Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1.50 šil., mesečna naročnina 5 šilingov P. b. b. OBISK BREŽNJEVA v JUGOSLAVIJI: Pomemben za nadaljnji razvoj prijateljstva in sodelovanja obeh držav Kakor je bilo pričakovati, je obisk generalnega sekretarja CK KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva v Jugoslaviji pritegnil splošno zanimanje najširše mednarodne javnosti. Že pred in med obiskom, *e posebno pa v komentiranju beograjskih razgovorov je ves svetovni tisk na dolgo in široko pisal o vsebini in pomenu tega obiska — In sicer tako glede vpliva na razvoj mednarodnih dogodkov, kakor posebej glede na nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Pri tem je bila vedno spet naglašena zlasti odločnost, s katero jugoslovanski voditelji branijo svojo dosledno politiko v*estranske neodvisnosti in samostojnega razvijanja socialističnih načel. Ta politika nedvomno prihaja do jzraza tudi v skupnem sporočilu, ki le bilo objavljeno ob koncu obiska; Prav tako pa je načela te politike Priznal in naglasil tudi Brežnjev sam, zlasti v svojem velikem govoru ^ Zemunu. Pred zbranimi delavci ie ugotovil, da razlike v poteh in metodah socialistične graditve v Posameznih državah ne smejo biti yir nezaupanja, dvomov ali celo Poskusov vmešavanja. Torej je povedal isto, kar jugoslovanski voditelji poudarjajo že dolga leta. V skupnem sporočilu je med dru-9im rečeno, da sodelovanje med ■mgoslavijo in Sovjetsko zvezo te-na podobnosti zgodovinskih Usod, istovetnosti temeljev družbe-ne ureditve, podobnosti pogledov *'a mnoge mednarodne probleme, na privrženosti načelom socialistič-!Je9a internacionalizma, splošni “°rbi za mir, na neodvisnosti in Enakopravnem mednarodnem sode-°vanju ter na boju proti imperializ-mu. V boju za graditev socialistič-jre družbe je danes in v prihodnje Qhko nezamenljiv temelj edinole nQuk Marxa-Engelsa-Lenina, ki se ustvarjalno sprejme in razvije v kladu s posebnostmi vsake dežele. "Metode graditve socializma, ki od- ražajo izkušnje in posebnosti razvoja posameznih dežel, so stvar narodov in delavskega razreda v posameznih deželah in naj si med seboj ne bi nasprotovale. Jugoslovanski predsednik Tito je jugoslovansko-sovjetske razgovore ocenil kot zelo izčrpne ter ustrezajoče v duhu medsebojnega razume- vanja in prijateljstva. V poslovilnem govoru na beograjskem letališču je poudaril, da bo bivanje Brežnjeva v Jugoslaviji zelo pomembno za nadaljnji razvoj prijateljstva in sodelovanja obeh držav. „Razčistili smo mnogo stvari in utrli pot nadaljnjemu razvoju," je dejal predsednik Tito. Prav tako je ugotovil Brežnjev, da so bili razgovori v prijateljskem in konstruktivnem vzdušju ter so prispevali k utrditvi prijateljstva med obema partijama in državama. V dokumentih, ki so jih podpisali med njegovim obiskom, pa je — kakor je naglasil Brežnjev — trden temelj in perspektiva za nadaljnji razvoj ju-goslovansko-sovjetskega sodelovanja na vseh področjih. GLAVNI TAJNIK OZN: Samo enotnost med narodi bo prinesla svetu mir, varnost in napredek V ponedeljek se je na sedežu Združenih narodov v New Yorku začela v okviru letošnjega zasedanja glavne skupščine OZN splošna politična razprava, ki bo predvidoma trajala tri tedne in med katero bodo predstavniki včlanjenih držav pojasnili stališča svojih vlad do perečih problemov današnjega sveta. Poleg te splošne razprave pa obravnava glavna skupščina v odborih in na plenarnih zasedanjih tudi konkretna vprašanja, saj je dnevni red letošnjega zasedanja obsežen kot še nikdar poprej v zgodovini svetovne organizacije. Važno vlogo na zasedanju glavne skupščine OZN bodo nedvomno tudi letos igrale neuvrščene države, ki so imele včeraj posvetoval- ni sestanek, na katerem so razpravljale in sklepale o skupnih nasto- pih in stališčih, ko bo v odborih in v plenumu glavne skupščine tekla razprava o posameznih vprašanjih dnevnega reda. Na začetku splošne politične razprave je govoril tudi glavni tajnik OZN U Tant. Med drugim je zavzel stališče tudi do vprašanja kitajskega predstavništva v OZN in dejal, da bi sprejetje LR Kitajske v svetovno organizacijo prispevalo k izboljšanju mednarodnega položaja. To bi bil »temeljit preobrat" k boljšemu položaju na svetu, je dejal U Tant in posebej naglasil, da bo po njegovem mnenju samo enotnost med narodi prinesla svetu mir, varnost in napredek. Z naprednimi in demokratičnimi silami bomo glasovali proti naskoku nacionalističnih