KRANJ, petek, 7.6.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO [ Ustvarjalnost radovljiških Osnovnošolcev — V počastitev prazničnega maja so se učenci 7. in 8. ro~zreda Linhartove osnovne šole iz Radovljice srečali s priznanimi umetniki: glasbenikom Klemenom Ramo-všem, književnikom in kiparjem Tonetom Svetino, kiparjem Stanetom Kolmanom in slikarjem Francetom Rfeuzerjem. Mladost se je združila z ustvarjalnostjo: glasbena skupina se je udejstvovala pod mentorstvom Klemena Ramovša, literati so se zbližali s Tonetom Svetino, kiparska skupina je klesala pod vodstvom Stane-*a Kolmana, likovniki pa so pod vodstvom Franceta Kreuzerja poslikali steno. Mladi novinarji in fotografi so dokumentirali delo po skupinah, športniki so tekmovali. Skratka, ta dan je lahko vsak našel nekaj zase. Šola 3e hvaležna umetnikom za sodelovanje, obenem pa je bogatejša za stvaritve, ki so nastale ta dan. Na sliki mladi risarji. — I. Gracelj — Foto: F. Perdan 2*NSKA KONFERENCA SZDL ^DOVUICA m ^KRAJINSKI ODBOR OF J^UNJSKI ZAPORNIKI JURSKI ODRED ^SERNOVA BRIGADA SENJSKI ODRFD ^IRJI IN VEZISTI GORENJSKE ^SENIŠKO BOHINJSKI ODRED ^BATALJON VDV ^BOŠKI PARTIZANI SENJSKO VOJNO PODROČJE IN •^ANDE MEST ^OFJELOŠKI ODRED VABIJO S* XVII. ZBOR AKTIVISTOV, ^BCEV IN ZAPORNIKOV i?QRENJSKE, KI BO V NEDELJO, Mjnija, OB 11. URI v KRPINU V BEGUNJAH jjj^nostnj govornik bo Rudolf Konec prisilne uprave v Retečah Občinska skupščina naj bi na naslednji seji preklicala začasno družbeno varstvo v Iskri Reteče — Programsko sanacijo je treba uresničiti tudi, če se reteška ne bo združila v železnikarsko Iskro V SREDIŠČU POZORNOSTI Sistem mora spodbujati izvoz Gospodarski odnosi s tujino so eno od ključnih področij, od katerih je odvisen naš nadaljnji razvoj. Zato morajo novi zakoni, s katerimi bo v prihodnje urejeno poslovanje s tujino, spodbujati izvoz in onemogočiti vrnitev v obdobje, ko so bile uvozne pravice ločene od izvoznih rezultatov. Takšnega mnenja so bili tudi delegati slovenske skupščine, zato na torkovem zasedanju niso dali soglasja k osnutkom novih deviznih zakonov. Iz razprav v delovnih organizacijah, gospodarski zbornici, družbenopolitičnih organizacijah, skupščini in raznih strokovnih institucijah izhaja enotna ocena, da bodo ponujeni zakoni, če bodo sprejeti, neizbežno privedli do preusmeritve organizacij združenega dela iz bitke za konvertibilni izvoz v bitko za čim manjše izvozne obveznosti in čim večje uvozne pravice. Predlagani devizni sistem namreč popolnoma ločuje pravice do uvoza od izvoznih rezultatov, ne krepi povezovanja gospodarstva za skupni izvoz, dovoljuje zadolževanje na podlagi planov in pri tem ne določa, kdo je zadolžen za devizno vračilo dolga. Delovnim organizacijam jemlje pravico do načrtovanja in uresničevanja lastnega razvoja ter sleherno motivacijo za večji izvoz in hitrejši ter kakovostnejši razvoj. V osnutkih predvidene rešitve so po-do'bne tistim, ki so nas enkrat že pripeljale v prezadolže-nost in sedanjo gospodarsko krizo. Zato sta slovenski in hrvaški izvršni svet pripravila delovno zasnovo deviznega sistema kot prispevek k strokovnemu razčiščevanju vprašanj, ki se nanašajo na sistem gospodarskih odnosov s tujino. V njej so ohranjene tiste dosedanje rešitve, ki so se izkazale za dobre. Temelji na tem, da je dinar edino plačilno sredstvo v Jugoslaviji, devize pa služijo samo za plačila v tujini. Izključena je možnost prodaje deviz med organizacijami združenega dela in s tem možnost izjemnih zaslužkov, zato ni več deviznih računov, temveč le evidenčni računi v ozdih. Ohranjene pa so tudi vse druge pozitivne prvine dosedanjega deviznega sistema: gotovost izvoznika, da bo v odvisnosti od izvoznih rezultatov lahko uvažal material za proizvodnjo in opremo, da se bo povezoval z drugimi ozdi za skupni izvoz, odgovornost za devizno odplačilo dolgov ter samostojnost pri odločanju o tekoči in razširjeni reprodukciji. L. Bogataj 'ftrnik-Svarun. Prireditvi bo Kokrškemu odredu Na Neljen domicil radovljiške občine. Po JjUrnem programu, ki ga je pripravila J®'občine Radovlica, bo za razpoloženje . s*rbel s svoim koncertom ansambel Jseniki, za ples pa bo do večera skrbel nsarnbel Gorenjci. Hijeni! OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA Škofja Loka — Junija lani je škofjeloška občinska skupščina v Iskri — Tovarni gospodinjskih aparatov uvedla prisilno upravo, ki lahko traja največ leto dni. To se sedaj izteka, zato je treba prisilno upravo preklicati in določiti nadaljnjo razvojno pot. Na torkovi seji izvršnega sveta so ocenili, da je začasni kolegijski poslovodni organ, ki ga je vodil Brane Mesec, svoje delo dobro opravil. Izdelan je bil elaborat o priključitvi Iskre Reteče k Iskri Železniki, ki pomeni organizacijsko, kadrovsko in prostorsko možnost dolgoročnega reševanja Iskre Reteče. Temelji na povečani proizvodnji Iskre Elektromotorjev in delnem prenosu programov v Reteče. Hkrati je bilo tekoče poslovanj3 Iskre Reteče v prvem tromesečju pozitivno, saj so imeli 4,5 milijona dinarjev ostanka dohodka. Proizvodnja se je ob zmanjšanju števi-. la zaposlenih letos povečala za 8 odstotkov. Tudi v polletju pričakujejo ugoden poslovni rezultat. Zataknilo pa se je proti koncu. Konec aprila je bil v obeh tozdih referendum o združitvi. Delavci Iskre Železniki so glasovali proti. Kljub temu pa so predstavniki Iskre na seji izvršnega sveta zagotavljali, da odklonilno stališče Železnikarjev do združitve ne pomeni konca sodelovanja. Povezovanje bodo nadaljevali, ne glede na organizacijsko obliko. To pomeni, da v Iskri vztrajajo na reševanju Iskre Reteče s proizvodnim sodelovanjem, kot je predvideno v omenjenih dokumentih. Žal pa se že kažejo znaki, da pri nadaljevanju sodelovanja le ne bo šlo vse gladko. Tako v Železnikih za program, ki naj bi ga dali v Reteče, že iščejo nove delavce in predvidevajo povečanje proizvodnje v domači tovarni. Prav zato, je dejal predsednik občinske skupščine Matjaž Cepin, v občini obstaja upravičena skrb, da programske sana- cije ne bo, čeprav pomeni dolgoročno razvojno možnost za obe Iskrini tovarni. Bolj se bosta morali za reševanje problema zavzemati tudi delovna organizacija Široka potrošnja in celotna Iskra. Tako Iskrina kot Temeljna banka Gorenjske sta namreč postavili kot pogoj za svoje sodelovanje pri sanaciji, da poteka prek delovne organizacije. Za prihodnjo sejo občinske skupščine bodo predlagali, da naj se prisilna uprava ukine, vendar pa mora Široka potrošnja v okviru srednjeročnega plana realizirati programsko sanacijo re-teške • Iskre. Temu cilju mora biti podrejena tudi kadrovska politika tako v delovni kot v obeh temeljnih organizacijah. L. Bogataj Začenjajo se delovne akcije V nedeljo, 9. junija, se s štirimi delovnimi akcijami v Sloveniji začenja letošnje brigadirsko poletje. V naselju Vanganel pri Kopru bodo začeli prvo izmeno delovne akcije Istra 85. Šentvid pri Planini bo središče delovne akcije Kozjansko. V Dornavi pri Ptuju bodo prebivali brigadirji, ki bodo letos delali pri obnovi Slovenskih goric. Žužemberk bo srce delovne akcije Suha Krajina. Na teh akcijah bodo brigadirji delali v štirih izmenah vse do ^septembra._ Spravilo sena — Foto: F. Perdan Ovinek bi lahko pozlatili... Log pri Kranjski gori — Kot bol ob steno so večletna prizadevanje jeseniške občine, da bi končno uredili nevaren ovinek v Logu pri Kranjski gori, saj je huda past za tiste, ki ceste ne poznajo. Veliko voznikov na tem odseku magistralne ceste pa ovinka resnično ne pozna, saj so večinoma tujci, ki prihajajo k nam prek mejnih prehodov Rateče ali Podkoren. Tako ne mine dan — posebej deževen — da v ovinku ne bi počilo. Včasih resno, včasih z lažjimi po škodbami, vedno pa je tu dovolj zmečkane pločevine. Lastniki bližnjih hiš so se sprva držali za glavo, potem pa so se vsakodnevnih nočnih in dnevnih »pokov« tako navadili, da niti skozi okno ne pogledajo več, če najprej hudo zaškriplje ali nenadoma hudo poči. Lastnik najbližje hiše se je v sedmih letih že tako naveličal obupanih trkanj na vrata in vedno istih vprašanj, češ kje je najbližji taksi vlečne službe, da je nalepil na steklo hišnega okna telefonske številke vseh bližnjih in daljnjih vlečnih služb. Razumljivo je, da imajo največ dela prometni miličniki, ki so izračunali, da je bilo samo v enem tednu v Logu za 10 milijonov dinarjev škode, odškodninski zahtevki pa so romali na naše in tuje zavarovalnice. Če bi to škode pomnožili s škodo dolgih desetih let, je več kot očitno, da bi ovinek lahko že stokrat uredili, asfaltno prevleko na tem odseku pa najmanj pozlatili. D. Sedej bombažna predilnica in tkalnica i tržič ■mm GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 7. JUNIJA 1985 PO JUGOSLAVIJI Skrb za okolje Čeprav je gospodarski razvoj pomembna sestavina tudi našega družbenopolitičnega sistema, pa ne smemo zaradi njega zanemariti položaja človeka in kakovosti njegovega življenja v okolju. To pomeni, da moramo razvojne cilje uskladiti z naravnimi danostmi naše dežele, ki pa so omejene. Okrog te osnovne misli so se vrtč-le razprave na javni tribuni o kakovosti življenja v naši republiki do leta 2000, ki jo je pripravila republiška konferenca SZDL Slovenije v okviru javne razprave o planskih dokumentih naše republike do konca tisočletja. Javno tribuno so organizirali v Ljubljani ob svetovnem dnevu varstva okolja — 5. juniju.' Naložba za večji izvoz V tovarni gumirane žime in penastih mas v Slovenj Gradcu so položili temeljni kamen za nov industrijski kompleks. Celotna naložba, pri kateri sodeluje tudi zahodnonemški partner, bo stala dobro milijardo dinarjev. Hkrati z dograditvijo novih prostorov, kjer bodo najbolj zahtevna dela opravljali tudi že roboti, bodo posodobili proizvodnjo tudi v starih prostorih. Z novo naložbo bodo krepko povečali izvoz. Namesto sedanjih 10 milijonov dolarjev bodo že leta 1989 prodali na konvertibilni trg za 16 milijonov dolarjev opreme. Delegacija SZDL v Vojvodini Delegacija republiške konference SZDL Slovenije, ki je bila na dvodnevnem obisku v Vojvodini, je s člani predsedstva pokrajinske konference SZDL Vojvodine izmenjala informacije o političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji in Vojvodini. Pogovarjali so se tudi o najnovejši razpravi o devizni zakonodaji. Franc Šetinc je dejal, da Slovenija ne zastopa nikakršnih »slovenskih interesov« temveč interese celotnega jugoslovanskega gospodarstva, hkrati pa se zavzema za javno argumentirano razpravo brez etiketiranja, v kateri bodo vsi pripravljeni prisluhniti tudi drugim. r Helmut Kohl v Sloveniji — V okviru uradnega obiska v Jugoslaviji je kancler Zvezne republike Nemčije Helmut Kohl v sredo zvečer prispel na obisk v Slovenijo. V četrtek se je pogovarjal s predsednikom predsedstva Slovenije Francem Popitom in predsednikom republiškega izvršnega sveta Dušanom Šinigojem. Popoldne pa je visoki gost obiskal Bled, kjer si je ogledal turistične zanimivosti. V torek in v sredo pa se je kancler Helmut Kohl v Beogradu pogovarjal s predsednico zveznega izvršnega sveta Milko Planine. Pogovarjala sta se o gospodarskem sodelovanju med državama in mednarodnih odnosih. Gosta iz Zahodne Nemčije je sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajković. — Foto: F. Perdan Daniel arap Moijpri Zabretu v Bobovku — Kenijski predsednik Dani-el arap Moij je v okviru uradnega in prijateljskega obiska v Jugoslaviji obiskal tudi Slovenijo. Med drugim si je skupaj s člani delegacije ogledal kmetijo Janeza in Elizabete Zabret v Bobovku pri Kranju. Kenijskega gosta je zanimal razvoj slovenskega zasebnega in družbenega kmetijstva, kar je razumljivo, saj Kenija posveča veliko pozornost razvoju kmetijstva. — Foto: F. Perdan Zapora ceste na Bledu Radovljica — Od 15. junija do 15. septembra bo za promet spet zaprta Cesta svobode na Bledu. Med poletno sezono so to naredili že lani, saj tam potekajo najrazličnejše prireditve, vsaj malce pa omilijo hrup v središču turističnega Bleda. Zaporo bodo postavili pri postajališču za iz-voščke oziroma v križišču proti domu Partizana in v križišču z Ljubljansko cesto, tako da bo še dovoljen promet po dostavni cesti hotela Toplice. Zaprta cesta bo urejena tako, da jo bodo od prostora za izvošč-ke do banke uporabljali kot parkirni prostor, ki ga bodo v času prireditev izpaznili. Zapora pri križišču z Ljubljansko cesto bo popolna, z druge strani pa bodo do 10. ure lahko dostavljali blago hotelu Park in trgovinam. Zaporo bodo označili z okrasni- mi betonskimi koriti, ki bodo na izpostavljenih straneh rdeče-b^lo po-, barvani, kar bo ustrezalo promerni signalizaciji. Zaporo so na skupnem sestanku predlagali blejska krajevna skupnost, turistično društvo in turistična poslovna skupnost Bled, sklep je na torkovi seji sprejel občinski izvršni svet. Pohoda ne bo Kranj — Aktiv borcev Kokrškega odreda Kranj obvešča, da pohoda po poteh Kokrškega odreda od Kokrice do Sebenj, ki je bil napovedan za danes, 7. junija, in jutri, 8. junija, iz tehničnih razlogov ne bo. Prestavljen je na september, pred obletnico borbe v Udin borštu. dd TELESNOKULTURNA SKUPNOST KRANJ VODJEM DELEGACIJE OZ. KONFERENCE DELEGACIJ! VABILO — Zaradi nesklepčnosti obeh zborov skupščine Telesnokulturne skupnosti, sklicane dne 5. junija, ponovno sklicujem 11. sejo skupščine Telesnokulturne skupnosti Kranj, ki bo v četrtek, 13. junija 1985, ob 12. uri v sejni sobi Skupščine občine Kranj, št. 15, Trg revolucije 1, z enakim dnevnim redom, kot je objavljen v glasilu Kranjčan št. 6 (20. maj 1985). Ker je to zadnja seja pred letnimi dopusti in ker se sprejemajo pomembni dokumenti za nadaljnje delo skupnosti, pozivam vse delegate, da z udeležbo izpolnijo svojo delegatsko dolžnost. Predsednik skupščine: SLAVKO BRINOVEC, 1. r. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KRANJ VODJEM DELEGACIJE OZ. KONFERENCE DELEGACIJ! Zaradi neudeležbe 37 delegatov v zboru uporabnikov in zaradi predčasnega odhajanja delegatov s seje skupščine občinske Izobraževalne skupnosti z dne 4. junija 1985, ponovno sklicujem 13. sejo skupščine Izobraževalne skupnosti, ki bo v četrtek, 13. junija 1985, ob 12. uri v sejni sobi SO Kranj št. 14 z enakim dnevnim redom, kot je objavljen v glasilu Kranjčan št. 6 (20. maj 1985). Hkrati z vabilom vam posredujemo gradivo k 4. točki dnevnega reda (predlog spremembe finančnega načrta Občinske izobraževalne skupnosti za leto 1985) ker predlog finančnega načrta za leto 1985, objavljen v Kranjčanu, zaradi sprejetih usmeritev izvršnega sveta občine Kranj, z dne 15. maja 1985, ne drži več. Predsednica skipščine: BREDA KONJAR, 1. r. Jutri srečanje partizanskih tehnikov v Medvodah Medvode — Odbor skupnosti partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske sporoča, da bo jutri, v soboto, 8. junija, srečanje nekdanjih partizanskih tehnikov in tiskarjev v Medvodah. Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri na avtobusni postaji v Medvodah, od koder bo skupen odhod v LoČniško dolino k odkritju spominskega obeležja tiskarni Do-nas. Ob 10.30 bo odkritje spominskega obeležja na hiši Pavla Kozjeka na Trnovcu, ob 11.30 pa odhod v Donit in ogled tovarniških prostorov. Ob 12.30 bo zbor tehnikov in tiskarjev Gorenjske, ob 14. uri bo kosilo, ob 16.30 pa skupinski ogled muzeja v gradu Goričane. dd Osnutki načrtov Radovljica — V vseh sisih družbenih dejavnosti v radovljiški občini zdaj pripravljajo elemente in kazalce za sestavo novih srednjeročnih načrtov za obdobje 1986—1990. Sestajajo se koordinacijski odbori in predsedstva, ki hkrati obravnavajo tudi gradivo za sestavo srednjeročnih načrtov republiških sisov. Gradivo bodo delegacijam poslali v razpravo, delegati pa jih bodo predvidoma obravnavali na sejah skupščin v drugi polovici junija. Objavljeno bo v drugi letošnji številki Obzornika, ki bo izšel te dni. Popravek Opravičujemo se za napako v članku Gorenjskega glasa v torek, 4. junija, na 3. strani, ki govori o pocenitvi izdelkov na februarsko raven. Pravilno je, da potrošniki lahko zahtevajo povrnitev razlike v ceni za izdelke, ki so jih kupili po 15. maju. Za blago, kupljeno med 1. marcem in 15. majem, pa povrnitev razlike v ceni ne velja. A. Ž. Aktualno Po rjuhah od sobe do sobe Zdravstvo nasploh, ne le gorenjsko, že nekaj časa zaradi hude fr nančne stiske ne zmore nikakršnih novih naložb in si le z velikim odrekanjem težko kupi sodobne medicinske aparature. Ni denarja za takšno zdravstvo, ki ga hočemo, a ne zmoremo, zato velikokrat poma-gajo delovni kolektivi. Tudi gorenjski delavci so razumeli, da zdravljenje veliko stane in »c odzivajo na posamezne akcije zbiranja denarja za nakup medicinskih aparatur. Razumeli so pač, da jim hitra in učinkovita diagnoza in mpdirinska onrpmn rpšniota •Ji^lion-io ijski delavci so razumeli, da zdravljenje veliko stane ir se odzivajo na posamezne akcije zbiranja denarja za nakup medicin skih aparatur. Razumeli so pač, da jim hitra in učinkovita diaenoza ir medicinska oprema rešujeta življenje Čeprav je človek vserazumevajoč in velikodušno strpen do naših gospodarskih težav, ki so udarile tudi »porabo« (kakšen ponesrečen iz-raz za zdravnika ali šolnika!), se ob teh akcijah počuti silno neugodno. Četudi so tako humane, da bolj sploh ne bi mogle biti, se ti naravnost milo stori, ko vidiš zdravnika, kako vljudno in z velikim pričakovanjem pošilja prošnje za pomoč na vse konce in kraje, upajoč kajpaki da bo uslišan. Uslišan zato, da ti bo, delavcu in tvojim otrokom, jutri lahko učinkoviteje reševal življenje ali te obvaroval trpeče dosmrtne invalidnosti. Prav nič prijetno se ne počutiš, ko ti zdravniki z vso zagnanostjo in vnemo pripovedujejo, kako neznansko so veseli novih prostorov, novega aparata, nove opreme. Še posebej ne, ker se njihova resnična hvaležnost tudi občuti... Boljši in sodobnejši delovni pripomočki so vendarle v edino korist in prid vsem tistim, ki so denar dali in prav nI* ne bi bilo narobe, če bi se jim zahvalili in jih ob denarnem prispevku dodatno prosili za njihovo nadaljnje čim boljše delo in humano poslanstvo. A so zdravstvene izkušnje in stiske najbrž že opravile svoje. * zdravstvenih domovih in bolnicah jih imajo na kupe in resnično boleče občutijo, da je odnos družbe do zdravnika skoraj vnemaren. V noben priviligiran sloj jih nočemo potisniti, vendar je dejstvo, da jim prevečkrat dajemo premalo družbene veljave. Nekaj več vneme in posluha najdemo le tedaj, ko nam zbolijo sorodniki ali znanci in ko se na kraju samem seznanimo z njihovimi prostorskimi in drugimi težavami. Tedaj, denimo, ne moremo verjeti, da v nujnih primerih zaradi oz* kih stopnic in še bolj ozkega dvigala spuščajo ležeče bolnike kar p° rjuhi z okna do sosednje operacijske stavbe ... da se borijo za to, da M oddelek lahko prebelili... da bi sodobneje opremili reševalna vozila... da kakor vedo in znajo rešujejo klavrne projektantske napake... In tako dalje in tako naprej, vse skupaj pa razumljivo poraja bole* občutek današnjega nerazumevanja in premalo priznanega zdravstvenega dela. D. Sedej Jutri proslava v Brestanici Na gradu v Brestanici bo jutri, v soboto, 8. junija, ob 11. uri osrednja republiška proslava ob 40-letnici osvoboditve, vrnitve izgnancev, in-ternirancev in političnih zapornikov iz taborišč in zaporov ter počastitev dneva izgnancev. V prenovljenih prostorih gradu, kjer je bilo zbirno taborišče, od koder so naše ljudi vodili v nemška taborišča, bo odprt spominski muzej z zbirko eksponatov iz najtežjih dni naše zgodovine, izganjanja in poskusa raznarodovanja Slovencev. Po proslavi bo na gradu tovariško srečanje. Parkirišča bodo za vsa vozila ob vznožju grada. Vse, ki težko hodijo, bodo do prireditvenega prostora prepeljali posebni kombiji, dd Invalidi na pohodu Gorenjski civilni invalidi vojne so se minulo soboto udeležili drugega pohoda od Begunj do Slatne k spomeniku žrtvam vojne, ki je pod domicilom Društva civilnih invalidov vojne. S pohodom so počastili letošnji jubilej osvoboditve, dan mladosti in 15-letnico delovanja društva, ob spomeniku pripravili krajšo slovesnost in nanj položili venec. Tradicionalni pohod od begunjskih zaporov do Slatne so poimenovali »Pot civilnih invalidov vojne in tovarištva«. Jože Mrovlje Sejem rabljene planinske opreme Ljubljana — Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije je za konec tega tedna najavila zanimivo prireditev. Jutri, 8. junija 1985, med 9.30 in 17. uro bo pripravila v preddverju Križank v Ljubljani sejem rabljene planinske in alpinistične opreme. Zato vabi vse planince in alpiniste, ki imajo odvečno novo ali uporabno rabljeno opremo, da jo prinesejo na sejem. Največ zanimanja bo verjetno za otroško planinsko opremo in obutev, ki se je v naših trrgovinah bolj malo dobi. Na prireditev so povabili tudi domače proizvajalce opreme. Postaja GRS Ljubljana bo poskrbela za popestritev sejma. Ob 10., 13. in 14. uri bodo imeli njeni člani predavanja z diapozitivi o uporabi opreme v evropskih in svetovnih stvih. Kako v Begunje Iz Kranja bo v nedeljo peljalo^ Begunje na proslavo deset posebnih avtobusov. Iz Stražišča bo odpeljal ob od osnovne šole Lucijan Seljak1 bo imel postanek pred Tekstil10 dusom, kjer bo pobral udeležene proslave z Gorenje Save. Iz By tofa bo avtobus odpeljal ob 9*-izpred trgovine Živila v Britofu-Kokrice bosta ob 9.15 izpred ktf turnega doma na Kokrici odpelr la dva avtobusa; eden od njiju pri osnovni šoli Franceta Preše na pobral udeležence krajevn skupnosti Vodovodni stolp. Av^j bus, ki bo ob 9. uri odpeljal izpr^ doma Kokrške čete v SenčurJuj bo na avtobusnem postajališču Trbojah pobral udeležence TrboJ-na obračališču mestnega promet ^ — pod lipo — pa prebivalce rVJs bačevega. Iz Orehka bo odpelJ8, avtobus proti Begunjam ob 9-1 izpred trgovine Živil na Oreh* • Avtobus, ki bo ob 9. uri odpelja* avtobusnega postajališča Križna, v Preddvoru, bo ob 9.15 pobral pr zadružnem domu na Primskove udeležence Primskovega, ob 9-* pa udeležence Planine pri Osn vni šoli Staneta Žagarja na Pla!L ni. Zlatopoljčane bo posebni av^ bus odpeljal v Begunje ob 9-15 I sedeža krajevne skupnosti Staneta Rozmana 13. Avtobus,* bo peljal sindikalne delavce KJ* nja, ima odhod ob 9.15 izpred n tela Creina, prav tako pa bo* pred hotela Creina ob 9.15 odpfj ljal proti Begunjam avtobus, bo peljal praporščake. Občinske konfereace sociali^ čne zveze Radovljica, ki je le)^ organizator XVII. zbora akt* stov, borcev in zapornikov v gunjah, sporoča, da bodo orga«1^ zirani posebni avtobusni prev° do Begunj od vseh vlakov, ki zijo skozi Lesce in z avtobusi*1^ postaj v Lescah in Radovljid- . Begunjah pa bo objavljen VO*. red avtobusov, ki bodo ob k0««-zbora vozili nazaj do Lesc in dovljice. Cena avtobusnega P.