RAZGLABLJANJA Summary THE MOUNTAIN IN THE SLOVENE FOLK SONGS Mirjam Meiicej In the article the authoress intended to check ¡1 the idea of the mountain, which stands on ihe way between this and other world, as it is evident from the Slovene songs, which are connected with Si. t icorgc s Day and mythic ideas of many othef nations, is present in the Slovene folk songs. After the research of the Slovene folk songs we can divide them in the following categories according to the meaning of the mountain: ! the group of songs in which the mountain represents the boundary stone on the way to the other world; 1. the mountain shows itself as a mythical place; 3- the mountain is a place from where there is no return; i. the mountain is connected with the loving relationship and the incestuous marriage. Marija Cvetek__UDK 39S.2(497.1Z Hohinj) Izvirno znanstveno delo. Sprejeto 28. 5- 1995 JANEZ MENCINGER IN BOHINJSKO LJUDSKO PRIPOVEDNIŠTVO In memoriam Janez Cvetek (195S-1995) Tudi v Bohinju so ljudsko pripovedništvo manj zapisovali kot ljudske pesmi. Te je lažje zapisovati kot pripovedi, ki so bolj osebne, namenjene sobesedniku, poslušalcu V govoru se Človek bolj avtentično in na ¡svobod nejvina postavljapb bok va-jevcem. v katerimi se je pil Žil na Dunaju, a je veliko bliže Janezu Trdini, ne samo v odnosu do ljudskega izročila, temveč tudi po pripovednih prijemih, saj ga je privlačevalo ". ... modrovanje (razpravljanje) o tem in onem, tesen slik pripovedovalca 2 bralcem, iclcjuo-spoznavna plast pripovedi, humorno-ironični zasuk besede, komične situacije, ki naj osmešijo neljubo osebo, itd." (Kocijan )/85 IOS-lit6) Realist Janez Mencinger velja za pisatelja z izrednim smislom za hmnorisučno, ironično in satirično oblikov anje pripovedi. Odvetniški poklic mu je izostril posluh za trezno presojo in racionalno misel, ki je znala udarili iu razkrinkati človeške slabosti in družbene zablode. Mencinger je v tej smeri presegel svoje predhodnike, '/. vsestransko uspešnimi Iradicio-nalnimi stilističnimi sredstvi (prenos pomena, primera. besedotvorni s tile m i, žargonizmi. Milsko zaznamovano, ek-spresivno besedje itd.) v površinski jezikovni zgradbi (po Zgledih ljudskega pogovornega jezika) je oblikoval satirično-groteskno parodijo (Cmokavzar in V spermi) na večpomenskosti besede in sobesedilnih pomenih globinske zgradbi pa lunnoristično parodijo (Vodnikov "Vršac" potlej pa še nekaj, "filazofično-vsleličua razprava"). V obeh Stilističnih "tehnikah" je doseženo presegel in odprl tem žanrom nove razsežnosti v površinski in globinski jezikovni zgradbi (Orožen I9K2: IK1 >. Folrchno je tudi zapisati, da je smisel za humor, v vsem njegovem vselnilskem in jakostnem razpt mu. še danes pogi >sta komponenta bohinjskega značaja In la sestavina je kot pripovedna perspektiva živo vraščena v bohinjsko ljudsko izročilo. Če beremo Mencingerjeva dela z etnološko pozornostjo, ugotovimo, da je bilo ustno slovstvi> nasploh še živo prisotno v žitju in bitju Bohinjcev v prejšnjem stoletju. Izražalo se je v šegah in navadah in njihovih medsebojnih odnosih, V Mencingerjevih delih pa najdemo tudi zanimiva pričevanja o materialni kulturi prejšnjega stoletja V povesti Z/o pa sir, ki se dogaja v bohinjskih planinah, pisatelj nazorno opisuje planšarski start: "Sest brun je zveznih na četrt, čez nje dva š per ovca /. nizkim slemenom, ki nosi streho v dve pleni ¡z klanih smreki >vili deska, lo je stan odzudaj Odzrtotr-aj so ob stem Široke police za mleko, oh drugi je v isok oder, na vrhu koritu podoben, v njem je nekoliko sena in mahu, in pravi se mu postelja. Ol) tretji steni je ognjišče i/ ilovice, pn steni gor so pa klini, da se pisk ti in cunje obeSajo, čez tignjiSče sra pa trama za drva. Duri v stan si > nizke in ozke i/ hain izsekane, pa ne drže do tal in ne do strehe, in veliko Vilje je treba, preden člov ek ročno hodi skoznje." (ZD I 99) V povesti človek toliko velja, kar plača