elementov Proglas ZSO za državnozborske volitve 10. oktobra 1971 V prepričanju, da odgovorno vodstvo osrednje organizacije narodnostne skupnosti pri tako važnih odločitvah, kakršne so tudi za manjšino državnozborske volitve, ne sme molčati, marveč mora zavzeti določeno nedvoumno stališče ter dati svojim pristašem in članom slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem nasploh jasne smernice, sta Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem na skupni seji dne 3. septembra t. I. sklenila nasloviti na slovensko javnost na Koroškem naslednji VOLILNI PROG LAS Varnostni svet ponovno obsodil Izrael Varnostni svet OZN je od Izraela P°novno zahteval, naj ne spremeni 3tusa zasedenega dela Jeruzalema. a resolucijo je glasovalo 14 članic, pa se je glasovanja vzdržala, jhvnemu tajniku Združenih naro- j'.a) v 60 dneh poda poročilo o uve- ? )e Varnostni svet naložil nalogo, 'avljanju te resolucije. Kljub tej zahtevi Varnostnega sve- Pa je izraelska vlada sprejela v^PP, da bo nadaljevala s svojimi na-crti v r„___i„___ _______: .. .. • Jeruzalemu, to se pravi ki ................. z ak-nekdanji jor- n.i spreminjajo anski del mesta. Prakse tako očitnega negiranja 'epov in zahtev Združenih narodov ■ Izrael poslužuje že ves čas, odkar j. a zasedene dele arabskega ozem-Ja' Kavno to pa je tudi glavni vzrok, ža so Propadla vsa dosedanja prispevanja svetovne organizacije za 'r°ljubno rešitev spora na Bližnjem Shodu. Pretežna vežina koroških Slovencev se je v izvajanju koncepcije ZSO, da ne smemo stati ob strani, marveč moramo zavestno sodelovati na družbenem in državnem dogajanju, pri lanskih državnozborskih volitvah kakor večina avstrijskega ljudstva odločila za podporo Socialistične stranke Avstrije in zlasti programa njenega predsednika dr. Krei-skega za bolj demokratično, sodobno in moderno Avstrijo. Kancler dr. Bruno Kreisky je v poldrugoletni dobi svojega vladanja kljub temu, da mu je stala ob strani le manjšinska vlada, prepričljivo dokazal, da je sposoben vladati in uresničevati svoj program za moderno Avstrijo. V tej brez dvoma zunanje- in notranjepolitično napeti in zlasti gospodarsko kritični dobi ni uspel uresničiti le velik del svojega socialnega programa, marveč uspešno prebresti gospodarske in finančne fežkoče in se spoprijeti tudi s tako kočljivimi vprašanji, kot so reforma zastarelih nesodobnih določil kazenskega prava, reforma nedemokratičnega volilnega prava, skrajšanje vojaškega roka in sprememba agrarne politike, ki je prej služila predvsem veleposestniškim mogotcem OVP-jevskega Bauernbunda, v korist malih in zlastih gorskih kmetov. Opozicijski stranki mu razumljivo nista privoščili nadaljnjega uresničevanja njegovega programa, marveč sta z visokim licitiranjem raznih zahtev izsilili nove volitve. Medtem ko dr. Kreisky še naprej vztraja pri svojem programu za bolj demokratično, sodobno in moderno Avstrijo, pa današnja OVP ni več ljudska stranka s krščanskim konceptom njenega bivšega predsednika dr. Klausa. Današnja OVP, ki jo po nedvoumni izjavi njenega sedanjega predsednika dr. Schleinzerja z FPO več veže kakor od nje loči, je ta svoj usodepolni korak na desno v zaskrbljenost vse avstrijske demokratične javnosti celo demonstrativno manifestirala z imenovanjem treh znanih desničarskih kandidatov, ki niso niti njeni člani, za državni zbor. Pri teh gre za univerzitetnega profesorja dr. Feliza Ermacoro, na katerega se je Kleine Zeitung, ne da bi se bil distanciral, v našem vprašanju že ponovno sklicevala kot doslednega zagovornika potrebe tako imenovanega ugotavljanja manjšine; nadalje za dosedanjega FPd-jev- skega župana v Gleisdorfu na Štajerskem Rudolfa Fischerja ter za bivšega Ritterkreuztragerja grofa Ernsta Sfrachwitza, ki je že leta 1952 kot poslanec državnega zbora značilno izjavil, da je »bila veleizdaja, ko je bila ustanovljena druga republika in tedaj še z zaprisego vezani oficirji niso držali zvestobe svojemu vrhovnemu poveljniku ter so na mah postali republikanci". Taka OVP in FPd pa stremita za oblastjo in zlasti za udeležbo na vladi. Ob takem stanju za napredne in demokratične avstrijske sile pri teh volitvah ni druge alternative, kakor da združeno podprejo dr. Kreiskega za dosego takih jasnih razmer in take večine, da bo lahko brez pomoči kakršnekoli druge stranke in brez potrebnih kompromisov nadaljeval z doslednim izvajanjem svojega programa. V očigled nevarnosti, da bi z