-voza iz Lesc oziroma Radovlj1 do Begunj bo 50 dinarjev. ti 0 i* Svi °r I lov, snn *Pr, s ijil % % % F tli iini «tt % % hi ki \ o* \ u de 2?: ju Ho i* t& t* fia k ve v, V0 od to iir % K K Ot H n i* Hi ti ti (i !!?K, 7. JUNIJA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®IMlSyj©]SIIGLAS o novem deviznem zakonu fezaj k zaprtemu gospodarstvu f°v devizni zakon bi Elanu nakopal veliko težav, saj si,denimo, lzuelave smuči ne predstavljajo več brez uvoza robnikov, ki jih ^ vso smučarsko industrijo v svetu delata le dva izdelovalca — Vetovno gospodarstvo se pač vse bolj odpira in povezuje, rešitve J^ovem deviznem zakonu pa vodijo nazaj k zaprtemu gospodstvu J^EGUNJE - V tovarni Elan, sve-110 uveljavljenem izdelovalcu spre ^ično boje. Nakopal bi jim veliko jadralnih letal in jadrnic, -se Jetja novega deviznega zakona UsPeš' saj vodi stran od koncepta snih izvoznikov, nazaj k zaprte- „.., gospodarstvu, kar bi ohromilo vi ?Ve Povezave s svetom. Če bo J^arle sprejet, jim bo preostala le J*2l>a, da se bodo novim razme-»norda lažje prilagodili kot dru-^Saj vselej pokažajo izjemno vital-Toda ne skrbi jih le zase, vsi "ost bi nazadovali, pravijo. jij red zasedanjem slovenske skupek' ki je zavrnila osnutke zveznih j. kOnov o ekonomskih odnosih s tu-3 so v petek, 31. maja, sklicali se-Q^ek, na katerega so povabili tudi {..^očne delegate slovenske skup- e in predstavnike občinskih or-Pi-n^V' Povedali so» zakaj zavračajo Izloge v novem deviznem zakonu. Jd zaključke so zapisali, da bi mo-^ "iti uvoz gospodarski subjektov lsen od njihovih izvoznih rezul-da bi jim morali omogočiti Ov večjo svobodo odločanja o enostavni in razširjeni reprodukciji, da bi morali omogočiti povezovanje in združevanje na osnovi izvoznih rezultatov. Najemanje novih kreditov pa bi moralo biti vezano na izvozne rezultate, prodorne programe in odgovornost za vračanje kreditov. Sistem ekonomskih odnosov bi moral spodbujati vse oblike poslovanja s tujino, ki krepijo ekonomsko samostojnost in prodornost gospodarskih subjektov v pogledu njihove donosnosti v tujini. Skratka, hodili naj bi po poti tržnega gospodarjenja, ne pa se obračali nazaj k združevanju odločanja na ravni države, republike, k zapiranju in etatizmom, ki so v preteklem desetletju povzročili veliko zadolženost naše države. Vsakdo je hotel imeti vse, ni bilo tržnih meril, dinar je bil precenjen, ni bilo odgovornosti uvoznikov. »Iluzija je, da bi v Jugoslaviji lahko gospodarili ločeno od ostalega sveta,« je v dobrem uvodnem referatu dejal direktor Elana Dolfe Vojsk. »Tudi k nam so spočetka prihajali tuji kontrolorji in v tovarni izbirali smuči. Danes v svetu nastopamo samostojno, dobro ime smo dobili zaradi kakovosti izdelkov. Večjo proizvodnjo in kakovost pa prinese le odprtost v svet. Ne zakrivajmo si oči, tudi v Sloveniji imamo nesposobne izvoznike, uspešni izvozniki so tudi drugod v Jugoslaviji. Ne gre za probleme nacionalnosti, kamor bi nekateri radi speljali razpravo o novem deviznem zakonu, gre za razvoj tržnega gospodarjenja. Bojim se, da bodo devizni razdeljevalci po zveznem ali republiških principih delili devizpe pravice, deviz pa ne bo. Kako naj s tujimi partnerji sklepamo pogodbe za leto vnaprej, če ne bomo imeli garancije, da smo plačilno sposobni?« Dejali smo, da jih v Elanu ne skrbi le zase, sprašujejo se, doklej bomo še sposobni odplačevati tuje dolgove. Kajti problem ni v tem, da je naš dolg prevelik, problem je v sposobnosti našega gospodarstva, da dolg vrača. Opozarjajo na nevarnost preprodaje deviznih pravic, na neurejenost uvoza opreme, na nesprejemljiv koncept zadolževanja na osnovi nekakšnih pravic in zanemarjeno odgovornost pri odplačevanju dolgov. M.Volčjak k razprave o aktiviranju lastnih zmogljivosti ^ Kladivarju dajejo velik poudarek razvoju Jj?n» so uspešno poslovali in tudi rezultati letošnjih prvih treh secev so ugodni — Prizadevajo si zlasti za višjo tehnološko j Ven in kvaliteto izdelkov, s katerimi bodo uspevali ne samo na ^ačem, temveč tudi na tujem trgu Ai — V Kladivarju je zaposlenih oelavcev, ki so lani ustvarili jj0 .J^ilijonov dinarjev celotnega pri-iJP *a. imeli 212 milijonov dinarjev H^tkov in dosegli 293 milijonov di-if. J,ev dohodka. Poslovni stroški so 286 milijonov dinarjev in n.ek čistega dohodka 219 milijo ri. -----o-------------......j- hH U1narjev. Vse postavke so se v \,Kot 70 odstotkov. Ob tem so cene rjavi z letom 1983 povečale za ^u^gem polletju povečali za 18 od-Vofj .v. ™>r»p materialov za proiz- todv^^' "katere pa so se celo i'Ho °^e" Lani so tudi za dobro tret-Hje Povečali fizični obseg proizvodnu jSeDno pozornost namenjajo v oivarju razvoj no-raziskovalne- kory,-e*U' z*asti razvoju hidravličnih ^Ponent za strojegradnjo. Kladi- or te namreč vključen v sestavljeno r,j^ ^izacijo Slovenske strojegrad-\ ■ hitrejši razvoj jim je lani pri-st^Jkovalo ustreznih merilnih in-' centov |^in6ntov v laboratoriju, kjer bi drQv? izdelke testirali. Zato so na po-s0cTiU razvojno-raziskovalnega dela liubi-°vali z Inštitutom Jožef Štefan, t^u Nar»sko strojno fakulteto, visoko f'Jh ^ol° Maribor in še nekate-1 drugimi. Tako so lani zaključili razvojno nalogo Avtomatizacija stre-ge. Poteka pa fundamentalna raziskovalna naloga Hidravlično raz-smernik. Razen tega v sodelovanju s strojno fakulteto pripravljajo fundamentalno razvojno nalogo s področja avtomatizacije strege, izmenične hidravlike, učne pripomočke in projekt Sonar itd. Za letos v Kladivarju planirajo 897 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 526 milijonov dinarjev dohodka in 387 milijonov dinarjev čistega dohodka. Za doseganje takšnih planskih ciljev morajo imeti dovolj usposobljenih ljudi. Zato vsako leto povečujejo število delavcev z izobrazbo, hkrati pa dajejo velik poudarek izobraževanju zaposlenih. Tako računajo, da bo od 275 delavcev letos v tovarni že 15 delavcev z visoko izobrazbo, 13 z višjo, 69 s srednjo, 122 kvalificiranih, 6 polkvalificiranih in 75 nekvalificiranih. Delovne moči bodo preusmerili' v hitrejši kvalitetni razvoj komponent in sistemov. Razen tega bodo organiziranost delovne organizacije preverili s stališča hitrejšega obračanja sredstev. To pomeni, da bodo uvedli eno skladišče namesto sedanjih dveh, na najdražji strojni opremi pa bodo uvedli neprekinjeno delo. Pri nagrajevanju se bodo organizirali tako, da bo način nagrajevanja čimbolj približan razmeram, katerim bo delovna organizacija izpostavljena na trgu. Pri razvoju novih izdelkov bodo dali prednost proizvodom, ki bodo dosegali višjo tehnološko raven, porabili manj energije in dajali večji dohodek in čisti dohodek na enoto porabljene energije. Razen tega bodo pri osvajanju novih izdelkov že pred začetkom razvoja ocenili, kakšno tehnološko raven želijo doseči, v kakšnem času bodo izdelek razvili in kolikšna sredstva bodo potrebna za razvoj. V tehnologiji bodo dosledneje spremljali realizacijo tehnoloških postopkov, pri posameznih programih pa bodo pripravili tehnološke izboljšave, s katerimi se bo zmanjšala poraba materiala, skrajšal čas izdelave in izboljšala kvaliteta. Razen tega se bodo potrudili za večji izvoz na konvertibilno tržišče in za uveljavitev na investicijskem področju. Letos bodo zgradili nove prostore, sodelovali pa bodo tudi pri investicijah v krajevni skupnosti. Poslovni rezultati prvih letošnjih treh mesecev kažejo, da naštete naloge uspešno uresničujejo, saj so v celoti dosegli planske zadolžitve. Seveda pa se ob svojem delu srečujejo in spopadajo z vsemi problemi, ki spremljajo gospodarjenje, ne le v Kladivarju, temveč v celotnem gospodarstvu. L. Bogataj ^ DELOVNEM MESTU dvesto ,plisirk' *ia dan t Kar puhtelo je od vročega zra-a in pare. Osem likalnih strojev, .?ern likaric v enem prostoru. Ve-**a jih lika bele halje. Za zdravja, ^ne domove, za bolnice, za ku-k?*VJe. Tudi delovna halja mora lu natančno zlikana, brez robov, br Zel pz zmečkanin. Na paro in mr- zrak likajo. Zdaj stroj spusti j!?..*! haljo paro, da se oblačilo nav-21 in likarica z urnimi gibi pote-Zaf p0 nJem z likalnikom, takoj jj tem z nožnim pedalom spusti h, haljo hladen zrak, da se obla-napihne, ohladi. Če niso obla- lik a takole hlajena, se, ko likarica j*a eno stran, druga zmečka. Ta ^ Pa so halje vzorno zlikane, tu-p r°kavi, robovi, pasovi. Danes je ^embno, kakšen izdelek daš iz pr j kajti konkurenca je med v^nicami in čistilnicami velika. W?.r dela. kvalitetneje, ima zagoni .7 eno delo. Tega se likarice v uftUnici Bistra v Škof j i Loki do- ° zavedajo. Se ,a koncu likalnice, tam, kjer $ Ze odpirajo vrata v novo, lepo 0(1 S° kuhinjo, lika Polda Mravlja prt v- Duha. Šivilja je po poklicu, §k f.m°Jstrici Olgi Koritnik v H ?tji Loki se je izučila. Šivilje so isJ"°ljše likarice, pravijo.in silno k **ne' Natančne so, Poldi je v li-nici zaupano najtežje delo: li- Polda Mravlja, likarica v Bistri kanje plisiranih kril, svilenih bluz, oblek iz občutljivih materialov. Največ ima opraviti s sončnim plisejem. Vsako gubo polika najprej na narobni strani, potem na licu. Ni stroj tisti, ki nam krilo spet uredi, da je kot novo, roke so to, pridne in natančne, kot so Pol-dine. 20 let je Polda Mravlja že v Bistri, ves čas likarica. Stoje lika, kajti če hočeš zaslužiti, moraš hitro in natančno delati. Stoje pa si veliko bolj okreten, lažje uporabljaš nožne komande pri stroju. Škoda je vsake minute. Norma je visoka. Po 200 plisiranih kril mora zlikati v osmih urah. Dobre tri stare milijone je zaslužila prejšnje mesece. Maja so dodali 15 odstotkov. To je že bolje. Želi si več, seveda, kot vsak, pri tej draginji. Pa ni glavna stvar denar. Najbolj pomembno je počutje v kolektivu, pravi Polda. To pa je v Bistri zares prijetno. S sodelavkami se odlično razumejo. Lepo je delati v takšnem kolektivu. Zjutraj se za nekaj minut dobe v čajni kuhinji na prvi kavici, da delo bolje steče, sredi dopoldneva tu malicajo, tudi skuhajo si lahko same kaj malega, če hočejo, hladilnik imajo tudi tu. Ob 11. uri imajo spet odmor za kavico. Morajo ustaviti stroje, da se ti vsaj malo ohlade pa da si od-počijejo in ohladijo noge in da se likalnica prezrači. Najbolj pomembno pa je, da imajo vedno delo, da so košare z opranim perilom ves čas polne. Najhuje je, kadar ni dela. To so že skusile. Včasih, pozimi, so dnevi, ko nimajo za ves šiht dela. Slabo vreme zadrži delovne organizacije, da ne pripeljejo pravočasno perila v pranje, vsak praznik se pozna. Vedo, da jim bo delo zagotavljala kvaliteta. Zato se potrudijo, kolikor se le morejo. Po dobrem delu te ljudje kmalu spoznajo. Zato so oblačila, ki jih dobimo iz rok škofjeloških likaric kot nova. Ni vse stroj in apretura, tudi pridne in natančne roke so potrebne. D. Dolenc Inflacija izničuje lastna prizadevanja Tri področja, ki jih morajo v o/dih sami urediti, so bila posebej izpostavljena v razpravah o aktiviranju lastnih moči v škofjeloških delovnih organizacijah: organizacija poslovanja in samoupravljanja, pomanjkanje primerno usposobljenih ljudi in nagrajevanje po delu. Med zunanjimi vzroki, ki imajo največji vpliv na poslovanje, pa inflacija. Organizacija poslovanja in dela in ne nazadnje tudi samoupravna organiziranost imajo velik vpliv na stroške, ki so povsod previsoki. Žal pa le ugotavljanje, da razvoj zahteva drugačno organiziranost, stroškov ne zmanjša hiti za dinar. Hkrati marsikje dopuščajo', da tozdi postajajo delovne organizacije z vsemi poslovnimi funkcijami, kar ponovno veča izdatke in zmanjšuje dohodek. Podjetniškemu ravnanju tozdov se, na primer, niso znali upreti v Tovarni hladilnih naprav v Škofji Ix>ki, prav tako ne v Alpetouru, medtem ko so v Alpini samoupravno organiziranost sproti dograjevali in spreminjali, tako kot so narekovale potrebe in gospodarske razmere. Prevelika tozdovska razdrobljenost povzroča tudi skoraj nepremostljive težave pri sprejemanju samoupravnih aktov, saj je dovolj, da je proti le tozd (z odstotkom zaposlenih), pa akt ni sprejet. V THN so skoraj dve leti pripravljali referendum o dopolnitvah aktov s področja investicij, minulega dela, invalidsko pokojninskega zakona, SLO, dopolnitev organiziranosti soz-da in inovacij, vendar je bila soglasnost izražena le o sporazumu o inovacijah. Vse druge referendume bo treba ponavljati. Načrtovana kadrovska rast ne dohiteva načrtovane tehnološke rasti. Čeprav se povsod zavedajo, da nujno potrebujejo izobražene in sposobne ljudi, je vendarle izobraževanje premalo sistematično. Premalo pozornosti se namenja izobraževanju ljudi ob delu in praktično nikjer nimajo izdelanega sistema napredovanja, s katerim bi ljudi spodbujali k usposabljanju in boljšemu delu. Precej bolje je pri štipendiranju, saj je razpisanih kadrovskih štipendij iz leta v leto več. Vprašanje pa je, če mlade strokovnjake potem .primerno vpeljejo v proizvodnjo. Velika zavora za boljše izkoriščanje zmogljivosti je uravnilovka pri osebnih dohodkih. Rezultati v praksi so ravno obratni s količino papirja, ki so ga že popisali z raznimi študijami o nagrajevanju po delu. Vendar pa v združenem delu ugotavljajo, da je sedanje razmere težko preseči, dokler bo za osebne dohodke v tovarnah tako malo denarja, oziroma, dokler bodo za plače porabili komaj ali niti desetino celotnega prihodka. Visoka inflacija pa vsa prizadevanja za boljše delo, manjše stroške, nagrajevanje po delu in uveljavljanje kvalitetnega gospodarjenja postavlja na glavo. Če v tovarni le za hip pozabijo na kompenziranje inflacije v takšni ali drugačni obliki, so izgubljeni. L. Bogataj Pri Merteljevih v Podkorenu »Kdor se živine ,merka', se nima česa bati« Alojz Mertelj je bil vse življenje kmet, za njim bo domačijo prevzel sin Janez — Pod-korenčani so uredili vse pašnike, gozdno gospodarstvo pa je zgradilo ceste — Oddajajo mleko Podkoren — Domačija pri Merteljevih v Podkorenu je stara več kot 400 let in ves Merteljev rod se ukvarja s kmetijstvom, odkar pomnijo. Predniki so prišli s Srednjega vrha nad Gozdom Martuljkom in so se tedaj pisali Makovec, zdaj pa se domači sredi vasi pišejo Mertelj. Oče Alojz svojih 75 let sploh ne kaže, težko kmečko delo ga je ohranilo pri zdravju in okretnosti, tako da še vedno opravlja vsa opravila v gozdi in na polju. Nekdaj so bili Podkorenčani »furmani«, v hlevih so imeli konje in življenje je bilo vse prej kot lahko. Vendar so polja vedno vzorno obdelana, z visokogorske zemlje so v potu lastnega obraza iztisnili, kar se je največ dalo. Delo od zore do mraka pa je v zadnjih desetletjih dajalo kaj malo zaslužka: bila so leta obvezne oddaje, bila so leta, ko ni bilo niti za sladkor, tista leta, ko je gospodar v Kranjski gori prodal kravo, a je moral k izkupičku še kaj pridati, da je lahko plačal davek. Če si priden in z veseljem v hlevu in na polju, se da danes dobro živeti. Gospodarju pomaga sin Janez, ki se je popolnoma posvetil kmetiji in bo postal novi Merteljev gospodar. V hlevu imajo 22 glav živine, moderne stroje, gospodarsko poslopje so prenovili. Gozda je 36 hektarov, 16 hektarov je travnikov in polja. Dohodek jim prinaša mleko, ki ga oddajajo v zbiralnico sredi' vasi, odkoder ga vozijo v Kranj. Merteljevi so s 35.000 litri oddanega mleka med večjimi kooperanti, a toliko ali še več ga namolzejo tudi na sosednjih kmetijah v Podkorenu. »Prav gotovo se nam zdaj najbolj splača mleko,« pravi Alojz Mertelj, ki je bil dolga leta tudi aktiven v krajevni samoupravi, v vaških odborih in kar 26 let je bil tudi gasilski poveljnik. »Odkupna cena je dobra, nihče se ne more pritoževati. Le cene krmil nikakor ne grejo vkup, ta razmerja niso pravilna. Mislim, da družba zadovoljivo podpira kmete, tudi visokogorske, nudi kredite, svetuje, pomaga. Kdor dela, kdor se živine »merka«, se v današnjih časih resnično nima česa bati. Alojz in Janez Mertelj s Podkorena vzorno vodita domačijo sredi vasi. — Foto: D. Sedej Podkorenski kmetje smo uredili pašnike in lahko rečem, da danes ni okoli vasi niti pedi zemlje, ki ne bi bila obdelana. Za to poskrbijo tudi tisti, ki so dopoldne po službah, popoldne pa poprimejo za kmečko delo in zase pridelajo nekaj hrane. Čeprav zemlja ni tako radodarna kot v dolinskih predelih, pravilno in skrbno obdelana daje dober pridelek. Pri nas sicer posadimo krompirja le za lastne potrebe, na vseh ostalih površinah je trava, ki je tudi največ potrebujemo. Nekoliko me moti le to, da je na našem travniku, velikem pet hektarov, smučarski poligon. Po njem vozi teptalni stroj in tako nam vsa trava pozebe. A upam, da bomo z medsebojnim razumevanjem tudi to lahko uredili. Gozd pa daje toliko, kolikor si sam pripravljen vanj vložiti in se pač odpovedati plačilu lastnega dela. Zdaj je veliko bolje kot nekoč, ko so bili gozdovi še precej nedostopni. Gozdno gospodarstvo je zgradilo več gozdnih cest tudi na našem območju, zdaj namerava speljati cesto še na trome jo. Podkorenski kmetje se reje ovac nismo lotili, niti eden. In kot zdaj slišimo, je bilo tudi prav, kajti nekaj časa jih je bilo kar težko oddati.« Za Merteljevo kmetijo se pač ni treba bati. Alojz Mertelj je dober gospodar, ki bo vse svoje dolgoletne in v težkih časih pridobljene izkušnje prenesel na sina Janeza, ki že zdaj z veseljem kmetuje na domačiji. D. Sedej GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 7.JUNUAj^ Krajevna skupnost Begunje Že nekaj časa veliko gradbišče Jože Malnar, predsednik skupščine krajevne skupnosti: »Vsi skupaj smo spoznali, da le usklajen dogovor vodi k uspehu in zadovoljstvu.« — Franc Pogačnik, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Če bomo vse zastavljene naloge uresničili, bomo v tem mandatu precej naredili.« Begunje — Med prvimi, pred 21 leti, je bila ustanovljena krajevna skupnost Begunje. Po številu prebivalcev spada med srednje velike, po industriji, ki je na njenem območju, pa med tri največje v občini. Zadnji podatki — pogovarjali smo se pred dnevi — kažejo, da je v krajevni skupnosti v devetih naseljih 1867 prebivalcev. Kakšnih sto jih živi od kmetijstva, sicer pa je na celotnem območju nekaj nad 20 kmetij. Od vseh zaposlenih jih kar dobra polovica dela doma: v Elanu, Suknu, v Poljčah ... Skupščina in svet krajevne skupnosti dobro delata, vsako naselje (Begunje, Dvorska vas, Poljče, Zapuže in Zgoša ter vasi v Podgori: Mlaka, Slat-na, Srednja vas in Zadnja vas) pa imajo svoje vaške odbore. Preveč bi bilo, če bi naštevali vse organizacije in 17 društev. Povejmo le oceno predstavnikov krajevne skupnosti, da so v njihovem mandatu, prihodnje leto jeseni se bo iztekel, prav vsi aktivni. Malokje med dosedanjimi obiski po krajevnih skupnostih na Gorenjskem smo lahko zapisali takšno pohvalo. tos je predvidena otvoritev prostorov za gasilsko dejavnost. Še letos nameravamo odpreti v domu tudi frizerski salon, do prihodnje pomladi pa prostore za krajevno skupnost in SLO. Pri gradnji doma zaslužijo krajani pohvalo zaradi prostovoljnega dela, še posebej pa gasilci in mladina.« »Ko smo začeli z delom v našem mandatnem obdobju, je bil gasilski dom že pod streho,« je pripovedoval predsednik skupščine KS Jože Malnar. »Gradil se je na podlagi samoprispevka iz začetka leta 1981. Ta samoprispevek vključuje tudi avtomatsko telefonsko centralo in frizerski salon ter pošto. Ocenili smo, da ne bi bilo prav, če bi zgradili samo gasilski dom. Zato smo se odločili, da v že zgrajenih prostorih uredimo tudi centralo. Dela za ureditev prostorov bodo kmalu končana. Hkrati pa smo v krajevni skupnosti začeli tudi akcijo za razširitev telefonskega omrežja. Sredi avgusta le- Predsednik sveta KS Franc Pogačnik pa ugotavlja, da so tudi akcijo za razširitev telefonskega omrežja dobro zastavili: »Začeli smo oktobra lani z zbiranjem interesentov. Predvidevali smo 300 novih telefonskih naročnikov. Na začetku je bilo bolj malo zanimanja. Zdaj pa je prijavljenih že prek 350 interesentov. Na novo centralo bo lahko priključenih 750 telefonov. Vsak bodoči naročnik bo prispeval po 8 starih milijonov. Na posameznika pa 'odpade' tudi povprečno 25 metrov izkopa. Z deli bomo začeli jeseni in do sredine avgusta prihodnje leto mora biti razvodno omrežje položeno do omaric. S to akcijo bomo pripeljali telefon v vsa naselja v krajevni skupnosti.« »Mislim, da smo v zadnjem obdobju v krajevni skupnosti vsi skupaj spoznali, da lahko le usklajen dogovor in razumno reševanje težav vodita k uspehu in zadovoljstvu,« je med obiskom poudaril predsednik skupščine Jože Malnar in še posebej pohvalil zares dobro sodelovanje krajevne skupnosti z delovno organizacijo Elan. Franc Pogačnik, predsednik sveta KS, pa je menil, da bodo v tem mandatu veliko naredili in po svoje tudi opravičili zaupanje, če bodo vse zastavljene naloge tudi uresničili. Za zdaj vse tako kaže, da jim bo to uspelo. A. Žalar Jožica Horvat, tajnica v krajevni skupnosti: »Že nekaj časa je naša krajevna skupnost eno samo veliko gradbišče. Lani smo začeli z gradnjo TV pretvornika za I. program, ki naj bi bil gotov letos jeseni. Pred dvema letoma smo uredili in speljali v cevi polovico potoka Blatnicav Poljčah, letos, pred asfaltiranjem ceste Begunje—Poljče pa speljali v cevi še drugi del potoka. Podobna akcija čaka zdaj krajane v Dvorski vasi, kjer je tristo metrov že kupljenih za regulacijo potoka. Lani smo od Srednje vasi proti 800 metrov oddaljeni kmetiji pri Gori-čniku na Mlaki začeli urejati cesto. Do polovice smo jo utrdili z gramozom, druga polovica pa nas čaka letos. Precej pripomb pa je tudi na neurejeno avtobusno postajališče v Begunjah.« Anton Ovsenik iz Dvorske vasi 20: »Akcija za razširitev telefonskega omrežja je zares nujna. Živino imam in nič kolikokrat moram sesti v avto, da, recimo, poiščem pomoč. Danes je bencin drag; posebno še, če ugotoviš, da si šel po opravkih zastonj. Tudi ureditev potoka bi bila nujna. Del bi se lotili že lani, če ne bi bilo ve-troloma. Kmetovalci, ki oddajamo mleko, smo nezadovoljni tudi zaradi slabe ceste od Dvorske va- si do Zgornjega Otoka. In čas bi že bil, da bi enkrat dokončno povedali, ali bo v Podobravi mogoča zasebna stanovanjska gradnja ali Slavka Zirovnik iz Poljč 34: »Ze 25 let živim tu in še vedno imamo v Begunjah eno samo trgovino, na drugem koncu pa mesarijo. Zakaj ne bi bilo vse skupaj? Pa naj bi bila ena gostilna manj, saj jih pri nas ne manjka. In frizerski salon tudi še kako pogrešamo. Sicer pa se je v Poljčah v zadnjem času marsikaj spremenilo. Potok Blatnica je urejen, cesta je asfaltirana in še bencinsko črpalko smo dobili.