Mencinger "lika svoje r< >jake. ki so Že \ njegovem času svofeglavogradili svoje hiše: 30 GLASNIK SED 36/1 996, št. 1 "Malo tako kj pil t h iS je na kmetih, ker naši domaČi zidarji večidel !lc* znajo veC kakor postavljati kamen na kamen, obris za hišo jim večidel daje gospodar sami in kakršen je gospodar laka je potem hiša. Zal» je tudi tako malo lepili in <(kusilO sezida nil) hiš videti. Okna so redko in g'>StO, velika in majhna vsa v p rek postavljena, včasih še celo v eni v isti ne; na lepoto in rav nomernost se ne gleda. Duri so postavljene, kjer si Ixidi, celo na voglu hiše sem videl marsikatere. Ko se pa stopi v poslopje, je homatlja še večja, povsod debelo zidov je, polno Voglov in neporabljenih kolov, nikjer priličnega prostora. /.../ Prav čudno je res, da na tako okornem zidovju sedi lako lepo vezana tesarija in tako trdno ostrešje S t eni pa nisem hotel reči, da so vse kmečke hiše zidatie tako okorno; nekatere so celo umnejše postavljene kakor marsikatera ljubljanska." (ZD !: 167-168) N' isu povesti Mencinger popisuje življenje (iorenjcev oziroma Bohinjcev, ki da so plesali ob neubranih sirunali in neubranu cepetali; "cla so ušesa bolela poslušalca, komur plesa ni bilo mar": ■Veselice naših Gorenjcev, pri kaleriti je ples poglavitna reč. bi potrebovale mnoge pc)prave, lloa-njec je počasen in resnoben, on ne pOžel juje veselic in se jih tudi malokdaj udeležuje ples in razgrajanje se mu zdi pienoro; tedaj on plese k' takrat, kadar ima v glavi že malo preveč vinskega cveta. Kako divji in surov je ledaj ples! Plesalec naperijo vse moči, da pleše, dokler godcu toka ne omaga, in boli se utrudi pri plesu ene nedelje kakor pri delu celega letina. Varovali zdravje je zadnja skrb; boka! za bokalom se zliva v razgreta telesa. Ker so tudi glave razgrete in dražljivt*. se vname rati prepir in ples se večidel s tem konča, da se razbije večji del stolov in včasih tudi katera črepina. ../ Ne vem, kako je to, tla je narod opustil in pozabil loliko starih, lepih in narodnih zabavnih šeg m je zanje prevzel od Nemcev to surovo ¿grajanje; in da Gorenjci nimajo nolx-nega narodnega znamenja več kakor jezik in kozolce." (ZD 1; 15SM v povesti Skušnjave in skušnje Mencinger opisuje moško kmečko praznično nošo v prejšnjem stoletju, takte je bil oblačilni videz gorenjskega ženina Volbenka: "^iijie so ulite \ nove plave tirnem» pletene noga v in- in vrne hlače iz gainst>vtr kože, ki so precej vroče za poletni čas Kamižohi i/ žemela se okusno prijema ra\ nega telesa m iz vsjkega žepa moli lep» zarobljena rutica; na prsniku je r.ijtla s vetjih gumbov, poil \ i atom je pa debela svilnata ruta s prstanom z\ ezana. Skoraj sem pozabil, da je srajca za vratom zavihana čez kamižolo. Na umetno razčesanih in za vi kanili kiseh čepi svilnata kajiica, ki sesamo v cerkvi razglav» dene; na kapici pa sedi nizek klobuk s kratkimi kraji in širokim vencem kupljenih cvetlic. Tako je bil oblečen Vol-benk in ravno tako so bili opravljeni vsi drugi sva t je, samo li:i so nekateri namesiopkivih nogavic iinelidoige črne škor nice." (ZD 1: 2NP2N2) ^ Mencingerjevem literarnem delu je še mnogo dragocenih pričevanj o materialni in duhovni kulturi Bohinjcev, a žal še ni bilo deležno kake posebne el no loške obravnave. V svojem »esedilu se bom omejila predvsem na ljudsko pripovedništvo l ni^govili delih. Zanima me, kdo so bih njegovi informatorji, katere žanre je zapisoval in kako jih je sam poimenoval in | kljucevai v svoje literarno delo. Zanima me tudi, koliko je le ljudske pripovedi preoblikoval, kakšen odnos je imel do ljudskega izročila nasploh in katere variante še živijo v bohinj-111 ustnem izročilu. Zanimivi so tudi bohinjski lokalizmi in narečne besede v Mencingerjevem literarnem ustvananju, a o [em kdaj drugič. Mencinger je začel svojo slovsiveno pot s poezijo; že v višji gimnaziji je začel pisati pesmi, šele vajevci so ga na Dunaju spodbujali k pripovedništvu. Vendar