okrepitvijo desničarskih elementov v državi prišlo do pomembnega soodločanja le-teh, bomo koroški Slovenci 10. oktobra glasovali proti nacionalističnemu naskoku; svoj glas bomo dali za ohranitev in odločilno okrepitev socialistične vlade z dr. Kreiskym na čelu — ne nazadnje tudi v korist reševanja odprtih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Kljub utemeljeni kritiki, ki jo koroški Slovenci zaradi počasnega in zamudnega reševanja naših vprašanj s strani pristojne zvezne vlade upravičeno gojimo, moramo dr. Kreiskemu le priznati, da je bil on tisti, ki je 0 z uvedbo kontaktnih razgovorov med predstavniki vlade in narod- nostne skupnosti manjšino kot samostojen subjekt ter njena nerešena vprašanja sploh priznal in v zadnjem letu z obnovo teh razgovorov, s priznanjem pravice javnosti fantovski kmetijski šoli v Podravljah, ki jo je prej dr. Schleinzer kot kmetijski minister absolutno odklonil, z dejanskim pričetkom gradnje lastnega poslopja za slovensko gimnazijo, ki jo je prejšnja vlada stalno le obljubljala in nikdar pričela, in z javno — čeprav skromno — podporo vsej slovenski narodnostni skupnosti, ki jo je prejšnja vlada dajala tajno samo njej blizu stoječi skupini, po letih stagnacije to pereče vprašanje premaknil vsaj z mrtve točke. Zato in ker pričakujemo, da bo dr. Kreisky v smislu započetega koncepta in v smislu svoječasno danih obljub ob ponovnem imenovanju za kanclerja nadaljeval reševanje odprtih vprašanj v sodelovanju s prizadeto narodnostno skupnostjo, bomo koroški Slovenci 10. oktobra glasovali za listo 1 Socialistično stranko Avstrije Graški jesenski velesejem Bogata ponudba blaga za kmetijstvo in gradbeno gospodarstvo, za gostinstvo in turizem od 2. do 10. okt. 1971 - 1947 razstavljavcev iz 36 držav ter za stanovanjsko opremo in gospodinjstvo a — Šfev. 39 (1524) \h^u," je dejal Marko. Kus Mihajlo se je smejal in pil. Z močnimi belimi zobmi j *r9al meso in se otepal, ko so silili vanj, naj pove, kako nekiško kinopredstavo spremenil v vojno. .Nič posebnega," je začel pripovedovati na pol po I. na pol po slovensko. »Zvedeli smo, da so vas pri ^ r'i' resno prijeli. Saj so celo iz Trsta odšle tja čete in jj 6r na Kras smo slišali topove. Perne mi je sporočil, naj HiI Posvetim, da bo odjeknilo malo dlje, in mi poslal dva "'otnika plastika. S Seidovom sva izbrala kino, v ka-sva včasih tudi sama poslušala zvoke zmagoslavnih ^ '"»kih fanfar. Nekega večera sva se vsak s svojim kovč- Pojavila pri vhodu. Vojska je gledala film o invaziji na s^rVeško. Brez težav sva pritovorila vsak svoj kovček do rj e*ev. Mine so bile tempirane. Na filmskem platnu je lqVe' Gobbels, v tedenskem pregledu pa so kazali takoj "jim napad letalstva na vzhodni fronti. Med tuljenjem štuk sva neopaženo odšla. Med vrati sem gledalcem na tihem voščil: Sieg heil. Bila sva že zunaj območja mestne obrambe, ko je zadonela eksplozija in kmalu za njo še ena. Pod nebo se je dvignil ogromen steber dima. ,Čort jih vzorni,1 sem si dejal, to imate za Stalingrad. Do polnoči so odvažali mrtve. Osemdeset razmrcvarjenih trupel je pokopal razrušeni strop, petintrideset pa jih je umrlo še v bolnišnici. Menda ni nihče ostal cel, kar jih je bilo v dvorani. Kdor pa je ostal živ, si je prav gotovo pral gate." »Marko, ta pa jih je pomedel več, kot si jih ti, pa če je bil vlak še tako natlačen, a?" »O, ne," se je razhudil miner in odložil od ust na pol oglodano kost. Po kosmati bradi se mu je cedila mast. »Veš, koliko se jih je stegnilo, ko sem zabrisal tisti transport v Savo? Sto petintrideset!" Marko je zamolklo zakašljal. »No, ali si prehlajen?" ga je nekdo dregnil. »Kaj ne bi bil, ko sem od treh popoldne pa do mraka čepel v vodi, in to meseca februarja! V neko vas sem šel na oglede. Ko sem se že vračal proti hribom, me je nekdo izdal. Tik pod goro, kjer iz grape priteče voda, sem jih zagledal, kako gredo za menoj kakor sledni psi. Kaj sem hotel! S ceste sem se pognal v strugo, po njej navzgor, potem pa z glavo pod brežino. Nad menoj so hodili, bilo je, kot bi mi s škornji gazili po trebuhu. Če ne bi bil imel s seboj zelenke, bi bil zmrznil. Iz vode pa sem se izvlekel šele, ko je bilo mirno kot ob stvarjenju sveta. Preden sem prišel do svojih, sem bil že leden mož. Dobra ženska me je posadila za peč, in ko sem si opomogel, me je vzela še v posteljo, da sem ga še tam otajal." Vsi so se smejali. Poljak Tomo pa ga je pobaral, naj pove, kako je šel