem delu in inovacijah,
—	analizirati in odkriti žarišča neproduktivnosti.
V organizacijskem kompleksu nalog naslednje:
—	nenehno skrbeti za sprejem novih članov ZK,
—	pripraviti in izvesti program izobraževanja,
—	formirati v tovarni traktorjev aktiv ZK, '
—	stalno povečanje vloge 00 ZK,
—	nenehno skrbeti za ideološki dvig članstva ZK,
r— koordinirati delo z ostalimi DPO in
—	izvršiti vse naloge s področja SLO in družbene samozaščite.
Te zaključke je tovariš Pugelj nanizat, zato, da bi — kakor je sam dejal svet lažje podal- celovito analizo dela.
Zaključki seje sveta bodo objavljeni :v prihodnjem železarju.
KOMU SO DELEGATI ZAUPALI ODGOVORNE
FUNKCIJE
Na prvi seji sveta ŽK ŽŠ So za sekretarja ponovno izvolili Milana PUGLJA in za namestnika La-dija KALUŽO. V sekretariatu sveta bodo poleg teh dveh še: Mirko GOZDNIKAR, Ivan KUMPER-GER, Drago STOKAVNIK, Martin LAZAR, Ivan GRAČNER in Lazar JOVANOVSKI.
Posamezne komisije sveta ZK bodo vodili: Ivan ŠTEFANČIČ kadrovsko komisijo, Borko VREČKO komisijo za idejnopolitična vprašanja in usposabljanje, Mit-
ja UMNIK komisijo za samoupravljanje in informativno dejavnost, Stane GAJSER komisijo za družbeno-ekonomske odhose in gospodarjenje in Milan PUGELJ komisijo za ljudsko obrambo in samozaščito.
V kadrovski komisiji družbenopolitičnih organizacij bosta Ladi KALUŽA in Ivan ŠTEFANČIČ, član komisije za mednarodne odnose je Ferdo HALER, poverjenik »Komunista« pa Zdravko IVAČIČ .
AKTUALNE NALOGE KOMUNISTOV V ŽŠ
SINDIKALNA LISTA 1970
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je po predhodni široki javni obravnavi sprejel sindikalno listo za leto 1976 na svoji seji dne 24. decembra 1975.
Sindikalna lista je skupni dogovor o tistih vprašanjih s področja delitve OD, za katere si sindikati prizadevajo, da bi bila enotno urejena v samoupravnih sporazumih za razporejanje in delitev sredstev za osebne dohodke dejavnosti ter v samoupravnih splošnih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
Sindikalna lista nima neposredne veljave, stališča sindikalne liste postanejo obvezna šele potem, ko postanejo sestavni del samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in ustreznih samoupravnih splošnih aktov podpisnic sporazuma.
V	skladu s predpisanim postopkom bomo v črni in barvasti metalurgiji uveljavili sindikalno listo 1976 po naslednjem postopku:
1.	Najprej bomo ustrezno dopolnili samoupravni sporazum o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke v črni in barvasti metalurgiji (skupna komisija je' že pripravila predlog sprememb in dopolnitev). Zbor udeležencev, ki je po našem samoupravnem sporazumu pristojen sprejeti spremembe in dopolnitve določil, ki se nanašajo na sindikalno listo, bo razpravljal o spremembah in dopolnitvah 21. 1. 1976. RO sindikata, ki je pristojen, da daje stališča k spremembam in dopolnitvam samoupravnih sporazumov, bo o dopolnitvah našega samoupravnega .sporazuma razpravljal dne 23. 1. 1976.
Potem, ko spremembe in dopolnitve sprejme zbor udeležencev in je nanje dal soglasje RO sindikata, spremembe in dopolnitve veljajo in so obvezne za vse podpisnike samoupravnega sporazuma.
2.	Po uveljavitvi sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke, določil sindikalne liste še vedno ni mogoče neposredno uporabljati, ampak je potrebno najprej uskladiti ustrezne interne samoupravne akte.
V	slovenskih železarnah imamo skupen »Samoupravni sporazum o uveljavitvi sindikalne liste« (sprejel ga je DS SŽ na 6. seji dne 28.
2.	1975). Ta samoupravni sporazum se neposredno uporablja v vseh OZD Sž. Po uveljavitvi sprememb in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma bomo lahko določila sindikalne liste 1976 uporabljali.
Predvidevamo, da bo postopek za uveljavitev sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o uveljavitvi sindikalne liste v slovenskih železarnah zaključen do 31. 1. 1976 in da bomo lahko spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na tekoča izplačila, uporabljali od 1. 2. 1976 dalje.
Za te spremembe sindikalna lista izrecno določa, da se lahko uporabljajo najprej od dneva, ko so sprejete v samoupravnih sporazumih in internih samoupravnih aktih. Ostale spremembe, ki se nanašajo na oblikovanje sredstev, veljajp od 1. 1. 1976.
VSEBINA SINDIKALNE LISTE 1976
OSEBNI DOHODKI IN NJIHOVO USKLAJEVANJE
1.	Najnižji osebni dohodek
(1)	Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost.
(2)	Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najenostavnejša dela in dela poln delovni čas ter dosega normalni delovni uspeh, znaša najmanj 60 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SRS.
(3)	Normalni delovni uspeh delavca pomeni dosežen stoodstotni individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem poslovnem uspehu udeleženca, ki ga opredelijo v samoupravnem splošnem aktu na osnovi samoupravnega sporazuma dejavnosti.
(4)	Vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela predvidi v svojem letnem načrtu normalni poslovnih uspeh in določi najnižji osebni dohodek iz drugega odstavka te točke.
(5)	60-odstotni povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstVu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu je tudi izhodišče za vrednotenje rezultatov najenostavnejšega dela, ki je določen s samoupravnim • sporazumom dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic.
2 Najvišji osebni dohodek
(1)	Najvišji osebni dohodek mora biti tako kot drugi osebni dohodki odvisen od zahtevnosti delovnega mesta, ugotovljene po metodi analitične ocene in individualnega uspeha delavca ter uspešnosti gospodarjenja temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma od uspešnosti delovanja delovne skupnosti.
(2)	V družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v občini se udeleženci dogovorijo o enotnih kazalcih, po katerih bodo periodično obravnavali izplačila najvišjih osebnih dohodkov. Pri tem ocenjevanju upoštevajo podatke službe družbenega knjigovodstva o izplačanih najvišjih osebnih dohodkih in po potrebi ukrepajo za odpravljanje neskladij in nezakonitih pojavov v njihovem gibanju.
3.	življenjski stroški in osebni dohodki
(1)	Pri usklajevanju osebnih dohodkov zaradi rasti življenjskih stroškov je potrebno v okviru doseženega dohodka upoštevati:
—	resolucijo o družbenoekonomiski politiki tekočega leta in družbeni dogotvor o razporejanju dohodka v letu 1976;
—	osnove in merila samoupravnega sporazuma dejavnosti o oblikovanju sredstev za osebne dohodke.
(2)	Komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije v soglasju s koordinacijskim odborom za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka objavi v Delavski enotnostf odstotek, za katerega so se povečali življenjski stroški.
Skupne komisije udeležencev samoupravnih sporazumov po Objavi podatkov iz prejšnjega odstavka te točke proučijo ekonomska gibanja in predlagajo udeležencem način za zagotovitev z resolucijo in družbenim dogovorom določenih razmerij v gibanju sredstev za osebne dohodke.
(3)	Upoštevaje prvi in drugi odstavek te točke se usklajujejo tudi zneski iz prve in četrte točke sindikalne liste.
4.	Osebni dohodek pripravnikov
(1)	Pripravniku gre akontacija osebnega dohodka V višini:
—	najmanj 60 % in največ 70 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, če ima srednjo izobrazbo;
—	najmanj 80 °/o in največ 90 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, če ima višjo izobrazbo;
—	najmanj 95 % in največ 105 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, če ima visoko izobrazbo.
(2)	Akontacija osebnega dohodka pripravnika je lahko do 20 % višja od dogovorjene po prejšnjem odstavku te točke na podlagi meril v samoupravnem splošnem aktu za ugotavljanje individualnega uspeha, ki ga dosega pripravnik, ali če je njegov pripravniški staž daljši kot leto dni.
(3)	Akontacija osebnega dohodka pripravnika se poveča še za dodatke za težje delovne razmere skladno z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti o osnovah in merilih ža razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
NEKATERA IZPLAČILA, KI BREMENIJO SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE
Dodatki po točki 5, 6, 7, 8 in 9 se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov pod točko 7 in 8, ki se med seboj izključujeta, V tem primeru gre delavcu tisti dodatek, ki je višji.
Kaj se šteje za obračunsko osnovo oziroma za doseženo akontacijo osebnega dohodka, določijo udeleženci v samoupravnem sporazumu dejavnosti.
5.	Nadurno delo
- (1) Za delo, ki traja dlje kot poln delovni čas, gre delavcu dodatek v višini 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
(2)	Sindikalne organizacije in njihovi organi se bodo zavzemali za to, da indvidualni poslovodni organi in drugi vodilni ter vodstveni delavci v'temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnosti ne bodo prejemali plačila za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo), ker je plačilo za to delo že zajeto v osebnem dohodku ovrednotenega delovnega mesta, na katerem dela tak delavec. Izjemoma je možno plačilo za tako delo v primeru, ko pristojni samoupravni organ tako sklene za vsako delo posebej.
(3)	Osnove in merila za obračun osebnih, dohodkov za čas de-
žurstva in stalne pripravljenosti določijo udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti,	.
(4)	Osnovne organizacije sindikata morajo zahtevati, / da samoupravni organi v temeljnih in v drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ob sprejemanju periodičnih obračunov obravnavajo razloge in obseg uvedbe ter obračun osebnih dohodkov za nadurno delo.
6.	Nočno delo
(1)	Za delo v nočnem delovnem času.gre delavcu dodatek v višini najmanj 30 % in največ 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
(2)	Če temeljna ali druga organizacija združenega oziroma delovna skupnost določi dodatek za nočno delo v enakem denarnem znesku za vse delavce, se v prvem odstavku te točke predvideni odstotek uporabi za izračun skupnega zneska, namenjenega za dodatke za nočno delo.
(3)	Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure.naslednjega dne oziroma do 6. ure zjutraj, če se to ujema z nočno delovno izmeno.
(4)	Udeleženci določijo v samoupravnem splošnem aktu konkretno višino odstotka iz te točke.
7.	Delo na dan nedelje
(1)	Za delo na dan nedelje gre delavcu od 35 % do 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
(2)	Če temeljna ali druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost določi dodatek za delo na dan nedelje v enakem
denarnem znesku za vse delavce, se v prvem odstavku te točke predvideni odstotek uporabi za izračun skupnega zneska, namenjenega za dodatke za, delo na dan nedelje.
(3)	Ta dodatek gre pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
{4) Udeleženci določijo v samoupravnem splošnem aktu konkretno višino odstotka iz te točke.
8.	Delo na dan državnega praznika
(1)	Za delo na dan državnega praznika gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka za o-pravljeno delo na ta dan še dodatek v višini 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
(2)	Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti lahko v posebno upravičenih primerih določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih višji dodatek kot je določen v prvem odstavku te točke.
(3)	Če temeljna ali druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost določi dodatek za delo na dan državnega praznika v enakem denarnem znesku za vse delavce, se v prvem odstavku te točke predvideni odstotek uporabi ža izračun skupnega zneska namenjenega za dodatke za delo na dan državnega praznika.