je ostal vseskozi priložnostni pesnik, s svojimi iskrivo humorhimi verzi je zabaval prijatelje in znance v kraniskem literarnem in zabavnem klubu ter ob raznih prazničnih priložnostih. Že v svoje pesmi je Mencinger vpletal motive iz ljudskega pri povednisiva. V pesmi Kaziijtiiiíi kletev, ki je izšla v Novicah {ISSS), razloži motiviko, "puvestico" mu je povedala stara mlinarica Polona, govori pa o mladi dekli, ki je bila kaznovana za svoje preklinjanje. "Živela je dekla mlada in zala, za jezero grabit listje je šla o mrzli jeseni, svetem Miheli. /.lo ditlet je Šla. dve uri hoda. čez, kamne in skale, grap,- potoke; lakral je pač grda bila steza! Ji trnje, kamenje noge je ranilo, jezila se je in klela hudo, rotila Boga je. klicali! vraga, Zasliši jo vr:ig, dopatle mu zlo; prileze do nje in misli, kako bi povrnil deklini kletev le-tó. Neznano zatuli, vraga zagleda na kviško moleči skali stoji; globoko poti njo jezero se peni. visoko nad njo skalovje v isi, oí I spred in odzad visoke so stene. Nobene rešitve za njo'več ni!" CZD i: 293-29á) Ta "povest", ki je "nihče setlajnih ne ve,/ ko jaz in Polona, mlinarica stara, ...'" na legendni način razlaga izginotje mlade dekle in izzveni v poučno svarilo: "Ne kloni nikar, kadai m nevoljen, tla vrag le nikakor zmotil ne bo!" (/.D i: 293-294) 1'ri zbiranju bohinjskega ljudskega pripovedništva sem zapisala dve varianti razlagalne povedke o deklici, ki je izginila, ker so jo starši prekleli; "Ana mat se | /.jezova, k p voirok lenapre ponoč voto v: 'jest moram stat.' j.-> jia rekva; 'Oh ta toj satanšč seanje!' St;i šla v .in, k so b| i vois.ih vodzuna te st ra niša na štrbunk. K prideta v .in, j» pa voirok zginov; ni bo pa deklica nter," (Cvetek 1993: 176) /lenapre. vedno; ni bo pa d.ikllea nčer ni bilo p.i deklica nikjer 1 )iuga povctlka, zapisana pod Suitlorom (1991), pa razlaga, odkod ledinsko ime P.ir tlek.ilc.); "Spod Stadora Škaniarjova j bva mvatla, vaseva, voča jo j pa kregov. hud j.' biv nanjo, k mo j kljubova. Jn pa voča zaklev: N.ij ie hudič vzame!' ../Poj j.i šla. j,i pa zginva Kod.ir smo šla memo, smo rekla, tla smo se srečal Par dekalca, To j na livalarjo pod Pongralam. S.i tlons se lo ve. Voča j hčer pok le v, pa več ui bo ne duha ne sluha." (Cvetek 1993: 1 > /kljubova: kljub»v:ila/ V Mencingerjevi pesmi Kolikor glav, toliko misli trije možje razglabljajo, tla je Blejsko jezero nepotrebno, ribiču pa GLASNIK SED 36/1 996, it. 1 15 JffiiSšj « ■ : s L' zdi premajhno. "'Kmetii* pa takole modruje: Cemy lu veter le valove žene? Raj hi pšenično klasje se majalo, gotovo lep.še bi kol voda stalo. " (ZD 4: 2%) Kmetova pripomba je podobna variantam anekdot, ki krožijo po Bohinju o "potrati" prostora, ki ga je zalilo bohinjsko jezero, druga varianta pa govori o Bohinjcu, ki je prvič videl morje: "Buli i nje Sov v prvo k moi|o. Pa zagleda, kuj j.i vode, se t pa z;tOudov Taíé pvanje, pa n.x" sna!' Nj^mo se j zde v Škoda, da j tkuj priora VfX!a zaliva Von h irifibv raj iravanče." < 1 nFormatorJoŽel Cvetek Srednja v .is llX)3/.) /tate: lake; pvánje: planjave/ Mencingerjeva živalska basen v verzih, ki nosi naslov Prilika, ima tudi podobno moralo, torej, kar ni koristno za nekoga, je nepotrebno - da o lepoti narave sploh ne govorimo: "Dviga se Triglav visoki nad oblake kralj gora. razprostira gled široki daljnih do meja sveta. Naii| kosmati medved splazi, okrog gleda: al medú in brloga nc zapazi: jezen vrne se domu." (ZI> t: .