scat na štab gestapa. »Ljudje so čudni. Kam pa bi šel, če te prime? V najbližji lokal, ali ne? Park hotel je bil najbližji. Prvega Nemca, ki sem ga srečal v veži, sem vprašal: ,Bifte Klosett?' — in se prijel za hlače. Zakrohotal se je in me peljal tja, kamor gre tudi general peš." »Ta gre še kam drugam, Marko. Lahko se še kje srečata, ker ti precej laziš naokrog." Medtem ko so govorili vse križem, je Marko poiskal Pemca in ga poprosil za nekaj besed med štirimi očmi. »Ano si aretiral, Perne. Prosim te, da je ne spravite pod zemljo. Nekajkrat je bila z menoj. Ni slaba. Prosim te zavoljo Primoža, tistega mitraljezca, ki so mu Nemci vse pobili." Perne je zmajal z glavo. »Dragi Marko, jaz nisem divizijsko sodišče." »No, no ... Saj veš, da vem, kaj so sodišča in kdo sodi. Dovolj so me preganjali." »Ne žali naše revolucionarne oblasti.” »Saj je ne. Sicer pa je mlada in ni tako občutljiva. Upam, da mi ne boš dal črne pike, ker sem že tako dovolj očrnjen." Potem je zadonela partizanska pesem, štabni kurir pa je nategnil harmoniko. Glasovi so se odbijali od grajskih sten in se razlegali daleč po kotlini, ker so po gričevnatem obrobju taborile brigade in kurile ognje. 2 V četi komandirja Orlova je bilo veselo, pravo bojno razpoloženje. Na Otlici so četo izpopolnili s štirinajstimi borci, ki so prišli iz odredov in bolnišnic. Četa je spet štela petdeset mož. Bila je dobro oborožena in opremljena. Vojka je brigadni štab na Pajkov predlog postavil za pomočnika četnega komisarja, Primož pa je prevzel Voj- 4 _ Štev. 39 (1524) 1. oktober 1971 oAe ker je bil član zločinske SS. Zdaj Pa je osumljen, da je v letih 1941 d 1943 kot SS-Sturmbahnfiihrer merodajno sodeloval v štabu tako imen® vane .organizacije Reinhard", ki J bila odgovorna za .dokončno resi^ tev" židovskega vprašanja v zasede ni Poljski. Konkretno je — kakor P° roča tiskovna agencija UPI — Lerc osumljen, da je sodeloval pri uinor" 1,8 milijona Židov in drugih zrte_ nacizma na Poljskem, ki so bile P° bite v zloglasnih taboriščih Trebim ka, Belzec in Sobiebor. Preiskava proti Lerchu teče slC® že od leta 1962, vendar so na za ^ njih procesih proti nacističnim V°1 nim zločincem v Nemčiji prišle to ^ dan nove stvari, ki baje težko hrena nijo tudi Lercha. Pristojni °dj.e j notranjega ministrstva pa je tudi o poljskih oblasti prejel nadaljnje 0.. remenilno gradivo, tako da je ° ^ osumljeni Lerch zdaj aretiran m bo moral zagovarjati pred dunajski sodiščem, ki pripravlja proces pr0 __ skupini bivših nacističnih funkciona jev. Vodja židovskega dokumentacij skega centra na Dunaju inž. Wiesed^ thal je v tej zvezi izjavil, da bo morda sploh največji proces proti to cističnim vojnim zločincem, kar ) je bilo doslej v Avstriji. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: kov vod. Za zdaj je še obdržal Šarca, ker ni še mogel zaupati pomočniku. Travnikarjev je postal v Primoževem vodu politdelegat. Drugi vod pa je prevzel Jelen, ki se je z zaceljeno nogo in glavo vrnil iz bolnišnice na Jelovici. Položaj namestnika komandirja je čakal na Kečo, ki je sporočil iz bolnišnice, da se mu rana dobro celi in da se bo v kratkem vrnil v brigado. Tako si je četa počasi opomogla od ran, ki ji jih je zadala idrijska ofenziva. Razdelitev neverjetno velikih količin razstreliva — plastika in nobela 808 — je navdala borce z vznemirljivo napetostjo in pričakovanjem. Vsevprek so govorili o napadu divizije na tržaško progo, .konspiracija" je bila le navidezna. Odkar so prispeli na nove položaje, so se vrstile vojaške ure s temo .miniranje". S tem so se ukvarjali borci, komandirji in komisarji, posebno pa tisti, ki jih je Orlov odredil v minerske skupine. Izpopolnitev čete je povzdignila njegovo samozavest. Spet je bil komandirsko razpoložen, važen in samozavesten, da se je celo Pajk, ki ga je dobra poznal, čudil njegovi nagli prilagoditvi spremenjenemu položaju. S Primožem je občeval tako, ko da se med njima ne bi bilo nič zgodilo. Četa je bila razdeljena na skupinice, ki so pripravljale razstrelilne pakete. Sredi mrzličnih priprav jih je zmotil bataljonski kurir z obvestilom, da Svarun sklicuje vse vodje minerskih skupin na posvet. Brigada je taborila na zelo ozkem prostoru, njen štab je bil v neposredni bližini bataljona. Z Orlovom so odšli na posvet vsi, ki so vodili skupine. Svarun jim je kot ponavadi kratko in jasno povedal: treba bo vdreti na progo, če je zastražena ali ne, minirati od