« Novi telefonski priključki v Pod-brezjah — Krajevna skupnost Podbrezje je že 1982. leta sklenila pogodbo s Podjetjem za PTT promet v Kranju za napeljavo 95 novih telefonskih priključkov, od tega devet za krajane Žej. Zaradi pomanjkanja kablov na trgu se je uresničitev naložbe zavlekla do lani, ko so napeljali pod zemljo nov primarni kabel od Podbrezij do centrale v Podnartu. Letošnjo pomlad so delavci ETT storitev Meglic iz Ljubljane začeli z rekonstrukcijo sedanjega omrežja in razvodom novega zračnega omrežja, kar bodo opravili do sredine junija, zatem pa bodo delavci PTT Kranj priklopili nove telefonske številke. Prvi del naložbe je stal 3,81 milijona dinarjev, razvod zračnega omrežja pa 5,18 milijona dinarjev. (S) — Foto: S. Saje DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. junija, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, PC Oskrba, Kranj, PC Planina in Planina — center, Kranj, PC Britof, SP Labore, PC Preddvor in PC Kokrica od 7. do 18. ure, Diskont Kranj od 7. do 13. ure, Diskont Naklo od 8. do 12. ure, Hrib Preddvor in Kočna Jezersko od 7. do 19. ure, Klemenček Duplje od 7. do 16. ure. ŠKOFJA LOKA SP Groharjavo naselje, mesnica Groharjevo naselje JESENICE Emona market, Jesenice in Rožca, sa-mopostr. trgovina na Javorniku TRŽIČ ABC Loka, Bistrica, Živila Jelka, Tržič, Mercator, Trg svobode, Tržič KRANJ V nedeljo, 9. junija, bodo dežurne naslednje prodajalne: Gorenjka Cerklje od 8. do 11. ure, Delikatesa Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure. Zajezitev Save bo prizadela ribe Kranj — Zaradi jezu pred elektrarno v Mavčičah se bodo spremenile naravne razmere za razmnoževanje rib v Savi. Na to je že pred časom opozorila Ribiška družina Kranj. Zaradi zajezitve bodo namreč izginile vse plitvine, ki so bile doslej naravna drstišča za savske ribe. Tudi ribam iz Zbiljskega jezera bo prek novega jezu onemogočen prehod navzgor po Savi (zaradi drstitve). O tem, kako preprečiti slabše možnosti za razmnoževanje rib zaradi elektrarne, ima Ribiška družina Kranj več predlogov. Pod jezom bo zgrajeno poskusno umetno drstišče, vendar pa ni povsem verjetno, da bo tudi učinkovito. Zgraditev ribje steze prek jezu, kar je že uporabljeno pri več jezovih, pa menda tudi ni najboljša rešitev predvsem zaradi ne-funkcionalnosti. Ribja steza bi bila primerna le za manjši jez pri Teks-tilindusu. Pod tem jezom so zdaj zaradi odvažanja gramoza drstišča v plitvinah uničena, s stezo pa bi ribe dosegle druga naravna drstišča nad jezom. Ribičem preostane za ohranjanje nespremenjenega števila rib v nastalem jezeru pri Mavčičah le povečano vlaganje rib v Savo. Zato je kranjski izvršni svet na eni svojih zadnjih sej priporočil skladu za intervencije v kmetijstvu, da iz svojih sredstev nameni del denarja kot pomoč ribiški družini za večje vlaganjo rib v Savo oziroma bodoče jezero pri Mavčičah. L. M. Izžrebali smo naše izletnike: Danes objavljamo imena 30 srečnežev (izžrebanih naročnikov Gorenjska ga glasa), ki bodo šli na izlet v Logarsko tiolino brezplačno. Ker smo letp5 uvedli dodatni avtobus, se lahko vsakdo, ki se nam želi pridružiti, prijavi v vseh Alpetourovih turističnih agencijah. Cena izleta je 2.000.— dinarjev. In kako bo izlet potekal? Zbrali se bomo 15. junija ob 7. uri pred hotelom Creina v Kranju. Po pribU* žno enourni vožnji se bomo najprej ustavili v tovarniški trgovini v Prebol* du. Tam si boste lahko kupili nogavice, krila, bluze ali metrsko blago po^" 10 ugodnih cenah. Pot nas bo potem vodila do Mozirja, kjer si bomo ogled8' 11 Savinjski gaj. To je velik park z botaničnim vrtom, kjer je skozi vse le*0 stalna razstava cvetja v naravi. Po ogledu se bomo zapeljali v Logarsko »V lino. Po krajši vožnji se bomo ustavili v vasi Radmirje, kjer si bomo v cer kvi sv. Frančiška ogledali znamenito zakladnico cerkvenih oblačil. N*» zadnji postanek pa bo v gostišču Menina, kjer nas čaka Obilno kosilo. P0" tem se bomo štiri ure zabavali ob domačih zvokih ansambla iz Gornjeg8 grada. Pripravili smo tudi več nagradnih iger, tako da nikomur ne bo doli' čas. Na izletu nas čakajo tudi presenečenja, ki pa naj zaenkrat ostane]0 skrivnost. Izžrebali smo naslednje naročnike: Na pohodu na Poljano smo izžrebali: MARIJA KNIFIC, Jama 15, 64211 Mavčiče REZKA POLAJNAR, Valjavčeva 11, 64000 Kranj Učenka 3. letnika SŠPRNMU Damjana Kokol pa je izžrebala naslednje n*' ročnike: ELIZABETA KRAINER, Zupančičeva 2, Bled ANTON TUŠAR, Kočna 31, Blejska Dobrava TILKA BALANTIČ, Zg. Brnik 92, Cerklje JANEZ MURNIK, Velesovo 21, Cerklje ALOJZ DODIČ, Bistrica 19, Duplje JOŽICA ŠKRJANC, Trstenik 26, Golnik BOJAN BIRK, Javorniški rovt 18, Jesenice KAREL ŠPAN, Alojza Travna 22, Jesenice SILVA AVSEC, Gradnikova 5, Kranj MARIJA DEBELAK, Ručigajeva 18 A, Kranj MARIJA HAFNAR, Cesta 1. maja 69, Kranj BLAŽ KLINAR, Nazorjeva 6, Kranj FANI MAJNIK, Luznarjeva 20, Kranj JANKO PELKO, Titov trg 17/1, Kranj IDA ROŽIČ, Moše Pijadeja 44, Kranj MIJA ŠTULAR, Dražgoška 6, Kranj JANEZ ŽAKELJ, Predoslje 114 a, Kranj JOŽE DVORŠAK, Savski blok 2, Lesce MARIJA ŠINK, Breg 35, Mavčiče FRANC LOGONDER, Strahinj 51, Naklo CILKA KAPUS, Posavec 139, Podnart FRANC ROBLEK, Preddvor 115, Preddvor ZDRAVKO MOHORIČ, Mošnje 53, Radovljica MICI NASTRAN, Selca 99, Selca BLAŽ BAKOVNIK, Visoko 88, Šenčur MIMICA KLINAR, Ravne 21/IV, Tržič ANGELCA FRELIH, Sv. Duh 70, Škofja Loka FRANC GOLJA, Zali log-30, Železniki ANTON SELAK, Selo 98, Žiri MAGDA HUMERCA, Smokuč 2, Žirovnica V Murkini Pletni bogata ponudba kristala — Na Bledu so se na am* ške bankirje pripravili tudi trgovci, obljubljajo, da bo ponudba bog* rso sezono. Murka je preuredila prodajalno Pletno, poudarek so dfl kristalu, po katerem tujci najraje segajo. I^epo so uredili tudi izlož" Foto: F. Perdan Zlata poroka Arnežovega Joža in Vilfanove Mare — Poročila sta se _ nedeljo, 2. junija, v Šmartnem v Stražišču. Minulo nedeljo pa st<*,( družinami obeh sinov in s tremi vnuki proslavila zlato poroko- JJ| Kert, po domače Amežov Joža, je bil rojen pred 74 leti na Gorenji** v Kranju. Dvanajst otrok se je rodilo v družini in Jože se je izuči1 tesarja. Pred vojno je delal pri mojstru Skodlarju v Gorenjah, po voJf pa v Savi v Kranju, kjer je 1975. leta dočakal tudi upokojitev. Se dcin je poznan daleč naokrog, da je zares pravi strokovnjak za izdelavo vitih stopnic v stanovanjih. Pravi, da so pri takšnih stopnicah (na] do betonske ali lesene) pomembni mera, obhodna črta zaradi kora trdnost, pri lesenih pa še to, da ne škripljejo. ^ Marija Vilfan pa se je rodila pred 67 leti na Črnivcu pri Brezjah, je bilo devet otrok. Z Jožetom sta se spoznala, ko je delala v Arnez ^ gostilni na Gorenji Savi. Vsa leta je bila gospodinja, skrbela doma otroke in Jožetu nosila kosila tja, kjer je pač delal. J Pred dnevi sta nam zaupala, da je njunih petdeset let skupnega ^^ nja tako hitro minilo, čeprav je bilo vsega po malem: dobrega in slatVc ga. Obema smo v imenu uredništva zaželeli zdravje in zadovoljs tudi po njunem zlatem jubileju. — A. Z. — foto: F. Perdan 7. JUNIJA 1985 KULTURA .5. STRAN M^^IEEGLAS Paznik Na. Gorenjske A°^a ~ v soboto'8- junij.a Škof- Ur* k° pevski zbor Lubnik iz frari ^J°^ce pripravil v puštalskem ren \, Srečanje pevskih zborov Go-Qor e Poimenovano Praznik petja pe enJske. Nastopili bodo: mešani ^?ki zbor DPD Svoboda France v0dS6ren Žirovnica-Breznica pod stvom Majde Erženove, moški da se referati na simpoziju niso prebrali Ua je bilo nekaj referentov odsotnih. Ven-ko( j P.a je bila tudi sama tema letos izbrana ta-few *je v resnici omogočala le ekspliciranje ne-t n*n nebnih pesniških in človeških izku-s da je večina referatov bila izpeljanih v to^'Ueri; izjeme so Strehovčev, Pibernikov in ^e n em Svetinov referat. Takšna obdelava te-**ku* Pripelje v monolog, saj se posamezne &a.s nJe med seboj lahko le soočajo, ne morejo V**U* SJP0<*Hti, ker je osebna izkušnja najbolj za-^eK° • m nesP°rna za vsakega posameznika •^JiK^" ^se"111 navkljub je v posameznih izva-takti ne^aJ trditev, ki hočejo prerasti meje sub-^10-Vnega odnosa do stvari, hočejo obveljati kot ■H^ Uo zavezujoče; nekaj jih je v takem nkviru '^:vSPornih, a tudi takšne niso bile deležne po-^trHr**1 rePhkaciJ- Takšna je naprimer absurd-Uitev Valentina Cundriča, da »Evrope v du- 1 rja pa tokrat ni bilo). Celotni simpozij je kovnem smislu za Slovenijo ni« in da »se bo moral vsakdo pri sebi odločiti, kaj bi rad bil, ali slovenski ali svetovni pesnik«. To je deloma v svojem uvodu k simpoziju zanikal Denis Poniž (vendar samo on) s trditvijo, da je slovenski pesnik povezan z evropsko duhovno kulturo v njenem specifičnem odnosu do smrti, ki da je drugačen od odnosa, ki do te temeljne metafizične kategorije obstaja v siceršnjem kulturnem svetu. Zanimivo obliko, v kateri je izrazil svoj odnos do evropske kulture, je ubral Aleš Debeljak, ki prikaže generacijski model (generacija po letu 1960) razvoja oblikovanja novega, drugačnega odnosa do evropskega sveta. Temeljne pa so njegove misli, da nikoli ni imel slabe vesti, da bere nekaj tujega, kadar je bral Baudelairea in klasi-ko literature iz herojske dobe modernizma. »Mi smo imeli iste good vibrations, jaz in oni. Tukaj ni dileme. Prav srečen sem bil, ko sem nekoč osupel odkril, da je pesnikova skrivnost tudi skrivnost za pesnika samega. To me je pomirilo. Bila sva na istem.« (...) »Še vedno sem Slovenec. Moji znanci iz tistih zgodnjih avgustovskih dni so še vedno Nemci, Danci, Francozi. Jaz bi rad ostal to, kar sem, oni prav tako, si mislim. Samo, da se moram za svoje evropejstvo truditi, da ne izgine v meandrih namišljene skrbi za domačijo, za njih pa je Evropa stalni abonma.« In zaključi, da mora evropejstvo ostati nenenni kriterij slovenske eksistencialne skušnje. Nekam iluzorno idealistično stoji v središču referata Janeza Ovsca trditev, da »danes primerjati slovenskega pesnika z evropsko kulturo, ali ga postavljati v evropski prostor sploh ni mogoče. Svet je celota. Umetnost je celovita svetovna enota«. France Pibernik v svojem spisu Zgodovinska izkušnja s pripisom izpostavi dvoje temeljnih ugotovitev v slovenski književno tradiciji; prva pomeni »domala nepretrgano povezavo med vsemi pomembnimi osebnostmi naše literature in evropskim duhovnim prostorom«, druga pa »domala nenehno nihanje v smereh evropske kulturne orientacije zaradi posebnosti geografskega položaja med. vzhodom in zahodom, ideološko smo pripadali zahodni Evropi«. Svoje trditve nato avtor ugotavlja in dokazuje na primeru dveh povojnih slovenskih literarnih revij — Novi svet in Mladinska revija. Tudi ta referat ni bil deležen niti ene same replikacije. V okvirih osebne izkušnje se v začetku giblje referat Sama Simčiča, ki pa se zaključi s pozivom: »Če hočemo obstati kot Slovenci in Evropejci, predvsem pa kot ljudje z dostojanstvom duha, moramo razpravljati o tem, da izobraževanje ne more biti v rokah države, njene uprave in politike, ekonomije in družbe, pa tudi ne v rokah ciljev vladajoče znanosti, kakršna je; morali bi se vneto lotiti resničnosti in izobraževanju vrniti globino človeškega bitja. Ker pa tega ne storimo, živimo odrinjeni od sveta in Evrope.« Edini, ki se je povzpel nad ozkost in enozna-čnost odnosa Slovenci—Evropa, je bil Ivo Svetina, ki v svojem spisu opozori na vplive, ki smo jih bili Slovenci deležni tudi iz zunaj evropskih kultur: »Zapustimo anemično naročje hčere Evrope in se prepustimo zreli in bohotni postavi njene matere Azije!« V tem smislu je Svetina povzdignil Aškerčevo azijsko skušnjo nad Cankarjev Dunaj in Ottakring, Cankarja samega pa imenuje »veliki žrec slovenske samozadostnosti«; v njegovem srcu najdemo »manifest sindroma slovenske samovšečnosti, avtofekalizma, program naše majhnosti, nadute bolečine, prijaznega strupa in lepe smrti«. V samem poteku debate je Svetina izpostavil še misel, da nas Slovence lahko odrešijo samo še barbari, kajti vsaj nekaj bi se zgodilo, ko bi prišli ti barbari, in ker le oni še vedo, kaj je življenje. Od ostalih razpravljalcev, ki so večinoma izpovedali svoje osebne izkušnje evropske kulture (ker jih niso zapisali), je Veno Taufer ob primeru Simona Jenka izpostavil tisto in takšno samostojnost, ki ne temelji v trmastem vztrajanju za vsako ceno v drugačnosti, marveč v avtohtonem doživljanju nujnosti biti drugi, biti drugačen. Boris A. Novak se je zavzel za redukcijo sintagme »slovenski pesnik«, kajti sebe ima predvsem za pesnika, ki mu je zgolj slučaj položil v usta slovenski jezik. Zaključil pa je jalovo in raztrgano debato Miroslav Slana, ki je dejal, da ne verjame v programirana pesniška srečanja in da verjame le v spontana srečanja pesnikov. -Tema letošnjega srečanja je po njegovem potenciranje slovenske- ga kompleksa pred Evropo in njeno kulturno tradicijo. Duhovni prostor simpozija je ostal prazen, nobenega vznemirljivega dialoga ni bilo, ki bi zmogel zaostriti problematiko, kaj šele poliloga; poslušalec je imel občutek, da so se srečali sami enako misleči intelektualci. Ob tem se sama od sebe ponuja ugotovitev, da so slovenski pesniki neiznajdljivi, da nimajo občutka za skupnost (svojo, pesniško), saj bi sicer izkoristili priložnost srečanja in kot skupina nastopili z jasnimi in predvsem novimi tendencami v javnosti, ki so, kadar so izpostavljene posamič in posamezno, običajno zatrte s strani vladajoče ideologije. (Lep primer, kako se takšen način prepozna za uspešnega, je bilo letošnje odprto srečanje Društva slovenskih pisateljev v Cankarjevem domu na temo Slovenski narod in slovenska kultura.) Udeležba na kranjskem simpoziju je iz srečanja v srečanje skromnejša. Skoraj vedno se pojavljajo ista imena, katerih pogledi na literaturo in poezijo posebej ter ajihova poezija so nam v glavnem znani, zato nam, žalibog, nimajo več kaj dosti novega povedati. Zaradi tega je kranjski simpozij v resni krizi — če se seveda noče ohranjati le zaradi srečanja kot takega, ki je samemu sebi namen — , česar se zavedajo tudi pesniki sami: izrečena je bila obtožba nad vsemi odsotnimi slovenskimi pesniki. Simpozij se bo iz »prostozidarske lože«, kakor je kranjsko srečanje poimenoval Ivo Svetina, naslednje leto pomanjšal v ložico, čez leta pa se bojo pesniki srečevali le še v trojkah ali v dvojkah: pa ne zato, ker bi bili tako preganjani, da bi bil potreben umik v »ilegalo«, marveč ker se bojo tako odtujili med seboj, da bojo drugovali le tisti, ki enako pojejo. Aroganca in ignoranca velikega števila odsotnih pesnikov do letošnjega kranjskega srečanja pesnikov pomeni, kot grenko ugotovi Svetina, da Slovenci Evrope ne potrebujemo. Spiritualistični seansi, ki ji je bilo letošnje srečanje pesnikov močno podobno, ne bi mogel pripomoči niti odsotni duh že zdavnaj pokojnega »primarija« slovenskega pesništva, kljub temu, da se je vsa stvar odvijala v Prešernovem gleda-- hščir-n v Prešernovem mestu: - - - • — Marijan Pušavec mmmmmmGiJis b. stran ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 7. JUNIJAI955 pomen zelene v prehrani V gomoljih zelene je 84 do 90 % vode, 1 do 1,5 % beljakovin, 0,25 do 0,38 % maščob in 7,7 do 11,8% ogljikovih hidratov, ter 0,84 do 1,46 % pepela. V 100 gramih sveže zelene je 300 mg kalija, 115 mg fosforja, 43 mg kalcija, 0,6 mg železa in 10 mg vitamina C. Značilen vonj daje zeleni eterično olje, ki vsebuje lak-ton in limonen. V listih zelene je še več vode, do 93% beljakovin in maščob, manj pa ogljikovih hidratov in več pepela. Največ zdravilnih snovi je v presnem soku, pripravljenem iz gomoljev in listov. Sok iz samih listov je zelo grenak. S sokom zdravimo vodenico, revmatizem, protin, debelost, pljučni katar, krče v prsih in napenjanje. Ker sok preveč žene na vodo, ga ne priporočajo pri ledvičnih boleznih. Če ne moremo na vodo, skuhamo gomolj in liste v vinu, naredimo gosto kašo in jo devamo na mehur. Iz soka in prežganega sladko-raj naredimo bombone, ki blažio kašelj. Zeleno vključimo v dietno prehrano tudi pri kožnih boleznih, pomešamo jo z jabolki in orehi. dr. Mihaela Černe, dipl. ing. agr. Kmetijski inštitut Slovenije barbara kregar, dipl. ing. kozmetičarka in pedikerka negovani in čili v poletje Ko posije toplo sonce in se osvobodimo nogavic, se pokažejo pomanjkljivosti na koži (izsušenost kože, popokane kapilare in »kurja polt«). Da do teh pomanjkljivosti ne bi prišlo, lahko veliko pripomoremo sami z udobno obleko, ki nam omogoča dobro prekrvavitev, s pogosto menjavo višine pet itd. Kurjo polt odpravimo najlažje s telesnim peelingom ter z masažo (s krtačo). S tem kožo gladimo in ji omogočimo boljše vpijanje kreme. Nosečnosti in nihanje teže povzročata, da se trebuh izboči. Tkivo izgubi napetost in končno popusti. Izgled trebuha je odvisen od trebušne mišične zgradbe. S športom in dihalnimi vajami obdržimo prožnost trebušnih mišic. Masaža pod mrzlo prho in vlažilna emulzija pripomoreta k lepšemu izgledu trebuha. Mokra, suha masaža in masaža s kremo so uspešne metode, ki poživljajo uvelo kožo. Ljudje, ki pri svojem delu mnogo sedijo, lahko z nekaj minutnim tekom pripomorejo k lepšemu izgledu svoje postave. Celulit je problem št. 1. Spominja nas na pomarančno kožo. Nega celulita je izredno dolgotrajna. Vedeti moramo, da nastanek celulita lahko preprečimo. Zdravo življenje, pravilna prehrana, šport, gimnastika, masaža in nega telesa spadajo k preventivi in kurativi. Tudi izmenično prhanje z mrzlo in toplo vodo je velikega pomena pri preprečevanju celulita. Priporočamo masažo s posebnimi kremami. Ramena, nadlahti in komolce največkrat mačehovsko obravnavamo. Zato na teh delih nastaneta kurja polt in raska-va koža. Te pomanjkljvosti najhitreje odpravimo s suho masažo pred prhanjem. S tem dosežemo večjo prožnost mišičja, boljšo prekrvavitev in odstranimo poroženelo plast kože. Če bomo upoštevali te nasvete in namenili negi telesa vsaj 15 minut dnevno, se bomo v poletnih oblekah in kopalkah dobro počutili. SPIS MESECA 10. maja je bil objavljen spis Janje Frelih iz 8. c razreda osnovne šole Lucijana Seljaka v Kranju z naslovom Vlak bratstva in enotnosti nikoli ne zamuja. Izbrali smo ga za najboljši spis v preteklem mesecu. Janji bomo po pošti poslali nagrado — knjigo. Čestitamo! Kresniček V četrtek smo vsi učenci nižjih razredov odšli v prenovljeno dvorano v Preddvoru. Tam smo si ogledali glasbeno igro Kresniček. Igrale so jo učenke višjih razredov. Igrica je bila zelo zanimiva. Govori o nagajivem Kresničku, ki je izgubil svojo lučko. Iskal jo je in prosil cvetlice, zvezde, luno in sonce, naj jo pomagajo poiskati. Kresniček je bil brez lučke majhna rjava muha. Nazadnje mu je sonce pomagalo poiskati lučko. Kresniček se mu je lepo zahvalil: »Hvala ti, ljubo sonce!« V zahvalo mu je Kresniček s prijatelji zapel in zaplesal. Želimo še več takšnih predstav. Danilo Ekar, 2. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Zadnji dnevi v šoli Šolsko leto gre h koncu, bližajo se počitnice. Vsi se jih veselimo in jih nestrpno pričakujemo. Nekateri se bojujejo z ocenami, drugim pa je vseeno. Po glavah nam že švigajo misli o morju. Tudi v razredu je bolj živahno. Vsak dan mineva po svoje in vsak je po svoje lep in poln doživetij. Štejemo dneve. Kmalu bo prišel tudi torek, dan, ko bomo odpotovali na Stenjak, v šolo v naravi. Vsi se že veselimo novih doživetij. Skratka, zadnji dnevi pouka so najlepši. Snežana Kostič, OŠ Petra Kavčiča škofja Loka ta mesec na vrtu Fižol preklar ne sme stradati, saj želimo imeti mnogo stročja. Junija pognojimo preklarju vsaj dvakrat, na m' potrosimo po 20 g mešanega gnojila. Seveda je za razvoj strokov potrebno tudi mnogo vlage, sicer že zasnovani stroki v suši porumenijo in odpadejo. Pri visokih paradižnikih moramo privezovati glavne poganjke in odstranjevati zalistnike. Zalistnike odščipnemo brž, ko je to mogoče, da se preveč ne razbohotijo in s tem slabe rastlino. Ker odščipnemo zalistnike tesno v pazduhah listov, predvsem pazimo, da listov ne poškodujemo. Včasih se razvijejo listni poganjki tudi na koncu cvetnih ko- bulov. Tudi te poganjke odščip-nimo. Ko privezujemo paradižnikova stebla, upoštevajmo, da se bodo stebla še debelila, zato vezi ne smemo premočno zategniti. Stebla grmičastih sort paradižnikov se rada upognejo, v dežju pa se plodovi zablatijo in umažejo. To preprečimo, če pravočasno položimo po tleh okoli paradižnikov smrekove veje, slamo ali kakšno podobno za-stirko. Paradižniku redno dognojuje-mo z mešanimi gnojili. Posebno ugodno deluje v več obrokih potrošeno gnojilo z večjim odstotkom dušika, lahko pa kdaj pognojimo tudi s čistim dušičnim gnojilom. Listje je za gnojilo zelo občutljivo, zato trosimo previdno. Junija vsaj enkrat pognojimo vsem trajnim in enoletnim di-šavnicam. Za gnojenje uporabljamo mešana gnojila, ki vsebujejo minimalen odstotek dušika. Neskladno gnojenje z dušičnimi gnojili slabo vpliva na aromatičnost začimb. Pri stebelnih vrtnicah moramo večkrat pogledati, če so dobro privezane, da jih ne polomi veter. Pri tem ne pregledamo samo, kako je vrtnica privezana, ampak moramo tudi ugotoviti kako stoji palica. To je zlasti važno pri tistih, ki so že stare. Palice se najraje prelomijo v višini tal. Vrtnice moramo privezati tako trdno, da se tudi ob hudem vetru ne drgnejo ob oporo. Papagaj Piko Papagaja sem našel ob šoli na stadionu. S prijateljem sva tekla in naenkrat se je pred menoj znašel papagaj. Bil je vrste nimfa, ki živi v Avstraliji. Dal sem mu ime Piko. Papagaj je bil lep. Glavo je imel rumeno z rumenkasto zelenim čopom. Kadar je bil na kaj jezen, je čop čisto položil, kadar je bil vesel, ga je na pol dvignil, kadar pa se je nečesa bal, je čop povsem dvignil. Tam, kjer je imel ušesa, je imel dve oranžni piki. Na vratu je imel belo ovratnico. Trup je bil siv, le na robovih krila je imel nekaj belo obarvanega perja. Rep je imel siv, le eno rumeno pero je bilo vmes. Vsi v družini smo Pika takoj vzljubili. Ker nismo imeli kletke, smo si jo sposodili za toliko časa, da bi jo še sami kupili. Piko je bil zelo sestradan. Naučil se je žvižgati in govoriti »Piko, Piko«. Ko je mami prišla iz službe, jo je začel klicati, ko pa je prišla k njemu, se je našopiril in začel govoriti in žvižgati. Naučil sem ga, da mi je nastavil glavo in sem ga začel božati. Če mu ni bilo všeč, je okljuval prst. Tudi spustili smo ga. Takoj je zletel na zaveso. Ko je šel na ramo in si pomigal z ušesi, te je začel kljuvati. Kljuval je tudi rože. Vsi listi so bili zaradi tega kar nazobčani. Ko je prišel stric, je čakal, da bi ga spustil ven. Zelo rad je jedel solato, krompir in makarone. Seveda sem mu moral vsako jutro očistiti kletko. Včasih je ušel mami na glavo in začel delati gnezdo. Tudi meni je šel, ampak zelo redko. Najbolj se je bal žoge. Zelo mi je bilo hudo, ko je čez deset mesecev