(4)	Ta dodatek gre pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
9.	Deljen delovni čas
(1)	Samoupravni sporazumi dejavnosti, katerih udeleženci imajo zaradi narave dela deljen dnevni delovni čas, lahko določijo poseben dodatek delavcu, ki dela v deljenem dnevnem delovnem času.
(2)	Dodatek za deljen delovni čas znaša največ do 320 dinarjev mesečno (bruto), če traja prekinitev dnevnega delovnega časa več kot eno uro, in največ 640 dinarjev mesečno (bruto), če traja prekinitev dve uri ali več.
(3)	Ta dodatek gre pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
(4)	Če temeljna ali druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost določi dodatek za deljen delovni čas v enakem denarnem znesku za vse delavce, se v drugem odstavku te točke predvideni odstotek uporabi za izračun skupnega zneska, namenjenega za dodatke za deljen delovni čas.
10.	Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni
(1)	Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni znaša 90 % mesečnega povprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v * preteklem_ koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi Delavske enotnosti Vzajemnost. Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal.
(2)	Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni od prvega dneva bolezni dalje je lahko določeno v drugačnem odstotku le v tistih primerih, ki jih določa zakon.
11.	Oblika osebnega dohodka po vloženem minulem delu
(1)	Delavčev osebni dohodek je sestavni del sredstev za osebne dohodke, dogovorjenih po samoupravnem sporazumu dejavnosti, je torej odraz vloženega živega in minulega dela delavca.
(2)	Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti naj bi v letu 1976 izdelali merila za oblikovanje dela osebnega dohodka, iz naslova minulega dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih.
(3)	Dokler se za osebne dohodke po vloženem minulem delu upo-števa za merilo samo delovna doba, lahko znaša najvišji možni odstotek:
Najvišji odstotek od obračunske mesečne osnove ali dosežene mesečne akontacije osebnega dohodka delavca
Delovna doba
nad 1 do 5 let	-	1 %
nad 5	do	10	let	2 %
nad 10	do	15	let	4%
nad 15	do	20	let -	6 %
nad 20	do	25	let	8%
nad 25 do 30 let	.	10%
nad 30 do 35 oziroma 40 let	12 %
(4)	Del osebnega dohodka po delovni dobi po navedeni lestvici ne gre upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno pridobili lastnost delavca v-združenem delu ter prejemajo pokojnino.
12.	Dodatek za omejevanje fluktuacije
(1)	Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki zaradi prekomerne fluktuacije- delavcev uvajajo posebno stimulacijo stalnosti, lahko to določijo v samoupravnem sporazumu dejavnosti, vendar ta dodatek ne more presegati 5 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka delavca.
(2)	Če v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti uvedejo v svojem samoupravnem splošnem aktu ta dodatek, obenem določijo, 'v katerih primerih, za katera delovna mesta oziroma poklice in v kolikšnem odstotku ali znesku gre delavcem ta dodatek.
13.	Nadomestilo osebnega dohodka za delo v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah
(1)	Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati, da bodo udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti in v samoupravnih splošnih aktih določili pogoje in višino nadomestila osebnega dohodka delavcem za čas udeležbe na mladinskih delovnih akcijah.
PREJEMKI IN IZDATKI, KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKE
14.	Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja
(1)	Dnevnice so za vse delavce enake.
(2)	Dnevnica znaša:
— za čas odsotnosti od 8 do 12 ur največ 96 dinarjev;
|— za čas odsotnosti nad 12 ur največ 150 dinarjev.
(3)	Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 170 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za ¡prenočevanje največ 75 dinarjev na noč.
(4)	Udeleženci samoupravnega sporazuma dejavnosti lahko določijo tudi znižano dnevnico, ki znaša za čas odsotnosti od 6 do 8 ur največ 50 dinarjev. Do tako znižane dnevnice so upravičeni delavci, ki nastopijo službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga končajo vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa.
(5)	Dnevnice in stroški za prenočevanje gredo pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
15.	Dnevnice za službena potovanja v tujino
(1)	Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe.
(2)	Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki so pri svojem poslovanju vezani tudi na maloobmejni promet, določijo v svojem samoupravnem sporazumu ali družbenem dogovoru za območje višino dnevnice za potovanje v maloobmejnem prometu, ki traja manj kot 8 ur.
16.	Kilometrina
(1)	Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene — kilometrina —; znaša za vsak prevoženi kilometer največ do 1,50 dinarja,
(2)	Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.
17.	Terenski dodatek
(1)	Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu.
(2)	Terenski dodatek znaša največ do 70 dinarjev na dan. v
(3)	Terenski dodatek gre delavcem v primerih, ko sta organizirana hrana ali prenočišče na terenu, sicer ima delavec pravico do dnevnice po 14. točki sindikalne liste.
(4)	Terenski dodatek in dnevnica se fned seboj izključujeta. Terenski dodatki so pod enakimi pogoji enaki za vse delavce.
(5)	Terenski dodatki gredo pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
(6)	Pogoje za pridobitev pravice do terenskega dodatka in njegovo višino dolpčijo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti.
18.	Nadomestilo za ločeno življenje
(1)	Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ do
1.250 dinarjev.
(2)	Delavec hi upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primemo družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
(3)	Pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za ločeno življenje in višino nadomestila določijo udeleženci v svojem samoupravnem splošnem aktu.
19.	Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela
' (1) Temeljna in druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost lahko povrne stroške za prihod na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na določeni relaciji, s tem da delavec sam prispeva najmanj 40 dinarjev. Ti stroški se povrnejo ža prevoz od stalnega bivališča do kraja delovnega mesta. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ do 0,50 dinarja za prevoženi kilometer.
(2)	Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela gre tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
(3)	Pogoje za pridobitev pravice do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela in višino tega povračila določijo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti.
20.	Povračilo selitvenih stroškov
(1)	Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom, če še preselijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, Upokojitve ali smrti delavca in-če je preselitev v interesu temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skup-
(Nadaljevanje na 10, strani)
(Nadaljevanje-z 9. strani)
nosti. Selitveni stroški se povrnejo upokojencem tudi za selitev v istem kraju, če izpraznijo družbeno stanovanje, ki so ga dobili v najem pri temeljni in drugi organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, kjer so bili zaposleni in je le-ta zainteresirana za izpraznitev tega stanovanja.
(2)	Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroških.
(3)	-Če je preselitev-v interesu organizacije,, se lahko delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gbspodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplačata največ dve dnevnici za službeno potovanje v državi/
21.	Regres za prehrano med delom
(1)	Organizacije sindikata si morajo prizadevati, da si delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela oziroma v delovnih skupnostih zagotovijo med delom organizirano toplo prehrano. Za takšno se šteje prehrana, organizirana v temeljnih ih drugih organizacijah združenega 'dela oziroma delovnih skupnostih ali ki je-po dnevnih obrokih, zagotovljena pogodbeno z ustreznim obratom.
(2)	Temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti regresirajo prehrano med delom, upoštevaje pri tem pogoje in težavnost dela, največ v višini do 250 dinarjev mesečno na delavca.
(3)	Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati prehrane po prvem odstavku te točke, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem. Soglasje za regresiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov daje za določen čas občinski svet Zveze sindikatov Slovenije po predhodnem pismenem mnenju ustreznega republiškega odbora sindikata/upoštevaje pri tem dogovorjene kriterije.
(4)	V obliki vrednostnih bonov se lahko, regresira prehrana tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom.
(5)	Do regresa za prehrano: so upravičeni tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo-ter študenti in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen ali skrajšan delovni čas v temeljni in drugi organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti.
(6)	Regresa za prehrano v nobenem primeru ni mogoče dajati v gotovini.
(7)	Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in druge osebe, navedene v tej točki, za tiste dneve, ko niso na delu v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela ozironm v delovni skupnosti, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni.
22.	Spodbujanje in organiziranje inovacijske dejavnosti .
N v organizacijah združenega dela ~
(1)	Izhajajoč iz načela, da je inovacijska dejavnost sestavni, del rednega poslovanja v organizacijah združenega dela, se bodo organizacije in organi sindikatov na vseh ravneh svoje organiziranosti zavzemali za praktično uresničevanje tega načela.
(2)	Ker ekonomski učinki inventivne dejavnosti pomembno vplivajo na višino dohodka, naj udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti ali v družbenih dogovorih o razporejanju dohodka v občini opredelijo osnove in merila ter določijo postopke, ki bodo. spodbujali delavce k organiziranemu razvoju in nagrajevanju dosežkov inventivne dejavnosti.
(3)	Osnove, merila in postopke, dogovorjene v samoupravnih sporazumih dejavnosti ali družbenih dogovorih o razporejanju dohodka v občini, naj udeleženci konkretizirajo v svojih samoupravnih splošnih aktih, pri čemer naj se dogovorijo, da bodo:
—	določili, kateri samoupravni organi oblikujejo politiko inventivne dejavnosti in skrbijo za njeno izvajanje,
—	določili naloge poslovodnih organov- in strokovnih služb na področju inventivne dejavnosti;
—	določili taka merila za nagrajevanje izumov, tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in umestnih opozoril, da bodo odškodnine oziroma nagrade spodbudne in odvisne od doseženih materialnih oziroma nematerialnih koristi za organizacije združenega dela; v sistem nagrajevanja je treba zajeti poleg avtorjev tudi vse druge delavce, ki sodelujejo pri uresničevanju inventivnega predloga;
—	v vsakoletnih gospodarskih načrtih predvideti sredstva za financiranje inovacij;
—	uvedli poleg odškodnin oziroma nagrad različne oblike moralnih priznanj, posebno uspešnim avtorjem pa naj organizacije združenega dela nudijo še druge ugodnosti (izredni plačan dopust, podelitev štipendije, izpopolnjevanje v stroki ipd.);
—	določili evidentiranje vseh 'vrst stroškov in ekonomskih učinkov inventivne dejavnosti, ter spremljanje njihovih praktičnih učinkov,
—	določili postopek in način evidentiranja, obravnavanja in uveljavljanja inventivnih predlogov;
—	spodbudili interes pri delavcih za inventivno dejavnost prek internih glasil in drugih oblik javnega obveščanja.
IZPLAČILA, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA
23.	Izplačila po pogodbah o delu
(1)	Delavski sveti temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma sveti delovnih skupnosti ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa poimensko obravnavajo izplačila za delo po pogodbah o delu ter ocenijo upravičenost ih zakonitost pogodb in izplačil.
(2)	Temeljna in druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost mora o višini in namenu izplačila za delo po pogodbah o delu obvestiti temeljno ali drugo organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost, v kateri je redno zaposlen delavec, ki je to izplačilo prejel.
24. Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo
(1) Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo pripadajo vse leto, tudi v času šolskih počitnic in v. času odsotnosti zaradi bolezni. Nagrade znašajo najmanj:
—	v i. letniku 720 dinarjev (neto),
—	v II. letniku 850 dinarjev (neto),
—	v III. letniku 1000 dinarjev (neto).
. (2) Temeljne in druge organizacije združenega dela lahko določijo po merilih v svojih samoupravnih splošnih aktih še dodatne nagrade, odvisno od učenčevega uspeha, in sicer v času praktičnega, pouka po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu.
(3)	Nagrada — obvezna in dodatna skupaj — ne sme presegati najnižjega osebnega dohodka, določenega v tej sindikalni listi.
(4)	Razmerje med denarno nagrado in izdatki 'za prehrano in stanovanje določa ustrezni organ občinske skupščine v ,skladu z zakonom.
(5)	Določilo te točke je v letu 1976 prehodno in se uporablja, dokler ne bodo ti učenci v celoti vključeni v sistem štipendiranja.