kraja vse, tire in prometne naprave. Pazijo naj, da ne bo nesreč. Za to so poskrbeli Markovi minerci, ki so kot in- štruktorji obiskali vse bataljone in učili moštvo, kako naj ravna s plastikom. Svarun je stal na parobku sredi sadovnjaka; ob njem se je izprsil Marko, za njima pa je bilo nekaj članov bri-gadnega štaba. Vsi drugi so bili v gručah med drevjem in poslušali kar stoje. Preden je končal, je Svarun dejal: .Fantje, jaz bom miniral z vami, v spremstvu tega strokovnjaka Marka, ki ga vsi poznate." Obrnil se je k možu, ki je imel tokrat spet kučmo, in ga potrepljal po rami. Potem je nadaljeval: .Prepričan sem, da bo že nocojšnjo noč naša brigada razrušila progo na več mestih kot vse druge brigade. Tako je in tako mora bitil" Zbrana vojska mu je hrupno pritrdila. Potem pa se je oglasil Marko: .Vse vas prosim, pazite na plastik, bolj nam je potreben kot kruh. Komandirji pazite, da ga borci ne bodo jedli, ker diši po čokoladi. Kogar bom zalotil, da se ga je najedel, mu bom vtaknil detonator nekam in ga prižgal." Med zbranimi je vzkipel smeh. .Če bi bila čokolada, bi moral detonator prav gotovo vtakniti vase," je dejal Vojko. Primož pa je dodal: ,Da, posebno če bi dišal po rumu." Orlov ju je slišal in ju grdo pogledal, rekel pa ni nič. Vrnili so se po četah. Pajk je ostal doma. Sedel je pri kuharju, ki se mu je kar samo smejalo, saj je cmaril poln kotel zelja in krompirja z velikimi kosi mastnega svinjskega mesa, da je dišalo daleč okrog. Pajk je za silo okreval, vendar je bil še slab, bled in upadel. Velike oči so mu sijale od navdušenja. Čeprav so ga hoteli poslati v bolnišnico, ni maral sredi ofenzive zapustiti bojne enote in se priključiti bednikom, ki jim v primeru napada ni preostalo drugega kot obupen beg in smrt brez boja. uro Sedel je na fnalici ter se pripravljal na polili*-1^ in na sestanek komunistov. Govoril bo o ciljih nar0 noosvobodilnega boja in o bojni pripravljenosti en° | Vojko mu je pomagal zbrati gradivo, ki ga je bil prin®5 iz partijske šole. .čniko- Pajk je bil vesel, da je dobil Vojka za pomoč ^ Tega fanta je skušal preusmeriti v politiko. Spominjo1 ga je, ko je prišel v četo: športen tip, pripravljen na gane bojne akcije, za politiko pa se ni zanimal. Sele > mu je vzbudil zanimanje za družbena vprašanja, aV£|rii solidarnost in boj komunistične partije. Koliko noči in sta prehodila skupajI Fant ga je pozorno poslušal 'n Pr : bral vse, kar mu je dal, medtem ko so drugi spali. Na)P je Pajk mislil, da si bo za pomočnika vzgojil Primože« P^ je ob njem obupal. Fant je bil preveč vase zaprt, zagrenjen, da bi lahko pomagal drugim. Tudi tega je , vesel, da je po Vojkovem pregovarjanju Primož le pre vod, se začel ukvarjati z ljudmi in tako pozabil nase. Ano so pogrešali. Celo Pajk, ki je včasih mislih bilo najbolje, če je nikoli ne bi bilo v četi... Vsem se je smilila. Njena sveža in nežna postava je med ro mi možmi in fanti vzbujala nekakšno tiho tekmovanje« P^ krito napetost in moški ponos, da je taka ženska v ce • ne le to. Kot sveža ženska, polna neslutenih obetov, j1 dramila voljo do življenja tudi takrat, kadar je je 'Ji 0 zmanjkovalo. Pajk je dojel, da ženska pomeni želje je trajanju, kar je v bistvenem nasprotju s smrtjo, ki I1 jj ogrožala vsak dan in so morali strah pred njo odga vsak dan znova. pri' Gorazda je Pajk prosil, naj se potegne za Ano« ^ .0 moža je tolažil in miril, Orlova pa je uravnovesil-bil komandir edini, ki mu je bilo prav, da je šla ■ lahko začel spet po svoje. veleblagovnica QUELLE pridobitev za Celovec Eni z navdušenjem, drugi neprizadeto, nekateri pa tudi z bolj ali manj odkrito izpri-vanim odporom so ta teden sprejeli dejstvo, a je veleblagovnica QUELLE tudi v Celovcu ?dPrla svojo trgovino. Ob vlogi, ki jo to pod-jetje igra v trgovskem življenju naše države, seveda ni težko razumeti tako različnega od-iva v celovški in sploh koroški javnosti: med-tem Eo je za konzumente to nedvomno prilož-n°tt za bogatejšo izbiro in ugodnejšo nabavo najrazličnejšega blaga, pomeni za tukajšnje 'rgovce povečan in zaostren konkurenčni boj: Pnco dejstva, da zavzema Celovec zelo vi-°ko mesto na lestvici dragih in najdražjih ntest v Avstriji, je tako pridobitev vsekakor reba pozdraviti. . Nova veleblagovnica QUELLE je bila zgrajena na Novem trgu, kjer je prej stala znana avarna Dorer. Je to že sedemnajsta poslovalnica QUELLE v Avstriji in poleg tega tudi največja ter najbolj moderno