-502) Zanimivo je. da pri zapisovanju ljudskega pripovedništva nisem našla nobene živalske basni, razen pregovora, ki je morda "ostanek" hasni V njem obad govori svoji družini: "Zv.x'er me ni treba čakat z večerjo. pridem, pridem s.it, čs pa ne, me pa tok na ho." (Cvetek 1093: H) Morda so se zdele živalske hasni realnemu Bohinjcu 'pieotrocje", da hi z njimi vzgajal otroke ali pa so se pozabile, kakor trdi Mencinger za pravljice v svojem spisu Bohinjsko je žeto in Savica. Mencinger je v potopisu Moja hoja na Triglav zapisal povedkoo volku, ki so se ga Bohinjci zvito znebili "Mikale so me pripov edke t) bojih z zverino, in v neki vasi se je naše! prijazen dedec, ki je meni. radovednemu dečku, natanko povedal, kako so se naši pradedje volka znebili za vselej Možje SO ujeli živega volka v ribjo mrežo in ga zaprli v ječo pri tedanjem županu Tri dni zaporedoma so se poleni pomenkovali pred ječo, da volka takoj oženijo, kadar ujamejo še volkuljo; in vse te pogovore je v ječo slišal stradajoči volt Tretji dan so ujeli volkuljo, in kujeta zatulila pred volkovo ječo, tedaj izpuste volka in poženo za njim volkuljo. Volk je bežal čez hribe in doline in pravil vsem volkovom, kakšna grozna nesreča jim preti, ako pridejo Bohinjcem v pest. Od tistega dne se ni prikazal volk v Bohinju " (ZD i: 130-131) Koliko so take in podobne zgodbe Bohinjcem všeč. nazorno priča Mencingerjeva pripoved: "Ko je mož to povedal, mi od daleč pokaže hišo, pri kateri je baje še danes tista volčja ječa. Mož je šel dalje svojo pot; jaz pa stopim k hiši. si v se i igledam in uka želja me žene, da tudi vprašujem. Zdajci hišni gospodar zrase, in samo nagle pete so me rešile, tla ni nategnil mojih radovednih ušes kakor je bil zažugal v svoji slepi jezi..." (ZI) y 130-131) Mencinger v Abadonu omenja še basen, kjer nastopajo predmeti: "Kopa v bližnjem zrcalu ugleda tudi svojo podobo, spomni se basni o kotlu in loncu, ki sta ¡lila oba sajasta.* IZD 2. 1^2) Ta basen je danes v Bohinju znana kot pregovor "Kotov se po nove spola " /šjiota: čutli, posmehuje. Kotel, ki visi nad odprtim ognjiščem, se čudi in posmehuje ponvici, ki je črna otl saj. Kdo vse so bili Mencingerjevi informatorji o ljudskem izročilu, zvemo iz njegovih del in beležnic Tudi v njegovem pismu staršem, ki ga je pisal z Dunaja (24. maj 1 HSy>. zvemo, da hi rad zapisal kako staro domačo pesem ali povest "Letos bom tudi bolj doma kakor lani, učil se bom slovenskega jezika in rad bi bil. ako bi medtem, prednj pridem, Lenka ali Špela kako staro domači> pesem ali povest prepisala ali se jo naučila, tla jo bom zapisal, in jo porabil kakor zasluži." (ZD i: Že na začetku svojega ustvarjanja je Mencinger \ svoji povesti Zgubljeni j>a spel najdeni sin "previdno razširil starinsko pripoved stare tele" kot je v opombah k Zbranim delom zapisal Janez. Logar (prim ZD I 336). Mencinger večkrat pripomnila v svojih spisih, tla mu je tO in ono zgodbo povedala ranjka lela: "Spomnil sem se peklenskega lo\a, od katerega so mi ranjka leta pravili. ..... 11 (Zli 1 101). "S to povestjo me je učila ranjka teta. naj ne h reinen i člov ek po nezasluženem bogastvu kakor ona vdova " (ZD 1: 32^) \ noveli Vetrogončtč spel navaja svojo tero kot informator ko: "Zakaj se imenuje Repa rje v grad. lega ne v eni: da bi ga bil hudič v eni noči sezidal, se mi ne zdi verjetno, akoravno so mi to trdili leta.' (ZD 1: 47) Mencinger omenja še druge pripovedovalce: starega čevljarja, starega planšarja, razgledanega kovača in svojega deda. "/.../ako hi ne bila s slamo priklenjena na Triglav. tako mi je pravil star čevljar." (ZD I: 101) ".Seznanil sem se tu pred dokaj leti s starim plan.Šarjem Ni vedel, na katerem koncu sesmotka prižge, pa veliko je vedel povedati o srnah in divjih kozah, o gorskih strahovih in čarobnikih, o gorečih zakladih, o cvetoči zlati rudi in kako so jo Benečani kratili v naših gorah- ... " (ZD 1: 3^0) Ta pianšar, s katerim je pisatelj upodobil čudaškega Čuka v povesti Zlato pa sir je bil po izjavi Mencingerjevega sorodnika Bundcr iz.Stare fužine: ta naj bi iskal "š.tce" po bohinjskih planinah "Veliko resničnih ali izmišljenih dogodkov mi je moj kovač povedal v teku dobrih petnajst let, ko sem z njimi občeval " (ZD 4: 315) Kovačeve povesti so žal ostale samo v rokopisnem kon- 16 GLASNIK SED 36/1996, št. 1 31 cepin in y. daiunïQm 14. 1. 