25.	Nagrade študentom in učencem na praksi
(1)	Nagrade študentom in učencem za obvezno prakso' ne-smejo biti nižje od 720 dinarjev, mesečno in ne višje od 60 % povprečnega neto osebnega dohodka v. SR Sloveniji v preteklem letu. Konkretno višino nagrade določijo udeleženci v svojih- samoupravnih splošnih aktih.
(2)	Te nagrade ne izključujejo štipendij,
(3)	Osebni prejeihki, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti izplačajo študentom in učencem, ki nišo na obvezni praksi, za njihovo delo v času šolskih počitnic, se štejejo za sredstva osebne porabe, dogovorjena s samoupravnim sporazumom dejavnosti.
NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN IZOBRAŽEVANJE
26.	Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo
(1) Namenski znesek za stanovanjsko gradnjo znaša toliko, kot je sklenjeno v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev zfa stanovanjsko gradnjo, vendar ne, manj kot 6 % od bruto osebnih dor hodkov; v tem je zajetih tudi 0,3 % za gradnjo dijaških in študentskih domov.
27.	Izobraževanje
(1)	Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati za u-strezno strokovno organiziranost kadrovskih in izobraževalnih služb, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma v delovnih skupnostih, za uresničevanje družbenega dogovora o štipendiranju ter ustvarjati pogoje za splošno, strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje delavcev na podlagi določil občinskih dogovorov o kadrovski politiki in v skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravljavcev.
(2)	Osnovne organizacije sindikata šo dolžne skrbeti, da udeleženci družbenih dogovorov o razporejanju dohodka v občinah določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih merila, s katerimi bodo zagotovili tudi sredstva za financiranje dogovorjenih programov izobraževanja delavcev.
(3)	Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 % bruto-osebnih, dohodkov.
(4)	Ta sredstva se uporabljajo le za strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje delavcev; 0,5% teh sredstev pa se združuje v sklad za štipendiranje na ravni občine.
PREJEMKI OZIROMA IZDATKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE
28.	Oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe
(1)	Delavci v temeljnih in dragih organizacijah združenega dela oziroma v delovnih skupnostih oblikujejo 'sredstva družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe tako, da le-ta ne presegajo 70% višine povprečnega mesečnega (bruto) osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto, pomnoženega s povprečnim številom delavcev v teh organizacijah ali s številom delavcev ob koncu preteklega leta.
(2)	V tako oblikovana sredstva niso všteta namenska sredstva za:
—	regres za letni dopust učencev poklicnih šol in učencev z učno pogodbo;
—	stanovanjsko gradnjo;
—	gradnjo počitniških domov ur rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje; ta sredstva znašajo najmanj 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu;
--- preventivno zdravstveno varstvo;
—	nagrado ob odhodu v pokoj;
—	otroško varstvo;
—	humanitarne organizacije;'
—	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu.
(3)	Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma v delovnih skupnostih bodo v letu 1976 zagotovili, da bo poraba vseh sredstev sklada skupne porabe, razen sredstev, namenjenih ža stanovanjsko gradnjo in za sredstva skladov solidarnosti, rasla za 25% počasneje kot doseženi dohodek temeljne in druge organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo.
29.	Regres za letni dopust
(1)	Sredštva za izplačevanje regresa za izrabo letnega dopusta se oblikujejo v, višini najmanj 1.000 in največ 1.200 dinarjev na delavca; ta znesek se pomnoži s številom zaposlenih delavcev, v katerega se vštejejo tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo.
(2)	Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve.
(3)	Regres za izrabo letnega dopusta je za posameznega delavca lahko višji ali nižji od zneskov, po katerih se oblikujejo sredstva za ta regres. Osnove in merila za določanje višine regresa posameznim delavcem določijo temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti s svojim samoupravnim splošnim aktom, pri čemer upoštevajo tudi socialne in zdravstvene razmere delavcev.
(4)	Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do izrabe dopusta in ga prejme pri tisti temeljni ali drugi organizaciji 'združenega dela oziroma delovni skupnosti, pri kateri iz-; rabi dopust.
(5)	. Regres za izrabo letnega dopusta gre tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo.
(6)	V regres za letni dopust je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu.
30.	Solidarnostne pomoči
(1) Za solidarnostne pomoči se štejejo:
a)	pomoč temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu. Ta pomoč je enaka višini razlike med pogrebnimi stroški po računu pristojne organizacije in zneski, ki jih za ta namen priznavajo zdravstvene skupnosti v svojih samoupravnih sporazumih;
b)	denarna pomoč delavcu v primeru daljše bolezni ali ob smrti v ožji družini, in to največ v višini neto povprečnega osebnega do-Jiodka zaposlenih v organizaciji v preteklem letu;
c)	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah-ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino;
č) enkratne letne obdaritve upokojencev;
d)	enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti;
e)	druge solidarnostne pomoči.
(2) Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči — razen pod točko
a)	— daje osnovna-organizacija sindikata.
31.	Nagrada za delo ob odhodu v pokoj
(1)	Nagrada ob odhodu delavca v pokoj znaša najmanj dva in največ tri neto povprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, ki ga objavi zavod SR Slovenije za statistiko. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve.
(2)	Enak znešek gre ob smrti delavca najožjim članom družine. v (3) Udeleženci družbenega dogovora o razporejanju dohodka v
občini določijo merila za višino te nagrade. Pri tem se upošteva ob upokojitvi ali smrti priznana delovna doba.
32.	Nagrade ob delovnih jubilejih
(1)	Če udeleženci v 'družbenih dogovorih o razporejanju dohodka v občini ali v svojem samoupravnem splošnem aktu določijo nagrade za delovne jubileje glede na delovno dobo, prebito v temeljni in drugih organizacijah združenega dela oziroma v delovnih skupnostih, lahko znašajo naj višji zneski teh nagrad:
—	za 10 let delovne dobe 2.300 dinarjev, za 20 let delovne dobe 3.450 dinarjev,
—	za 30 let delovne dobe 4.600 dinarjev.
(2)	Organizacije, ki prvič uvedejo nagrade za delovne jubileje, jih lahko priznajo tudi delavcu, ki je enega takih jubilejev že dosegel. V takem primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej.
(3)	Katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja in konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje določijo temeljne in druge organizacije .združenega dela oziroma delovne skupnosti v svojem samoupravnem splošnem aktu.

DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR	KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJE
25.	seja, 10. decembra 1975
1.	Odbor je pregledal sklepe - 24. seje in se seznanil s pojasnilom strokovnega-kolegija glede problematike valjev in stanja zasedenosti obdelovalnih kapacitet ter sklepe potrdil s tem, da eko-'nomsko-organizačijski sektor pripravi poročila po zadolžitvah s
24.	seje do prihodnje seje EGO (sldep št. 1 — prvi odstavek, sklep št. 3 a in c),
2.	Sprejel je operativni plan za " december. V zvezi s tem se je
strinjal s predlogom, da v teh planih y prihodnje odpade komercialna problematika.
3.	Odbor se je seznanil z rczul-jj tali poslovanj a v oktobru:
Da bi 'dobili jasnejšo sliko o 1 produktivnosti je sklenil, da eko-nomško-organizacijski sektor preuči / možnost prikazovanj a produktivnosti na način, ki bo bolj . ustrezal ? dejanskemu stanju — podatek o družbenem proizvodu . na zaposlenega. Ta podatek naj . se vnese, v mesečna poročila o „rezultatih poslovanja in to po možnosti že v poročilu za november.
4.	Seznanil se je s komercialnim poročilom za oktober. %
Ob tej priložnosti je zadolžil komercialni sektor, da lemetjite-je obrazloži pogodbo za valje z Jesenicami in Siskom. (Kaj pomeni TUT?)
5.	Zaradi pomanjkanja sredstev iz rezervnega sklada je odbor sklenil, da se poviša nakup obveznic iz druge serije za 200.000 din. Tako bo znašal odkup obveznic v letošnjem letu 800.000 din. (Nakup za 600.000 din je EGO
• odobril že na 19. seji, 9. maja letos.)
6.	Odobril je odpis razlike:
—	po zaklj. 2145 608,95 ameriških dolarjev àli 10.352,15 din in
—	po zaklj.-1946 Cl. 1.534,30 ameriških dolarjev.
7.	Naknadno je odobril službena potovanja:
—	ing. Leban Jožeta, Vodeb Jožeta in dipl .ing, Smukovec Franca na prakso v ČSSR;
—	ing. Pišeka v Italijo.
8.	Odbor je bil tudi seznanjen, da so posredovali poročila o Službenih potovanjih:
—	Dr. Malgaj Franjo z udeležbe na XIV. kongresu med. dela v Düsséídorfu;
/.— dipl. ing. Nosan Franc in dipl. ing. Zakonjšek' Niko z; ogleda razstave čistilnih naprav v Milanu;
—	dipl. oec. Belej Marjan o udeležbi na 43. zasedanju Inter-metala v Budimpešti;
—	dipl. oec. Belej Marjan s potovanja na Madžarsko;
—	Gerkeš Štefap-s potovanja na Madžarsko; /
■ — dipl. oec. Belej Marjan in dipl. ing. Gorišek Ciril s potovanja v Bolgarijo, . /
Potna poročila so na vpogled v oddelku za informativno in samoupravno dejavnost.
9.	Odbor se je strinjal s sklepom komisij e za ; racionalizacije, ki ga bo izrekla o rac. predlogu Rebernak % Franca — izbolj šava na področju obračuna osebnih dohodkov.
10.	Odbor j e sklenil predlagali DS DO, da «sprejme sklep o podaljšanju veljavnosti Pravilnika za pospeševanje izvoza v SŽ do konca leta 1976.
14.	seja, 11. decembra 1975
1	Predlog tov. Rojc Martina in Rozman Ivana št. 86/25/75 »predelava reduktorjev za dodajanje veziv v mešalec M 115 v livarni II« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorjema obračuna enkratna odškodnina na osnovi izkazanega prihranka 72.597,60 din po členu 26 — 2b, ki znaša . 3.790,90 din. Odškodnino si delita avtorja v razmerju 50 : 50.
2.	Predlog toy. Pecigus Franca št. 81/20/75 »sprememba postopka obdelave zavornih čeljusti« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju obračuna odškodnina na podlagi prihranka 108.864,00 din za 1. leto koriščenja predloga po čl. 26 — 2b. Odškodnina znaša 5.221,60 din.
. 3. Predlog tov. Renčelj Vladimirja št. 101/45/75 »elektro priključek livnega voza v jeklarni I« je komisija preučila in sklenila, da se avtor nagradi z' enkratno pavšalno nagrado v višini 500 din.
4.	Predlog Zupanc Stanka št.
116/55/75 »varne svetilke« je treba do prihodnje seje dopolniti z mnenjem obratovodstva obdelo-valnice litine.	,
5.	Predlog tov. Zupanc Stanka št. 95/34/75 »kabelski vozički« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju prizna odškodnina na osnovi prihranka 63.720,00 din po čl. 26^ lb, ki znaša za prvo leto 1 .-392,08 din.
6.	Predlog tov. Moškon Vinka št. 98/37/75 »izbolj šava postopka žari so van j a epruvet« je komisija obravnavala in sklenila, da se odškodnina ne določi, ker smatra, 'da je izboljšava izvedena v okviru predpisanih službenih dolžnosti.
7.	Predlog tov. Renčelj Vladi-
mirja št. 108/47/75 »avtodvigalo z bremenskim magnetom« je komisija preučila in odločila, da ga preda' v strokovno oceno obsto-ječi prometni komisiji. Komisija pričakuje. strokovno mnenje do
15.	1. 1976.