urejena. V šti-n nadstropjih obsega prodajna površina sku-Paj 2400 kvadratnih metrov, kjer bo kupo-,a*ec lahko izbiral med okroglo 22.000 artikli ^orej je izbira blaga v novi trgovini še za ne-,aJ tisoč artiklov bogatejša kot v obsežnem °baynem katalogu Quelle). Poleg tega ima Sovina poseben živilski supermarket ter last-,° restavracijo, pa tudi svojo popravljalnico evljev, vsestransko servisno službo itd. Za L. strežbo kupcev skrbi 270 uslužbencev, pro-J°n trgovine pa so opremljeni z najmodernejši klimatskimi napravami, tako da bo obisk blagovnice prijeten ne glede na vreme. v 9 javni cen pri Quelle ni treba posebej go-ta|flt*’vSai ie ^0 strani obsegajoči dobavni ka-^ l0g že leta znan in razširjen tudi na Koroš-Ij6111’ leta 1968 pa deluje poslovalnica Quel-_ tudi v Spittalu ob Dravi. V Avstriji posluje suelle od leta 1959 naprej ter spada danes ^eH 20 naj večjih tovrstnih podjetij v državi. k*111 je promet Quelle v Avstriji znašal več v°j 1.5 milijarde šilingov in letos ga namerami0 povečati že na 1,7 milijarde šilingov. Sa-,v avstrijskih poslovalnicah je zaposlenih i a) okoli 2800 ljudi, medtem ko ima koncern, Ve|.ereSa sedež je v Zahodni Nemčiji in ki Za največjo dobavno blagovnico v Evro-’ v celoti okoli 35.000 uslužbencev. je Podjetje, kakršno je veleblagovnica Quelle, nedvomno važen gospodarski faktor — že c . leto ustavil v Binekovi koči. Poklical je ^ neka, vzel iz torbe majhen belo in zeleno P . barvan poštni rog, ki ga je kupil prav z in ga podaril dečku. Binek je od veselja P skočil. Pomislite, dobil je poštni rog. je nastavil na usta in visok da-dia-da je [ zvenel iz roga. Binek pa je trobil, trobil in za odhajajočim prismonošem. pre- R 3AZ SEM SULTAN ! Ek ŽELIŠ čLOVEČE ? Ni uJ Ton* Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: Pajk in Vojko sfa šla s Primoževim vodom, Orlov pa z Jelenom. Zavili so s pofi na stezo, ki jih je pripeljala na livade, porasle z redkim drevjem, za katerim je potuh-njeno tekla v noč reka. Takoj za vodičem je marširal Primož načelu voda, s Šarcem v rokah. Svetloba jih je prevzela, da so se ji bližali z nezmotljivim nagonom kakor vešče luči. Pomladna noč je bila preprežena z oblaki, pod katere se je včasih utrnila raketa iz utrdb. Po brvi so prešli majhno reko, potem pa se je vod znašel na zamočvirjenem zemljišču. Tu je začel vodič cincati in se razgledovati. Napredovali so počasneje. Sprva je le cmokalo pod čevlji, potem so se rahlo ugrezali. Čez čas se je vod znašel v meglenem pasu, kjer so se luči mesta izgubile. Ognili so se rečnemu rokavu in zašli. Potem pa so se iznenada znašli pred vencem vrb, ki so obkrožale nekakšen kanal. Tu je vodič obstal brez moči in priznal Pajku, da so se izgubili. Ves vod je žalostno obtičal v kanalu. Nekje precej daleč se je razlegel v noč dolg rafal nemškega Šarca in za njim poki bomb in streli pušk. »Začelo se je," je zaskrbljeno dejal Primož. »Orlov nas bo obtožil, da smo sabotirali." »Pred to vodo se ne bomo podelali," je dejal Vojko. »Preskočili jo bomo, saj ni preveč široka." S puško v roki se je pognal med dvema vrbama po travniku in preskočil kanal. Za njim so poskakali vsi. V vodo sta padla le vodič, neroden možak, in en borec. Pa so ju hitro potegnili ven. Hodili so nekaj minut po zamočvirjenem svetu, poraslem s trsjem in grmovjem, ko so naleteli na reko. Iz teme se je zasvetlikala gladina, obakraj obrasla z vrbami in zastrta z rahlo, skrivnostno meglo. Nemo so obstali pred to veliko oviro — reke pač ni bilo mogoče preskočiti. Ob progi je medtem streljanje oživelo na več mestih, po topovskih strelih pa so ugotovili, kje leži mesto. Bili so zelo nestrpni, posebno Primož in Vojko, ki sta se spravila nad vodiča, če sploh ve, kje je brv. Mož je bil zmeden, tresel se je od strahu in mraza. Zagotovil jima je, da je brv više zgoraj. Zato so jo mahnili ob reki navzgor. Preklinjali so močvirje, kjer so se udirali čedalje globlje. Nenadoma je Vojko zagledal nedaleč pred seboj sredi trsja skupino premikajočih se senc. »Lezite!" je tiho zapovedal. Mahoma so padli po tleh in na orožju so šklepnile varovalke. »Kdo tam?" je zavpil Vojko. »Kdo tam?” je vprašal vznemirjen glas. »Tu partizani." »Kakšni partizani, orkamadona!" je zarobantil Orlov, ki so ga takoj prepoznali po renčečem glasu. »Mi smo, Orlov, prvi vod," se je oglasil Pajk. Oba voda sta obstala na obrežju reke. Jezni, razočarani so se borci nagnetli na bregu in čakali, kaj bodo