poginil. Vsem nam je bilo hudo. Zdaj je že eno leto, odkar sem ga našel in doma so mi obljubili, da bom dobil novega. Boštjan Mulej, 5. b r. OŠ Janka in Stanka Mlakarja Šenčur napadi krčev Podrobneje si bomo ogledali božjast in napad vročinskih krčev. Božjast, strokovno medicinsko epilepsija, je nagnjenje k mišičnim krčem. Napad lahko sprožijo že majhne spremembe v človeku, ki ima to bolezen: neprespana noč, menstruacija, prevelike duševne obremenitve, napad pa lahko nastane tudi med spanjem. Nikakor ne gre za duševno bolezen, čeprav smo včasih pri božjastnikih, ki se niso zdravili, opazovali tudi težke čustvene pa duševne motnje in spremembe. Neredko je bilo prav bolnikovo okolje zaradi osamitve, zaničevanja in zapostavljanja krivo za njegove duševne spremembe. Včasih je nagnjenost h krčem družinsko in se na nek način deduje. Ko sprašujemo bolnika oziroma njegove starše o poprejšnjih boleznih otroka, ki je nagnjen h krčem, neredko zvemo za težak porod z zapleti in vročinske krče z izgubo zavesti v prvih letih življenja, prebolelo vnetje možganskih mren ali poškodbe glave. Napad krčev je dramatičen za okolico, za bolnika pa velika in težka preizkušnja, ker se zgodi iznenada, lahko v družbi vrstnikov, v šoli, na cesti, pri delu. Firbci in »poklicni« opazovalci zato ob napadu več škodijo, kot pa bi sploh mogli pomagati. Oglejmo si pravi napad božjastnika. Bolnik pri božjastnem napadu izgubi zavest, vendar ne iznenada. Običajno začuti, da ga bo vrglo, nekateri to tudi povedo, opozorijo prisotne. Sledijo krči mišic, včasih le dela te- lesa, včasih pa trupa, rok in nog. Bolnik gleda »z belim«, ker zavije oči navzgor. Če ne zadiha, pomodri, zobe stiska, zato se ugrizne v jezik. Včasih mu udarijo pene na usta; če se je ugriznil, je pena krvava. Spusti vodo. Z glavo, s trupom in udi tolče ob tla. Obstaja resna nevarnost, da se poškoduje. Napadu sledijo utrujenost, zbitost, izguba spomina za čas napada in bolečine v mišicah. Napad, ki sem ga opisal, vidimo zadnja leta zelo redko, običajno pri kroničnih alkoholikih. Vzrok za zmanjšanje napadov je v mnogo boljšem zdravljenju, disciplini bolnikov in svojcev pri jemanju zdravil in v splošni skrbi za božjastnike. Kako pomagati bolniku med napadom? Predvsem nobene grobosti! Pod bolnika položimo odejo ali plašč, da, preprečimo poškodbe zaradi udarcev ob podlago. Med zobe mu potisnemo kos lesa brez ostrih robov ali zvit robec, pri tem pa pazimo, da nas ne ugrizne. Rok in nog mu ne poskušamo »ravnati«, ker ga lahko poškodujemo. Ko hudi krči popustijo, ga obrnemo na bok z usti proti podlagi, da se ne bi zadušil. Napad mine sam od sebe, razen v najtežjih oblikah, ko je treba poklicati zdravnika. Smrt med napadom je v večini primerov posledica zadušitve in ne napada samega. Bolnika zavarujemo pred gledalci. Ko se po napadu zave, ga mirimo z lepo besedo in omogočimo mu, da se spočije. Zavarujemo ga pred vročim soncem in premočno svetlobo. Naj ne kadi in pije alkoholnih pijač. Prihodnjič o napadih krčev pri otrocih in o preprečevanju. dr. Jone KoštiJ ste za ribe? Tuna To je večja morska riba, v Jadranu lovijo največkrat 8 do 10 kg težke. Je brez lusk, ima vretenasto oblikovan trup z ozkimi plavutmi. Na hrbtu je temno modre barve, s sivimi boki in belim trebuhom. Ločimo pravo tuno, palamide oziroma atlantsko bonito in sredozemsko tuno. Hrani se izključno z drugimi ribami (sardelami, skušami in celo z bolj »oboroženimi« ribami). Meso je zelo cenjeno tudi zaradi tega, ker ima malo kosti. Poznana je tunina panceta, potrebušni deli mesa. Lahko jo pripravljamo na skoraj vse načine, kot pripravljamo teletino in junetino. Tunin file na žaru Tudi ta recept je vzet iz receptov ribje restavracije Delfin v Kranju. Potrebujemo okrog 25 dkg tu-ninega fileja na osebo, olivno ali navadno olje, česen, peteršilj, poper in sol. File (debel naj bo 2 cm) posolimo in začinimo, pokapamo z oljem in pustimo stati v hladilniku približno 3 ure. Fileje nato na vročem žaru spečemo, med pečenjem jih pokapamo še z oljem, v katerem so bile v kvasi. Te fileje lahko spečemo tudi v ponvici. Fileje z žara ponudimo s krompirjem z blitvo, od pijač pa priporočajo koprski refošk. križci od glave do peta — Poletje ima rado živahne posebnosti. Še posebno droben vez, ki poživlja. Zakaj bi naše bele bluze ne poživljala rdeča vrtnica iz križcev, prav tako platnenih copat in belega klobučka za na plažo? Malo časa nam bo vzelo, bomo pa zato izstopale iz množice »konfekcionirank«. naš svet Svet brez miru in z vojnami posut je naš planet! Kjer le ptica svobodna je ... Tu še psi in mačke rasisti so. Planet brez miru in z bombami posut je naš svet. In bombe, borne padajo na naš planet. Tu jederski reaktorji v modi so! • Kje le ptica svobodna je ... Tu še psi in mačke egoisti so! Rasizem, šovinizem, egoizem tu je vladar. In le malo svobode na tem svetu brez miru je! Kjer lakota mori! In le ptič svobodno leti... Toda potem, čez mnogo let — ne bo ga več Planeta brez miru in z bombami posutega. Sveta brez miru z vojnami posejanega. Ne bo ga več! Saj bombe, rasizem, šovinizem, egoizem, uničili bodo ta naš svet, naš planet. Kjer le ptica svobodno leti... Tu še psi in mačke rasisti so! Toda, ne! Ne, ne, ne! Tega ne smemo dopustiti! Borimo se z ljubeznijo in mirom. Saj naša srca še ni okužil egoizem, saj naša srca še ni okužil rasizem. Uničimo rasizem! Uničimo šovinizem! Uničimo egoizem! Borimo se z ljubeznijo in mirom. Nataša Gašparič, 8. c r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj Na podelitvi bralne značke Veliko nas je učencev, ki smo med letom pridno brali knjige in si s tem prislužili bralno značko. V četrtek smo zelo hitro po-malicali, nato pa smo se zdre-njali v telovadnico. Toda telovadnica je bila spremenjena, drugačna. Na stenah so visele slike, plakati z znanimi besedami prav tako znanih pisateljev in pesnikov, na panoju in pod njim pa so bila dela našega gosta, pesnika in pisatelja Kajetana Kovica. Vsi dobro poznamo priljubljeno knjigo Moj prijatelj Piki Jakob in druge. Na začetku naše proslave so učenke izvedle kratek kulturni program, nato pa nam je Kajetan Kovic prebral nekaj svojih pesmi in odgovoril na naša vprašanja. Končno smo dobili bralne značke, pesnik nam je čestital, mi pa smo se mu zahvalili za obisk. Zopet se je začel pouk, dopisniki pa smo imeli v knjižnici še kratek pogovor s prijaznim Kajetanom Kovičem. Romi Hafner, 7. c r. OŠ Cvetka Golarja škofja Loka Na zboru pionirjev v Ljubljani Plesna skupina naše šole je sodelovala na zboru pionirjev 9. maja v Ljubljani. Bili smo gostje šole v Šiški. Pionirji te šole so nas lepo sprejeli. V šoli smo bili na kosilu, potem pa so nas prijateljice povabile domov. Moja gostiteljica je bila Urška. Pri njej doma sem odložila potovalko. Popoldne smo nastopili na Trgu revolucije. Gledalci so nam močno ploskali. Drugi dan je tovarišica Zrinko in mene povabila na torto in sladoled. Oboje nama je zelo teknilo. Ko sva pojedli, smo se s tova-rišico počasi vrnili pred šolo. Tam sem dobila dve spominski znački in priznanje za »Pohod«. Vse je bilo zelo lepo. Srečna sem, ker sem nastopila sredi Ljubljane. Martina Zrimšek, 1. a r. OŠ Simon Jenko Kranj, DE Center 0 Na igrišču — Narisal Samo Jenko, 2. b r. OŠ Cvetka Golarja Loka Šk<# Kako skrbim za svoje okolje Nekega lepega sobotnega dne smo se odpravili na Jezersko k bratrancu. Ko smo prispeli, je bil tam tudi bratranec Sašo. Takoj, ko me je zagledal, mu je prišlo na misel, da bi odšli k potoku in se tam igrali. S seboj smo vzeli tudi vrv. Pri potoku je bilo zelo zabavno. Igrali smo se skrivalnice in se lovili. Naenkrat pa je Sašo zav-pil: »Poglejte! Tam se je nekaj zableščalo!« in pokazal v potok. Vsi smo stopili k potoku. Kar pokali smo od radovednosti. V vodi se je res nekaj bleščalo. Iz vrvi smo naredili laso in ga obte-žili s kamni. Sašo pa je tekel domov po grablje. Laso smo vrgli v vodo, da se je zataknil za tisto bleščečo stvar. Napeli smo vse sile in neznani bleščeči predmet potegnili iz vode. Kar zijali smo od razočaranja, saj je bil le star štedilnik. Nato smo z grabljami Prl.; W iz vode tudi manjše stvari: * škorenj, klobuk, dimnik z?Jj(0J lonec in še dosti drugega. N ^ časa smo se s tem igrali, P? pa smo se začeli dolgočasi*1, e|. šo pa je spet našel dobro ^ jjli Iz ropotije smo na bregu strašnega robota. Razigrani in lačni smo P° gfr li domov. Med potjo pa smo čali smetarje. Povedali f°^M o robotu iz stare šare. Sme^o so robota odpeljali in mi ostali brez igrače. o' Vendar smo bili srečnj. pj smo lahko igraje očistili re* ^ s tem nekaj naredili za leps ravo. Klemen Tepina, 5. d r. OŠ France Prešeren Kranj !§I|K. 7. JUNIJA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA 7. STRAN (M^IMIEIIGLAS TELEVIZIJSKI SPORED ^BOTA, 8. JUNIJA ,°0 Poročila - 8.05 Sloven-j*e ljudske pravljice: O J*n kraljevih sinovih - 8.25 JJjftJte z nami - 8.35 Naš Prijatelj Tito, nadaljevanka lY Zagreb - 8.50 Nihče ka-J0r jaz, nanizanka TV Sa-raievo - 9.20 Miti in legende j Antični miti: Dedal in lkar, nanizanka TV Beo-pad - 9.35 Pedenjžep na tolp -10.05 Kako je bilo, dokumentarni film - 10.35 Republiška revija MPZ Zagor-:e 84, 7. oddaja - 11.05 Raču-nalništvo, ponovitev 9. dela jAgleške serije - 11.30 Čupa narave: Plenilci, kanadska dokumentarna serija " 11.50 Čudeži v Medju-prJu, ponovitev dokumentne oddaje - 12.40 Poroči-la(do 12.45) - 16.10 Človeko-^ možgani: Govor, ponovi-*v 3. dela angleške dokumentarne serije - 17.00 Re-^°|pektiva filmov Francema Stiglica: Svet na Kajžar-m slovenski film (ČB) -18-40 Boj za obstanek; Po-iz zraka, angleška poljudnoznanstvena serija -«0.00 Pop delavnica, zadnja 12 niza radijskih oddaj (ste-Leo zvok na RA II) - 21.45 ffcalo tedna - 22.10 Harrow }°Use 11, ameriški film -*3-45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 13.40 Test - 13.55 Propagandna oddaja - 14.00 Ro-iftnd Garros: Tenis - finale 2enske posamezno in mo-?*e dvojice, prenos (slov. J°/n.) - 17.55 Karlsruhe: EP v košarki (M) Poljska : Jugoslavija, prenos (slov. 5°m.) - 19.30 TV dnevnik -g.00 Ročk maraton - 20.30 J-lovek in čas, dokumentarca oddaja - 21.00 Poročila -g-10 Športna sobota - 21.35 tjes angelov, 2. del ameri-^ega filma - 23.05 TV galeja - 23.35 PJ v gimnastiki, reportaža iz Tuzle ^ Zagreb I. program: J2.40 7 TV dni - 13.10 Na-Nna glasba - 13.40 Poročijo 13.45 TV koledar - 13.55 J^opagandna oddaja -14.00 g>Vand Garros: Tenis finale §1*° posamezno in mo-g« dvojice, prenos - 18.30 . °sje, dokumentarna serija • 19.30 TV dnevnik - 20.00 H«i°arslca molčečnost, ame-JJ'ki film - 21.40 TV dnev-' 21.55 Od našega dopis-ai«a iz Prage N^DEUA, 9. JUNIJA j;?0 Poročila - 9.05 Živ žav: ^sanke, Pravljice z vseh •etrov - 10.00 Grizli Adams, P°novitev ameriške nanizanke - 10.25 A. Silva-D. °mparato: Lampion in le-Pa Marija, 1. del brazilske nadaljevanke - 11.05 Doraa-.* ansambli: Ansambel Štirje kovači - 11.35 625, oddaja ja stik z gledalci -12.00 Pod Po, prenos iz Dobrovega v Viških Brdih -13.30 Poro- čila (do 13.35) - 13.55 I. Sti-vičič: Kam gredo divje svinje, ponovitev 7. dela nadaljevanke TV Zagreb (ČB) -14.55 Karlsruhe: EP v košarki (m) - Jugoslavija : Romunija, prenos - 18.10 TV kviz - finale - 20.00 V. Ne-delkovski: Po naše - Stanovanjska pravica, 3. del nadaljevanke TV Skopje -21.05 Emir Kusturica, oddaja TV Sarajevo - 21.45 Športni pregled - 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 13.45 Test - 14.00 Jastrebar-sko: SP v motokrosu (250 ccm), prenos 1. dirke -14.55 Propagandna oddaja -15.00 Roland Garros: Tenis - finale moški posamezno -prenos (slov. kom.) (do 18.00/19.00) - . .. PJ v gimnastiki, reportaža iz Tuzle -... Jastrebarsko: SP v motokrosu (250 ccm), posnetek 2. dirke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Komuna na severnem Kitajskem, kanadska dok. oddaja - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Propagandna oddaja - 21.35 TV kinoteka - Vrnitev, jugoslovanski film - 22.35 Neobvezno 2, oddaja iz kulture (do 23.00) Zagreb I. program 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija dober dan - 14.00 Na svoj način, glasbena oddaja - 14.15 Železna cesta, 3. del zahodnonemške nadaljevanke - 15.15 Nedeljsko popoldne -17.20 Ruski klasiki: Jakov Bogomolov, sovjetski film - 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma - 19.30 TV dnevnik -20.00 Po naše, nadaljevanka TV Skopje - 21.05 Emir Kusturica, reportaža - 21.45 Športni pregled - 22.30 TV dnevnik PONEDELJEK, 10. JUNIJA 17.50 Poročila - 17.55 Nihče kakor jaz, nanizanka TV Sarajevo - 18.25 Železniška postaja - 18.40 Propagandna oddaja - 18.45 Podium: Kabaret, oddaja za mlade -20.10 B. Connolly: Lvttono-va kronika, 3. del angleške nadaljevanke - 21.05 Aktualno: Počitnice za naš žep -21.45 Lok - izročilo in sporočilo, ponovitev baletne oddaje - 22.35 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Test - 15.55 30. junijski mednarodni konjeniški turnir, reportaža - 17.10 Festival rekreacije, reportaža z Danskega - 17.25 Premor (samo za Lj 2) - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor (samo za LJ 2) -19.00 Športni grafikon -19.30 TV dnevnik - 20.00 Pota napredka, oddaja c zna- nosti - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Staro za novo, ponovitev zabavnoglasbene oddaje - 21.50 Dinastija, 50. del ameriške nadaljevanke TV Zagreb I. program: 15.45 Videostrani - 15.55 30. mednarodni junijski konjeniški turnir - 17.10 Festival rekreacije na Danskem, reportaža - 17.30 Poročila -17.35 TV koledar - 17.45 Ciciban dober dan, otroška oddaja TV Ljubljana - 18.00 Vstop v akardijo, otroška serija TV Skopje - 18.15 Sociologija gledališča, izobraževalna oddaja - 18.45 Podium: Kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 N. Gion: »Metalec nožev«, drama -21.35 Argument, zunanjepolitična oddaja - 22.05 Izbrani trenutek - 22.10 TV dnevnik - 22.30 En avtor, en film - M. Nikolič: Konji TOREK, 11. JUNIJA 17.45 Poročila - 17.50 Naša pesem - Maribor 84: UPZ Emil Adamič - 18.20 Miti in legende: Antični miti: Orest, nanizanka TV Beograd - 18.35 Propagandna oddaja - 18.40 Periskop -20.05 Miodrag Žalica: Zaljubljenci, drama TV Sarajevo - 21.10 Integrali - 22.30 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Knjige in RADIJSKI SPORED misli - 18.45 Želeli ste - poglejte - 19.30 TV dnevnik -20.00 Večer za tamburico -Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Spomeniki revolucije: Cetinje -Slike mesta heroja, dokumentarna oddaja - 21.50 Marin Držič in njegova doba TV Zagreb I. program: 17.20 Videostrani -17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 Mali svet - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Želeli ste - poglejte - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dialogi, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Dolga ježa, madžarsko-ameriški film - 22.25 TV dnevnik SREDA, 12. JUNIJA 17.45 Poročila - 17.50 Slovenske ljudske pravljice: Pehta in Bedanc - 18.10 E. Rostand: Cvrano de Ber-gerac, 5. zadnji del predstave SMG (ČB) - 18.40 V kraljestvu Zlatoroga; Triglavski narodni park, ponovitev izobraževalne oddaje 20.05 Film tedna: Dolga ježa, ameriško-madžarski film - 21.40 Za sedmimi gorami, dokumentarna oddaja TV Sarajevo - 22.30 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Legende sveta, otroška serija -18.15 Človečnost v vsakdanjem življenju: Dr. Piperski - 18.45 Z narodnim orkestrom RTV Novi sad - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Doku mentarni film - 21.20 Včeraj, danes, jutri - 21.35 E. W. Korngold: Tezej in Ariadna, balet (do 22.30) SOBOTA, 8. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin -18.00 Škatlica z godbo -18.30 Mladi mladim - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 22.50 Literarni nokturno - Andrej Hieng: Zgodba strica Nikole - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 9. junija Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 10. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo -18.25 Zvočni signali - 19.25 NOV POSLOVNI ČAS Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj bo s 1- junijem 1985 za ekspoziture, ki do sedaj niso poslovale °b sobotah, uvedla nov poslovni čas in sicer: ~- Planina pri Kranju vsak dan 7. -18 sobota 7.- -12 p Stražišče, Bohinjska ponedeljek, torek 7.- -12. Bistrica, Lescel Gorenja sreda, četrtek, vas, Železniki, Žiri petek 13.- -18. sobota 7.- -12. F- Podlubnik, Trata . vsak dan 13.- -18. sobota 7.- -12. Vse organizacijske enote, ki so ob sobotah poslovale £d 8.—12. ure, poslujejo od 1. junija 1985 dalje za stranke od 7.—12. ure. #£š ljubljanska banka & ^W Temeljna banka Gorenjske Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Kulturni globus -21.05 Berlinska filharmonija in dirigent Herbert von Karajan - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in anleščini - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarno nokturno - Jakob Ranko: Pesmi - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 11. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Sotočja - 19.45 Minute s kvartetom godal - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - 22.ft Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe 00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA, 12. junija Prvi j. -ograni 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Za knjižne mo lje - 8.30 Zabavni zvoki -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne ra dijske postaje se vključuje jo - 11.05 Znano in prilju bljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob iz virih ljudske glasbene kul ture - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišlja mo, ugotavljamo 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 +glas ba - 18.00 Naj narodi pojo (9. oddaja) - 20.00 Simfoniki RTV Ljubljana na festivalu v Monfalconu - 22.15 Informativna oddaja nemščini in .angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Zimzelene melodije 22.50 Literarni nokturno 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Ma ribor TV Zagreb L program: 17.20 Videostrani - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 Legende sveta, otroška serija - 18.15 Človečnost v vsakdanjem življenju: Dr. Piperski - 18.45 Z narodnim orkestrom RTV NS - 19.30 TV dnevnik -20.00 Športna sreda ali igrani film (mesečeva mavrica, sovjetski) - ... TV dnevnik ČETRTEK, 13. JUNIJA 17.45 Poročila - 17.50 P. Rudolf: 40 zelenih slonov - Vrt zelenih zmajev, 5. del nadaljevanke - 18.15 Kositer -18.40 Delegatska tribuna -20.05 Tednik - 21.15 L. Ma-roti: Franz Liszt, 6. del madžarske nadaljevanke -22.10 TV dnevnik II - 22.25 Retrospektiva domače TV drame - M. Kranjec: Pot domov Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Na črko, na črko, otroška oddaja - 18.15 Izziv Himere, izobraževalna serija - 18.45 TV plošča - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večni klic, 13. del sovjetske nadaljevanke - 21.00 Poročila -21.05 Umetniški večer: Dy-lan Thomas (drama in dokumentarni film) TV Zagreb I. program: 17.20 Videostrani - 17.30 Po ročila - 17.35 TV koledar 17.45 Na črko, na črko, otroška serija - 18.15 Izziv Himere, izobraževalna oddaja - 18.45 TV plošča - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin - 21.05 Za kaj gre, kviz - 22.05 TV dnevnik PETEK, 14. JUNIJA 17.50 Poročila - 17.55 Naš prijatelj Tito, otroška serija TV Zagreb - 18.10 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.40 Na poti v inovacijsko družbo: Organizirano ustvarjalno delo in inovacije, izobraževalni niz -20.05 Človekovi možgani; Gibanje, 4. del angleške dok. serije - 20.55 Ne prezrite - 21.10 A. Marodič: Naša krajevna skupnost - Lisjaki, zadnji del humoristične nanizanke - 22.15' TV dnevnik II - 22.25 Malce sreče, angleški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 V osemdesetih, otroška serija - 18.15 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja - 18.45 Domovina se brani tudi z lepoto, za-bavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik - 20.00 Iz koncertnih dvoran, prenos koncerta ORKESTRA SF; S. Vremšak: Koncert za orgle in orkester, B. Britten: Koncert za klavir in orkester op. 13, C. Franck: Simfonija v d-molu - 21.55 Nočni kino: Morilci v službi zakona, francoski film TV Zagreb I. program: 17.20 Videostrani - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 V osemdesetih, otroška serija - 18.15 Govorimo o zdravju - 18.45 Domovina se brani tudi z lepoto -19.30 TV dnevnik - 20.00 Mike Hammer, ameriška nanizanka - 20.55 Montreaux 85: Magic show Paula Daniela - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Kultura srca NAGRADNA KRIŽANKA INDUSKI KROKODIL SADEŽ S TRDO LUPINO REKA PO-ZABUENJA V GR MIT PRIMORSKA TOVORNA ŽIVAL SESTAVIL R N ANTON AŠKERC TRINITR0- T0LU0L TKANINA ZA ZAVESE PREGIBA NJE BESED PO SKLONIH OLIKA, LEPO VEDENJE IME NEM ZGODOVINAR JA MANNA (SIN THOMASAI UKANA, PREVARA PISMENO POTRDILO ČILSKA PESNICA IGABRIELA. »BREZUPJE«) GIBANJE ZRAKA PAPIRNATA KAPA OMLACENO SN0PJE M0Š. IME (STANKO) VISOK MOŠKI GLAS STAROE-GIPT0VSKI PISATELJ LIŠP. OKRASJE IGRALKA FARR0W PRIRODA. NATURA KONEC ŠAH. IGRE MOŠKI POTOMEC PO OČETOVI STRANI LETALSKA FIGURA. VUAK SMUČIŠČE NAD BOVCEM KRAJNA KOČEVSKEM VELIKA DVORANA PTICA oJEDA GRŠKi POLOTOK KRAJ V SLOVEN. GORICAH ŠTEVNIK SL SLIKAR. IMPRESIONIST (IVAN) SLAVKO ŠLANDER ARABSKI ZREBEC PEVKA POPEVK K0VAĆIĆ MATI OTROK FRANCETA PREŠERNA IT MESTO, ZNANO PO VINU STAR0GR DIDAKT. PESNIK VRSTA RAZCVETJA VRSTA POKRIVALA VIKTOR AVBEU Rešitev nagradne križanke z dne 31. maja: akord, talar, Irene, rs.irin, Akon, Ana-pa, zo, PT, odstop, rum, karata, erato, kiks, nikelj, vat, Ossa, Odak, stot, ponva, Edam, ED, Otaru, Aida, krt, šagren, Ana, Ankara. Prejeli smo 129 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Blaž Ple-melj, Bled, Selo 48, 2. nagrado (300 din) prejme Pavel Dolenc, Brekovice 10, Zin, 3. nagrado (200 din) prejme Valentin Jakše, Kranj, Tatjane Odrove 2. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 12. junija do 9. ure na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din. ©©jmSSJj^^CaJiS 8. STRAN petek, 7. junija 1985 REPORTAŽA PUKŠIČEVI GOJIJO TUDI DO 500 MORSKIH PRAŠIČKOV Morski prašički sovražijo prehlad Jesenice — Anica in Alojz Pukšič v vasi pod Mežaklo na Jesenicah že devet let vztrajno in pridno gojita male morske prašičke, ki jih kot poskusne živalice redno oddajata ljubljanskemu Leku. Morsfte prašičke gojijo kot živali za medicinske poskuse, nemalo pa je tudi zasebnih ljubiteljev, ki imajo prašička v stanovanju za zabavo in ljubeznivo družbo. Pukšičeva Anica, nadvse prijazna in zgovorna ženska, je pri svojih ljubljencih, ki jim delajo družbo tudi kunci, po ves ljubi dan. Nenehno jim mora čistiti in jim dajati hrano: zelenjavo, travo, sadje in vse druge ostanke naravne hrane, kajti umetne dobijo izjemno malo. To je obljubila in tudi bogate izkušnje so pokazale, da so najbolj zdravi in najlepši ter za poskuse najprimernejši tisti morski prašički, ki se hranijo izključno s hrano s polj, travnikov in sadovnjakov. Pukšičeva sta na Gorenjskem edina rejca malih živali, ki imata tako veliko farmo malih prašičkov: zdaj jih je okoli 300, redno pa sta jih minula leta imela tudi do 500. Lek menda deloma opušča te poskuse in »materiala« ne potrebuje več tako veliko. Z morskimi prašički ni malo dela zato, ker so pravi mali požeruhi. Jedli bi noč in dan in še kako dobro začutijo, če v sosednjem prostoru dobijo boljši priboljšek. Tedaj se prikrajšana ostala armada požene proti mreži in vztrajno terja pravi- co. Ta pravica do enakopravnega obeda pa se izterja silno glasno, z drobno piskajočimi glasovi, ki jih zna Anica po intenzivnosti in zahtevnosti dobro ločiti. Ve, kdaj so zadovoljni, kdaj se bojijo, kdaj jih zebe in kdaj jim sploh ni nič povšeči. Morski prašički so prijazne in ljubke živalice, če si z njimi v družbi in prav nič ne spominjajo na miši ali podgane, kot zatrjujejo nekateri. Podgane so jim hude sovražnice, pravi Anica, ki se še dobro spominja podganje morije pred leti. V bližini hiše teče vse prej kot čista Sava, obrežje je onesnaženo, podgane se kljub redni deratizaciji včasih zaredijo. In tako so, kaj veš kako in kje, vdrle v njen prostor, pregrizle močne mreže zabojev in zada- Anica Pukšičeva redi morske prašičke, skrbno pa mora paziti, da se jih je navadil tudi domači kuža, ki jih previdno ovohava ... Foto: D. Sedej vile prav vse prašičke. Vse skupaj so zvlekle v kot, tako da v zabojčku ni bilo niti enega več ... Živalice so pri Pukšičevih dobro negovane, lepe in čiste kože, zato jih pri Leku z veseljem odkupijo. Za morskega prašička, ki tehta do pol kilograma — težo doseže po dveh mesecih — plačujejo po 450 dinarjev. Pukšičeva bi bila zadovoljna tudi z manj denarja, ceno so sami povečali. Vsako leto zarod menjata, tako da oddajata zares prvovrstne živalice. Pozimi so prašički neprestano žejni, poleti dobijo tekočino z vitaminsko hrano. V zabojčku mora biti samo po en samček, sicer pride do hudih bojev in prelivanja krvi. Samčki se hrabro upirajo slehernemu, ki kakorkoli poseže v mirno družinsko življenje. Samičke povržejo tri do štiri mladičke, ki so že prvi dan dlakavi, drngi dan pa hudi jedci. Mladičke je treba takoj ločiti po spolu, sicer se živali prehitro razmnožujejo in tudi samičke je po porodu pametno ločiti, kajti preštevilne brejo-sti jih lahko do smrti izčrpajo. Pukšičeva morske prašičke ali »budre«, kakor jim tudi pravijo, pošiljata v Ljubljano tudi z avtobusom, a morata zelo paziti, da se ne prehladijo. Zgodilo se je že, da so staknili pljučnico od doma do avtobusne postaje in razumljivo poskusi, ki jih Lek opravlja v prid medicinskemu razvoju in našemu zdravju, tako niso bili več možni. tj>. Sedej Avanturisti naj bodo doma Stane Kalan iz kranjskega Gradbinca je dobri dve leti delal v Iraku — Domov je prinesel priznanje za uspešno delo delovodje na gradbišču Kranj — »Po dobrih dveh letih dela v Iraku sem prišel do prenekaterega spoznanja. Dve pa, mislim, še posebej veljata: avanturisti naj bodo doma, vodstveni kader pa bi moral biti na gradbišču od začetka do konca, ne le nekaj mesecev.« Tako je pred dnevi začel pogovor 51-letni Stane Kalan, doma iz Srednje vasi pri Šenčurju, po rodu pa z Jame v kranjski občini. Zdaj je delovodja na gradbišču doma ostarelih v Potočah pri Preddvoru. Delovni organizaciji SGP Gradbinec v Kranju je zvest že od 1948. leta. Takrat se je prišel učit za tesarja. Potem je končal še delovodsko šolo in že 32 let je delovodja. »Pred tremi leti je iz delovne organizacije Slovenijaceste Tehnika prišlo sporočilo, da bi nekaj Gradbinčevih delavcev lahko delalo v Iraku. Šlo je za velik in pomemben projekt, za gradnjo različnih objektov na 32 kvadratnih kilometrov velikem gradbišču ob reki Tigris. Ob nekem sproščenem pogovoru sem takrat bolj v šali kot zares omenil, da bi šel, če ne bo nikogar drugega. Potem pa so me resno prijeli za besedo in odločil sem se. Prevzel sem mesto delovodje na gradbišču, kjer je bilo okrog 6500 delavcev, od tega približno 4000 Jugoslovanov. Moja ekipa je štela od 60 do 150 delavcev. Bili so v glavnem obrtniki in kooperanti iz različnih krajev države.« »Pravite, da ste se vrnili z bogatimi izkušnjami in spoznanji.« »Pravjaprav me delo v Iraku na samem začetku ni presenetilo. Tisto, čemur pri nas danes radi pravimo stara šola znanja in delovnih navad, še vedno velja ne le v Iraku, marveč na delih v tujini nasploh. Na prvih mestih so organizacija dela, kakovost, znanje in dosledno spoštovanje rokov. To mora biti pogoj za prodor našega, jugoslovanskega dela v tujini. Če verjamete ali ne, celo armature smo postavljali ,v plajbo' in .vaserva-go'. Njihovi nadzorniki so namreč odločno vztrajali, naj dosledno spoštujemo vse normative, ki smo jih sami začrtali pri kandidaturi. Kvaliteta in dosledno spoštovanje rokov sta na nas priganjala na vsakem koraku. To pa nam je včasih pozročalo veliko težav zaradi naše pogoste in vsesplošne (jugoslovanske) površnosti. Zato ni čudno, da so nekateri s spričevalom o kvalifikaciji morali domov. Morda boste takole še najlaže razu- meli, kakšen red je bil tam: delavec je lahko odklonil neko delo ali nalogo le, če bi bil zato v življenjski nevarnosti.« »Ste se težko privadili na drugačne vremenske razmere?« - »Azijsko podnebje je drugačno. V Iraku, kjer smo delali, od konca marca do srede novembra ni padavin. Temperature čez dan dosežejo od 50 do 60 stopinj Celzija. Delali smo po 12 ur na dan. Prost je bil samo petek. Betonirali smo lahko le ponoči, ko je vročina malo odjenjala. Na začetku sem popil nič koliko litrov vode na dan. Potem pa sem spoznal, da te skodelica vročega čaja lahko odžeja za ves dan.« »Kaj pa prehrana?« »Imeli smo svojo kuhinjo in svoj bife. Glede hrane in materiala, ki smo ga ugraje-vali na gradbišču v posamezne objekte, smo slabo organizirani. Nemci in Japonci pripeljejo praktično vse s seboj in ne kupujejo od nikogar. Tu imamo mi še velike možnosti pri delih v tujini. Tako kot se neverjetno sliši, da stane v Iraku steklenica piva toliko kot 16 litrov in pol bencina (1 iraški dinar), je neverjetno tudi to, da se splača vzeti s seboj rezervne svinčnike, ki naj bi jih porabili med delom.« »In domotožje?« »V dobrih dveh letih sem bi! doma vsega skupaj šest mesecev, med dopustom. Zelo pa sem pogrešal novice. Časopisov nismo mogli dobivati. Zato sem toliko teže pričakoval pisma, v katerih so mi domači pošiljali posamezne sestavke, izrezane iz Gorenjskega glasa.« Stane Kalan zdaj ne razmišlja o tem, da bi morda še šel na delo v tujino. Tudi doma je dela dovolj. Ob prostem času pomaga hčerki pri gradnji hiše, za konjiček pa>nu je vzreja ovac. Vesel je priznanja, ki ga je dobil za delo v Iraku. Podprto je namreč z odgovornostjo in kvaliteto. A. Žalar KMET FRANC MEDJA IZ BOHINJA: Iz hleva v direktorjevo pisarno Franc Medja, trden in napreden kmet z Loga v Bohinju, ni nikdar želel, da bi se zaposlil/ * manj, da bi postal direktor. Pa vendarle: prisilni upravitelj v bohinjski gozdarsko-kmetijski zadrugi ga je po ukinitvi družbenega varstva in do prihoda Janeza Stareta iz Kranja postav* ll »v. d. direktorja«. Log — Medjeva kmetija je posebna v tem, da po možnostih za kmetovanje in tudi po doseženih uspehih izstopa iz »sivine« bohinjskega povprečja. V dolini so le štiri kmetije, ki imajo vse travnike, pašnike in polja v ravnini; ena izmed njih je tudi Medjeva. Vso zemljo, okoli devet hektarov je je, imajo v štirih obdelovalnih kosih, kar je spričo velike razdrobljenosti precej nad zadružnim povprečkom. Po nasvetih že pokojnega inženirja Branka Korbarja iz blejskega gozdnega gospodarstva so pred osemnajstimi leti zgradili nov hlev in v njem so doslej edini v srednjevaški zadrugi uredili splakovanje gnoja skozi rešetke v gnoj nično jamo. Med prvimi so se odločili za siliranje trave; zdaj s še dvema kmetoma razmišljajo, da bi kupili tudi kombajn za spravilo silažne koruze. Lani so v vsej bohinjski zadrugi oddali največ tržnih pre- sežkov in vrednostno dosegli promet, ki je bil le nekoliko manjši od poldrugega milijona dinarjev. Oddali so 34 tisoč litrov mleka, enajst telet in dva bika. V prireji mleka jih je prekašal le Lovro Ravnik z Broda z 41 tisoč litri. Medjeva kmetija ima tudi edina v Bohinju naslednika, ki se je z razliko od svojih vrstnikov povsem posvetil kmetijstvu. Franc gospodari na kmetiji dve desetletji, medtem ko na njej dela, odkar pomni. Ob kmetovanju je vedno našel čas tudi za sestankovanje, za delo v samoupravnih organih zadruge in temeljne organizacije kooperantov blejskega gozdnega gospodarstva. Vrsto let je bil član zadružnega sveta, v času prisilne uprave tudi njegov predsednik. »Občina nas je opozarjala na napake in pomanjkljivosti v zadrugi in nam je dala leto časa, da jih odpravimo. Zaradi razrahljanih medsebojnih odnosov, nespoštovanja dogovorov, neuresničevanja sprejetih obveznosti, zavoljo nasprotij med kmeti in delavci, med zgornjim in spodnjim delom doline pa tudi zaradi slabega dela nismo uspeli izboljšati razmer. Kmetje so mislili, da so za položaj v zadrugi krivi delavci, delavci so krivdo valili na kmete. Vsak je le kritiziral, le redki so bili pripravljeni tudi sami prispevati k izboljšanju stanja. Kmetje smo zahtevali, da kmetijstvo dobi večjo veljavo, da se večja skrb nameni urejanju in izkoriščanju planinskih pašnikov, da se denar od lesa, posekanega na pašniku, vrne kmetijstvu . . . Zagovarjal sem prisilno upra- vo, ker sem vedel, da bofl tako lahko presegli »bohtf domačnost« in vzpostavi'1 Vsi niso mislili tako in s° jj^ tudi kritizirali,« pravi * j. Medja. .... rz Zadruga je dobila Pr!Si|3o upravo, na čelu katere r Bernard Tonejc, zdajšnji Pj^ sednik radovljiške °k^j|tote| skupščine. Franc mu je ^, urejanju razmer kot Pr jOsj nik zadružnega sveta, n8J ^ den kmet in dober poznaj ^ ^ bohinjskega kmetijstva v ^ ko oporo. Iteri »Presenetilo me je, "a., ^al Tonejc čestokrat oglasi',,^ meni na kmetiji in me P01,LniSe šal, kaj mislim o tem ^".jila^ problemu. Debelo sem P°^lo^ ko mi je prinesel potne n& • (^ da sem mu jih podpisal-'^ i y vi. Še bolj kot to je Franc«J ^ senetila odločitev, da s0 ^ ukinitvi prisilne uprave za j ^ meseca in pol, do priho^ ^ neza Stareta iz Kranja, ilj r vali za vršilca dolžnosti ( ^ direktorskih poslov. ^ pjg »Nikdar nisem želel, da, , zaposlil, še manj, da bi P , °i direktor. V sili razmer, K^ * U šlo za delovanje zadruge-j ^ sprejel dolžnost. Že na Pn ^ zboru sem dejal delavce"1 j, moramo držati skupaj, " 6 čemo prebroditi težaki t., uspešno nadaljevati delo- j t terim je začela prisilna ^ va. Ni mi bilo lahko, vefje mi! Bilo je preziranja« kmet, pa direktor. Mo^L je, da so se me nekateri bali, da so delali druga™' smo se dogovorili. Ne, nL. ne bi bil rad direktor. počutim v hlevu, kot sert* direktorski pisarni.« C. Zaplot S preventivo nad zobna gniloba Pri Zobni polikliniki kranjskega zdravstvenega doma urejajo preventivni center za zobe V jeseni, to je z novim šolskim letom, naj bi v njem s predavanji, filmi, diapozitivi in praktičnimi prikazi higiene pomagali spoznavati obrambo pred zobno gnilobo zobno ščetko boriti proti gnilobi. To, kar smo dos«y nekaj letih, je več kot ra** ljivo: še pred leti je ime' J\ šolec poškodovane povp po tri zobe, zdaj pa le 2.1 velja za stalne in ne &. zobe,« pravi dr. Franc * ji ta, vodja tozda Zobna P,m Kranj — Številke so več kot zgovorne. Ko so v Kranju pred šestimi leti začeli uvajati tudi preventivno zobozdravstveno varstvo pri osnovnošolcih, se je število otrok, katerih zobje ne poznajo gnilobe, občutno povečalo: še leta 1978 je bilo med prvošolčki le 11 odstotkov takih z brezhibnimi zobmi, leta 1983 pa že dobrih 26 odstotkov. Vendar pa takšna slika zobovja ni le posledica odpiranja šolskih zobnih ambulant v vseh matičnih osnovnih šolah, temveč predvsem organizirane preventivne dejavnosti. Da je treba higienske navade pridobivati v najzgodnejših letih, če naj se jih potem drže tudi kot odrasli, je že stara resnica. Osnovna zaščita, najboljše varovalo pred gnitjem zob, pa je umivanje z zobno ščetko. »Vsak prvošolec se mora naučiti pisati in računati, pridobiti pa mora tudi nekaj najosnovnejših higienskih navad«, pravi dr. Joža Rebolj, ki je v Zobni polikliniki Kranj zadolžen za otroško in mladinsko zobozdravstvo. »Ni pa vseeno, kako ga naučimo čistiti zobe. Vsak prvošolec dobi ob vstopu v šolo lonček, svojo kr-tačko in zobno kremo, naša pedontološka ekipa pa hodi od šole do šole, od razreda do razreda in otroke poučuje v ravnanju s krtačko. Sliši se eno- stavno, pa vendarle ni lahko pravilno umiti zobe, odrasli pa so nasploh pri tem dokaj površni. Razen higienskih navad, ki jih skušamo privzgojiti otrokom, so tu še fluor tablete in fluorizacija zob po opravljenem popravilu.« Za to preventivo pri osnovnošolskih otrocih pa so v sodelovanju z učitelji v osnovnih šolah zadolženi zobozdravniki iz šolskih ambulant. Vendar pa je varstvo zob pri šolarjih že kar pozno ukrepanje. Začeti je treba še bolj zgodaj, že v vrtcu oziroma že pred spočetjem otroka, to je ob materini nosečnosti. Zato je z junijem v Kranju začela delovati tudi posebna ambulanta za nosečnice, kjer bodo bodočim mamam zaradi hormonskih sprememb, ki se med nosečnostjo še posebej kažejo na dlesnih, svetovali in pomagali pri takšnih težavah, ob tem pa seveda tudi na primeren način in kar najmanj vsiljivo priporočali skrbno in predvsem pravilno higieno zob. S tem pa se seveda že zagotavlja vpliv staršev na otroka tudi glede varovanja zob že kar najbolj zgodaj, to je od prvih mlečnih zob naprej. »Predšolskih otrok, žal, ne moremo v celoti zajeti, saj jih je v kranjski občini v varstvu le dobra tretjina. Toda tudi zanje že velja, da se je treba z nika pri Zdravstvenem Kranj. »V Sloveniji že časa poudarjamo prevez -H zobozdravstvu; izredne ^.^ imajo pri tem v razvite]5^ želah, pri nas pa PreVeii vsi še ne jemljejo d°v°.c sno. Razen v Kranju i111^! liko preventive še v ki, po drugih gorenjski^ nah pa manj, nekje spl°v Zdaj ugotavljajo, daLjJHt goče s preventivo poseg9, * preve**-'^ fi najmlajših pa bo venda . goče del gnilobe prepon K pa pomeni tudi prihra J\ pri zdravju in denarju- ^fft T REPORTAŽA PETEK, 7. JUNIJA 1985 9. STRAN ®3tMS8SBSIEIJCMAS ^ATOR FRANC POTOČNIK lovatorju manjka oprijemljiv m m inovatorju Francu Potočniku iz Verige je njegova prva inovacija skoraj vzela pogum, j5l1a izpeljava, pač pa kasnejši birokratski zapleti, boj za avtorstvo in zavist. V tovarni se i ^obilo možnosti za tehnične izboljšave, zato raziskovalna žilica Potočniku ne da mirovati. isi Si h fotftiT Incvator Je mladi 'iJbuik Franc Potočnik ■ o «YeriSe postal takore-A Jl[l razmer. Ustavil se lV%\0d dvajset let starih 4 VariJo verigine čle-u toženega elementa, . ^ega bi morali čakati ^1 Potočniku se je utr- bi ga ne mogli »"Loćniku se je utr °% ji da bi namesto uvo f v stroj lahko vgra-elektronski ele- Ki y Je dostopnejši in ce-^ kvarni je kakih 35 **lahkoiim s tem ele-podaljšali ži-^.ia ; dobo, pocenili njiho- IlC^evanip in nokfli nri- vK/)jako so storili. Deset u DiJanin strojev je pre-•J Skušnjo. V> *a°^Sten Predlog (inova-* lik H°rabila dva tozda) Je ,r4S?obil nekaJ manJ kot K°v, družno s tremi sodelavci tovarniško priznanje in ob 1. maju občinsko priznanje Inovator leta ter nagrado 40 tisočakov, ki si jo je četverica enakovredno razdelila. Na prvi pogled je to povsem zadovoljiv epilog nekega raziskovalnega prizadevanja, v resnici pa srečen razplet razprav z birokrati, zapletov glede avtorstva in zoperstavlja-nja neznosni zavisti. »Nekaj časa sem mislil, da bo moja prva inovacija tudi zadnja,« z nemalo trpkosti obnavlja Franc Potočnik prvo inovacijsko izkušnjo. »Akti o inovacijah so brezhibni in sistem nagrajevanja naših prizadevanj na prvi pogled dodelan, toda to je le na videz. Manjka pa spodbudna, ustvarjalna klima. Več energije kot tehnično izboljševanje inovatorju vzame kasnejša borba za priznanje in ustrezno vrednotenje njegovega dela. Spopadaš se z zavistjo: saj dela ti nihče ne zavida, tembolj denar, čeravno nagrada prinese komaj nekaj več od mesečne plače. Ta denar ne more odtehtati inovacije. Res so nagrade odmerjene po dejanskem prihranku, pa vendar raziskovalec dobi občutek, da so premalo. V mojem primeru bi, denimo, pokvarjen stroj brez inovacijskega predloga stal mesec dni dlje, za uvoz rezervnega dela bi izdali veliko deviz, pa ne le tokrat. Domači elektronski element, prilagojen staremu stroju, traja dlje od uvoženega. Je to res vredno le šest starih milijonov? V primerjavi z inovatorji, ki prijavljajo še dragocenejše inovacije, celo izume, je nagrada real- na. Človeku pa občutek le govori, da je njegovo delo premalo cenjeno. Ko sem predlagal izboljšavo na stroju za varjenje veriginih členov, se je nekaj sodelavcev oglasilo, da so tudi sami že razmišljali o isti rešitvi kot jaz. To dokazuje, da delavci vidijo stvari, ki kličejo po izboljšavah, le lotiti se jim jih ni vredno.« Prav gotovo se v tovarnah ponuja nešteto, možnosti za tehnične izboljšave. Nedvomno so te danes dobrodošle, saj prihranijo denar in čas, kar danes ni od muh. Čeravno v tem pogledu nismo kdove kako zreli, se vendarle zavedamo pomembnosti inovacij. Le zavest pa je na žalost prešibak vzvod za spodbujanje raznih izboljšav. Kot je izpovedal naš sogovornik, obstaja premalo oprijemljivih motivov, da bi se delavci s smislom za novo in boljše lotili inovativnega dela. Denarne nagrade so skope. Tako se tehnike vešči delavci raje popoldne oprimejo posla, ki vrže več denarja kot inovacija in povzroča tudi manj spremljajočih nevšečnosti. Potočnik nima posebno visokega mnenja o rožicah, ki jih velikodušno sadijo uradniki o spodbujanju inovacijske dejavnosti, vendar vse kaže, da bo še izboljševal in tehnično izpopolnjeval stroje v tovarni. Žilica ga žene v raziskovanje elektronike. Potreba po znanju mu je narekovala izredni študij. Oboje mu bo, združeno z izkušnjami v tovarni, poslej v pomoč pri inovacijah. Tudi z izkušnjo, ki je pri prvi inovaciji raje ne bi doživel! D. Z. Žlebir (lovite pletenine Grimščah narT1 poslale resnično čudovite stvari, najmanj polovica bi jih zaslužilo priznanje, l Srtio lahko res izjemne pletenine, je povedala Francka Lapuhova iz radovljiške Almire, pai 2 revijo Jana izvedla drugi natečaj ročnega pletenja — Razstava je v Almirinih A na og|erj do konca junija iti s^e i t>u Pletete ali so vam v p^^lne všeč, je raz-$' .W? : ?ini Grimšče pri k(u a'—* (ji)tka* .nalašč. Občudovale kučini m 1 Vse so naredile žen- ikb1^0 spretno sukati flV^Cutile se boste kot Salonu, ki ima najest ari- Ne le rocna i Pletenine odlikujeta rtif Prerfe'nost in ustvarjal-/ki£°sto ni izdelka, ki ^StOvSS^i^J? rad°- wina pletenin pridelovanjem revije H« „ --enine iz doma- §' SOSEDA ob 20. uri, 8. junija: ital. v>el film BELLESTAR ob 18. uri, U-J^'j, amer. krim. film MLADI BOJEVNIKI " 20. uri j ŽIRI SVOBODA - 8. in 9. junija: tfjfa krim. film STRUP ČRNE MAMBE ob 2V-J (8. junija) in 17.10 (9. junija), UJu%ti amer. akcij film JUZNJAŠKA UTEHA 20.30 -Ja RADOVIMCA - 7. junija: amer. ov. film 10 MINUT DO POLNOČI ob 20- »Q 8. junija: amer. burv. film BOGOVI PADLI NA GLAVO ob 18.. uri, ital °o film PIRANA II ob 20. uri, 9. in 10. j"^ amer. barv. film DAN POTEM ob jO 20. uri, 11. in 13. junija: amer. barv. fi'^:*: MINUT DO POLNOČI ob 20. uri, 12.j»nir amer. barv. film ZELIG ob 20. uri ^ BLED — 7. in 8. junija: amer. barv. P ZA LJUBEZEN SINA ob 19. vri, slov film UUBEZEN ob 20. uri, 10. in ll.Ju jjuun.s.ti,i\ oo cu. uri, lv. in n.j-j 00 ital-holand. barv. grozljivka PIRANA*1^ 20. uri, 12. junija: amer. barv. film [° iti NUT DO POLNOČI ob 20. uri, IS.jO'fU amer. barv. film ZA UUBEZEN SINA 20. uri * , flji" BOHINJ - 9. junija: hongk. ba™;.'tA»'-ŽENA VIHAR ob 18. in 20. uri, 13. J"' 0l ital. holand. barv. film PIRANA " 20. uri ! SLI-JUNIJA 1985 OBVESTILA, OBLASI, OBJAVE 11. STRAN JEUGLAS ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA izpisuje za šolsko leto 1985/86 naslednje kadrovske štipendije: Poklic stop. zahtevnosti poklica število kandidatov POTNIŠKI PROMET KRANJ "~ ekonomski komercialist VI 2 ^°ZD REMONT KRANJ J* vzdrževalec vozil in str. tevtomehanik) IV 6 !** avtomobilski klepar IV 5 avtoličar IV 3 ** avtoelektrikar IV 1 strugar IV 1 mizar IV 1 "v dipl. inž. strojništva VII 1 T(>ZD HOTELI BOHINJ *"* kuhar IV 5 I natakar IV 5 v, ekonomski finančnik VI 1 ekonomist turizma VI 2 ^>ZD ŽIČNICE VOGEL 7* vzdrževalec vozil in str. tevtomehanik) IV 1 ~~ konstrukcijski ključavničar IV 1 JpZD GOSTINSTVO KRANJ Hotel Creina i natakar IV 5 ^ kuhar IV 2 7 dipl. ekonomist za komercialno ^javnost VII 1 JPZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE KRANJ J strugar IV 3 *' rezkalec IV y ključavničar IV V orodjar IV strojni tehnik V > ekonomski tehnik V inženir strojništva VI ** dipl. inž. strojništva VII IPZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE ^RANJ P vzdrževalec vozil in str. ^vtomehanik) IV 3 ^ avtoelektrikar IV 2 1 avtomobilski klepar IV 3 r* avtoličar IV 1 prodajalec tehn. smeri IV , 1 !t gumar IV 1 inženir strojništva VI 1 *~ ekonomist komercialist VI 1 *K) RTC KRVAVEC ** elektrotehnik elektronik V 1 strojni tehnik V 2 ^ varUec rv i vzdrževalec vozil in strojev ^vtomehanik) IV 1 2 kijučavničar IV 2 ^ elektrikar - šibki tok IV 1 £ elektrikar — jaki tok IV 1 Naziv šole: r*, srednj a družboslovna j ezikovna sola V i ^andidati morajo vlogi (obr. 8,40 — Vloga za uveljavljanje so-lalnovarstvenih pravic) priložiti: Potrdilo o vpisu v šolo, "v overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih, Potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oziroma potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri Potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine. J^ijave sprejema SOZD Alpetour, Kadrovska služba Kranj, *°roška 5, najkasneje do 15. julija 1985. Industrijski kombinat ZANIKA KRANJ Opisuje naslednje kadrovske štipendije: ": diplomirani inženir elektrotehnike, smer industrijska ^ elektronika, VII. stopnja zahtevnosti — 2 štipendiji diplomirani inženir kemije, VII. stopnja zahtevnosti ^ 7~ 1 štipendija diplomirani inženir strojništva, VII. stopnja zahtevnosti 1 štipendija j^ndidati naj vloge za pridobitev kadrovske štipendije z vso s, trebno dokumentacijo oddajo do 15. julija 1985 v kadrov *Kem oddelku. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ PBVEŠCA, da bo občinska cesta PREBAČE-i^ČIRCE zaprta za ves promet od 10. junija 1985 do v • Julija 1985 zaradi rekonstrukcije ceste. Obvoz za It? Promet je določen na relaciji PREBAČEVO—VO-^O-SENCUR-KRANJ-ClRCE in obratno. ^ °simo udeležence v prometu, naj z razumevanjem Poštevajo, da navedenih del iz tehničnih in varnost-ft razlogov ne moramo izvajati med prometom. PETRO L I PETROL LJUBLJANA 1 TOZD Trgovina Kranj, Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: PRODAJALCA za trgovino Kranj — Labore. Pogoji: — KV delavec trgovske stroke z enoletno prakso. Delovno razmerje sklenemo, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Posebni pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Pisne prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. Iskra VSE KAR NAPRAVIM SAM1 Si dijak, študent in bi rad obiskal dobro kino predstavo, koncert... ... rad odšel v zasluženih počitnicah na potep po Jugoslaviji ali v tujino... Imaš rad dobro knjigo, ploščo ... ... ali pa nimaš denarja niti za vse potrebno za svoje šolanje? preberi in odloČi sej Iskra — industrija za električna orodja Kranj, p. o. Kranj, Savska loka 4 RAZPISUJE V ŠOLSKEM LETU 1985/86 13 kadrovskih štipendij: 6 štipendij za izobraževanje na IV. stopnji VIP kovi-narstvo in strojništvo (5 za poklic strugar) (1 za poklic brusilec) 3 štipendije za izobraževanje na V. stopnji VIP kovi-narstvo in strojništvo (za poklic strojni tehnik) Želimo, da za štipendijo za izobraževanje na V. stopnji zaprosijo predvsem tisti kandidati, ki bi radi nadaljevali šolanje na VI/1 oziroma VII/1 stopnji tehnične smeri (za poklic inženir oziroma diplomirani inženir strojništva). 2 štipendiji za izobraževanje na VI/1, stopnji VIP kovi-narstvo in strojništvo (za poklic inženir strojništva) 2 štipendiji za izobraževanje na VII/1 stopnji VIP kovi-narstvo in strojništvo (za poklic diplomirani inženir strojništva). Kandidati za razpisane kadrovske štipendije naj prijavi (obrazec DZS SPN-1 — vloga za uveljavljanje social-novarstvenih pravic) priložijo še: — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih, — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu, navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojeni, priložijo kandidati odrezek od pokojnine za december 1984. Prijave na razpis bomo zbirali do 15. julija 1985 na naslovu Iskra — industrija za električna orodja Kranj, Splošno kadrovsko področje Kranj, Savska loka 4. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja TOZD Blagovni promet in TOZD sestavni deli objavljata prosta dela in naloge: 1. ORGANIZIRANJE PODROČJA UVOZA 2. UREJANJE VOZNIH ZAKLJUČKOV 3. VODENJE TEHNOLOGIJE MATERIALA Za uspešno opravljanje del in nalog se zahteva: pod 1. — višja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — znanje nemškega jezika, sposobnost hitrega ukrepanja in prilagajanja situacijam, sposobnost komuniciranja, opravljen izpit o zunanjetrgovinski registraciji in uspešno opravljeno trimesečnega poskusnega dela; pod 2. — višja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje nemškega jezika, — poznavanje zunanjetrgovinskih predpisov in uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo. Dela so prosta za določen čas, za nadomeščanje delavk za čas porodniškega dopusta. pod 3. — visoka strokovna izobrazba kemijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika, — sposobnost komuniciranja in poučevanja in uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. DO ELEKTRO GORENJSKA, n. sub. o. Kranj, Cesta JLA 6 V skladu s sklepi delavskih svetov TOZD in DS SS razpisujemo prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. V TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ, Stara cesta 3, Kranj INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba elektrotehnične ali ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — da je samostojen, ustvarjalen in uspešen pri dosedanjem delu. 2 V TOZD ELEKTRO KRANJ, Mirka Vadnova 3, Kranj VODENJE SPLOŠNEGA ODDELKA Pogoji: — organizator dela kadrovske smeri ali pravnik ali upravni delavec, — 5 let delovnih izkušenj, — da je samostojen, ustvarjalen in uspešen pri dosedanjem delu. 3. V DO ELEKTRO GORENJSKA, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Kranj, Cesta JLA 6 VODENJE SLUŽBE ZA EKONOMIKO IN PLAN Pogoji: — dipl. ekonomist ali ekonomist, — 5 let delovnih izkušenj. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi merila in načela kadrovanja po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj. Mandatna doba traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov TOZD oz. DS SS v 8 dneh po razpisu. Kandidati bodo pisno obveščeni o odločitvi v 15 dneh po izbiri. egp EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE, p. o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 82 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA (poslovne operative) Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba grafične ali ekonomske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — ostali pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka. Mandatna doba za imenovanje je 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljejo priporočeno v roku 15 dni po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Službe skupnega pomena, Škofja Loka, Kidričeva 82. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bo delavski svet izbral ustreznega kandidata. ALMIRA Alpska modna industrija RADOVLJICA objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri SDS skupne službe prosta dela in naloge: 1. ANALITIKA 2. PRIPRAVNIKA Pogoji: pod 1. — visoka oziroma višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — izkušnje na delih analitika zaželene; pod 2. — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri. Dela se združujejo za določen čas — nadomeščanje v času koriščenja rednega letnega in porodniškega dopusta pod 1. ter za čas pripravniške dobe (6 mesecev) pod 2. Nastop dela je možen takoj. Zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanu razpisanih pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Almira, Alpska modna industrija Radovljica, Jalnova 2, odbor za delovna razmerja pri SDS skupne službe. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi samoupravnega organa. OBRTNIKI . IN DELOVNE ORORNIZflCIJE Imat« hišni računalnik UP« ZX SPectrun 48 K «11 Commodore 64* P« ne veste, kako bi 9« čimbolj koristno uporabili Pri svoJen delu? hord« že imate zamisel, P* Je ne noret* uresničiti, ker nI Mit« ustrezne Pro9ransk« oPrene. Iz ztdrefte v«n lahko Pon«9« Delavska univerz* Tono BreJc iz Kranj«, k\, Je z« vas PriPrtviU demonstracijo uporabnosti hišnih računalnikov Pri knJl9ovodstvu, nadzoru nad z«lo9«ni Material« ln Izdelkov in seved« Pri evidenci nabave in Prod«Je. V skladu s svojini Potreb«ni se boste Uhko odločili z« o« led demonstracij*, za svetovanje in z* do9ovor o Izdelavi Pro9ranske oPrene Prav za vaše Potrebe ter o nJenen vzdrževanju« lahko Pa boste tudi že sklenili Po9odbo o storitvah, za katere se boste odločili. PrlcakuJeJo vas toreJ v Kranju, v banketni dvorani hotela Creina, in sicer v soboto, 9. JuniJa, ned 8. in 13. uro. GLAS 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA, PETEK, 7. JUNIJA 1985 100 let Bombažne predilnice in tkalnice Tržič Da se v tržiški predilnici pripravlja nekaj posebnega, je bilo čutiti že od lanske jeseni, posebno pa od zgodnje pomladi dalje. Komaj je odlezel sneg, so že pričeli z urejanjem okolice. Pred tovarno je nastalo novo asfaltirano parkirišče, do vhoda v tovarno prideš zdaj po lepi.široki asfaltirani cesti, urejena je okolica Glanzmannove vile, podobno kot nekoč, ko je tržiška predilnica dosegla prve lepe uspehe. Nove so luči v parku, na novo so pobarvani zidovi, prepleskana okna, očiščena je struga Bistrice, ki oklepa tovarno, v ribniku na koncu parkirišča so spet ribe. Tovarna je vsa, kot bi jo vzel iz škatlice. Vrste se sestanki, tiskovne konference, obiski poslovnih prijateljev ob jubileju. Skratka, za 100-letnico se delavci BPT Tržič pripravljajo, kot se spodobi. Sto let niti ni tako dolga doba. Malo več kot eno poprečno življenje. Pa vendar se je v teh sto letih zgodilo toliko velikega, dosežen je bil napredek, kakršnega pred sto leti nihče niti slutil ni. k Tržič je imel obrtniško tradicijo, tu je bila doma tekstilna obrt in manufakturna proizvodnja, poznan pa je bil tudi po železarstvu. Proti koncu prejšnjega stoletja so druga za drugo ugašale fužine, doma tkano blago so izpodrinile cenejše tkanine iz čeških, moravskih in šlezijskih mehaniziranih tovarn. Taka tovarna je zrasla tudi v Tržiču. Marca 1885 so industrialci iz Vorarl-berga in trgovsko podjetje Francesco Glanzmann iz Trsta v Tržiču kupili od Kranjske industrijske družbe ozemlje in fužinarsko zgradbo, kjer danes stoji tovarna, 13. maja 1985 pa vpisali v trgovsko sodni register novo podjetje Baumwoll Spinnerei und VVeberei Neumarktl Glanzmann u. VVachter. Tovarna je pričela proizvodnjo s 300 delavci, s bUUO vreteni in ibU statvami. Izdelovala je bombažno prejo in tkanine za široko potrošnjo. Leta 1891 je velik del tovarne pogorel. Obnovljena tovarna je s svojimi iz- delki kmalu zaslovela na Dunaju, v Dalmaciji, Bosni ter po širšem Balkanu, prek Glanzmannove trgovine v Trstu pa tudi po državah vzhodnega Sredozemlja. Leta 1899 so dbbili delavci prvi to-* vamiški delovni red — delovni čas je trajal 12 ur na dan. Leta 1904 je predil-niška družba zgradila v Tržiču prvo hidroelektrarno na Čegeljšah, 1908. leta je Tržič dobil železniško progo, 1911. leta je imela tovarna že 124 delavskih stanovanj, leta 1925 pa je pre-dilniška družba dogradila dekliški dom za samske delavke in stanovanjsko naselje v Preski. 1934. leta je stekla hidroelektrarna pri Sv. Ani. Delavska zavest je bila v Tržiču živa. Stavkra leta 1892 v Tržiču je bila sploh prva med slovenskimi tekstilci, stavka leta 1919 je bila solidarna s svetovnim proletariatom, 1936. pa s slovenskimi tekstilci. Tovarna je hitro napredovala in se posodobljala. Tako je imel obrat predilnice v letih okrog 1920 prek 20.000 vreten, tkalnice pa prek 600 tkalnih strojev. Leta 1923 so zgradili še tretji obrat — oplemenitilnico. Leta 1937 je imela tržiška predilnica že 21.170 vreten, 642 statev, 4 hidrocentrale in 1147 delavcev. Med prvo svetovno vojno se je število delavcev zmanjšalo za več kot polovico. Med drugo svetovno vojno jo je nemška oblast vključila v nemški proizvodni sistem. Delavci se niso sprijaznili z novim vodstvom. Junija 1941 je Tončka Mokorel organizirala dveurno stavko tkalk, Ignac Zupan pa je poleti 1941 organiziral ustanovni sestanek OF. Že prvo leto vojne je bilo veliko delavcev odpuščenih, poslanih na delo v Nemčijo, izgnanih v Srbijo. Petdeset delavk in delavcev te tovarne je med vojno dalo svoja življenja za svobodo. Po vojni so se delavci tržiške predilnice zavedali, da je domovina v ruševinah, da ljudem silno primanjkuje blaga. Kmalu so bili tu proglašeni prvi udarniki. 1947. leta se je^tovarna vklju- čila v državni petletni plan, 1949. leta je imela že svojo restavracijo, trgovino, dve ekonomiji in otroški vrtec, tedaj pa je gradila še vrsto stanovanjskih blokov. 14. maja 1950 so delavci BPT izvolili prvi delavski svet, ki je 3. septembra istega leta prevzel tovarno v upravljanje. Hitro so napredovali. 1952. leta so imeli že svoj počitniški dom v Poreču, 1954. so začeli modernizirati tehnološki postopek v belilnici; opustili so beljenje s klorom. 1957. leta so začeli pospešeno posodobljati strojni park. 1959. leta so v tovarni organizirali ekonomske enote, predhodnice toz-dov, leta 1960 pa so praznovali 75-let-nico tovarne. Takrat so izdali svojo prvo monografijo. Prvi obrat konfekcije so v BPT ustanovili leta 1964, leta 1972 pa šivalnico v Loškem potoku. 1976. leta je imela tovarna štiri tozde: predilnico, tkalnico, oplemenitilnico in konfekcijo ter delovno skupnost skupnih služb. Šestdeseta leta so bila obdobje temeljite prenove predvojnega strojnega parka in osvajanje novih tehnologij, saj so leta 1962 končali prvo etapo preureditve predilnice, vzporedno je rasel novi objekt tkalnice, kamor so prihajale avtomatske statve, 1969. leta pa so že dobili, prvi v Jugoslaviji, brez-vretenske predilne stroje. Sedemdeseta leta pa so bila obdobje utrjevanja delovne organizacije in razvoja samoupravljanja. Kljub modernizaciji proizvodnje so potrebovali vedno nove delavce. To je bil čas, ko so delavci odhajali iz tekstilnih tovarn. Od 1578 zaposlenih leta 1960 jih je bilo deset let kasneje tu zaposlenih le še 1320. Na izpraznjena delovna mesta so prihajali delavci iz drugih republik. Konfekcija je zavzemala vse močnejšo postavko v delu BPT: z novim obratom v Loškem potoku leta 1972 se je posteljno perilo od nekaj stoti-soč m* povečalo na 9 milijonov m2. Prizadevanje za čim večji izvoz je bilo prisotno že od leta 1960 naprej, raslo vsa leta, posebej pa se je zaostrilo v osemdesetih letih. Danes 38 odstotkov vse svoje proizvodnje izvozijo na konvertibilni trg. Lani so izvozili za 3,348.000 dolarjev, polovico tega v Italijo, četrtino v Anglijo, ostalo pa v Francijo, Zahodno Nemčijo, Belgijo in v Skandinavijo. Fizično proizvodnje ne mislijo povečevati, le več dela bodo vlagali vanjo, proizvajali tkanine višje kvalitete, jih sami predelovali v konfekcijo. Najno- H i Zaščitni znak — skulptura — Pred vhodom v tovarno BPT v Tržiču stoji ogr0' men tovarniški znak, ki z raznobarvnimi železnimi palicami simbolizira tekstil" no prejo In bale blaga, s katerega zornega kota ga pač pogledate. Idejno t* misel za skulpturo je dal kranjski akademski slikar In kipar Vinko Tušek, kil' sam poskrbel tudi za njeno postavitev. Svečana otvoritev bo Jutri, ob prosi** 100-letnlce tovarne. — Foto: D. Dolenc vejši program so ženska oblačila in oblačila za šport in prosti čas. Tu je njihova prihodnost. Velike načrte imajo. Predvsem uo treba obnoviti strojni park. V poprečju imajo 90-odstotno odpisane stroje. Lani so zamenjali dobršen del strojev v tkalnici in predilnici. Investicija v predilnici je vredna 650 milijonov dinarjev. Sledila to investicija v oplemenitilnici, da bo imela vso potrebno opremo za dodelavo tkanin, namenjenih oblačilnim konfekcijam. Veliko bodo investi- rali tudi v konfekcijo, da bo ta stekli kot so si jo zamislili. Ves čas pa &c potrebna tudi sprotna modernizacij*-kajti nikoli ne smeš zaostajati, če hO' češ iti v korak s svetom. Napori bod® veliki, posebno v teh časih, ki so tekstilno industrijo vse prej kot ro*' nati. Jutri, 8. junija, bodo delavci Bon1' bazne predilnice in tkalnice praznov* svoj veliki jubilej, 100-letnico tovarn®-Čestitamo jim in želimo še velik uspehov.! D. Dolenc 1^ EETEK. 7. JUNIJA 1985 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN ®@03ES inex adria aviopromet LJUBLJANA MEDNARODNE LINIJE LJUBLJANA—LARNACA LJUBLJANA—MUNCHEN - v četrtkih — trikrat tedensko Sezonske linije proti morju LJUBLJANA — DUBROVNIK PULA SPLIT TIVAT Prodaja kart in informacije: INEX ADRIA AVIOPROMET Ljubljana Kuzmičeva 7, tel.: 313-366, 320-970 in vse pooblaščene turistične agencije v Sloveniji OD 3. 6. DO 30. 6 1985 w S T PA O nudi od 3. 6. do 30. 6.1985 10% — TOVARNIŠKI POPUST - na oblazinjeno in ploskovno pohištvo v vseh prodajalnah s pohištvom HOTEL * KRANJ DOMAČE SPECIALITETE SOLIDNA POSTREŽBA UGODNE CENE VSAK PETEK IN SOBOTO od 20. do 24. ure PLES NA VRTU HOTELA JELEN Igra KRVAVŠKI KVINTET. Se priporoča kolektiv hotela, tel.:21-466. IZBRALI SOZMAS Lepo izbiro sanitarne keramike, talnih In obtožnih keramičnih Ploščic imajo v MERKURJEV! Prodajalni DOM HAKLO, kjer ob nakupu nikakor ne boste v zadregi. Tudi pri Iskanju Parkirnega Prostora ne bo težav, saj ga Je Pred prodajalno dovolj. DEŽURNI VETERINARJI od 7. 6. do 14. 6. 1985 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 42-175 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice RUPNIK DOMINIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel.: 22-781 ali 25-779 TEKSTILINDUS EffiAMJJ Jekstilna industrija rEKSTILINDUS KRANJ Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe ponovno razglaša prosto delo oziroma nalogo v VES I: £ PLESKARSKA DELA III ^°goji: — slikopleskar — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in opravljanje z gasilnimi aparati, — poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo Pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v r°ku 8 dni od dneva objave. ALPETOUR POLETJE V ŠKOFJI LOKI Kopalce in sprehajalce vročih poletnih dni vabimo na KOPALIŠČE SORA. Za mlade kopalce imamo pripravljen sladoled in osvežilne pijače, ob nedeljah popoldan pa živo glasbo za zabavo in ples ob točenem pivu in specialitetah na žaru. Vabijo gostinci kopališča SORA! Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, TOZD Komercialni Mercator servis, Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA H RASTJE, tel.:26-371 GRADITELJI! Po izredno ugodnih cenah vam nudimo: — modularno opeko — armaturne mreže — betonsko železo Na zalogi imamo še salonit plošče, eternit In ves ostali gradbeni material. Cenjeni kupci: 20 minut pred polno uro odpelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrast ju in nazaj! Se priporočamo! ALPETOUR ALPETOUR DO CREINA TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL Kranj, Ljubljanska cesta 22 OBVESTILO Obveščamo vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da organiziramo tehnične pregledei na terenu po razporedu: območje gorenjskih kmetijskih zadrug kraj in prostor Cerklje - KZ Cerklje Sp. Brnik — GD Sp. Brnik Velesovo — ZD Zalog — pred ZD Zalog Šenčur — pred domom na Jami Kokrica — pri domu DPO Primskovo — pred ZD Primskovo Predoslje — pred domom DPO Gorice — pred domom DPO Bela — pri Bizjaku Kokra ~ pri trgovini Fužine Jezersko — za trgovino Visoko — ZD Visoko Naklo — pri domu DPO Naklo — pri domu DPO Besnica — pri domu DPO Podbrezje — pred GD Podbrezje Voklo - KZ Voklo Voklo - KZ Voklo Čirče — na Krtini Trboje — pri ZD TrbOje Mavčiče — ZD Mavčiče Tržič — KZ Tržič .Tržič — KZ Tržič Cerklje — KZ Cerklje Žabnica — pri domu DPO Stražišče — strojni dom območje kmetijske zadruge Medvode kraj in prostor datum delovni čas pregledov Medno - GD Medno 11. 7. 1985 7.00 do 11.00 Senica - dom DPO 11.7. 1985 12.00 do 14.00 Smlednik - dom DPO 12.7.1985 7.00 do 11.00 Skaručna — trgovina Emona 12. 7. 1985 12.00 do 14.00 Vodice - dom DPO 13. 7. 1985 7.00 do 14.00 Pirniče — dom DPO 15. 7.1985 7.00 do 14.00 Medvode - KZ Medvode 16. 7.1985 7.00 do 14.00 Utik -- dom DIO 17. 7. 1985 7.00 do 11.00 TEHNIČNE PREGLEDE NA TERENU IZVAJA: Alpetour DO CREINA, TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE, Kranj, tel.: 42-164 ali 42-184. datum delovni čas pregledov 17.6. 1985 7.00 do 14.00 18.6. 1985 7.00 do 11.00 18.6. 1985 12.00 do 14.00 19.6. 1985 7.00 do 14.00 20. 6. 1985. 7.00 do 14.00 21.6. 1985 7.00 do 11.00 21.6. 1985 12.00 do 14.00 22.6. 1985 7.00 do 14.00 24.6. 1985 7.00 do 14.00 25.6. 1985 7.00 do 12.00 25.6. 1985 13.00 do 14.00 25. 6. 1985 15.00 do 16.00 26. 6. 1985 7.00 do 14.00 27.6. 1985 7.00 do 14.00 28.6. 1985 7.00 do 10.00 28.6. 1985 11.00 do 14.00 29.6. 1985 7.00 do 14.00 1.7. 1985 7.00 do 14.00 2.7. 1985 7.00 do .14.00 3.7. 1985 7.00 do 12.00 3.7. 1985 13.00 do 15.00 5.7. 1985 7.00 do 14.00 6.7. 1985 7.00 do 14.00 8.7 1985 7.00 do 14.00 9.7 1985 7.00 do 14.00 10.7 1985 7.00 do 12.00 10.7 1985 13.00 do 15.00 GOZDNO GOSPODARSTVO BLED k° v ponedeljek, 10. junija 1985, ob 16. uri bodalo na javni licitaciji več rabljenih osebnih vozil, v°zil kombi IMV in tovornih vozil ter r*^ nekaj druge tehnične opreme. Mcitacija bo v tozdu Avtoprevozništvo, Spodnje Gorje i. Seznam vozil in druge opreme za prodajo je objavljen **a sedežih temeljnih organizacij Gozdnega gospodarstva Bled. Ogled stvari za prodajo je možen dvo uri Pred začetkom licitacije. ALPETOUR BRIONI za skupine, od julija naprej POČITNICE 85 v Medulinu POČITNICE ZA VSAK ŽEP v Poulju in Medulinu TARA. naš najlepši kanjon, več odhodov v juniju BENETKE, odhod za posemeznike: 4. in 22. 7. (3.300 din} SALZBURG, odhod za posameznike: 4. in 22. 7. (3.700 din) GR0SSGL0CKNER. odhod za posameznike: 22. 6. in 4. in 22. 7. (3.700 din) Benetke. Salzburg, Grossglockner za zaključne skupine, poljubni datumi odhoda SACILE. Italija, ptičji sejem, odhod 17. in 18. 8.. strokovno vodstvo MMS RIED, Avstrija, kmetijski sejem. 31. 8. do 8. 9. 85 za skupine DUNAJ. BRNO — BRATIS1AVA. PRAGA, več odhodov v septembru in oktobru za skupine in posameznike, ugodna cena informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. K0GP - TOZD OPEKARNA KRANJ, Pševska 18, Stražišče GRADITELJI! IZREDNO UGODNO! V času od 1. do 20. 