8.	Predlog tov. Rebernak Franca št. 122/61/75 »izboljšava na področju obračuna osebnih dohodkov« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju odobri izplačilo enkratne odškodnine na osnovi -prihranka 473.880,00 din po členu 26 — lb. Odškodnina znaša 5.191,04 din.
9.	Predlog tov. Haler Ferda št. 54/74 — obračun odškodnine za drugo leto, je komisija pregledala in. sklenila, da je treba izračun prihranka, ki ga je izdelala tov. Štorova, dopolniti tako, da bodo upoštevane dejanske cene prihranjene zaradi menjave dimenzij.
Analitik za inovacije mora tov. Halerju poslati prvotni izračun podkomisije in obnovljeni izračun zá 2. leto.
Podatke o številu izmenjav dimenzij, ki vplivajo na racionali-zacijski predlog, mora avtor po slati komisiji čimprej. |
10.	Predlog tov. Petrovič Pavla št. 45/73 — obračun odškodnine za 3. leto, je komisija pregledala in odločila, da se odškodnina obračuna po členu 26 —' 2b. Na podlagi prihranka 24.614,40 din mu pripada' odškodnina v višini .1.453,75 din.
11.	Predlog ing. Doberšek Mirka št. 105/44/75 »tehnična izboljšava pri izdelavi valjev NG SL« je komisija preučila .in sklenila po predlogu ing. Gorišek Cirila formirati posebno strokovno komisijo, ki bo izboljšavo. preučila in ocenila do 15. 1. 1976.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
EKONOMS KO-GOSPOD ARS KI ODBOR	STANOVANJSKA KOMISIJA
16.	seja, 17. decembra 1975
1.	Komisija se je > seznanila s poročilom o realizaciji sklepov
15.	seje ter sklepe potrdila.
2.	Garsonjera v Vrunčevi ulici 25 v Celju/ katero je izpraznil Grniek se dodeli Butinar Milanu iz jeklovleka.
3.	Garsonjera v Vrunčevi ulici .25 v Celju, katero je izpraznil Čretnik se dodeli Durkovič Stanku iz mehanične delavnice.
4.	Ker zaenkrat v naši DO ni možno rešiti stanovanjskega problema Krajnc Lidije, komisija predlaga delovni organizaciji AERO Celje, v kateri je zaposlen njen mož, da skuša razumeti naše težave in tej družini dodeli stanovanje. Komisija pripominja, da je tudi naša tovarna pokazala 'razumevanje in /dodelila stanova-
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD
24. seja, 25. decembra' 1975
1.	Odbor je pregledal in potrdil sklepe zadnje seje, ■
2.	Sprejel je predlog za obračun. stimulativnih dodatkov za mesec oktober (izplačilo 15. 12.) in naslednje dopolnitve:
Pri jeklovleku so v mesecu oktobru obdelovali pretežno specialne profile (za izvoz). Vložek za te profile je dražji, zaradi tega so plansko lastno- ceno, ki je izračunana po povprečni ceni vložka, prekoračili. Strokovni team predlaga, da se 143.540 din variabilnih stroškov prenese iz oktobra na november.
— Pri valjih zaradi pomanjkanja naročil operativni plan količi-, ne proizvodnje ni dosežen. Strokovni team predlaga, da se zadol-
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
nje družini Potočnik Draga, katerega žena je zaposlena v AERU.
5.	Z ozirom na pomanjkanje stanovanj komisija priporoča odkup stanovanj SGP Rogaška Slatina v stanovanj skem bloku v Šmarju pri Jelšah. V zvezi s tem je zadolžila vodstvo TOZD GKSG in finančno službo, da čimprej preučita finančne možnosti nakupa teh stanovanj.
6.	Kadrovski sektor naj skladno z določili Pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev v DO Žš pripravi novo prioritetno listo prosilcev za stanovanja in zamenjavo in jo predloži stanovanjski komisiji. Jz liste naj bo razvidno tudi število let zaposlitve posameznih prosilcev v naši DO. Gornje naj sektor pripravi' do konca januarja prihodnjega leta.
žitev po operativnem planu, zniža od 175 na 123 ton, za 52 ton.
1 3. Sprejel je korigirane odstotke variabilnega dela OD za razdobje VII.—IX. (izplačilo v decembru, januarju in februarju), ki so naslednji:
TOZD 114 7,2%; TOZD 117
5,0	%; TOZD Energetika 5,7 %; TOZD ViT 5,2 %; TOZD GKSG 4,5%; TOZD DPG 4,3%; OSS 4,6%.
4.	Tov. Gračner Ivanu je v smislu 73. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu odobril upravičenost do stimulativnega dodatka. Stimulativni dodatek se mu obračuna po kriterijih, fii veljajo za TOZD GKSG tudi za liste mesece nazaj, ko mu ta dodatek ni bil obračunan.
26.	seja, 10. januarja 1976
1.	Odbor se je seznanil z realizacijo sklepov prejšnje seje in jih potrdil.
2.	Sprejel je operativni plan za januar.
3.	Seznanil se je z rezultati poslovanja za november.
4.	Odbor se je seznanil s komercialnim poročilom za november.
5.	Potrdil je sklepe komisije za racionalizacije in sicer:
a)	Predlog tov. Rojc Martina in Rozman Ivana št. 86/25/75 »predelava reduktorjev za dodajanje veziv v mešalec M 115 v livarni IT« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorjema obračuna enkratna odškodnina na osnovi izkazanega prihranka 72.597,60 din po čl. 26 — 2b, ki znaša 3.790,90 din. Odškodnino si delita avtorja v razmerju 50 : 50.
b)	Predlog tov. Pecigus Franca št. 81/20/75 »sprememba postopka obdelave, zavornih'čeljusti« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju obračuna odškodnina na osnovi' prihranka 108.864,00 din za 1. leto koriščenja predloga; po čl. 26 ¡f 2b. Odškodnina znaša
5.221,60	din.
c)	Predlog tov. Renčelj Vladimirja št. 101/45/75 »elektro priključek livnega voza v jeklarni l« je komisija preučila in sklenila, da se avtor nagradi z enkratno pavšalno nagrado v višini 500 din.
č) Predlog tov. Zupanc Stanka št. 95/34/75 »kabelski vozički« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju prizna odškodnina na osnovi prihranka 63.720,00 din po čl. 26 — lb, ki znaša za prvo leto
1.392,08	din.
d)	Predlog tov. Petrovič Pavla št. 45/73 — obračun odškodnine, za 3. leto, je komisija pregledala in odločila, da se odškodnina obračuna po členu 26 — 2b. Na osnovi prihranka 24.614,40 din mu pripada odškodnina v višini
1.453,75	din. .
e)	EGO je na svoji redni seji vnaprej potrdil sklep, ki ga bo komisija za racionalizacije zavzela po obravnavi predloga Rebernak Franca »izboljšava na področju obračuna osebnih dohodkov«. Ta pa je v zvezi s tem predlogom sprejela naslednji 'sklep:
Predlog tov. Rebernak Franca št. -122/61/75 »izboljšava na'področju obračuna osebnih dohodkov« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju odobri izplačilo enkratne, odškodnine na osnovi prihranka 473.880,00 din po členu .26 — lb-. Odškodnina znaša 5.191,04 din.
' 6. Odobril je odpis razlike po zaključku 1854 73.200 nemških mark ali 429.061,80 din.
7.	Odobril je odpis izplačanih predujmov naslednjim našim delavcem: Mohotra Josip 30,60 din, Ignjatovič Stojan 100,00 din, Markovič Ivica 200,00 din, Šarčevič Rafko 100,00 din, Topolov Milan
100,00	din, Grba Peter 100,00 din, Maksimovič Momčilo 100,00 . din, Šolanji .Martin 100,00 din, Gardi-nac Lazar 516,75 din. Skupaj 1.347,35 din.
. 8. Odbor je odobril ponovno, angažiranje ekipe iz jeklarne II za spuščanje v pogon nove jeklarne v Libiji. Ta ekipa se poveča še, za dva delavca, in sicer:
; 7_- tov. Burič, jeklarna II in
—	tov. Brložnik, merilna služba.
Ponovno angažirana ekipd bo odsotna približno 10 dni pod isti- -mi pogoji kot v prvem primeru.
9.	Odobril je prakso ža izpopolnjevanje strokovnjakov iz dežel v razvoju s področja »Proizvodnja železa in jekla« pri firmi IRT — Inštitute per la Riconstruzio-ne Industriale v Rimu za dipl. . ing, Hinka Ploštajnerja.
10.	Odobril je službeno potovanje dipl. ing. Borisu Maroltu k firmi Rheinstahl v Essnu in Diiseldorfu.
11.	Odobril je službeno potovanje str. ing. Alojzu Pišku k firmi FIAT — Trattori — Modena v Italiji.
12.	Naknadno- je odobril službeno potovanje za dipl. ing. Mihaela Vuka in dr, Jaka Lamuta na Madžarsko k podjetju Licen-cio ter dipl. oec. Marjanu Beleju na Poljsko.
13.	Odbor je bil seznanjen, da so posredovali poročila o službenih potovanjih:
HBBskupina 10 praktikantov pri FIATU v TT Modena o opravljeni praksi;
—	str. ing. Alojz Pišek o opravljenem potovanju pri FIATU v Modeni.
—■ Tugomer Voga, dipl. ing. Slavko Plevnik in dipl. ing. Ciril Gorišek o službenem potovanju v Zahodno Nemčijo;
—' dipl. ing. Mihael Vuk o službenem potovanju na Madžarsko.
Potna poročila so na vpogled v oddelku za informativno in samoupravno dejavnost,
14 Odbor ugotavlja, da ni pristojen za reševanje zadeve »povračilo selitvenih stroškov za Ko-stadinov Cvetana, dipl, met. ing;«, zato zadevo odstopa odboru za kadrovsko-socialne zadeve in družbeni standard.
12.	seja, 29. decembra 1975
1.	DS je potrdil sklepe 11. seje in se seznanil z njihovo realizacijo,
V zvezi z realizacijo 7. sklepa te seje z dne 27. novembra 1975 je sprejel dodatno informacijo oz. spremembo 'zneska predračunske vrednosti Tovarne traktorjev, ki se sedaj ' pravilno in ocenjena 31, maja 1974 po izvršnem odboru Ljubljanske banke glasi na znesek 151,910.000 din in sicer brez inferkalarnih obresti in obveznega posojila za energetiko.
S tem v zvezi želi DS DO na naslednji seji temeljitejšo obrazložitev omenjenih popravkov v aktu o ustanovitvi delovne organizacije Tovarne traktorjev.
2.	DS se je seznanil s poslovnimi rezultati za leto-1975, z rezultati akcijskega programa za oktober 1975 in poročilom o likvidnosti naše delovne organizacije za obdobje januar—september 1975.
3.	Sprejel je osnovna izhodišča za družbeni načrt Železarne Štore za leto 1976. Delegacije posameznih TOZD so dale svoje pripombe in te so sestavni del tega pregleda sklepov.
DS je sklenil, da se vse te pripombe upoštevajo pri sestavi osnutka družbenega plana 1976.
V zvezi z živahno in plodno razpravo je bilo še posebej poudarjeno in opozorjeno na dejstvo, da zaposlovanje v naši DO hitreje narašča kot pa ekonomika našega dela. Prav zato se je DS zavzel, da se temu posveti še posebna pozornost) Prav tako je priporočil orientacijo k dodatnim finančnim virom in k, boljšemu koriščenju delovnega fonda, k boljši organizaciji dela in k še bolj spodbujeni inovacijski dejavnosti.