1879, Ta koncept je urednik Janez Logar uvrstil v Četrto knjigo Mencingerjevega /.branega dela ( 1966). Ded ga je svaril pred bajeslovnimi bitji v bohinjskih gorah: "Cesto mi je pripovedoval čudne bajke ir pod les netil možu. o zmajih in gorskih Škratih. A preden je začel pripovedovati, Sem ga moral zelo prosili in mu trdno obljubili, da nikoli ne pojdem na Triglav, da me ne ure ko gorski sknttie Kadar bi hodil na Triglav, me te zelene pošasti zvabijo meti strme skale ali na rob prepadov, da ne i norem stopiti ne naprej ne nazaj: in pptlej gorje: ali me strmoglavijo v globoki prepad ali me zapro v svoje podzemeljske jame, da več lie vidim belega dne. V nobeno sivar se ne smemo |ugledali in zamaknili! Kdor se zagleda V Triglav, tega ugonobijo njegovi duhovi, ker nočejo, da bi nižavski človek hrepenel po takšnih višavah." (ZI) 5: 1 HOJ V Mencingerjevem času je bil Triglav mit še v praven) pomenu besede. Stari Bohinjci so verjeli da je samo tista gora, kjer je pristala Noetova barka ob vesoljnem potopu, višja od Triglava Podrta gora je bila kaznovana, ker si je predrznih bili višja kol Triglav. Staro listno sporočilo pripoveduje tudi to: "Nekdaj mi imele gope vsaka svojega duha in zmaja. Ti so. vojskuješ se meti seboj, pustošili in ,s skalami in prodovi obsipali rodovitni svet okoli gora, kar se še zdaj postna po vsem Bohinju. V tisti prastari dobi je zafeiela gora za našim |eze-roiii zrasli nad Triglav. Nje duh |<> je napenjal, zmaj je tiščal in vzdihoval skalne s klado Ve kvišku, goni je pislil in že bila tolikšna kakor Triglav. A Bog lega ni dopustil Zemlja se potrese, na plim jena gora se razpoči in razvidi. Tam vidite kaznovano goro na južni strani bogatina. Se dandanašnji ji i imenujemo Podrto goro." (ZD 3: 77) I a razlagalna povedka :> Podrti gori je še danes znana v Bohinju: "Včas ja vsaka gora imeva sojga duha pa sojga linlverna, k sta se vojskvava mnd sabo Tkuj sla sedajava. da sta kar gorč-poderova: š» dons se po vsmo tiohinjo vid. koko sla posipava skale pa prst podse ' "Za davno nazaj v starali cajtah ja votla anil gora za jezeram bit vis kM 'Ti.ig va v Njen duh jo j napšhvov, /maj ja pa vzagvov pa prategvov skale. Pa Boli ni Iga dopustov K j.i hva ža skorej lih tkiij vsoka k.jI Trsgvav. se j pa kar nankrèt s strešnam grmenja m prapučla pa ssuva. Zato j dons Podrla gora " (Cvetek 1993: 175) ^e samo v višine, tudi v globine iti smel človek zaiti, kajti [am je bilo kraljevstvo vil m škratov, posebno rudniški Škrat '^ïkmandeljc jim je rad nagajal: "Naš a tu so pa zapodval, da j biv perkmandaljc le na Rud^nmo poljo: tam so včasih ta železovo rudo kopal». Perkmandsljc jsin ja pa kijubov, ča so pr.mbok noir.) kopal. Na tak da j to njagov svet, da nimaš ii kej tkuj ubok išata." {Cvetek 199.1: 49-š(>) Mencinger je razmišljal, zakaj so Bohinjci tako vraževerni. V svojem potopisu Moja hoja na Triglav je hudomušno ugibal, da morda zato, ker se Bohinjcev primešamo pol krsta, druga polovica pa ostane trdovratno poganska. Tako so trdili tudi Blejci: Blejci in drugi okoličani so se ponašali s čistokrvnim plemenom po Adamu in Ep nasproti so pa starim Bohinjcem ÊÏÂ5NIKSED 36/1996, št. 1 (rodu, ki je že davno izumrl) očitali mešano kri, ker so ti bili na pol potomci Adama in Lve a na pol potomci prekletih poganskih bogov in poginj, ki niso bili Človeškega plemena Polovice, prirojene po poganskih bogovih, se krst seveda ni mogel prijeti." (Zli 4: 9) Odtod tudi etimologija krajevnega imena Bohinj ki bi se moralo pisali Boginj: "Poganski liogovi, povsod drugje zaporedoma odstavljeni in pregnani, so našli v tem skritem kotu slovenske zemlje poslednje prilježališče in so nadeli svojemu nov emu domišču iz same hvaležnosti ime Boginj: dom liogov." (Z11 4: H) Mencingerju la domneva ugaja, zato pripominja, da so imeli odstavljeni poganski bogovi dober okus, ker so s j izbrali tako lep kraj za svoje prebivališče. Ta motiv je uporabil tudi v svoji priložnostni pesmi Deklamacija gospodične Urbanije Prevčeve v kranjski čitalnici