ukrenili vodje. Orlovu so popustili živci. Na progi so zadonele prve težke eksplozije, znak, da je brigada napadla. »Namesto da bi me povišali, me bodo razrešili dolžnosti četnega komandirja," je z žalostjo in besom v srcu pomislil Orlov in zavpil na ves glas: »Kam pa rinete, orkamadona. Vsi nazaj!" V roki je držal pištolo. Zgrabil je vodiča za suknjič in ga stresel, rekoč: »Teslo sabotersko! Zmešan si kakor kurja čreva. Belogardist, kje imaš brv? Kam si nas zapeljal? V močvirje, kaj, da bomo potonili, a? Zini, preden te ustrelim ko psa!" »Zmedla me je megla," se je tresel možak. »Kaj se javljaš za vodiča, če ne poznaš poli? M°rS^ vodo, preizkusi, kako je globoka. Mi smo prišli minil'0’1 pa utopit se v močvirje." < »Ne znam plavati, rotim vas. Reka ima rokave in .. mune, dno je blatno in ima izvire, ki te požro, če n° nanje." b; Tudi drugi vodič, ki se je bil potuhnil v ozadje, 0 se izognil razjarjenemu komandirju, se je oglasil in P° ,g dal, da je dno res blatno, močvirno, voda pa glotl dva metra ali še več. Orlov pa je sikal ko razdražen gad: ristd' »Pobil vaju bom ko psa. Našo komando bodo ° ,g vili zaradi vaju.” Rohnel je, kot bi se bal, da ne bo oS cela niti ena tračnica, ki bi jo lahko pognala v zrak n) gova četa. j »Kaj morem za to, če so belogardistične patrulj®®^ stranile brvi in če je megla ... Kar ustrelite me. Padel v po nedolžnem. Tri otroke imam, že več kot dve leti P°. :e gam partizanom in član odbora OF sem,” je skoraj j°K govoril vodič. »Kaj mi mar, kakšen član si! Pelji nas čez reko! Zdaj se je vmešal Pajk: »Pusti, Orlov! Če ni brvi, je pač ni, in premislim0 r<^flr kako bi prišli čez reko. Prebredemo jo, saj je manjša k0 Sava.” »Ne, ne boste je prebredli. Pregloboka je." . ^ »Tisti, ki niso znali plavati, so se že jeli ogl0*0*' preklinjati, da ne gredo čez. »Vojko, ti preizkusi vodo!" je viknil Orlov. >^[aVgro-mojster si bil, saj si vsak dan po dvakrat preplaval jeZ Pokaži nam, kaj znaš." (Nadaljevanje v prihodnji štev1' ilki) E- L. MALPASS Le kdo bi razumel ženske Včasih res ne razumem svoje žene Madge. Dobri Purbeck, moj najboljši pjatelj, si je v Walesu najel oprem-jeno hišo in naju povabil, naj pri n)em in njegovi ženi Gwen preživiva P°citnice. Pa mislite, da je bila Mad-^a za to kaj hvaležna? Niti malo ne. »Ne grem zraven," je dejala pre-Pfosto, toda odločno. Seveda nisem smel dovoliti, da bi °stalo pri njenem. Če namreč česa ?e morem prenesti, potem je to ne-,Va'ežnost. Pojasnil sem Madge, da i ,te priložnosti ne dam zapackati. ,r* Cezarju, nisem skop, ampak počenemu konju, se, kot vemo, ne ® eda v zobe. Nimam razumevanja za može, ki ® pod ženino copato. Dajati in je-, atl> to je moje načelo. In tokrat je .l*a Madge na vrsti, da popusti. To mio kot na dlani. Torej sva se oddala v Wales. lurbeckova sta bila že kak teden likaj, ko sva midva prispela. Pri-nad moram, da me je hiša ob prvem *°8ledu razočarala. Bila je temačna, U“a in neudobna. Samo pogledal ^ Madge, pa sem videl, da je bila . kh misli, čeprav nisva izmenjala ^•ti besedice. Taka nema sporazume-fl*nJa so pri starih zakoncih pogost- kloj stari prijatelj Purbeck se je Jfati pred hišo igral z žogicami za | 1 in obupno poskušal žogico s aikimi zamahi spraviti v luknjo. , »Poglej si samo to bedno travo," ^stokal med pozdravom in s palico ,ezal med bilkami. „Za vraga, le ka-fatn?«j na tak* trat‘ P°^ten0 treni- sEakk° sem sočustvoval z njim. Po-kaj 1 je poganjal plevel. In če se na . spoznam, potem je to strokovno Sevanje angleške trate. v »1 otrebna so sredstva zoper ple-sem rekel Purbecku. „Pomagaj 1 iztovoriti avto, pa se popeljeva v s po vrečko." »Zakaj se pa zakoplješ v Wales? ua ki treniral golf?" je vprašala teti?«6' ”^ar n'ma* kaj boljšega po- j^jirbeck je besen zavihtel palico, ^'kar ne govori takih neumnosti! z sest tednov imamo klubsko pr-astvo. Moram trenirati, deklica, aUrneš?