4.	Seznanil se je s štirimi samoupravnimi sporazumi s področja železniškega in elektrogospodarstva, pri čemer gre za solidarnostno združevanje sredstev gospodarstva za pokrivanje izgub v letu 1975 in za /financiranje raz-, voj a železnice in luke Koper v letih 1976—1980.
Po obširni obrazložitvi je priporočil razpravo in sprejem po samoupravnih delovnih skupinah.
5,	DS je sklenil moralno podpreti prizadevanja občinske skupščine Šentjur, da bi cesta Celje— Kozje prek Lesičnega bila upoštevana v srednjeročnem planu republiškega cestnega sklada.
S tega območja je yeliko naših delavcev, ki bi jim boljša cestna povezava - omogočila lažje prihajanje na delo.
ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD
19. seja, 23, decembra 1975
1.	Odbor je potrdil sklepe prejšnje Seje in se seznanil z njihovo realizacijo.
2.	a) Obravnavo zaradi ugotavljanja kršitve delovnih obveznosti tovariša Sitar Franca,- dipl. Soc., je odbor prestavil na petek,
26.	decembra' 1975 ob 7. uri.
b)	Novih vabil ni treba pošiljati, ker vsi 'prisotni sprejmejo spremembo datuma na znanje in z njo soglašajo,
c)	Oddelek za informativno in
samoupravno dejavnost pripravi vsem še prepis izjav zaslišanih, od družbenopolitičnih organizacij pa zaprosi pismeno mnenje. -
3.	Odbor je sprejel organizacijski predpis in šifrant za pošto s pripombo, da EOS z njim seznani vse, ki ga bodo uporabljali (administracijo v TOZD in sektorjih, pa tudi vse kurirke).
4.	Odbor opozarja vodstvo TOZD GKSG in DPG, da razrešijo vprašanje udeležbe njihovih delegatov na sejah tega organa.
Belo samoupravBili orgamo y
STANOVANJSKA KOMISIJA
17.	seja, 9. januarja 1976
1.	^Komisija je potrdila sklepe
16.	seje in se seznanila ž njihovo realizacijo. Za realizacijo sklepa št. 5, za kar sta zadolžena TOZD GKSG in finančni sektor, se določi rok in sicer 20. januar...
2.	Sekretar naj do prihodnje seje razčisti kako je z zgradbama Štore 39 in 40.
3.	"'Gafsonjero v Celju, Vrunče-va 25-c (izpraznil Strašek Frane) se dodeli Durkovič Stanku. S tem se. razveljavi sklep št. 3 š. 16. seje, ker: stanovanje, M ga je izpraznil
Razširjena seja, 11. decembra'
1975.
I.	Za temeljito javno razpravo na* zborih delavcev je nujno potrebno, da bodo znane; in nam posredovane prispevne stopnje financiranja SIS za leto 1976.
'2. Prav tako je potrebno, da se zborom delovnih ljudi posreduje desetmesečno bilančno stanje za vse SIS.
3.	Za temeljito in poglobljeno razpravo na zborih delovnih ljudi je, potrebno posredovati, realizacijo programov za desetmesečno obdobje 1975 za vse SIS. Poročilo naj zajema tudi povprečne osebne dohodke v SIS.
4.	Nesprejemljivo je -stališče, dogovorjeno na občinski ravni, da delegati SIS iz TOZD in OZD 'zagovarjajo in tolmačijo programe in finančne1'načrte;- za leto 1976 v svojih lastnih delovnih sredinah. Predlagamo, da našim zborom delovnih ljudi obvezno prisostvujejo predstavniki vseh SIS, ki niso člani naše delovne organizacije. ¡7.
5.	V program finančnih načrtov je treba predvideti sredstva V
V Celjski Občini so na pobudo družbenopolitičnih . organizacij,: še posebej sindikatov, stekle zadnje. priprave na. ustanovitev Kluba //samoupravljavcev, Ideja o ustanavljanju takšnih klubov ni nova, lahko rečemo, da srno v Sloveniji med zadnjimi:. repnbli-. kami, ki takšne"klube v zadnjem .času pospešeno ustanavljamo. Seveda je s tem v zvezi še veliko odprtih vprašanj, nejasnosti, tudi . ugibanj o namenu, delovnih oblikah, organizaciji, načinu financiranja in podobno. V tem kratkem sestavku seveda nimam na-: mena odgovoriti na vrsto teh vprašan};, na mnoga vprašanja bo tako ali drugače morala , odgovoriti naša vsakodnevna samoupravna praksa. Pa poglejmo na kratko, katere, so osnovne naloge in funcije klubov samoupravljavcev; skratka,poskušajmo odgovoriti na vprašanje, zakaj jih ustanavljamo.
. -Osnovni namen kluhov povzema načelo;, iz prakse samoupravljanja za prakso samoupravija-
tov. Čretnik še ni pripravljeno za vselitev..
4.	Sobo v Štorah 55 (podstrešno) se dodeli Husič Okanu, jeklarna I.
5.	Sobo Štore 3 (izpraznila Milena Koprivc) se dodeli Cahun Ivanu, SNG.
6.	Stanovanje v Štorah 39 (izselil se je Anderluh Anton) se dodeli Zver Jožetu, .mehanična delavnica.
7.	Komisija se' je seznanila s problematiko ureditve, okolja železarne, zazidalnih okolišev in zdravstvene. službe v Štorah.
za pripravljalna, dela za izgradnjo rekreacijskega centra na Teharjah — ¿Mlinarjev Janež«, Dom železarjev.
Konkretneje je treba analizirati financiranje izgradnje . — adaptacije kegljišča-v Štorah. Iz osnutka ni razvidno finančno pokritje adaptacije.
6.	Za -izgradnjo zdravstvenega doma v Štorah je za leto 1976 treba 'predvideti finančna sredstva za pripravljalna dela in za. izdelavo projekta. „
7.	: Člani delavskega sveta TOZD
proizvodnja 114. panoge so se seznanili; s pogoji - ustanovitve novega TOZD MO, na kar niso imeli pripomb in je bilo tako podano soglasje TOZD proizvodnje 114. panoge za formiranje novega TOZD MO.	. .
Ob tej priložnosti- so izrazili željo o nadaljnjem sodelovanju med TOZD MO in TOZD proizvodnjo 114. panoge, za kar obstajajo obojestranski interesi.
Prisotni so predlog ustanovitve TOZD MO potrdili z dvigom rok; Nihče ni bil proti ali se glasovanja vzdržal.
n j a, pri'čemer se klubi 'ne/bodo izogibali tudi. razvijanju teoretične misli samoupravljana a. iS-cer pa'je prva/naloga kluba sa-moupravljalcev omogočiti in organizirati neposredno izmenjavo med delavci, njihovih samoupravi j ¿iških izkušenj in izkušenj- njihovih delegatov pri razvijanju vsebine, organizacije in metod ¡samoupravne prakse.
Druga zelo pomembna funkcija kluba je aktivnost na področju družbencpoEtičnega izobraževanja in usposabljanja. Klubi seveda ne bodo neposredno izobraževali, pač pa bodo poskrbeli za organiziramo tovrstno: izobraževanje na dogovorjenih/skupnih, programskih: zasnovah. Samoupravljanje je in /ostane ¡predvsem znanje, ne po »samopostrežba«, v kateri znamo povrhu vsega še pozabljati -na plačilo pri blagajni«. '	.	"
Tretja pomembna naloga kluba je v 'tem,- da bi delavci v njem omogočali in skrbeli za svetovalno in drugo strokovno pomoč sa-
moupravljavcem in njihovim organom pri -uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja in da bi si -takšno pomoč tudi neposredno organizirali. Sem prav gotovo sodi področje normativnega urejanja samoupravnih odnosov.
Naslednja je dokumentacijska funkcija kluba. Gre za organizirano dokumentacijo -npr. samo-
S strani sindikata prihajajo nove pobude, konkretno s sestanka komisije predsedstva sveta ZS.T za izobraževanje, znanost, kul trn ro in info¡nmativno-propá¡gan'dno dejavnost, ki je bila 20. januarja v Beogradu. Na predhodni »slovenski pripravi« na ta sestanek, sem -sodeloval, zato vas . z nekaterimi /stališči lahko seznanim.
Sindikairie organizacije bodo morale začeti skupaj z ZK ter organi sam-oupraivlj arij a konkretno akcijo, da se v vsebino informacij uvrstijo vsa dejstva in informacije o poslovanju in poslovnih rezultatih produktivnosti dela, razporejanje -dohodka' in delitev-Osebnih dohodkov, investiranj e, o stanju in uporabi tehnologije, o zaposlovanju iatt izobraževanju, o stanovanjski,' 'socialni in- kulturni politiki, o politiki standar: da, samoupravnem . sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, o SLO in družbeni samozaščiti in drugih 'vprašanjih, o katerih delavci po ustavi samoupravno odločajo.
V vsaki TOZD in OZD mora sindikat začeti akcijo, da se-potrdi razvojni načrt , informiranja kot sestavni del razvojnega načrta; da se določijo naloge,- nosilci in rolki za zagotovitev ■ materialnih in kadrovskih pogojev za informiranjema samoupravnih osnovah.
Sindikalne osnovne organizacije morajo poistati glavne nosilke neposr edinega. informiranj a delavcev. To terja, da morajo poslovodni organi ;in- samoupravni, delegacije in. strokovne službe sproti dostavljati sindikalni- organizaciji vse potrebno informacijsko gradivo.
Informiranje se -mora normativno urediti /v /vseh ustreznih normativnih splošnih aktih, kakor tudi v posebnih pravilnikih o , informiranju ter v. sMadu z ustavo in zakoni določiti družbenoekonomski status in sistem informiranja, vire,, sredstva iri ob-, like informiranja, kakor tudi pravice in odgovornosti vseh ,subj skatov v informiranju. S teni v zvezi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
Odd) Ivana
se iskreno zahvaljujemo kolektivu in upravi železarne štore za darovane vence, godbi na pihala in vsem, ki so ga pospremili na • njegovi zadnji poti.
Žalujoči; sinovi Slavko, Albert, Vili, hčerke Marta, Erna, Ivanka in Angela z druži-. nami ter ostalo sorod-stvo.
upravnih aktov ali drugega gradiva s področja ¡samoupravljanja in klubska knjižnica.
Dajanje pobud in predlogov drugim organizacijam in organom bo prav tako ena izmed funkcij kluba samoupravljavcev; Prav tako bo imel klub še druge naloge — izobraževalne, informacijske ali kulturne narave. Toliko
je treba regulirati družbenoekonomski status informativnih služb in v praksi preprečiti,vsa-, kršen podrejen, položaj teh služb in. kadrov, ki se. ukvarjajo z informiranjem, v odnosu do. drugih služb mi kadrov v strokovnih službah. Informativne službe kakor tudi informiranje je treba odpreti k vsem samoupravnim in. .družbenim dejavnikom v OZD in na drugih ravneh, ikar pomeni definiranje samostojnosti teh služb na področju /strokovnega informiranja. in definiranje nji: hove odgovornosti do vseh samoupravnih in družbenih dejavnikov za izvajanje sprejetega razvojnega načrta in politike informiranja.
Sindikat, se mora še 'bolj zavzeti za kadrovsko krepitev informativnih služb, za nenehno idejno politično in strokovno usposabljanje delavcev, ki profesionalno delajo na področju informiranja in delavcev v TOZD, za njihovo usposabljanje za samoupravne informatorje. '
. Sindikalne organizacije se morajo zavzeti tudi za druge oblike usposabljanja delavcev, ki delajo na področju informiranja — z obiski v drugih delovnih organizacijah, kjer imajo dobro razvito informativno dejavnost, z zagotovitvijo daljšega bivanja novinarjev v redakcijah drugih tovarniških in dnevnih časnikov itd.
