------    402    ------
Deklamacije iz 1. besede ljubljanske narodne
čitavnice.
Hrast  in lipa.
Alegorija.
Sanjal v dragi sem zeleni;            Tudi name rosa pada,
V Banjah se je približala                Z dijamanti me posiplje!
Krasna Vila in je meni                   fudi moj život je krepek.
Tako milo šepetala:                        Celo krepko, serce krepko I
Hrast je lipo ogovoril:           Senca moja pa je veča
^IVInogo let že tu stojiva                  In hladneja je ko tvoja!
Tiho, mirno, brez razpora,            Deblo moje da podobe.
Ti pa sedaj preširoko                   Cvetje moje blago zdravje!
Veje svoje raztezuješ!                     Ce pa veje moje v tvoje,
Previsoko glavo svojo                     Korenike moje v tvoje
Proti jasnem' nebu dvigaš!             Silijo, ne bom branila!
Se obnebje mi zakrivaš!                 Brani ti, ce ti je dano!
Vejam mojim rasti braniš!             Ti po svoje! Jaz po svoje!
Tvoje korenike k mojim                 Brez prepira, brez sovraštva!
Pod skalovjem so prederle.           Svobodna sta zrak in zemlja!
Bodo mojim pot zaperle,                Ra.^tla bodom na široko.
Morda jili celo zaterle!                   Dokler večno Bitje ukaže!"
Velikansko deblo moje                    Da bo tudi kviško gnala
Se  viiiarju ne pripogne,                  In še  krasneje cvetela.
Gromu, tresku se upira.                 Bom junaško,   z gorkim  sercom,
Ti pa si le šibko  drevce!              Bom nenehoraa skerbela!
Jaz sem terd ko večna   stena,      Ti pa sin moj, pojdi k bratom,
Pod menoj še morje stoka,            Pojdi tje med sestre zale,
Z mano se ne meriš reva!"           Ki v citavnici si pervič
Cuj, moj dragi! kaj pa lipa      Bodo danes roke podale!
Hrastu možko odgovurja:           Reci jim, da jih objemljem,
„Cc dvigujem kviško glavo.            Reci jim: „Z loži te se!"
Ce razširjam krasno veje,              rt^^^ "i voda!"   „Slava klice!"
In ce silim gor do neba,                „Le naprej!"   „Ne vdajte se!" Ti nikdar ne bodeš branil!
Tudi mene solnce greje,               ^" dopolnil sem, kar Vila,
Tudi meni luna sije,                       ^' ^o ^'^s J« naročila!
Miroslav.