6. vam nudimo 5 % popust pri nabavi modularnega in pregradnega bloka in 50 % popust pri dostavi teh. Nudimo tudi: — porolit, zidak, tuljave, NORMA opečni montažni strop — betonski blok, vogalniki, strešniki — izotekt, bitumen, ibitol, strešna lepenka, stiropor, kombi plošče, lendapor — cement, apno. armaturne mreže, SCHIEDEL dimnik Dobava takoj — možnost uporabe avtodvigala Prodaja Stražišče, Pševska 18., tel.: 21-140, 21-195 (MM!»IEIIGLAS 14. STRAN. MALI OGLASI MALI OGLASI. OBVESTILA, OGLASI. OBJAVE PETEK, 7. JUNIJA 1§5i tel.: 27-960 PRODAM Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE, domače pasme. Golniška 1, Kokrica 7408 Prodam dirkalno KOLO na 12 prestav, cena 48.000 din. Zg. Duplje 80 7409 Poceni prodam barvni TELEVIZOR Gorenje selectomatic, star 6 let. Andrej Jelar, Zg. Duplje 32 7410, Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 35 do 150 kg. Zg. Posavec 123, Pod-nart, tel. 70-379 5620 Prodam PUHALNIK z osmimi noži in motorjem. Praproše 1, Podnart 7098 Prodam betonsko ŽELEZO, premera 10 in 12. Humer, Mlakarjeva 65, Šenčur, tel. 41-153 7104 Prodam drobni KROMPIR in rabljen lojtrski VOZ z lesenimi kolesi, za 1 SM. Voglje 59, Šenčur 7155 JARČKE, rjave, hisex, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik, tel. 061/627-029 7156 Prodam 14 dni staro TELE-BIKCA simentalca. Struževo 9, Kranj 7157 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Okroglo 15, Naklo 7158 Prodam DRVA — razžagano ostrešje. Jeglič, Podbrezje 86 7159 Prodam dva PRALNA STROJA. Kranj, Britof 266 7160 Poceni prodam PRALNI STROJ. Telefon 21-693 7161 Prodam nov 80-litrski BOJLER. Ošlaj, Kranj, Valjavčeva 8 7162 Prodam PRALNI STROJ brother superavtomatik 8 K-H 583, K-H 585 luxus, dodatna glava, mizica, stojalo. Vesel, Gorenjska 33/B, Radovljica 7163 Prodam raztegljiv KAVČ. Jakše, Kranj, Veljka Vlahoviča 7 7164 HOOLYWOOD BOBNE prodam. Telefon 25-867 7165 TELE—BIKCA, staro 8 tednov, za rejo ali zakol, ugodno prodam. Hraše 39, Smlednik 7166 Prodam ali menjam za protivrednost dve zastekleni OKNI, prednost za drva. Telefon 21-100 7167 Prodam 200-litrski HLADILNIK, star tri leta, brez zamrzovanja. Lado Pintar, Kranj, Tuga Vidmarja 2 7168 Prodam OBRAČALNIK za seno, za kosilnico bucher ter 1 kub. m ma-cesnovih PLOHOV. Jagodic, Lenart 6, Cerklje 7169 Prodam mlade PUJSKE. Tine Zi-herl, Sr. Bitnje 97, Zabnica 7170 Prodam TRAKTOR ferguson, 58 KM in »ptnt« ŽAGO za razrez hlodovine (pokončno). Anton Rozina, Jezerska c. 2, Kranj 7171 Zelo ugodno prodam starinsko SPALNICO in medicinsko enciklopedijo. Likar, Gregorčičeva 11, Kranj 7172 Ugodno prodam nov 80-litrski BOJLER, dvoredni PLETILNI STROJ standard in otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Stare, Britof 109, popoldan 7173 Prodam mikrovalno PEČ in rogov MOPED. Šuceva 9, Kranj 7174 Prodam mlado KRAVO s teličkom ali po izbiri menjam za mlado goved. Virmaše 42 Škofja Loka 7175 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Telefon 26-525 7176 Prodam brejo TELICO. Zalog 8, Cerklje 7177 Poceni prodam HLADILNIK gorenje. Zg. Bitnje 228 pri puškami 7178 Prodam 1000 1 KURILNEGA OLJA v sodih, 5 din ceneje. Telefon 064/75-946 7179 Ugodno prodam 150 W OJAČEVALEC vermona in dve zvočni OMARI, MIKROFON A KG D 12, široki. Telefon 064/75-946 7180 Prodam nekaj obžaganega LESA za ostrešje, špirovci dolgi 6 m. Štefa-nja gora 28 (pri cerkvi) 7181 Prodam dobro ohranjen rdeč globok OTROŠKI VOZIČEK PEG in GRAMOFON iskra HI-FI, 2x20W. Telefon 26-646 popoldan 7182 Prodam jadralno DESKO »Burja«, informacije popoldan od 14. do 16. ure, tel. 28-110 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Mirko Žuran, Hudo 12, Tržič • 7183 JEKLENKO za avto, s priključki, prodam. Čoragič Fatima, St. Marie Aux Mineš 10, Tržič 7184 Prodam nemški motorski KOMBINEZON št. 27. Janko Cenilec, Stra-hinj 23, Naklo 7185 ŠTEDILNIK (2 elektrika, 4 plin), znamke candy, še uporaben, oddam. Naslov v oglsnem oddelku. 7186 Prodam dobro ohranjeno brako PRIKOLICO. Janez Korošec, C. Kokrškega odreda 42, Kranj 7187 Prodam otroško DIRKALNO KOLO rog junior. Telefon 45-123 7188 Prodam otroško POSTELJICO in JOGI 115x60. Uršič, Luznarjeva 26, Kranj 7189 Prodam MOTORNO ŽAGO. Glo-bevnik, Cankarjeva 32, Radovljica 7190 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Bled, Sebenje 63, tel. 77-755 7191 Prodam otroško POSTELIICO in športni VOZIČEK PEG, rjave barve. Telefon 28-190 7192 Prodam CIRKULAR 3 kW. Ogled popoldan. Hudovernik, Hrastje 133, Kranj 7193 Prodam 3 kub. m suhih smrekovih DESK, I. kvalitete. Naslov v oglasnem oddelku. 7194 . Prodam rabljena vhodna VRATA, OKNA s polkni, ŽLEBOVE, 100 kosov STREŠNE OPEKE, rdeče s posipom in bakreno PLOČEVINO. Miran Markič, Zg. Duplje 16 7195 Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO in črno-beli TELEVIZOR gorenje, star 8 mesecev. Vprašajte na avtobusni postaji Kranj, tel. 21-084 Rajšič 7196 80 BETONSKIH VOTIJVKOV BV 30, novi, prodam. Telefon 21-287, Kranj 7197 Prodam KOSILNICO BCS 127, rotacijsko KOSILNICO zvvogers in traktorske GUME 18,9x30. Sajovic, Britof 34, Kranj 7198 ŠOTOR, uvožen, za pet oseb, prodam. Krč, Kranj, Jake Platiše 5, popoldan 7199 Prodam otroško ZIBELKO in kupim otroško POSTEIJICO. Telefon 26-215 7200 Prodam stereo AVTO RADIO in OKNO JELOVICA 180 x 140 z roleto. Gros, Begunjska 33, Bistrica pri Tržiču, tel. 50-556 7201 • Prodam nov ŠOTOR induplati, za 5 oseb, cena 7 SM, ter 40 rabljenih STREŠNIH ROBNIKOV dravograd, sive barve. Mato Gostiša, Bavdkova 50, Kranj, Stražišče 7202 Poceni prodam PESJAK 3 x 2 m s pasjo uto. Jože Čačič, Boštjanova 14, Lesce, popoldan 7203 Električni ŠTEDILNIK (3 plin, elektrika), v garanciji, zapakiran, ugodno prodam. Mesec, tel. 25-443 doma; 21-387 v službi 7204 Prodam samohodni OBRAČALNIK reform 13 KM rotax. Franc Sta-nonik, Zaprevalj 1, Poljane, tel. 064/65-037 7205 GOSTINCI! Ugodno prodam dva gostinska plinska ŠTEDILNIKA, 25-litrsko FRITEZO, 860-litrsko HLADILNO OMARO. Informacije popoldan. Jože Čačič, Boštjanova 14, Lesce 7206 Prodam novo samohodno KOSILNICO agroal 502. Telefon 25-966 od 17. do 19. ure 7207 Prodam 10 dni starega BIKCA fri-zijca. Igor Jamnik, Žabnica 8, tel. 44-600 ' 7208 Prodam zastekleno PREDELNO STENO z vrati, višina 2,25 x 3 m. Telefon 41-128 7209 Prodam hrastove PLOHE. Dvorje 45, Cerklje 7210 Prodam nova GARAŽNA VRATA. Boris Kožar, Zalog 29, Cerklje 7211 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Begunje 112 7212 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Anton Cesar, Jereka 15, Bohinjska Bistrica 7213 GORENJSKI TISK Tiskarna in Kartonaža Moše Pijadeja 1 64000 Kranj n. sol. o. Delavski svet TOZD TISK Kranj, b. o. v skladu s statutom TOZD razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD Tisk Kranj, b. o. VODJE TOZD TISK Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da ima višjo šolsko izobrazbo, 2. da ima najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj v grafični dejavnosti ali dejavnosti v okviru tozda. Prijavljeni kandidati pa morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: 3. da imajo pozitiven odnos do pridobitve socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja, odnos do dela, ljudi in sodelavcev, spoštovanja zakonitosti, poštenosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo, 4. da niso bili nepogojno obsojeni za naklepna kazniva dejanja zoper temeljne socialistične samoupravne družbene ureditve in varnost države, gospodarstvo, samoupravne pravice, družbeno lastnino in uradno dolžnost. Mandat individualnega poslovodnega organa TOZD v smislu statuta TOZD traja 4 leta. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk n. sol. o., Kranj, Moše Pijadeja 1 — za razpisno komisijo. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. Ugodno prodam sedežno garnituro (kavč in dva fotelja), cena 40.000 din, inf. na tel. 82-774 vsak dan od 17. ure dalje 7411 Prodam dobro ohranjena rabljena dvojna OKNA raznih dimenzij. Telefon 69-509 7214 Prodam SENO. Češnjevek 25, Cerklje 7215 Stereo OJAČEVALEC rotel, 2 x 50 W in iskra HI-FI 2 x 50 W, prodam za 5,5 SM. Peter Torza, Kropa št. 94 « 7216 Prodam OKNO termoton plus, s trojno zasteklitvijo, lmxl,4m. Telefon 83-927 od 19. do 21. ure 7217 Prodam nov RAČUNALNIK C 64, 2 ročki in kasetar. Telefon 24-591 7218 Prodam glasbeni center KOR-TING. Pifko, Pajarjeva 3, Šenčur 7219 Prodam otroško HOJCO in NAHRBTNIK. Pernuš, C. 1. maja 63, Planina, Kranj 7220 Prodam več AŽ PANJEV čebeljih družin s priborom in čebelnjakom. Janez Demšar, Log 29, Škofja Loka 7221 Prodam rabljen ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Vinko Hartman, Hafnar-jevo naselje 91, Škofja Loka, tel. 61-483 7222 Prodam 48-basno HARMONIKO melodija, za 30.000 din. Golnik 55, stanovanje 14 7223 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ super standard, še neuporabljen, v garanciji. Berce, tel. 66-221 — int. 18 dopoldan 7224 Ugodno prodam 3 kv. m KERAMIČNIH PLOŠČIC, bele, 15x15 cm, nove, 10 m žične MREŽE, 1 m visoke. Naslov v oglsnem oddelku. 7225 Poceni prodam otroško POSTELJICO z jogijem in globok VOZIČEK. Telefon 064/62-450 7326 Prodam malo rabljeno cementno STREŠNO OPEKO. Janko Oblak, Gorenja vas 182, tel. 68-212 7327 ČOLN, 3 m, z jadrom, ugodno prodam. Mažgon, Vincarje 45, Škofja Loka 7328 Prodam ŠIVALNI STROJ PFFAF, za okrasni šiv. Anton Svoljšak, Stara cesta 11, Škofja Loka, tel. 61-716 7329 Prodam KOZO z mladičem ali brez. Košenina, Sv. Duh 37, Škofja Loka 7330 KUHINJSKI ELEMENT gorenje 60 x 50 x 80, hrast, poceni prodam. Telefon 60-918 6331 Prodam več plemenskih OVC. Telefon 061/611-363 6332 Prodam lep jedilni KROMPIR igor. Škofja Loka, tel. 064/62-587 7333 Prodam KRAVO z drugim teletom in 6 mesecev staro TELIČKO. Valja-vec, Sp. Veterno 1, Tržič 7334 Prodam GLASBENI STOLP ten-sai z dvojnim kasetarjem. Zevnik, Hrastje 123, Kranj 7335 Prodam črno-beli TELEVIZOR iskra panorama. Grilc, Orehovlje pri Predosljah 7336 Prodam 2200 kosov rabljene cementne STREŠNE OPEKE folc. Kranj, Jezerska C. 31/A 7337 36 kv. m KOMBI PLOŠČ, debeline 3,5 cm, poceni prodam. Telefon 26-775 7338 Prodam GLASBENI CENTER tos-ca 403: gramofon, radio, ojačevalec 2 x 20 W, dva zvočnika 2 x 30 W, cena za komplet 30.000 din. Dušan Markič, C. JLA 16, Tržič 7339 Prodam ohranjen, 4 leta star raztegljiv KAVČ, dva FOTELJA in majhen STOL, za 4 SM. Telefon 27-228 7340 Prodam 7 g ZLATA za zobe. Informacije popoldan po tel. 23-208 7341 Prodam 12000 rabljene cementne folc OPEKE, firma Rajgel, 30 m rabljenih ŽLEBOV, POMIVALNO KORITO z omarico, barvni TELEVIZOR iskra. Kranj, C. na Klanec 49, tel. 23-019 7342 Prodam večjo količino GAŠENE-GA APNA. Ogled v soboto in nedeljo. Slavko Urbane. Zadraga 13, Duplje 7343 Prodam še nevoženo (konservira-no) TOMOS TL motorno kolo za 10 SM in praktično še nerabljen MO-TOKULTIVATOR IMO-HONDA 400 s plugom, frezo in rolbo za sneg, za 12 SM. Informacije po tel. 064/22-682 zvečer 7344 Poceni prodam rabljeno MOŠKO KOLO. Telefon 064/22-386 7345 Ugodno prodam novo brako POČITNIŠKO PRIKOLICO. Slapar, Britof 143 7346 Črno-beli TELEVIZOR in moško KOLO prodam. Galičič, Hotovlja 5, Poljane 7347 Prodam malo rabljen ŠOTOR s predprostorom, baldahinom in spalnico, za 22.000 din in 1,5 kub. m suhih javorjevih DESK. Simonovič, Zg Bitnje 54 73-*o Prodam balkonska VRATA 2,3 m x 0,7 m in OKNO 100 x 90 cm, z dvojno zasteklitvijo. Telefon 28-531 7349 Ugodno prodam MULTIKULTI-VATOR HONDA S 600, v garanciji, ali starega 3 leta. Pavle Bogataj, Logaška 51, Žiri 7350 Kvalitetno OGLJE za žar lahko kupite v Stražišču na Ješetovi 10, Kranj 7351 Prodam 50-litrski bakren KOTEL za žganjekuho, VOGALNIKE 14 cm, zaključne STREŠNIKE - rdeč posip, dravograd; R-8, celega ali po delih. Igor Šimenc, Češnjevek 10, Cerklje 7352 Poceni prouam belo barvano OKNO Jelovica 140 x 140 in VRATA 100 x 220 z rjavimi roletami in 140-li-trski HI.ADILNIK gorenje. Močnik, Cerklje 76/A 7353 Prodam vodno TOPLOTNO ČRPALKO VTČ - 2 YU. Telefon 62-039 7354 Prodam italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Veber, tel. 47-324 7355 Prodam CHICCO STOLČEK iz blaga. Telefon 89-062 7356 Prodam približno 1,5 kub. m hrastovih PLOHOV, debeline 3 cm, ter osebni avto ŠKODA 100 L in Z-750. Telefon 45-590 po 20. uri. 7357 Prodam štiri do pet kubičnih metrov suhih smrekovih plohov. Telefon 23-734 Kranj. Prodam športno MOŠKO KOLO maraton, popolnoma novo. Nenad Fabijanič, Vrba 15, Žirovnica, tel. 80-077 7358 Prodam enega ali dva PRAŠIČA od 40 do 60 kg težka. Skubic, Zg. Brnik 28, Cerklje 7359 Prodam PRIKOLICO, nosilnost 1000 kg, cena 5,2 SM. Telefon 28-435 7360 Prodam PRAŠIČE, težke do 110 kg, 23 din za kg, in majhne PRAŠIČKE, od 20 do 30 kg, za rejo. Dido Osmančevič, Log Ivana Krivca 10, Jesenice (baza) 7361 AVTO RADIO kasetofon philips, kot nov, prodam. Mehmed Kostič, Podbrezje 142, Duplje 7362 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK PEG. Telefon 064/26-646 7363 Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje, star 2 leti. Igor Tratnik, Grad 15, tel. 42-238 v petek popoldan 7364 Prodam večjo količino »LEMEŽK« za kultivator, ozke. Šavs, Preddvor 83 ' 7365 Prodam 9 tednov stare PUJSKE ali odojke. Nomenj 42, Bohinjska Bistrica 7366 Prodam dvokrilna GARAŽNA VRATA z okni, mizarsko delo, za 30.000 din. Informacije po tel. 77-106 vsak dan od 18. do 20. ure 7367 SPALNICO, orehov furnir, PO-STEU1 z vzmetnicami, cena 35.000 din in star električni HI.ADILNIK in ŠTEDILNIK (za 5.000 din) ter dele za pomivalni stroj naonis 208 de lux, za 5.000 din prodam. Hraše 12/A, Lesce 7368 Prodam STANOVANJSKO OPREMO (stilno in moderno): stilno — bidermajer posteljo, vitrino, predalnik, skrinjo, mizo, stole; moderno-luxu-zna — stensko omaro, garderobne omare, kavč in drugo; zamrzovalno skrinjo in hladilnik. Ogled možen v soboto in nedeljo od 11. do 16. ure. Kranj, Šorlijeva 8, tel. 064/28-709 ali 061/323-826 7369 .Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Dolenec, Frankovo naselje 169, bkofja Loka 7404 KUPIM Kupim poljski IZRUVAČ k rompir-ja in STREŠNO OPEKO bobrovec. Telefon 44-683 po 20. uri 7226 Kupim udarni PUHALNIK eolo ali grič ali podobnega, brez motorja. Ponudbe po tel. 76-492 zvečer 7227 Kupim manjši HLADILNIK in vodno ČRPALKO. Telefon 24-485 7228 Kupim plastičen REZERVOAR za vodo, od 2000 do 3000 litrov. Janez Klemenčič, Rukovica 41, Selca 7229 Kupim malo rabljen MEŠALEC. Mirt, Groharjevo naselje 7, Škofja Loka 7370 Kupim rabljen PIANINO. Ponudbe po tel. 064/21-402 7371 Kupim staro OSTREŠJE in staro rdečo OPEKO. Sulejmani, Stara TjO- ka 28, Škofja Loka 7372 2 kub. m DESK, debeline 1,8 cm, slabše kvalitete, kupim. Potočnik, Radovljica, Bevkova 27, tel. 75-997 7373 VOZILA Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977, s plinsko napravo. Telefon 21-408 7407 Peugeot 204 karavan, letnik 1968, obnovljen, prodam (primeren za dele). Telefon 064/28-427 6532 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Brane Lončarič, Kokra 24, Zg. Jezersko 6931 126-P, letnik 1980, dodatno opremljen, ohranjen, 38.000 km, prodam. Informacije dopoldan po tel. 21-556 — int. 254, popoldan po tel. 22-896 6932 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Jama 17, Mavčiče 7230 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, registrirano do maja 1986. Zala Brelih, Novi svet 16, Škofja Loka 7231 Prodam VW 1300, letnik 1967, v dobrem stanju, za 40.000 din. Štefan Lisec, Zvirče 44, Tržič 7232 Ugodno prodam FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965. Telefon 064/28-228 zvečer 7233 Prodam ZASTAVO 750 special, letnik 1978. Kranj, Valjavčeva 3, stanovanje 8 7234 DIANO, dobro ohranjeno, letnik 1977, prevoženih 67.000 km, registrirano do marca 1986, ugodno prodam. Jernej Potočnik, Dolenja vas 72, Selca, tel. 66-097 7235 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979 — december. Miran Križaj, Pot v Bitnje 65, Kranj 7236 ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, registrirano do maja 1986, poceni prodam. Lojze Zabkar, Zelenica 10, Bistrica pri Tržiču 7237 Poceni prodam rabljene GUME za fička. Telefon 27-439 od 17. do 19. ure 7238 R-4TL, letnik 1976, poceni prodam. Ahačič, Bračičeva 5, Tržič, tel. 26-961 - int. 42 dopoldan. Ogled popoldan 7239 Prodam LADO 1200, 83.000 km, letnik 1976. Konc, Golnik 47 7240 Prodam ZASTAVO 750 in PRALNI STROJ obodin. Miha Bregar, Kranj, Nazorjeva 10 7241 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, celo ali po delih, letnik 1977. Mirko Maric, Mežaklja, tel. 77-002 od 16. do 20. ure 7242 R-16, letnik 1970, vozen, z delno obnovljenim strojem, prodam. Ber-gant, Kranj, Moše Pijadeja 42, tel. 42-193 7243 VOLKSWAGEN 1200, letnik 1968, prodam. Telefon 22-711 . 7244 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Sveteljeva 3, Šenčur 7245 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Telefon 42-182 popoldan 724C Prodam nov MOPED 14 M in plinsko PEČ. Ivan Resnik, Ziganja vas R5, p. Duplje 7247 v prihodnjem tednu: vam ODDELEK POSEBNIH PRODAJ v pritličju pred veleblagovnico nudi-, sončna očala po ugodni ceni 650 din, bižuterijo, vse za sončenje in proti mrčesu, knjige Cankarjeve založbe, ki so te dni cenejše tudi do 75 %. Knjigo lahko kupite že za 20 din. AKCIJE — od 10. do 22. junija vam Nama v sodelovanju z Lesno industrijo Idrija nudi 10 % popust pri nakupu pohištva iz njihovega programa. Posebna ugodnost — dobavni rok 14 dni od dneva naročila. — s 15. junijem uvaja Nama v vseh svojih restavracijah in s«veda tudi v Škofji Loki, SOJINE JEDI. Vabimo vas, da jedi poskusite in če vam bodo všeč, lahko v samopostrežni trgovini kupite sojino moko, zrnje ali kosmiče in svoje domače presenetite z novimi jedrni. Če pa se vam zdi priprava sojinih jedi preveč zamudna, obiščite restavracijo v Škofji Loki, kjer bo akcija predvidoma do konca junija. . HIŠA DOBREGA NAKUPA . rTodam karambolirano ZASTA^ 101, letnik 1973. Ogled dopoldan* popoldan. Hasan Ajdinovič, Gol"1 46/100 JL Prodam R-18, oktober 1982. l«g fon 26-738 llZ MOPED APN-4 MS, skoraj ugodno prodam. Klement, ^''^iji ska 45, Radovljica, popoldan ' .j Prodam ŠKODO 110 R, le^: 1980. Ogled popoldan. Zorka Bon^j Sp. Duplje 99 Z R-4 TLS, dobro ohranjen, ugo*Jj prodam. Sp. Bela 13, tel. 45-303 *J Prodam ZASTAVO 750, ^ 1978. Močnik, Cerklje 76/A Prodam TAM 5000 kiper Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, menjana pločevina in motor po generalni. Ziberna, Savska loka 7, za Iskro Kranj 7248 Poceni prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1972, registrirano do marca 1986. Markun, Britof 74 7249 Prodam PRIMO III., obnovljeno in registrirano. Jeglič, Podbrezje 86 7250 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1974. Hribar, Zasavska c. 42/A, Kranj, Orehek 7251 SIMCO 1100, letnik 1974, obnovljeno, prodam, Berce, Podlubnik 40, Škofja Loka, tel. 61-217 7252 Prodam R-4. letnik 1976, dobro ohranjeno, cena 20 SM. Kličite v soboto po 20. uri po tel. 69-962 7253 Prodam ŠKODO 110, letnik 1979, prevoženih 30.000 km. Rezka Line, Na Plavžu 74, Železniki 7254 Kupim ZASTAVO 750, staro do 1 leta. Telefon 064/62-151 7255 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1981. Bolka, Cerklje 166 7256 Prodam dobro ohranjen MOTOR husqvarna 250, letnik 1981. Zg. Brnik 34, Cerklje 7257 Ugodno prodam nov rogov AVTO-MATIC. Telefon 22-826 7258 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, vozno, celo ali po delih, menjam tudi za motor APN-4. Pavlic, Zupanova 7, Šenčur 7259 Prodam TOVORNI AVTO 1513, nosilnost 8 t, kason 6,30 x 2,40, tram-pus kabina, letnik 1976. Telefon 47-384 7260 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1981, za 22 SM. Jože Divjak, Tavčarjeva 8, Jesenice 7261 R-4, letnik 1974, v okvari, registriran do 26. 8. 1985, prodam za rezervne dele, cena 3,5 SM. Ogled popoldan. Dežman, Bled, Alpska 7 7262 Prodam MINI MORIŠ 1275 GT. Matej Šparovec, Kamna gorica 4, tel. 79-408 7263 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 126-P, letnik 1977, prevoženih 57.000 km. Marija Čebulj, Ol-ševek 70/Č, Preddvor 7264 Prodam AUDI 60, letnik 1970. Telefon 50-570 7265 R-4 TLS, letnik 1979, odlično ohranjen, registriran do junija 1986, prodam. Telefon 81-562 — int. 49 dopoldan 7266 Ugodno prodam KATRCO, letnik 1978, registrirano do maja 1986. Arih, Črnivec 19/D, Brezje 7267 Prodam neregistriran NSU 1200 C in ZASTAVO 750 po delih. Marjan Lah, Čopova 2, Jesenice 7268 ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano do oktobra 1985, prodam za 3 SM. Bakovnik, Visoko 117, Šenčur 7269 Ugodno prodam tovornjak MERCEDES kiper, letnik 1962, motor po generalni, vozen. Rudi Pogačnik, Sr. Dobrava 14, Kropa, tel. 364/79-619 7270 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979 — december. Ivanka Zadnikar, Praprotno 18, Selca 7271 ŠKODO 120 L, letnik 1978, garaži-rano, prodam. Telefon 064/81-833 7272 Prodam R-4 TLS, letnik 1977, vozen in neregistriran, cena 10 SM. Tolar, Hlebce 20/A. Lesce 7273 Prodam JAWO 350, letnik 1984. Zvone Eržen, Zg. Lipnica 15 7274 126-P, letnik 1980, 40.000 km, cena 230.000, prodam. Bine Kordež, Kropa 1*39 7275 ZASTAVO 750, letnik 1978, poceni prodam. Sajovic, Gorenjska c. 28, Naklo 7276 TOVORNI AVTO zastava, 4,5 t, letnik 1977, prodam. Amon, Cankarjeva 4, Radovljica 7277 Prodam ZASTAVO 750 ali zamenjam za karambolirano ZASTAVO 101, jugota ali fiat 127. Telefon 89-125 7278 voze"; o« ti 7$ 15. ure dalje. Vasic, C. 1. maja Kranj Lji Prodam ZASTAVO 750 SC, 1979, prevoženih 35.000 km. InfoI^| cije po tel. 26-551 popoldan^ jtf Prodam star športni ŠEVROl* li mc 90 KM, streha ter menjalnik matska, vozen, neregistriran, a njam za novejše motorno ko Muzga, Dom partizan, Presen* va 23, Bled , If Prodam RENAULT TL 4, leg 1977, vozen. Dožman, Hlebce 20 ' Prodam dele za dvo '- Gasilska 11, Šenčur < Prodam ZASTAVO 750, «"25 1978, Kranj, Jezerska c. 122 'Z Ugodno prodam ZASTAVO 75U£ tnik 1975. Franci Zun, Sp. BeSfJJS 81/B £ Prodam ZASTAVO 1300 za re** vne dele: Miro Faflik, Pot na Bi*Jj ško planino 1, Tržič '. Prodam ZASTAVO 750 LC, lejj 1979, 44.000 km, dobro ohranjfja Toni Kristan, Selo 32 pri Bledu Ugodno prodam R-4, registf do februarja 1986. Tončka Dežmana 8, tel. 22-951 Prodam novo PRIKOLICO in osebni avto, nosilnost 500 kg ' STAVO 750 LC, letnik deceflj 1979. Telefon 28-408 ZASTAVO 750, vozno, letnik -zelo poceni prodam. Tele ^ 064/60-636 3fl Prodam dobro ohranjen M^jM, APN-4. Stražišče, Trojarjeva 1-*'^ tel. 24-091 'ir Prodaj JUGO 45, letnik m 19.000 km. Ogled v petek popolda" soboto dopoldan. Zdenka Zupan.J:^ vor 78, Tržič % Prodam karambolirano ZASTA 101 mediteran. Franc Teran, B^jjj PET i -4 Ui' Ode 'jen Za; > i S E m J t va 69/B, Tržič del Nov MOPED TOMOS, izvozni nov barvni TE LEVU*'. m k j , pi I iskra, daljinsko upravljanje, Pv0 Telefon 62-708 ]*A Prodam ZASTAVO 101 SC, l&Z december 1979. Telefon 24-970 od », do 20. ure _ Ugodno prodam OPEL RE0^ karavan, letnik 1976, odlično njen. Telefon 28-153 9 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1» in rezervne dele. Majkič, I^ikoza Aj va 25, Kranj m Prodam ZASTAVO 101, le% 1975. Alojz Cimerman, Kranj, Jan> Ugodno prodam ŠKODO *-lU boU)t\ dobro ohranjeno. Ogled v so ^ *-8. 