V, izdajateljskih, programskih svetih in uradniških odborih se mora zagotoviti popolh vpliv delavčev na idejno usmeritev in vsebino informiranja. Zato je treba v OZD ustvariti družbena telesa, ki bodo /spremljala razvoj informiranja,
„Naj na zaključku sestavka zapišem še zadnjo misel, da;svet Zveze Siinidikafov Jugoslavije pričakuje poilno angažiranje sindikalnih organizacij, da. bodo v vseh svojih organizacijah in organih analizirale' problem informiranja ter -sprejele konkretne ukrepe za razvoj /vsestranskega objektivnega informiranja delavcev.	Mitja Umnik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata in sina
Martina Klinarja
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga; spremili na zadnji poti in vsem, ki so nam izrekli sožalje, še posebna zahvala gostinski enoti in vsem, ki so darovali vence in cvetje.
Žalujoči: sin Božo z ženo, sestra Heda z ¡\ družino, mati in "ostalo sorodstvo
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE
Klub samoupravljavcev
za danes, drugič ipa še «kaj.
Nove pobude za boljše informiranje
MLADIH
MLADINA O SVOJEM DELU IN NALOGAH
KOORDINACIJSKA KONFERENCA ZSM ŽŠ
V želji, da bi mladi naše DO kritično ocenili svoje dosedanje delo, predvsem pa delo v letu 1974/75 in da bi si začrtali nove smernice delovanja, smo dne 20. 12. 1975 iv Domu železarjev na Teharjah sklicali koordinacijsko konferenco ZSM ŽŠ z naslednjim dnevnim redom:
—	otvoritev in ¡pozdrav,
—	izvolitev organov ¡konference,
—	referat .predsednika, ocena dosedanjega dela,
—	razprava na podani referat
predsednika,	•
—	sprejem akcijskega programa in poslovnika ZSM DO ŽŠ,
—	kadrovske spremembe,
—	razno.
Prisotnih je bilo 28 delegatov od 44 povabljenih — torej 16 jih je izostalo. Ker bi bilo preobširno poročati o vseh točkah konference, bom zato podal le glavne točke.
Poročilo predsednika Eda Lorgerja o delu ZSM Železarne Štore za leto 1974-75
V	tem obdobju smo imeli 14 sej, na katerih ¡smo obravnavali naloge iz tekače problematike.
Sklepi, ki iso bili zavzeti na sejah, so bili v okviru možnosti izvršeni; za kar so odgovarjali zadolženi člani sekretariata. Po ustanovni konferenci sveta, smo pripravili anketo, v kateri n'aj bi mladi izrazili svoje želje in- zahteve. Po izvedeni anketi smo ugotovili, da je zanimanj oza delo in aktivnosti članov ZSM na zelo nizlki ravni, in da bo potrebno za večjo aktivnost mladih še veliko narediti. V letu 1974 je naša mladinska organizacija prirejala redno idisco plese, ki so bili Obenem tudi vir dohodkov naše organizacije. Ob pregledu ¡dvoletnega delovanja idisco kluba, smo ugotovili, ¡da je zanimanje za tovrstno razvedrilo upadlo in da je potrebno preiti na druge oblake delovanja. Odločili smo se, da prenehamo z disco plesi in občasno organiziramo prireditve kot so: kvizi, vesdh večeri, gostovanja ansamblov. Ob prehodu na te oblike delovanja smo prišli do zaključkov, da je zanimanje za občasne prireditve mnogo večje.
Na seminarju, ki smo ga pripravili v okviru Združenega dela podjetja . Slovenskih železarn, smo razpravljali o predkongresnih materialih za 9. kongres ZSMS in 8. ¡kongres ZSS, razen tega smo na seminarju obravnavali tudi razvoj slovenskih železarn. V pokongresnem obdobju, smo obnovili naše vrste in prešli na delovanje osnovnih organizacij, kar pa pri nas ni bilo novo, ker so le-te delovale že pred tem vendar pod drugačnim imenom. Po osnovnih, organizacijah smo obravnavali kongresne materiale, ki so nam bilii vodilo za nadaljnje delo.
• Na osnovi širšega sodelovanja z drugimi delovnimi organizacijami izven združenega podjetja Slovenskih železarn smo se odločili za povezavo z mladinskim aktivom Konfekcije »Lisca«. Z njimi smo organizirali ¡skupne razgovore; družabna ¡srečanja, pripravljali pa smo ¡tudi ¡skupen izlet, M pa zaradi tehničnih ovir ni bil izvedljiv.
V	letu 1975 smo bili organizatorji že tradicionalnega majskega: srečanja mladih Slovenskih železarn, ki pa. je po ugotovitvah
koordinacijske konference Smo napravili predlog poslovnika ZSM DO Železarne Štore-, akcijski program in konkretizacijo akcijskega programa.
Ob koncu letošnjega lota so se predsedniki in. sekretarji osnovnih organizacij udeležili izobraževalnega seminarja, tki je bil prav tako na Bledu Z naslednjimi temami:
Način in pomembnost informiranja ,v samoupravni socialistični družbi, delegatski sistem.
V	počastitev 29. novembra, smo pripravili pohod po poteh Celjske čete, fci pa na žalost zaradi slabe udeležbe ni uspel. Ko ocenjujemo našo aktivnost od volilne konference dalje, lahko rečemo,: da smo bili delovni, saj -smo ¡svoj - akcijski program skoraj v popolnosti izpolnili, veseli nas,; da smo tudi v tem preteklem Obdobju kot doslej zabeležili dobro sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pri nas in navzven. Poleg -tega, pa je vse več članov ZSM, ki aktivno delujejo kot .delegati in člani v samoupravnih organih,. oziroma v organih občinske konference. Ne smemo pa pozabiti aktivnega delovanja naših članov vZKinZS.
Aktivnost* naše organizacije, se je v preteklem obdobju usmerjala predvsem na uresničevanje resolucije in ¡sklepov 9. kongresa ZSMS v Moravcih.
V	cilju, ¡uresničevanja’ ¡stabilizacijske politike v delovni organizaciji železarne- Štore, ZSM hi imela svojega -programa, ampak se je aktivno vključevala v akcije na -tem področju.
Dosedaj smo imeli veliko težav' in izgub časa pri evidentiranju novih članov ZSM z evidenčnimi listi, zato smo se na 4. isajd koordinacijske ¡konference odločili, da borno z akoiijo pobiranja članarine obenem evidentirali nove člane naše MO, Akcijo smo izvedli is pomočjo mladinskega informatorja, ki je bil dan v vednost j vsakemu mladincu v delovni organizaciji. :
Zastopanje mladih v samoupravnih organih ije po pregledu seznamov nezadovoljivo, za kar pa verjetno delno krivdo nosimo mladi sami, ker smo ob pripravi predlogov za kandidate premalo vplivali na njihov ¡sestav Vseka-
kor bo potrebno v prihodnje v sti uspelo.	tej smeri polagati -večjo pozor-
^V obdobju priprav na volitve nost, kajti lahko se nam zgodi,
da bi ob -taki kadrovski politiki zelo- zmanjšali prisotnost mladih na tako pomembnih področjih, kot jih pokrivajo samoupravni organi. Še vedno še vse premalo upoštevajo mnenja Sm zahteve nas mladih, za kar ¡pa ¡so v ¡veliki meri kriva nazadnjaška gledanja ¡posameznikov, ki negativno vplivajo na okolico.
če pogledamo organiziranost mladih v sindikalni organizaciji, lahko opazimo, ida ¡smo vi-teh vrstah več ali manj zadovoljivo zastopani, kar pa je posledica dolgoletnega ¡sindikalnega I okrilja nad mladinsko organizacijo.
Pripomni pa bi, da je program uvajanja mladih še vedno pomanjkljiv, ta naloga pa normal-no rie leži ¡samo na naših ramah, zato bo potrebno še marsikaj storiti- (tudi s strani ZK same.
Naša MO je -po dosedanjih rezultatih dokaj zadovoljivo povezana z občinsko konferenco ZSMS, sa|j smo v izvršilnih organih zelo ¡močno zastopani, kar nam daje možnosti za uspešno obojestransko sodelovanje in reševanje začrtanih nalog.
V	okviru povezave s krajevno skupnostjo, lahlko -rečem, da je sodelovanje več ali manj aktivno, saj je mnogo mladih iz naše delovne organizacije neposredna včlanjeno v organe krajevne skupnosti na domačih področjih, kar nam omogoča prek njih aktivno -povezavo.
V	delavni organizaciji se še vedno pojavljajo ovire za hitro : uresničevanje sklepov naše organizacije. Dodati moramo, da naša delavska kontrola še vedno išče poti svojega uveljavljanja. Ravno ¡tukaj pa se široko odpira-
jo možnosti ¡delovanja _ naš mladih, zato moramo biti pozorni, kako delegiramo v ta samoupravni organ.	-	_
Še vedno je opaziti velika razkorak med potrebami in možnostmi za stanovanjsko izgradnjo. Mladi smo na -ta’vprašanja najbolj občutljivi, saj večkrat ne pridemo do ustreznega ¡stanovanja, zaradi neprimernih kriterijev, ki opredeljujejo .pogoje do-delitve stanovanja. Stanovanje je danes dostikrat ovira, da si mlad človek ne more ustvariti družine in človeka vredno življ enje, kar močno vpliva na njegovo delovanje v DO in navzven. Mislim, da bo potrebno okoli tega problema še: marsikaj. storiti. Glede na to, da je v naši DO vehkO"mladih iz bratskih republik, ho potrebno, v zvezi z njihovim ¡delovanjem in življenjem rešiti ne malokateri problem, ki jim onemogoča normalno življenje in vključitev v naš delokrog.
POROČILO SEKRETARJA ZSM TOV. SIMOVIČ DRAGANA:
ZSM delovne; organizacije Železarne Štore bo pri vsebinskem oblikovanju nalog v naslednjem enoletnem programskem obdobju predvsem izhajala iz sklepov in resolucije 9. kongresa ZSMS, kdrije izraz .interesov mlade generacije in temelji na kongresnih dokumentih in sklepih 10. kongresa ZKJ. Visi -ti dokumenta terjajo od nas mladih, da -se še boj j aktivno vključuj orno _ v življenje neposrednih proizvajalcev naših DO.
Na podlagi akcijskega programa smo naredili ¡konkretizacijo le tega za prvo polovico prihodnjega leta, po katerem bomo uresničevali naše naloge. Na začetku uresničevanja akcijskega programa bomo pripravili ankete za člane ZSM ¡v naši delovni
organizaciji, katera nam bo pokazala oblake delaj ki so najbolj učinkovite in zanimive^ Za doseganje celotne aktivnosti našega članstva v boju za boljši jutri in v boju za hitrejše uresničevanje nove ustáve. Skrbeti moramo za čimbolj socialistično usmerjanje raznih , interesov, . teženj in ustvarj alnošti naših članov.
Predsedstva osnovnih organizacij in koordinacijska konferenca ZSM delovne organizacije so dolžni uresničevati odločitve, ki so jih sprejeli'na svojih sestankih ter izvrševati naloge, ki izhajajo iz demokratično sprejetih dogovorov, organov ZSMS v občinskem in ¡republiškem ¡merilu. Uspešno uresničevanje sprejetih stališč ih sklepov predstavlja merilo odgovornosti vsakega člana organizacije in organov ZSM delovne organizacije.