pri Vodnikovi besedi (dne 31 januarja I8S0): "Pravljica pozabl]eua nam znani, da Ixigovi stari so. pregnani, naroda zaklade in spomine s sabo nesli na strme planine. n,i snežnike kjer Triglav se dviga. /.J in bogovi sveilih na vrhovih \ belih lam prebivaj«> gradovih Ob giadeh zaklad i so ležali, katere vek za vekom so iskali:" /.../ < ZD 4: 305-306) V Bohinju pa je danes znana malo drugačna razlagalna povedka o krajev nem imenu Bohinj: "LSoh j» Idem svet dsliv. Potle j» pa ža vse raztaljov, tam par kraj so pa še an aldje stala. Ja pa pozabi >\ nanje, k se niso n.V grebki pa gvasila. So se ino pa zasmili.', k so bli tkuj potrpežljiv pa skromna. |ani ]■> pa od sojga la najlepš svet odsiopov, zato se pa zdej Bohanj imnnje, Bohanj pride od Boga. k Bollinjcn Bogo Boli r.Wmo " (Cvetek 1993: 17) () vzrokih bohinjske vraževernosti Mencinger dalje razglablja v svojem potopisu, ko se [im bliža huda ura v gorah. Do vraževerja ima negativen odnos, a razume ljudi, ki se borijo z neusmiljeno naravo: "Ta silil Cesto prav usodno poseže v gorjansko življenje. Mož je zjutraj zdrav in jak, do večera ga ubije strela, zasuje plaz. v prepad telebi kamen, ki se mu je Utrgal pod nogo. Proti takim .silam in njih groznim, iz nenadnim činom ni pomoči Zatorej ni čuda, da se nahaja pri nas toliko vraž, ki so stare kakor Bohinj lii, zato "knjiga ni prišla pod kmelsko streho; verske res niče, oznanjevane v cerkvi, so se doma omračevale z vražami, ki so se hranile od roda do roda" (ZD 3: 129) Da smo toliko časa ostali brez "slovenske povestne književnosti poleg katekizma in molitvenikov", Mencinger krivi tudi duhovnike, ki so se v srednjem veku sramovali slovenskega jezika, kaj da bi ga še izobraževali: "Narod je bil res ¡x>lx>žen, ali hkrati zelo vražen, neomikan, ubog. Duhovniki, njegovi edini učitelji, bili so po največ sinov i plemenitnikov in meščanov, ki cesto niso znali ali pa so se sramovali jezika zaničevanega kmeta, kateremu je bilo v za niče v a-nem jeziku oznanjali lx>5jo besedo. Nauk je bil torej često slab in nedosULten ter ni mogel izruvati korenin starega poganstva iz narodovih src Kmet je ondaj pravemu Bogu služi! kar naj-gorečneje, zaeno pa vražno pazil, da se ne zameri Starim liogo-vom, ¡^stavljenim v zakotje " (ZP 2: 247) Mencinger v potopisu položi pisatelju Erjavcu "tele stroge poduke" na jezik: "Znebite se dalje starih vraž, od katerih so nekatere jako kvarne in celo hudodelske, a druge I a ko smešne, da bi se jih Človek moral sramovati" (ZD 3: 179). Mencinger je gleda I na vraževerje ali babjeverstvo kol na nekaj "čudnega in neverjetnega", kar je nastalo iz človekove nemoči in zaostalosti. A kasneje, ko se je razgleda I ludi po drugih slovenskih krajih, je spoznal, da vraževerja ni mogoče kar tako izkoreninili, saj so naši predniki tisočletja živeli s temi modeli dojemanja sveta. Zalo se na konci i svojega potopisa opravičuje svojim rojakom: "Naj mi verjamejo, da bi mnogih vraž in napak bohinjskih dedov iz dolie pred 1K60. letom ne bil omenil v tem spisu, da me niso nanje vnovič opozorile izkušnje poslednjih lel. Tisti in enaki nedosiatki so nemara že pozabljeni v Bohinju; a jaz sem jih za nedavnih lel opazoval v drugih pokrajinah slovenske domovine in celo takih, ki so bolj odprte občevanju s sosedi in zgledom, budečim napredek, nego moj trdni, si a roda vn i Bohinj." (ZP 3: 1SK) lauez Mencingei je večino žanrov ljudskega pripovedništva, ki jih je vtkal v svoje delo, poimenoval s pravljico. Tako sta označevala ljudske pripovedi tudi Levstik in jurčič. Torej, vse, kar se pravi, pripoveduje v neki zgodovinsko in zgodbeno zaokroženi obliki, je pravljica. "Tudi pravljice ni nobene, da bi tam nekdaj stal bil slovanskega junaka grad," (ZD 1; 305) "Pravljice tudi pripovedujejo, da je v teli krajih fužine imela sveta Jema." (ZD 1: 305) "Na tej gori so po stari pravljici Benečani kopali čisto zlato." (ZD 1:310) "Naj povem še eno pravljico od