Gerkvene zadeve. Svečanosti na Ptujski gori. Naša prijazna Gora kazala je nenavadno lice tega meseca. Posebno je bila ozaljšana s prapori slovenskimi, cesarskimi in deželnimi od dne 5. julija do 10. Od novo sezidane kapelice do cerkvenih vrat bil je iz vejevja in raalih drevesec zasajen celi drevored. In zakaj nejki to, me prašaš, dragi čitavec ? Veselila in pričakovala je cela fara novega g. župnika Jožef Sattlerja, znanega vsem bralcem »Slov. Gosppdarja« po raznih mikavnih, lepih in poučnih spisih. Streljanje in zvonenje oznanjalo je na 6. julija daleč po polju prihod novega dušnega pastirja. V nedeljo na to prihitelo je od daleč in blizu več gg. duhovnikov, na čelu njim preč. velečislani častni kanonik in dekan M. Strajnšak. Novi g. župnik so v svoji lepi pridigi se predstavili župljanom ter razložili v jedrnati krasni besedi dolžnosti župnika do faranov, in župljanov dolžnosti do svojega župnika. Daj Bog, izprosi Marija novemu gospodu vse to kar so govorili, da bi lahko delovali mnogo let v slavo božjo, na čast Mariji, za večno in časno blaginjo milega našega naroda slovenskega! — Omenjeno je že bilo v tem listu, da je naša cerkev popravljena. Dobro so storili nedavno se od nas ločeči Ijubeznivi g. župnik J. Antolič, da so tudi blagoslovili na Sv. Petra in Pavla dva kipa Matere Božje. Lurška Mati Bož.ja je postavljena v cerkvi, druga podoba pa v novi kapelici, kijo je sez-idal neki dobrotnik na svoje stroške. Velika je bila tedaj slovesnost. Veliko število lepo belo oblečenih deklet je neslo v cerkev podobo Matere Božje v jutro, popoldan pa iz cerkve v kapelico. Dne 2. julija pa je bilo na tisoče pobožnih romarjev na Gori; mnogo jih je pristopilo k mizi Gospodovi. Velikansku cerkev je bila takorekoč naphana ljudij,' da ne bi zrno prosa moglo pasti na tla. Zunaj eerkve pa se je tudi kar trlo ljudtj. Vsem čč. gospodom, ki so od daleč in blizu prišli pomagat, najlepša zahvala! G. g. župniku J. Antolič-u pa zadovoljstvo in veselje in zdravje v pokoju, dokler nas vse k večnemu pokoju ne pokliče Bog in nas vse ne združi pri Mariji! Josip Kukovec, žnpnik pri Sv. Andražu v Slov. goricah. (V spomin priobčil Jos. Štelcar.) Dne 30. aprila je nemila smrt vzela č. g. Josipa Kukovec, župnika pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Dovolite, gospod urednik, da o našem pokojnem go.sp. župniku dostavira nekoliko črtic v hvaležni spomin. Pokojni gospod župnik so bili rojeni pri Sv. Ani v krasnih in prijaznih Slov. goricah, dne 19. marcija leta 1839, tedaj še niso dopolnili 55 let in že so morali zapustiti vinograd Gospodov, katerega sb z vso gorečnostjo obdelovali. Bili so tukaj 18 let za župnika, ter so se ves čas neumorno trudili, kako bi povišali čast božjo nied nami, ter svoje ovčice vodili po poti zveličanja. Lepo so skrbeli za krščanski red v svoji hiši in po vsej župniji; s posebno gorečnosljo so oznanjevali božjo besedo, priporočevali svete bratovščine in pobožrja društva; skrbeli so za lepoto hiše božje, katero so dali vso prenoviti in krasno naslikati; oskrbeli so tudi nove stole za cerkev, in dve lepi novi banderi. Pa ne samo za cerkveno poslopje, tudi za vse drugo so lepo skrbeli ter zapustili vse v najboljšem stanu. Kako so bili spoštovani in ljubljeni zavoljo svoje ponižnosti in odkritosrčnosti, to je pokazal njihov pogreb. Kljubu nepovoljnim okoliščinam se je zbralo 28 duhovnikov, da svojega dragega sobrata spremijo k zadnjemu počitku. V zgovorni besedi, ako se ne motim, so nam velee. gosp. J. Trstenjak, duh. svet. in župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja, naslikali uzorno gorečnost in delovanje blagega pokojnika, ter njih vsem priporočili v hvaležni spomin. Med drugim so omenili njihovo živo vero, katero so kazali povsod in jo na vso moč branili, na dalje so omenili njihovo udanost in ljubezen do sv. matere katoliške cerkve. Bilo je po pravici veliko žalovanje pri vseh pričujočih, ko se je začela po dokoneani sv. maši, katero so služili preč. gosp. Jakob Meško, duh. svet. in župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, množica pomikati proti pokopališču. Sprevod pa so vo.lili mil. gosp. Matija Modrinjak, prošt in nadžupnik na Ptuji. Na pokopališču so položeni umrljivi ostanki poleg g. Franca Muhiča, vpokojenega župnika in poleg njihovega nekdanjega kaplana, g. Anton Breznika, ki so pred dvema letoma tukaj umrli. Milo je gledati na pokopališču tri grobe v enera redu, kjer počivajo trije tukajšnji duhovni pastirji, ki so v teku štirinajstih Iet umrli. Bog jim daj večni mic in pokoj, nam pa oslanejo naj vsi v preblagem spominu!