Na osnovi-73. člena Poslovnika o organiziranosti in ¡delu članov ZK; organizacij in organov ZK v delovni organizaciji železarne štore smo ustanovili aktiv mladih komunistov, katerih namen je aktivno vključevati vse mlade komuniste, Iki še ne ali premalo delajo v družbenopolitičnih organizacijah, poleg .tega pa je njiho-.va naloga priprava mladih za sprejem v ZK in aktivno vključevanje svoje okolice v delo zveze socialistične mladine delovne organizacije železarne Štore.
SKLEPI VOLILNE KONFERENCE
Delegati ...... volilne konference
zbrani 20. 12. 1975 na Teharjah sprejemajo na podlagi podanih referatov, ¡javne razprave naslednja stališča in sklope:
—	Člani ZSM v DO ŽŠ se bomo v naslednjem obdobju borili za dosledno uresničevanje ustavnih sprememb v naši DO; to - mora postati središče in izhodišče našega idejnopolitičnega in akcijskega delovanja. ’Uresničevanje ustavnih sprememb se ne sme prepuščati zgolj -strokovnim službam.
—	V prizadevanju za odpravljanje vzrokov nestabilnosti v naših TOZD se bomo borili za dosledno izvrševanje sklepov odborov za dobro gospodarjenje. ¡
Da se ne bi samoupravni akti in njih procesi odvijali samo v vodstvenih strukturah, je zato osnovni | pogoj idejno-politično usposabljanje mladih delavcev, kar bomo dosegli z ustanovitvijo aktivov mladih delavcev na nivoju TOZD.
—	V TOZD se bomo dosledno
-	borili, da se v samoupravnih sporazumih o delitvi dohodka in osebnega. dohodka ter v ¡pravilnikih iz tega področja dosledno uresničuje sindikalna lista.
. — Zavzemati se moramo za spremembo politike razdelitve stanovanj, tako da bodo lahko prišli do stanovanj mladi samski delavci ter mlade družine.
—	Zavzemali se bomo za .pravilno kadrovsko politiko tako, da tudi mladi lahko pridejo do ustreznih delavnih -mest.
—	V aktiva mladih komunistov bomo idejno-politično usposab-
-	ljali kandidate za sprejem iin mlati e člane ZK.
: ggg Informiranj e je nuj en poj av za vsako aktivnost.. Do sedaj je bilo pa tem polju-ipremalo stor-jenega, kar ¡pa v prihodnje ne bi smeli dovoliti. Naloga vseh nas je, da -aktivno sodelujemo s -svojimi članki' in seveda s tem do-prinesemo .¡veliko k popolnosti ¡ ¡mladinskega informiranja.
Jože žlaus
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Krajevna skupnost štore ima dve značilnosti: železarno in raztresenost vasi in Zaselkov, ki pogojuje velike potrebe po sredstvih za urejanje in vzdrževanje komunalnih napräv. V letu 1975 je razpolagala z 1,707.612 din.
Organi KS so sredstva razporedili takole:
—	vzdrževanje krajevnih cest
—	vodovod Teharje
—	druga komunalna -dejavnost
—	vodovod Kompole
—	socialna dejavnost
—	asfaltiranje, ceste na Pečovje
Ostala sredstva so porabljena za pokrivanje stroškov tajništva KS, delno pa- so na žiro računu.
V	krajevni skupnosti so štiri stalna območja, ki združujejo ¡enajst vasr oziroma zaselkov.
Meseca naarba in aprila so bili po stalnih območjih organizirani skupni sestanki o problematiki SZDL in krajevne skupnosti. Na njih so krajani neposredno sodelovali pri oblikovanju programa dela KS in razdeljevanju sredstev za pokrivanje vseh potreb.
V	preteklem letu, ki ga ocenjujemo kot zelo razgibanega na področju družbene in politične dejavnosti, smo utrjevali delegatski sistem v KS.
V	središču pozornosti komisij je bila socialna :in komunalna
problematika. Izkušnje kažejo, da bb treba vzporedno še bolj pozorno spremljati družbeno, politično, družabno irr kulturno problematiko. Vseh drugih dejavnosti ne smejo prekriti sicer pereča komunalna vprašanj a.	________
Svet krajevne .skupnosti je na pobudo občanov večkrat razpravljal o urbanistični ureditvi naselja Kompole, ker je od tega odvisna gradnja nove ceste ali popravilo ter asfaltiranje obstoječe. Kljub zahtevam krajanov še niso pripravljeni potrebni načrti) zaradi česar bo morala ikra-jcVtial rfkrugntfet skupaj z Železarno Štore posredovati pri pristojni Službi Skupščine občine Celje. .
97.133,80 din 14.093;00 din
356.797.00	din 2.072;00 din
174.682.00	din
489.785.00	din
Stari žulji,
Staro (leto še (je ¡poslovilo. Delovne, ¡družbene, politične in .druge organizacije so . pregledale uspehe dola. Ne)kdo’ije .mlel, drugi ždi, slabši je na zimo plel, vsi skupaj pa stopili isrno v Novo leto z željo, da (v prihodnje zamorjen bo ves plevo!.
Tudi društvo upokojencev SRS podružnice štore—Teharje je na svojem občnem zboru-dne 20. 12. 1975 pregledalo ‘preteklo' ¡delo. Poročila, graje, pripombe pa tudi pohvale/&o še (vrstile ma dobri dve uri trajajočem zboru. Splošnemu zadovoljstvu, ki; so ga izražali člani društva zaradi organizacije Metov, se jen pohvalnimi besedami pridružil -tuiii član predsedstva -društva upokojencev SRS. Njegovo presenečenje nad številom ¡-izletov dm nad izbiro krajev, v katere iso bili izleti .opravljeni, je izzvenelo kot (dokaz o pravilni odločitvi -rekr-e-acijske komisije pri (društvu, ida še 30-letnica osvoboditve Jugo-slaivij e proslavi z obiskom • zgodovinsko pomembnih ■ (krajev naše ožje (domovine. Kočevski rog, Bolnica Franja, Osankarica .so večno zeleni spomeniki naše slavne preteklosti in prav je bilo, da smo počastili spomin na naše tovariše in ¡soborce.. Njiiibove' in naše puške -smo zamenjali z lopatami in 'krampi ter islkupno iz mlado učenostjo iz leta v leto več poželi.
Zadnje dni preteklega leta smo Obiskali našč bolne člane in jim s; .simboličnimi darili in iskreno željo po okrevanju zaželeli SfeE-ČNO 1976.
Da, Srečno, en sam VELIKI SREČKO 1976, za katerega pa se
mlad elan
moramo Vsa člani društva upokojencev zahvaliti ¡vodstvu železarne štore in njenim ¡družbenopolitičnim to (sindikalnim organizacijam, ¡kajti š Sklepom 'delavskega sveta DO z dne 29. 9.1975 .smo brezplačno ' dobili rv naše lastništvo stari vrtec Čečevo. To bo naš dom, dom društva upokojencev podružnice ’Štore—Teharje. Hvaležni, ponosni in polni načrtov smo stopili v letu 1976, zavedajoč se odgovornosti do družbe ter dela, ki nas čaka.
- številne udarniške ure, republiška in občinska finančna pomoč, ter zaželeni solidarni prispevki iz ¡drugih (virov, bodo ob ugodnem vremenu notranje spremenili, zunanje Olepšali bivši vrtec Čečevo. Tako prenovljen in iunkcdonalnejši bo na predvideno otvoritev 1. 5.1976 postal Dom upokojencev. Tu bo iv (knjižnici, čitalnici, šahovski ¡in pevski ¡sekciji zhživelo bolj pestro življenje, odprt bo interni ibifife, kegljaška sekcija bo 'imela svoj kotiček, pravnik bo dvakrat tedensko da-jiffl 'brezplačne nasvete..._
številnejše bodo sekcije, več članov bo imelo možnost .kulturne in rekreácijske udeležbe, kar je eden od pogojev krepitve .duha ih zdravja.
Želje, načrti, trdna volja in delo — uspeh!
: V imenu društva upokoj encev, podružnica Štore—Teharj e se vsem organom in članom kolektiva železarne štore zahvaljujem za f sodelovanj e, (gostoljubnost in pomoč v ^prétdMem letu, za 1976 pa želim zadovoljstva in uspehov.
Verbič Mihael st.
'Problem, katerega rešitev se odlaga iz leta v leto, je ukrepanje, da bi preprečili poplavljanje 'Voglajne na področju med Šent jurjem in Štorami. V začetku leta 1975 je več kot sto občanov prizadetega območja poslalo vlogo za regulacijo Voglajne. Zaenkrat še ni izgledov ža pripravo regulacije. -Ker se govori o začetku regulacije na območju občine Šentjur, postavljajo občani upravičeno Vprašanje, ali je'smiselna regulacija potoka, ki se začne na sredini ali proti izvirh.. Mogoče je. To razumeti pa-vseeno ni lahko, spričo predlogov oblikovanih in danih po zdravi kmečki pameti.,
Pred novoletnimi prazniki je Dedek Mraz .obiskal tudi otroke na območju naše KS. Obdaroval je 388, predšolskih otrok, 304 .šolarje in 833 otrok delavcev železarne Štore. Dedku Mrazu sta složno finančno pomagali predvsem železarna m krajevna skupnost.
Komisija za socialno in zdravstveno varstvo ostarelih je svojih 50 varovancev obdarovala pred novim letom. Sredstva, so prispevali: Rdeči križ štore, 00 sindikata Železarne Štore, odbor SZDL, KS Svetina in KS Stote. Hvala-V imenu razveseljenih obdarjencev.
Asfalt proti Pečovju
: Prebivalci stalnega območja Pečovje—Laška vas ¡in okolice so več let želeli urediti .in asfaltirati cesto od šamotame, .proti Pečovju. Problem j e bil obravnavan na vsakem občnem zboru in sestanku stalnega, območij a.
Za asfaltiranje ceste /izvoljeni režijski' odbor je organiziral dogovarjanje o samoprispevku občanov in kasneje zbiranje denarja.
O prizadevanj ih in žel jah občanov, ki živijo na Pečovju, v Laški vasi .in Okolici, So razpravljala tudi druga stalna območja na spomladanskih skupriih sestankih SZDL in KS ter sklenila, da solidarno podprejo začeto akcijo, čeprav bodo nekatere potrebe morale počakati na rešitev v letu
1976.	V novembru je bil potegnjen asfaltni trak dolg 1030 m, ki sega .od šamotarne ¡do kozolca na razpotju Pečovje—Laška vas. .
Za ureditev cestišča in asfaltiranje so od skupnih stroškov, ki znašajo 494.785,00 din prispevali:, 5- ■	din-
—. Železarna Štore	200.000,00
i|- Občani . ,	100.000,00
—	Gozdno - .1./	' -:fil V7
gospodarstvo - '	50.000,00
—	Krajevna skupnost 144.785,00 Občani stalnega območja, ki je
dobilo asfaltirano cesto, ¡so zadovoljni. Želijo (si .seveda, da' se cesta uredi še naprej, ker je -v slabem stanju. NSj* nekoliko ¡bo ¡treba počakati, še potrpoti in, razmisliti o nadaljevanju akcije; ki je v prvem delu lepo uspela.
Iz dnevnika AG Železar
OBISK IZ PARAČINA
V soboto, 20. decembra .so železarske Štore obiskali gostje iz Paračina. V okviru medsebojne gledališke izmenjave, med našim »Železarjem« in gledališčem iz Paračina nas je obiskal ansambel tega gledališča in se nam predstavil z delom Velimira1 Subotiča LJUDJE.