jezera. To je menda edina pravljica o jezeru bohinjskem ker prebivalci okolice so vse druge pozabili v skrbeh za težko zasluženi v sakdanji kruh." (ZD 1: 311) "¡'a |iovedali ti ue ix>do ne pravIjice ne drugih znamenitosti, ker pravljice so po/.abili, posebnih znamenitosti pa Sav ica zame nima, ker so močno prozaični in praktični ljudje. " (ZD I 3l6> V zadnjih dveh primerih Mencinger ugotavlja, tla je trdo Življenje izklesalo Bohinjce v pragmatične in prozaične ljudi to pa naj bi bil zadosten vzrok za pomanjkanje pravljic, ki jih sicer ne manjka med drugimi .Slovenci: "Koliko narodnih basni, povedk in pravljic tiči med slovenskim ljudstvom! Ni jih treba veliko piliti in prenare-jati..." (ZD 1: (36). Tu hkrati zvemo, da se Mencingerju m zdelo potrebno ljudskega izročila preveč preobliko\ ali oziroma piliti, saj bi s tem izgubilo mnogo pristnega in lepega. Mencingerju pomeni ljudsko izročilo dragocen plod ustvarjanja in življenja naših prednikov, ki s svojimi stoletnimi izkušnjami varuje pred zmotami in zablodami: "V domači hiši so lastni spomini in pomenki, svo|i pregovori in šege, ki so trdna vez za vso družino in jo varuje mnogih zmot, napak in razbrzdanosti." (ZD I 2l)-i-2t):5) Iz le dragocene ljudske zakladnice pa Mencingei izvzema vraževerje, v katerem sicer sluti poseben način dojemanja sveta in življenja, a ga obravnava kot "sila kvarnega in celo hudodelskega" ali vsaj čudnega oziroma smešnega, V nje govili delih kar mrgoli vraž, ki se sicer povezujejo z njemu ljubimi šegami in navadami, a so mu vse po vrsti plod človekove nemoči in zaostalosti Ko ji' le "napake bohinjskih dedov" spoznaval v drugih krajih, kjer je živel, je ugotavljal tla se jih vendarle ne da kar tako izkoreniniti Pri zbiranju bohinjskega ljudskega pripovedništva sem prišla do podobnih ugotovitev kol Janez Mencinger v svojem času. Bohinj premore ogromno slovstvene folklore, vendai pa v njej ni najti veliko pravljic v klasičnem smislu. Pragmatični Bohinjec vendarle ni brez poezije, a težko prenaša poetiko neresničnega, ki je značilna za "klasične" pravljice. Močno pa je zasidran v vraževerju, a tudi ti zakoni" davnih verovanj žal še najbolj popuščajo v odnosu do narave Ta odnos ni več tako spoštljiv, da bi zmogel ohranjati materialno m duhovno kulturno identiteto tistega trdnega, starodavnega Bohinja, ki ga z veliko ljubeznijo in ponosom janež Mencinger upodablja skoraj v vseh svojih delih. VIRI IN LITERATURA • BEZI.AJ, [■ranče 1976, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika I, 2. Ljubljana • CVETEK, Marija 1987 Bohinjsko ljudsko pripovedništvo. V: Bohinjski zbornik. Radovljica. • CVETEK, Marija 1988: Bohinjski govor V: lezik in slovstvo 34/1-2. Ljubljana. • CVETEK, Marija 1993: Naš voča so včas zapodval. Ljubljana. ■ ETNOLOGIJA in domoznanstvo. Ljubljana 1989. • GABROVEC, Stane 1987: Prazgodovina Bohinja. V: Bohinjski zbornik. Radovljica, • KERMAl;NER, Taras 1980: Mencingerjev Abadon. V: Janez 18 GLASNIK SED 36/1996, št. 1 31 RAZGLABLJANJA MENCINGER, Abadon. Maribor. • KMECL, Matjaž 1975: Od pridige do kriminalke. Ljubljana? • KMECL, Matjaž 1976: Mala literarna teorija; Ljubljana. • KOČIJ AN. Gregor 1984/1985: Pripovednik Janez Mencinger. V: jezik in slovstvo 30/4. Ljubljana. • KO\X'Al.SKA. Urszula 1978: Problematika mita v sodobnih raziskavah kulture. V: Slavistična revija 20/4. Maribor • KROPEJ, Monika 1992: Ljudska kultura v slovenskih pravljicah in ppvedkah Doktorska disertacija, Ljubljana • LITERATURA Leksikoni CZ. Ljubljana 1977, ■ LOGAR, Tine 1993 Slovenska narečja. Ljubljana, • VlAl 1 NIČ, Jože 1988: Značilnosti in problemi Mencingerjevega zgodnjega pripovedništva V: Slavistična revija 36/1. Maribor. • MATIČETOV, Milko 1956: Ljudska proza. V: Zgodovina .slovenskega slovstva 1. Ljubljana. • MENCINGER, Janez 1961-1966: Zbrano delo 1-4. Ljubljana. • NARODOPISJE Slovencev 1, 2. Ljubljana 1944, 1952. • OROŽEN, Martina 19^2: Jezikovna sredstva humorja in sa- tire v delih Janeza Mencingerja. V: 18. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. ■ PATERNU, Boris 1989: Obdobja in slogi v slovenski književnosti. Ljubljana. • PLETERSN1K, Maks 1894-1895: Slovensko nemški slovar. Ljubljana. • POGAČNIK;:) o že 1970: Zgodovina slovenskega slovstva 4. Maribor. • POGAČNIK, Jože 1986: Branje Abadona V Janez MENCINGER, Abadon. Ljubljana. • RADEŠČEK, liado 1984: Slovenske ljudske vraže Ljubljana. • SLClVAJi slovenskega knjižnega jezika 1-5. Ljubljana 1970-1991. • STANONIK, Marija 1988: Slovstvena folklora kot znanost in kol umetnost; V: Jezik in slovstvo 33/5. Ljubljana • STANONIK, Marija 1990: Slovstvena folklora v domačem okolju. Ljubljana. • TRDINA, Silva 1969: Besedna umetnost 2. Ljubljana. Summary JANEZ MENCINGER AND FOLK NARRATIVES FROM BOIIINJ Marija Cvetefc 1)1 Slovenia we have many folk songs written down as a kind of folk narratives. Songs are easier to niite down than stories, because the latter are more personal and meant lor the llsicner. It is the speech in which ihe man expresses himself in a most authentic and free manner. Eac h story icllei expresses his own personal attitude towards a story and both, die slory teller and ¡he listener, enjoy vigorous expressions, intonation plays, mimicking, irony, humour and laughter. Foreign transcribers would have difficulties in percepting all the exquisiteness of the speech, syntactical specialties and all the potential extensions of the meaning of the Bohinj dialect. The following wrilers connected with Bohinj included in their works even more of its oral tradition: Janez jalen. Fran S. Finzgar and especially lanez Mencingcr, who interleaved the unwritten tradition of "the firm and ancient Bohinj in most of his works. The realist Janez Mencinger wrote in the second half of ihe 19th century and had an excellent sense ol humour, his narratives were ironical and satirical It is a sense ol humour that is also nowadays the most frequent component of the Bohinj's character in the span of its context and intensity. This component of the narrative perspective represents the core of the folk tradition of Bohinj. If we read Men anger's works with the ethnological attention we find oul that the oral tradition was very much alive among the Bohinijans of" the previous century, it expressed itself in mariners and customs and their relations. In Mencingcr's works we can also find interesting narrations about the material culture of the previous century. Ihe author ol the papei limited herself oil the folk narratives from the works ofJanez Mencingcr. She was ini crested in his informants, in the genres that he wrote down and in how he named and in agio rated ilu'tn in his literary works. She was also interested in how he reformed these folk narratives, what was his attitude towards the folk tradition in general and which variants are preserved in the oral tradition oflhe Bohinj of today. Mencinger did not consider it necessary to reform the oral tradition much, because by changing it, it would loose its authenticity and beauty. According to Mencinger the oral tradition is a precious product ol our ancestors' lile arid creativity, which, with its hundred years of experience, protects us from mistakes and fallacies. i he authoress caiile to .similar conclusions while collecting oral tradition ol Bohinj as Janez Mencinger did in his time. There is a lot of literary folklore in Bohinj, but not many fairy tales in a classical sense I low ever, it is rich in superstitions But even those "laws" of ancient belifs are unfortunately most yielding in their altitude towards nature. This attitude does not contain enough respect to be able to preserve the material and spiritual cultural identities of ihe "firm and ancient" Bohinj, which are represented with such lov e and pride by Janez Mencingcr in almost all of his works GLASNIK SED 36/1996, št. 1 31