6. Loparnik, Vidmarjeva 2, ~$ tel. 24-739 '{0t Prodam R-4, letnik 1976. Tel^-j 22-249 jk Prodam FORD CONSUL, l«Jf 1974, nevozen. Kranj, Orehovlje Prodam ASCONO 16 S, lej^|5j f o)' jot, i t •i 1979. Telefon 74-808 popoldan MOPED tribrzinc, prodam kar, Pševska 10/D, Stražišče, Kr^ Prodam ZASTAVO 101, starog leti, karambolirano, cena 25 ^ Ogled popoldan. Vladimir Gr^jo Belca 34, Mojstrana jjr Prodam ČZ 250, nevozen na „e kah, cena po dogovoru, "^jl Šturm, Dražgoše 59, Železniki .Ji Prodam ZASTAVO 101, }e% 1978. Franc Zadnikar, Dol 3, M«JjjJ de -nj' Prodam FIAT 850. Kranj, G^fi skega odreda 16, tel. 27-911 l9f|. Prodam FIAT 126-P, letnik registriran do januarja 1986. r*1^ kar, Kranj, Staneta Rozmana Prodam FIAT 126-P, letnik ^ Telefon 75-201 petek od 13. do l^jjj in soboto od 7. do 12. ure ^ R-4, delno obnovljen, letnik *jj prevoženih 70.000 km, registriran junija 1986, prodam. Starman, ^5 gart 21, Škofja Loka Prodam ZASTAVO 101, ^ 16 SM, dobro ohranjeno. Ogled v^ dan. Srečko Prosen, Gorenja ^ 141/A STANOVANJA^ V Medvodah ali na Trati pn Loki iščem GARSONJERO ali še STANOVANJE. Cena po dog^ ru. Šifra: Stanovanje Iščem SOBO v bližini Škofje ^jj Telefon 62-083 od 19. do 20. ure^- Oddam opremljeno STAN ^ NJE za 1-2 leti, 9 km iz Kranj*' ✓ goj predplačilo. Šifra: Stanovanj ^ K Najboljšemu ponudniku °tg * večje družinsko STANOVANJ. Kranju. Naslov v oglasnem odd ^9' $k Prodam starejše enosobno j,-NOVANJE za gotovino. Šifra: ^ no — Tržič ^ Ponovno objavljam, da je naP . trisobno STANOVANJE v trV*^ Deteljica. Telefon 50-932 Iščem SOBO za bivšega mož*'^ možnosti v okolici Tržiča. P°° ^ pod šifro: Soliden cfA- Dekle išče SOBO, enosobno g u NOVANJE ali GARSONJERO- »'jjl Nujno POSESTI ^ Del nedograjene HIŠE, PTiT£.k tudi za vikend, oddam v najem^jl fra: Pri Bledu Prodam večjo GOZDNO PA^ LO k. o. Studor, Bohinj. P° W pod šifro: Ob novi gozdni poti 5LEK. 7. JUNIJA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE, KRONIKA .15. stran (smmmmmGLAs JWx n*urJu Pri Kranju prodam ipšo HIŠO in 2000 kv. m ZEM-^Jelefon 064/22-669 7300 a^am starejšo KMEČKO HIŠO v to ?!i za stanovanje in obrt. Pod ši-T^fptacija 7301 WDLjIVO PARCELO, pribli-L..800 kv. m, v okolici Škofje Loke, Telefon 061/448-910 7302 Polio nJu- Vodovodni stolp, Zlato Jli,' "ajamem GARAŽO. Telefon ^zvečer 7303 t5^|m nedograjeno visokopritli-tea ,S°. dimenzije 12 x 14 m, zem-0 kv- m- v Ptuju, Mežkova 8, itli*' Možnost plačila delno kre-ui formacije od 17. do 21. ure po 1« ^/44-618. ,t,kofjaLoka Novak, Sv. Duh 7304 f^dam 0,5 ha NJIVE v Preddvo-fi*lar, Strahinj 97, tel. 47-351 7398 rtlj m Polovico starejše HIŠE. v soboto od 13. do 15. ure. ah'nj 4/A 7399 Zaposlitve ruti^no-zabavni ansambel išče 1 odiiranega KITARISTA - PEVCA idkl Ženim vojaškim rokom. Po-Pod šifro: Gorenjska 7305 ^trebujemo več OBIRALCEV vr-JJagod. Oglasite se po tel. 41-026 M xali osebno na naslov: Marija l&*rš>č, Šenčur, Mlakarjeva 75 lajava) 7306 Tirnem DELO na dom. Šifra: h1 nkt4 r 7307 sprejmem Telefon 7308 _ domu ^-NO PLETILJO Cr škofJa i*** ,1(^retno DELAVKO zaposlim za «7?.° čas pri montaži. Ponudbe uJontaža 7309 JJjfcNI SVET Moše Pijadeja 13, w?' h°norarno zaposli dva KUR-fcjf 2a kurilno sezono 1985/1986 V^je s premogom). Pogoji: KV Z i2Pitom- 10 let delovnih iz-v«r*x.' da stanuje blizu. Pisne prija-SwS*lJite na naslov: Pflaum - HS, ;i985ijadeja 13, Kranj do 7310 ^zs delavca za del° na str°iin za CvMp,nje plastike. Marjan Aljančič, u'*na 3, Naklo, tel. 47-083 7311 •C^UČAVNIČARSTVO RODE, ^V&a 20- KranJ- sPreJme KLJU-0&J:"-ARJA v delovno razmerje. ,P0dogovoru. 7312 ^Poslimo KV KUHARICO za ne- rAiu£ čas od 10- 6- dalJe in KV NA" 1. ijJ^JA za določen čas od 15. 6. do ^ 1985 z znanjem slovenskega je-ilt»R ln pomožnim znanjem angle-ioi^0ziroma nemškega jezika. Za Co^en čas zaposlimo tudi SOBARICO ^, CISTILKO od 20.6. do 5 (lahko je tudi študentka). L" *n stanovanje v hiši, ostalo po l^ru. Gostišče ROŽIC, Ribčev tel. 7313 %1q^> Bohinjsko jezero, 8-388 ^feslim DELAVCA pri predelavi »eUf/^h mas. Lahko avtomehanik. V> «1-211 7400 ^otovvm DELO na dom- Prevoz K v l °8lasite se od 16-ure \ Nj,^"0*0 »n nedeljo tudi dopol- v oglasnem oddelku. 7401 Obvestila Ji^KTROINSTALACIJE na novi T adaptacije in popravila vam *°toviln po konkurenčnih cenah iz-Kj oortnik. Telefon 60-584 3803 ONSKE NAPRAVE (apara-n> in optični indikator poziva, \ J, ^ki Preklopnik za dva telefo- ka centrala itd----) vzdr- montiram z vednostjo PTT. VrmL25-867 4266 Vn y°DNI INSTALATER Va-Sijl *^tular obveščam cenjene ^tslf da sem se preselil na Mle-S 0 !0 (Čirče). V kratkem času Ji* n zdelam vodovodno instalacijo ?• in tudi manjša popravi-PRIPOROČAM! Telefon Mru 7314 ob^^TlRAM vse vrste lesenih Oodf;,Pohištva in kuhinj. Ponudbe W*0: Mizar 7315 k >ePONSKE NAPRAVE, apara-'*>-8«;pravljam, montiram. Telefon ^lef MONIKAR igra na ohcetih. l°l 25-971 - int. 29 7317 Zkire DITVE ^sambel SIBILA vabi vsak PE- N u^OBOTO ob 19- uri na PLES a^EL TRANSTURIST ter v ^kv?0, ob le- uri na VRTNO VE KferV? v LAHOVČE "fifIiGljAŠKI KLUB vV$a v soboto, 8. 6. 1985, ob 20. uri V^SOVEM KRESNO NOČ. Igra l'N^el KRVAVŠKI-KVINTET in WO i ^' 9- 6- 1985> ob 16- uri VE-^1>xj/RTNO VESELICO, IGRA *8ljai • ANSAMBEL HENČEK. nje za denarne nagrade. Za QKs-An Jedačo poskrbljeno. VABI-aJ^UaCI! 7319 "EVŠEK s pevko JO-SOBOTO v hotelu JE-NEDELJO pa na 7320 7318 ADERGAS kfe-ibel JEVŠEK r!*N x »gra v SOBOT ^Sfrt ,KranJu v NE1 1^/UCI v KOBARIDU ''SqbOO ZSMS LAHOVČE prireja k° Vr^T°. 8. 6. 1985, ob 20. uri veli-&° v MIJ^DINCI! ENO Se: C. na Klanec 15, Kranj %4£ O 00 ZSMS KOKRICA organizira »ŽUR« ob Ćukovi jami, v petek, 7. junija ob 20. uri. Igrajo skupine: POP DESIGN, RI0, MONITOR, SIGNAL, MONSUN. Iščemo mlajšo upokojenko .za VARSTVO dveletne deklice. Nudimo hrano in sobo. Šifra: Zgornjesavska dolina 7325 Iščem skupino za izkop temeljev. Orehovlje 13, Kranj 7403 fcl pXtN° VESELIcd.rigra ansam-" .yLJANŠEK in v NEDELJO, kv^ J7-uri. Igra ansambel SIBI-7402 7321 ŽENITVE Sem 30-letni kmečki fant. Osamljenost mi greni življenje. Rad bi imel ženo in kopico otrok, ki bi naju razveseljevali vsak dan. Če si preprosto kmečko dekle, stara do 30 let, se mi javi. Skupaj bi odšla v lepšo prihodnost. Ponudbe pod šifro »Sreča«. anini smo našli KLJUČE. o^fa^!urno pomoč dnevno rabim v S1^Jio nem kiosku. Naslov v jN^oddelku. 7322 W*%e UIRAM matematiko za C0 2. Požar v Železarni Jesenice — V martinarni jeseniške Železarne je v torek, 4. junija, nastal požar v priročnem skladišču med pečmi. Do požara je prišlo, ko je dvigalo izpred peči odneslo v večji posodi žareči pesek in je žareč ogorek padel skozi jekleni strop med kartone s shranjenimi merilci. Ogenj, ki so ga pogasili tovarniški gasilci, je napravil za 200 tisoč dinarjev škode. Planinki zdrsnilo na melišču Jesenice — Na gornjem melišču za Cmirom se je v torek, 4. junija, ponesrečila 18-letna Friderike Kraus. V skupini s še tremi planinci iz Zvezne republike Nemčije se je dekle tega dne povzpelo od Staničeve koče, kjer so prenočevali, na Cmir. Pri sestopu se je na melišču spotaknila, padla in si poškodovala koleno. Po ponesrečenko se je odpravilo šest gorskih reševalcev iz Mojstrane. Oskrbeli so jo in prepeljali do Aljaževega doma v Vratih, od koder jo je službeno vozilo milice odpeljalo v jeseniško bolnišnico. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica PETRA BOHINCA iz Zaloga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Beleharju in zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Golnik za pomoč pri zdravljenju, sošolcem 4. b razreda in tov. razredničarki ter kolektivu SAŠ Kamnik za podarjeno cvetje in izrečena sožalja, gasilcem za spremstvo na zadnji poti in zaloškim pevcem za lepo petje žalostink. Hvala tudi g. župnikoma Antonu Gosarju in Janezu Ambrožiču za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zalog, 30. maja 1985 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, strica, svaka in bratranca ANTONA KOVAČA avtoprevoznika iz Kranja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvala govornikoma za ganljive poslovilne besede in Bratom Zupan za lepo petje. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi članom in delavcem Obrtne zadruge Prevoznik Gorenjske iz Nakla, delavcem ISKRE Široka Potrošnja — Prodaja Ljubljana, članom in delavcem Obrtnega združenja Kranj, krajevni skupnosti Čirče,- delavcem ISKRE Telematike TOZD Terminali in delavcem ISKRE Industrije za električna orodja. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste-ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in s toliko cvetja pokrili njegov prerani grob. Žalujoči: žena Anka, sin Tone z družino in ostalo sorodstvo V Kranju, 30. maja 1985 ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata JANEZ NOVAK - Tomaž z Jame št. 1 — borec Prešernove brigade Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in bodrili ter nam v najtežjih urah stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala dr. Bavdku za vsa prizadevanja, da bi mu pomagal, sodelavcem iz Tekstilindusa, Creine in Uprave za notranje zadeve iz Kranja ter vsem ostalim, ki ste se prišli poslovit od njega in nam izrekli sožalje, mu poklonili toliko cvetja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo organizacijama ZZB in ZKS Mavčiče, PGD Mavčiče in gasilcem sosednjih društev, obema govornikoma, praporščakom, pevcem DU Kranj in kranjskim godbenikom za vso skrb in izkazano čast ob zadnjem slovesu. VSEM SE ENKRAT HVALA! VSI NJEGOVI Jama, Tasmanija, 26. maja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega skrbnega moža, očeta, starega očeta, pradedka in strica JOŽETA KLEMENČIČA iz Cegelnice 25 pri Naklem , se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam Ikos, Sava — tozd TAP KF OG, Elita Kranj in Iskra Lipnica za podarjene vence, sosedom, sosedu Onišaku, nekdanjim sosedom na Ovsišah, pevcem za lepo petje žalostink, ZB, govorniku tov. Koširju za lepe besede slovesa ter gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Cegelnica, Ovsiše, Kranj, 30. maja 1985 ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina, brata, bratranca in vnuka JANKA VALJAVCA z Brezi j pri Tržiču 41 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje. Posebna zahvala dr. Lahajnarjevi, osebju Kliničnega" centra Ljubljana, delovni organizaciji Alpetour — tozd Remont, ZŠAM Kranj, Oblačila Novosti, Peko za denarno pomoč, GD Brezje ter ostalim društvom, pevcem, govornikoma, zastavonošem, nosačem, DPO Brezje ter Groharju, Megličevim in Freli-hovim, kakor tudi Francu Šifrerju iz Naklega. Hvala g. župnikoma iz Kovorja in Leš za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mami, sestri Zdravka in Mojca ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, atija, dedka, brata in strica ANTONA DRAKSLERJA Ribnikarjevega Toneta iz Tenetiš 28 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim in skrbnim sosedom, prijateljem, znancem, DO Gorenjski tisk — TOZD Kartonaža, DO Iskra Kibernetika TOZD Števci in DS-ATS-računovodstvu, Osnovni šoli Simon Jenko — Kranj za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostnike, tov. Štruklju za poslovilni govor ter praporščakom. Vsem še enkrat iskrena hvala ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Tenetiše, 5. junija 1985 Vli si dopisujemo, cesta pa poka Mesec dni je minilo od udora podkorenske ceste, vendar so se od tedaj razpoke na cesti še povečale — Kaj bo, če se komu na cesti resnično kaj zgodi? Podkoren — Mesec dni mineva, odkar se je udrla cesta na Korensko sedlo od Podkorena do mejnega prehoda, dolga tri kilometre. Avtobusi morajo zdaj potovati prek italijanske meje v Ratečah, kajti pred korensko cesto so znaki, ki avtobusom ne dovoljujejo vožnje; na magistralni cesti preko prehoda so postavili semaforje, pred katerimi zdaj čakajo vrste osebnih avtomobilov tujih gostov, ki so tako ta- Srečanje slovenskih ugankarjev V začetku septembra 1983 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Ugankarsko društvo Domen, prvo tovrstno društvo v Sloveniji, ki združuje ugankarje iz vseh koncev Slovenije. Imenuje se p6 Petru Butkoviču-Domnu (1888—1953), vsestranskem kulturnem delavcu iz Sovodenj pri Gorici, pesniku, prevajalcu, likovniku in uredniku, »očetu« prve slovenske križanke, ki je bila objavljena v predvojni Mladiki leta 1925. Domen združuje nad 110 sestavljalcev in reševalcev ugank, praktike in teoretike, torej vse ljubitelje enigmatike koristne in prijetne dejavnosti, ki je v Sloveniji zelo razvita. Z Gorenjske je 15 članov, od tega dobra polovica iz Kranja. Poseben sestavek o dejavnosti Domna nam je poslal Drago Bajt in ga bomo objavili v eni prihodnjih številk ter s tem pomagali pri ustanavljanju sekcije ugankarjev v Kranju. Tokrat pozivamo vse ugankarje na drugo srečanje, ki bo danes in jutri v Kopru (prostori krajevne skupnosti Semedela, Jurčičeva 2). Srečanje se bo začelo danes zvečer ob sedmih z odprtim prvenstvom UD Domen v reševanju ugank in zabavnim tekmovanjem. Jutri dopoldne bodo predavanja in pogovor o ugankarskem tisku ter okrogla miza o listu Križemkražem, ob treh popoldne pa se bo začelo ugankarsko popoldne. koj za mejo nazorno poučeni, kakšna cestna infrastruktura jih čaka na poti do morja. Podkorenska cesta je po besedah domačinov stara dvesto let, mi smo jo pred več kot desetimi leti oblekli le z asfaltno prevleko. In prav nič' drugega, če izzvzame-mo seveda to, da je bila »potrebna popravila« v vseh dolgoročnih in srednjeročnih planih in je bila kaj veš kakšnih prioritet. Nikogar ni zares zanimala, še najmanj cestno operativo, ki jo je vsaj turistično gospodarstvo vsako leto milo prosilo, naj cesto vzdržuje. Tisti gostinci, ki vedo, kako se turizem obrača, so vedeli, da je zanje prava katastrofa, če sredi sezone postaviš znak za obvoz, še posebej, če moraš potem potovati čez jugoslovansko-italijansko in za nameček še čez italijansko-avstrijsko mejo. Le kdo, ki ni rojen avanturist in ki mu ni konjiček potovati na dopust prek čimveč medržavnih meja, se bo ubadal s štirimi carinskimi kontrolami in različnimi predpisi na nekaj kilometrih obvoza? Cesta se je udrla pred očmi javnosti, naše in zamejske, ki spretno izkorišča polomijo v svoje vrste propagando. Dve gostilnici na avstrijski meji zaskrbljeno sprašujeta, kdaj se bo to popravilo. Saj zdaj pred prehodom sploh ni več običajnih poletnih vrst in zatorej tudi ne obilnega zaslužka, ki je pritekal z lačnimi in žejnimi čakajočimi tujci, ki so prestopali mejo. A cesta pri naših »pristojnih« ni pozabljena. Pred dnevi so geologi dva dni jemali vzorce, nakar je bil pri cestnem udoru spet ljubi mir. Tisti, ki jih skrbi prometna varnost, so izmerili razpoke, ki so se v nekaj dneh za nekaj centimetrov povečale, a naj še tako privzdigujejo glas, stvar je pač »v delu«. V delu pomeni to, da dopisi o »ur-gentnem« ukrepanju romajo zdaj sem zdaj tja, cesta pa poka. Ve se, da vse naše ceste doživljajo finančni infarkt, vzdrževalni in obnovitveni, a zdrava pamet vendarle pravi, da bi se že moral zbrati denar za cesto, ki ni ne vaška ne mestna, temveč magistralna povezava s tursko avtocesto. Dobre volje pri tistih, ki z njo upravljajo, pač ni nobene, odgovornosti še manj. Medtem ko uganjamo vso administrativno in birokratsko pisarijo, pa se nam iz dneva v dan povečuje gospodarska in politična škoda. D. Sedej Zapletanje okrog gradnje na Trsteniku Franci Erjavec iz Kranja je najprej zaprosil za podaljšanje roka za rušitev tistega, kar je med prvomajskimi prazniki zgradil. Zdaj pa se ne strinja niti z rokom, ki mu je bil ponovno določen Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je 9. maja sprejel sklep, da se iz tekoče proračunske rezerve zagotovi sredstva za izvedbo sklepa, po katerem se dovoli izvršba za vzpostavitev zemljišča na Trsteniku v prvotno stanje. Zaradi visokih stroškov pa je bilo takrat rečeno, da bi Franci Erjavec iz Kranja, ki se je med prvomajskimi prazniki lotil nedovoljene gradnje, ravnal najbolje, če bi objekt sam porušil. Menili so, Priznanja mojstrom kovinarskega poklica — V" Kranju so v sredo, 5. junija, podelili priznanja najboljšim kovinarjem z nedavnega proiz-vodno-delovnega tekmovanja. Med orodjarji sta bila najboljša Senad Suljanović iz jeseniške Železarne in Miro Košir iz Iskre Telematike, pri kovinobrusilcih Alojz Stare in Ivan Krstić iz Iskre Kibernetike, med varilci MAG sta prvi dve mesti zasedla Rasim Numanović in Miha Klinar, oba iz Železarne, konstrukcijska ključavničarja Janko Resman iz begunjskega Elana in Mohamed Ramič iz Železarne sta tekmovala sama in oba zbrala veliko točk^med varilci REO sta bila prva Ivan Malek iz Železarne in Stjepan Horvatič iz Elana, Jože Gra-čnar in Simon Črv iz Železarne sta zmagovalca tekmovanja varilcev TIG, Martin Mlakar in Jože Poljanec, tudi železarja, najboljša livarja, Rudi Kravanja iz Železarne in Anton Šturem iz Iskre Železniki najboljša rezkalca, med strugarji pa Željko Gregori in edina ženska med tekmovalci Cvetka Leharnar, prav tako iz Železarne. Vsi, ki so na gorenjskem proizvodnem tekmovanju dosegli prva in druga mesta, bodo konec junija sodelovali tudi na republiškem tekmovanju v Titovem Velenju. — Foto: F. Perdan naj bi se z njim na Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko skušali o tem sporazumeti. Franci Erjavec je še isti dan res zaprosil za odlog odstranitve nedovoljene gradnje in se obvezal, da bo do 13. maja odstranil opaže in opečne zidove. Do srede tega tedna pa so bili na nedovoljeni gradnji na Trsteniku odstranjeni samo opaži. Urbanistični inšpektor Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko mu je zato na prošnjo še enkrat podaljšal rok za porušitev opečnih zidov do 19. junija letos. Franci Erjavec se s tem rokom ni strinjal, povedal pa je, da bo celotni objekt v enajstih mesecih odstranil sam, če do takrat ne bo dobil lokacijskega dovoljenja. Zadeva glede gradnje na Trsteniku se torej zapleta. Celotno zadevo naj bi ponovno preverili še republiški inšpekcijski organi. Franci Erjavec pa ima, kot pravi, tudi razloge za to, da se zadeva še enkrat preveri. Vse skupaj pa kaže bolj na to, da bi pri zadevi pridobili na času in nedovoljeni poseg skušali legalizirati. Tako gledano pa stvar postaja nekako neresna. A. Žalar OBVESTILO Ker smo imeli v tej številki Gorenjskega glasa omejen prostor za komercialne oglase in objave, bomo del le-teh, predvidenih za danes, objavili v torkovem Gorenjskem glasu. Uredništvo <--> Tekmovanje koscev in grabljic V nedeljo, 9. junija, ob 15. uri bo v Poljanah na travniku ob Termiki tekmovanje koscev in grabljic. Tekmovale bodo ekipe mladih zadružnikov iz vseh gorenjskih zadrug in iz Kamnika. Na prireditvi bodo ocenjevali klepanje kose, košnjo, grabljenje, pogrinjek za kosce ter plezanje na mlaj. Tekmovanje pripravlja Aktiv mladih zadružnikov škofjeloške kmetijske zadruge. GLASOVA AN Rod, I ki obeta Kranj — Dijaki kranjske Srednje šole pedagoške, računalniške in na-ravoslovno-matematične usmeritve že tradicionalno dosegajo dobre rezultate v fizikalnih, matematičnih, jezikovnih, računalniških in drugih tekmovanjih, uspešni so z raziskovalnimi nalogami. Tudi letos je raziskovalo 15 učencev, 20 pa se jih je dobro odrezalo v tekmovanjih. Med njimi izstopajo zlasti Marko Gro-beljnik, Borut Žnidar in Izidor Jerebic, ki so najboljši v računalništvu, bistra matematika,drugošolec Rado Klemenčič in tretješolka Damjana Kokolj, jezikovno nadarjena Živa Kavčič iz drugega letnika, fizika Simon Podnar in Mičo Mrkaič (slednji je tudi udeleženec letošnje mednarodne olimpiade fizikov) in Edvard Hubat v raziskovanju iz biologije. Za njihove letošnje uspehe so v precejšnji meri zaslužni tudi mentorji, profesorji Slavčeva, Selanova, Kocjančič in Aljančičeva, pri računalnikarjih pa zunanji sodelavec Rok Sosič. S trojico smo na kratko pokramljali o njihovem uspehu. Marko Grobeljnik, dijak 4. letnika računalniške usmeritve: »Šola nam je omogočila delo na računalniku, znanje pa smo si v glavnem nabirali sami. Jerebic, Žnidar in jaz delamo v računalniškem krožku, kjer smo nekakšni mentorji ostalim. Krožek ni vezan le na šolo, temveč sodeluje tudi z Iskro Delto, jaz pa delujem tudi v skupini za umetno inteligenco pri ljubljanskem institutu Jožef Štefan. V tej skupini sem kot raziskovalno nalogo izdelal tudi računalniški program, ki načrtuje bančno likvidnost (Ljubljanska banka ga že uporablja). Na tekmovanju se zadnja leta pojavlja zelo veliko raziskovalnih nalog, z dvema smo si gimnazijci tudi prislužili nagrade, pa tudi v klasičnem reševanju nalog smo dosegli dve drugi mesti. Skupina v krožku se ukvarja pretežno s programiranjem, za ,hard ware' pa v naši šoli ni toliko možnosti zaradi pomanjkanja sredstev pa tudi tradicije.« Živa Kavčič, dijakinja 2. letnika naravoslovne usmeritve: »Kot drugouvrščena na republiškem tekmovanju v angleškem je- ziku sem se udeležila tudi zvezneg* jezikovnega tekmovanja. Nanj se nisem posebej pripravljala, šla sena pač s tistim znanjem, ki ga imam-Testi, pisano besedilo, slovnica m spis niso bili ravno lahki, a tudi pre* težki ne. Pa vendar sem bila presenečena nad doseženim uspehom« kajti konkurenca je bila huda. Z angleškim jezikom se ukvarjam pretežno v šoli, čeprav je naša smer jezikovno dokaj siromašna (vsaj §e en jezik naj bi se učili), začenjam se učiti tudi individualno. Prav uspeh na tekmovanju me je spodbudil, da berem knjige v angleškem jeziku.« Mičo Mrkaič, dijak 3. letnika n»* ravoslovne usmeritve: »Lani sem tekmoval v kemiji m fiziki, zdaj pa me je kemija nehal8 zanimati in poglobil sem se v fizik0; Na zveznem tekmovanju fiziko sem bil prvi, tako da pojdem konec junija na olimpiado, ki bo v Por^j rožu. Za dosedanja tekmovanja 00 šolskega do zveznega sem se precej pripravljal, napravil sem veliko n^ log, ker par vaja dola mnjc+>;» v ker znanje ni le tisto, kar pok&ze~ * petih nalogah pri tekmovanju- u olimpiade ne pričakujem toliksn ga uspeha, kajti tam bo ostra konkurenca ruskih in vzhodnonemškm dijakov, ki se za takšna tekmovanja pripravljajo sistematično. TeK mujemo iz vse fizikalne snovi, za10 bom moral v desetih dneh, ki me Ip" čijo od tekmovanja, sam .vzeti' ve četrti letnik. Šibka točka jugosf0' vanskih tekmovalcev na olimp18 dah so eksperimentalne naloge, z katere pri šolskem delu nimamo W liko možnosti kot dijaki drugih °7 žav. Tudi sam sem bolj teoretik Grem pač tekmovat in videl bofl1-kako se bo izteklo.« D. Z. Žlebir BPT Tržič praznuje Tržič — 1200-članski kolektiv Bombažne predilnice in tkalnice Tf' žič te dni praznuje 100-letnico svoje tovarne. Ob tej priložnosti se bo Tržiču in v tovarni zvrstila cela vrsta prireditev in slovenosti. Tako J bila že v petek, 31. maja, odprta razstava izdelkov BPT v paviljon11 NOB v Tržiču, danes zvečer, 7. junija, ob 18. uri bo v Cankarjevem d°' mu v Tržiču slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije podelitvijo priznanj dolgoletnim zaslužnim delavcem in upokojencem- Osrednje praznovanje pa bo jutri, v soboto, 8. junija. Od 6.30 d. 9. ure si bodo Tržičani in vsi Gorenjci, ki jih zanima delo te naše naj starejše tekstilne tovarne, lahko ogledali proizvodnjo. Ob 9. uri bo kpn cert Pihalnega orkestra Tržič, ob 10. uri pa se bo na novem parkirišč pred vhodom v tovarno pričela proslava ob 100-letnici tovarne. Slavn^ stni govornik bo Stane Dolanc. Ob 11.30 se bo pričel enourni konce1" ansambla Avsenik, veselo praznovanje in družabno srečanje pa bo tra jalo do 23. ure. u Bombažno predilnico in tkalnico Tržič je predsedstvo SFRJ 0 njeni 100-letnici odlikovalo z redom dela z rdečo zastavo. NOVO NOVO NOVO NOVO V NAŠI NOVI PRODAJALNI SO VAM NA VOUO: ŠPORTNI REKVIZITI • ŠPORTNA OBLAČILA • ŠPORTNA OBUTEV KOZMETIKA • LEŽALNE BLAZINE • SPALNE VREČE m OTVORITEV V PETEK 14. JUNIJA 1985 OB 11. url RADOVLJICA