Sobotno predstavo si je ogledalo okrog 200 ljubiteljev gledališča, žal je (bil med njimi le manjši del članov našega kolekti-
va. Ugotavljamo, daje tako velik del članov naše delovne skupnosti -zamudil priložnost, da si ogleda kvalitetno gledališko delo s tematiko iz NOB.
Paračmški gledališčniki so bili naši ¡gostje dva dni. Prenočevali so v domu na Svetini, sicer pa so si ogledali ¡Celje, jamo Pekel, turistični center Golte in .vas Svetino. Poseben sprejem so jim pripravili tudi predstavniki celjskega javnega življenja.
Ob odhodu so gostje iz Parači na povabili naše gledališčnike v Paračin in sicer v mesecu oktobru, ko bodo tam praznovali 50-letnico gledališča in • občinski praznik.,
ŠTORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni,in glavni uradnik: Ocvirk Stane, ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po tanehjii republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (st. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) S; Tisk: AERO Celje — TOZD grafika ;||Rokopisov ne vračamo.
KADROVSKE VESTI
V mesecu decembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje ¡kadrovske spremembe:
Novi člani naše organizacije združenega dela so:
Murdc Ahmet, NK delavec, Gilč-vert Branko, NK delavec, Milo j e-vič Momoilo, NK delavec, vsi iz priprave vložka jeklarne II; Škoberne Silva, NK delavka iz gostinske enote; Pangerl Miroslav, NK delavec, Novak Karel, NK delavec, Virant Stanko, NK delavec, vsi z elektroplavža; Gril Jože, NK delavec iz ekspedita; Bla-gojevič Milenko, NK delavec iz valjarne I; Horjak Jože, NK delavec iz jeklarne II; Trobiš Marija, NK delavka iz .priprave vzdrževanja; Špoljar Vladimir, NK delavec, Millkuinič Harndo, NK delavec, GradedM Branko, NK delavec; Vodeb Ivan, NK delavec, Završki Branko, NK delavec, vsi iz livarne I; Hartman Anton, KV strugar, Karmuzel Karl, PK vrtalec, Heotak Branimir, KV strugar, vsi iz obdelovalnice litine; Zeka Nedžip, NK delavec, Gajšek Cvetko, NK delavec, oba iz livarne II; Belužič Gabrijel, KV avtomehanik iz sektorja za novogradnje; Gdlež Janez, PK strojni ključavničar, štipendist; Marušek Marjan, PK valjavec profilov — štipendist, oba iz valjarne II; Zupanič Ivan, PK strugar iz obdelovalnice valtjev; Ferenček Stanko, KV livar iz Skladišča; Ferlič Vlado, NK idelavec iz mehanične delavnice; Logar Zdravko, SS metalurški tehnik iz vodstva TOZD proizvodnje 117. panoge; Vidmar Marta, NS delavka in Kocjančič Vlasta, administratorka iz eko-nomsko-organizacijiskega sektorja-
Iz JLA so se vrnili:
. Goričanec Štefan,' NK delavec iz obdelovalnice valjev; Vodeb Anton, NK delavec iz valjarne II; Redko Stanislav, NK delavec iz livarne II; Vouk Marjan, NK delavec iz valjarne I; Jug Zdravko, KV elektromehanik iz elektroob-rata; Lubej Zdenko, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice; Krenih Milan, NK delavec
iz livarne II; PaVec Anton, KV strojni ¡ključavničar iiz mehanične; Drobne Marjan, KV valjavec profilov -iz jeklovleka; Iskrač Frane, NK delavec iz jeklarne I; Landero Ladislav, KV elektrikar iz elektroabrata; Tomšič Vladimir, KV strugar iz obdelovalnice valjev; Mohar Ivan, PK-avtogeni rezalec iz valjarne II; Urbič Vladimir, KV obratni elektrikar iž elektroabrata; Šturbej Avgust, KV obratni elektrikar iz elektro-obrata; Krušim Dragotin, NK delavec iz livarne I in Slatinšek Martin, KV valjavec profilov -iz •valjarne II.
Vsem želimo prijetno počutje med nami!
Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije:
Muretčekajič Hasit, PK pleskar iz stanovanjsko-gradbene enote; Jazbinšek Alojz, žerjavovodja iz livarne I; Radšel Silvestra, prodaj alka iž ekonomsko-organiza-cijskega sektorja; Kolar Peter, obratni elektrikar iz elektroobra-ta; Bokšan Drago, KV zidar iz skladišča nabave.
V	poizkusni dobi je zapustil delovno organizacijo:
Kelani Emil, NK delavec iz livarne I.
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Dobrojavič Midorad, NK delavec iz valjarne I; Kujan Laslo, livar iz OTK; Mešiček Marjan, NK delavec iz livarne II; Lutolli Sadik, NK delavec iiz livarne II; Ta-šič Dobrivoje, NK delavec iz valjarne I; Jakovljevič Blago j e, NK delavec iz valjarne I; Murko Milan; NK delavec iz 'livarne II; Pantič Zoran, NK delavec iz priprave Vložka; čergič Desimir, NK delavec iz jeklarne I, Robič Franc, NK delavec iz livarne I; Stipič Stipo, PK livar iz livarne II; Polajžer Stanko, NK delavec iz valjarne I.
V	JLA so odšli:
Simič Cvjetko, NK delavec iz jeklarne I, Močnik Martin, KV ključavničar iiz mehanične, Hre-pevnik Stanislav, KV ¡ključavni-
čar iz mehanične, Ddberšek Drago, KV livar-jedrar iz livarne'II, Karmuzel Darko, KV strugar iz obdelovalnice valjev, Korez Karol, KV strugar iz obdelovalnice litine, Florjančič Rasitislav, KV ključavničar iz mehanične, Ka-menšek Martin, KV kovač izmeti anione, Gajšek Stanko, KV strugar iz obdelovalnice litine, Kerš Jurij, KV strugar iz obdelovalnice litine, Zupanc Franc, KV strugar iz Obdelovalnice litine, Robič Branko, strojni tehnik iz vodstva TOZD 114. panoge, Žaherl Stanislav, KV pleskar iz stanovanjsko-gradbene enote, Kristan Roman, KV avtomehanik iz mehanične, Arzenak Franc, KV ključavničar, iz mehanične, Vrečko Aleksander, KV'modelni mizar iz modelne, Bobek Štefan, PK žerjavovodja, jeklarna II, Žolnir Ivan; ekonomist iz komerciale, Povalej Jože, PK avtogeni .rezalec iž valjarne II, Verhovšek Albin, KV elektromehanik iz elektroabrata. Vrabec Martin, KV obratni elektrikar iz elektroabrata, Cehner Stanislav, KV obratni elektrikar iz eiektro-obirata, Pavlič Milan, NK delavec iz mehanične, Mužar Rudolf, NK delavec iz livarne II, Perc Drago, NK idelavec iž livarne I, Glavičdč Berislav, NK delavec iz livarne II, šitrempfel Tvan, PK strojni ka-lupar iz livarne I, Hrastnik Miroslav, KV strugar iz obdelovalnice valjev.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Užmah Alojz iz OTK, Novak Franc iz livarne II, Kovač Miran iz livarne II, Firant Franc iž valjarne I, Fidler Marjan iz mehanične, Vorina Marjana iz finančnega sektorja, Metličar Martin iz obdelovalnice litine, Hliš Mirko iz livarne II, Kladnik Berta iz splošnega sektorja in Ogradi Janez iz projektivnega oddelka.
Vsem želimo Obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
Ratajc Ivan iz nadzorne ¡službe, Kak Rihard iz valjarne I, Skno-vič Vera in Dragan iz finančnega sektorja in OTK, Marzek Leopold iz ekspedita, Rabuza Anton
iz mehanične. Kolar Alojz iz valjarne II, Potek Slavko iz merilne, Artičok' Stanko iz livarne I, Gromilovič Biserka in Alojz iz komunalnega oddelka in valjarne I, Gajšek Andrej iz mehanične in štarM Alojz iz ekspedita,
Vsem iskreno čestitamo!
V mesecu novembru in decembru so se ¡komisije za kršitev delovnih Obveznosti pri TOZD I ih TOZD II sestale 3-krat in obravnavale 38 primerov ¡kršitev delovnih obveznosti.
Hujše so prekršili delovno obveznost:
1.	KOVAČ Janoš, jeklarna II: dne 31. 10. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	KUČIŠ Milan, jeklarna I: dne 18. in 19.10. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	KOZLINA" Slobodan, jeklarna II: ¡dne 25. 10. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	HRASTNIK Drago, valjarna I: dne 30. 10. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	RUPNIK Ivan, elektroplavž: dne 5. 9. in 29. 10. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. -
6.	ČADEJ Stanko, livarna II: dne 18. 11. 1975 samovoljno zapustil delovno mesto — javni opomin.
7.	KOJTERER Peter, livarna II: dne 18. 10. 1975 malomarno opravil delo — javni opomin.
8.	RATAJ Karel, livarna I: dne 16. 9. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
9.	CURI Suijo, elektroplavž: dne 29. 10. in 1. 11. 1975 fizično izpadel — javni opomin.
TO. RUPNIK Ivan, elektroplavž: dne, 24. H. 1975 neopravičen izostanek — javni opomin.
11.	ŠOTANJI Martin, valjarna I: dne 15. in 27. 11. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
12.	ŽNIDARKO Milan, valjarna I: dne 19., 20. ih 21. H. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.

NAŠI
UPOKOJENCI
BREČKO Greta, rojena 7. 11. 1920 v Brnu, ČSSR; sedaj stanuje v Celjiu, Kersnikova ul. 48. V naši delovni organizaciji je bila zaposlena 12 let in to ves čas v komerciali . kot korespondentka. Dne 3.1. 12. .1975 je redno upokojena.
GRMEK Marija, rojena 15. 12. 1920 v Celju, ¡sedaj stanuje iv Kompolah št. 20. V naši delovni organizaciji je bila zaposlena, 17 let dn to nekaj časa v Samotni, nato v komunalnem oddelku kot pomožna delavka, ostali čas pa v TOZD DPG ikoit pomožna kuharica. Dne 31. 12. 1975 je redno upokojena. '
MIRT Franc, rojen 2. 7. 1920 v Štorah, sedaj stanuje v Prožinski vasi št. 5, štore. V naši delovni
organizaciji je-bil zaposlen vso delavno dobo kot cgnjestalni zidar. Dne 9.10. 1975 je bil starostno upokojen.
KRESNIK Frane, rojen 30. 3. 1915 v Kompolah, sedaj sitanuje Kompole 37, Štore. V naši delovni organizaciji je bil zaposlen 34 let in to nekaj čaša v livarni I, nato pa od 1. 2.1962 v službi varstva pri delu. Dne 31. 12. 1975 je redno upokojen.
ŽABERL Ivan, rojen 20. 2. 1919
v Sv. Štefanu pri Šmarju, sedaj stanuje Vrhe,mova hiša pri Štorah. V naši delavni organizaciji je zaposlen 29 lat ih to v livarni kot varilecjčistilec. Dne 31. 12. 1975 je redno upokojen.
ČERNOŠA Franc, rojen 15. 9. 1920 v Vonarju, sedaj stanuje v Kompolah št. 8. V na|i delavni organizaciji.je bil zaposlen: 28 let in to v valjarni I, kot adjuster jekla.. Dne 29. 12. 1975 pa je invalidsko upokojen.
Brečko Greta
Grmek Marija
Mirt Franc
Kresnik Franc
žaberl Ivan
čemoša Franc