“ Spet je bridko ošinil travo. * n Potem naletiš na tole." Bil je vidno užaljen. „Ne vem, zakaj ti nisem. Pa saj je za vse poskrbljeno. Petrolejko postavimo na mizo, ko bomo vrgli karte. Saj ne dvomiš, da jih bomo lahko razločevali?" Še vedno je zamahoval s presneto palico za golf. „Kako je — greva v vas?" Odpravila sva se v vas in pustila ženski pri štedilniku. V vasi je bila ena sama prodajalna, trgovina z mešanim blagom in lastnikom mr. Priceom. Za pultom je stal mršav, bled možiček z naočniki v kovinskem okviru in se razburjeno pogovarjal s svojimi kunci v waleš-kem jeziku, ki izhaja iz keltščine in ga pravi Anglež kaj prida ne razume. Purbeck, ki je pravi in pristni Anglež, je nakremžil ustnice in nagubal čelo. »Razumeš kaj?" mi je zašepnil, vendar je šepetal precej glasno. »Najbrž govori tudi angleško," sem menil. Purbeck je očitno dvomil. Ko je bil potem na vrsti, je rekel počasi in razločno: »Sredstvo zoper plevel. Za travo. Razumeti — da?" Vsekakor," je odvrnil mr. Priče. Položil je vrečko znane vrste takega sredstva na pult. Rekel sem: »To je dobro sredstvo, poznam ga. Uporabljam ga doma." »Koliko stati?" je vprašal Purbeck. »Purbeck, ne bodi no smešen!Saj ni Kitajec!" sem ga nadrl. Naposled je tudi v Walesu nekaj izobraženih ljudi. Purbeck me je zmedeno pogledal. Potem se je spet obrnil k mr. Priceu: »Koliko •— stati — vrečka?" »Deset šilingov," je odvrnil trgovec. »Hoho, to je pa presneto drago!" je vzkliknil Purbeck. »V Londonu plačam za vrečko samo štiri šilinge," sem rekel. Purbeck pa se je z rokama oprl ob pult. »Nič dobro!" je zavpil. »To je preveč!" Mr. Priče je zmignil z rameni, položil vrečko spet na polico in vzel z nje drugo. »Pet šilingov," je rekel, ledeno. »Priceova smrt plevelu," je pisalo na tej vrečki. »Moj lastni recept," je dodal trgovec. »To vzamem," je rekel Purbeck in dal pet šilingov na pult. Potem sva šla. Gwen naju je sprejela že na pragu. »No, stara — večerja nared?" je vprašal Purbeck. »Ne ljubček. V dimniku je gorelo. In potem je najbrž počila tudi cev. Vsekakor je v spalnici voda." »Tako? No, tedaj utegneva na-prašiti travo." Trajalo je precej dolgo. Ko sva raztresla ves prah, je Purbeck zastokal: »Zdaj mi pa želodec visi že do čevljev. Pojdiva noter in poglejva, kaj sta dekleti skuhali." Šla sva v jedilnico. »Kaj — zrezek in solata?" je ogorčeno vprašal Purbeck. »Kot sem ti povedala, so bile s štedilnikom težave," je rekla Gwen. Bila je videti še bolj preplašena kot navadno. »Z modernimi ženami je pač križ," je rekel Purbeck. »Če nimate najmodernejših aparatov, ne znate skuhati niti jajca." Nadeval si je krožnik. »Vesta, deklici, moja stara mati je svoj živi dan kuhala na železnem štedilniku. In nikdar več nisem tako dobro jedel, kot sem bil jedel pri njej-“ »Moja stara mati je bila Ciganka," je rekla Madge. »In njen pečeni veper ... hm! Mnm.“ Od ugodja je zamižala. »Rečem vam, nebeško!" Osuplo sem gledal Madge. Poznam njeno staro mater. Upokojena učiteljica je. Pozneje, ko smo igrali bridge, je Madge nenadoma rekla: »Vesta kaj, moja gostitelja, še zdaj ne razumem, zakaj sta se morala peljati v Wales samo zato, da bi pri petrolejki igrala bridge in na slabi trati golf." Spogledali smo se. »Torej pošteno povedano," je počasi rekel Purbeck, »kar se mene tiče, bi lahko mimo ostala doma, toda Gwen je potrebovala spremembo. Zadnje čase je bila tako bleda, ni res, stara?" »Da ljubček," je rekla Gwen. Madge spet ni mogla držati jezika. »In sprememba za Gwen je zdaj v tem, da se sme jeziti okoli črne po- šasti, velike kot lokomotiva, in pokvarjene po vrhu." Purbeck je zmešal karte. »Nikar. Gwen se ne pritožuje. Kajne, stara deklica?" Sklonil se je in jo krepko sunil med rebra. »Da, ljubček," je zastokala Gwen. Drugo jutro nama je Purbeck prinesel čaj v sobo. Madge ni mogla verjeti svojim očem. Purbeck je namreč vse prej kot ustrežljiv in vljuden. Ker pa sem vesel človek, ki navadno začne dan s pesmijo na ustnicah, sem vedro vprašal: »Dobro jutro, stari, kaj pa plevelček, je izginil?" »Saj o tem sem hotel s tabo govoriti," je potrto rekel Purbeck. »Plevel se odlično počuti. Samo trava je pa videti, kot da bi jo kdo polil z vitriolom." »Kaj? Je osmojena?" »Osmojena! Ni je več — izginila, fuč." Zagrenjeno je gledal skozi okno. Najina zakonska postelja se je začela nevarno tresti. Bilo mi je hudo neprijetno. Sunil sem Madge, naj se neha režati. Potem sem vstal in stopil k oknu. Purbeck je imel prav. Razen plevela je bilo vse drugo črno in uvelo. To je bila ena najstrašnejših nedelj, kar jih pomnim. Začela se je s tem, da sem si pri jutranji telovadbi zvil prst na nogi, Madge pa se je tako o-čitno zabavala, da sva se sprla. Potem celo večnost ni bilo zajtrka — najbrž je bil kriv, slutim, presneti štedilnik. Potem je začelo deževati, lilo je kot iz škafa, ves dan. No, mi smo vneto igrali bridge, toda ves čas sem moral misliti na televizor in kako prijetno bi bilo, če bi lahko gledal večerne serije. Razen tega je bil Purbeck razmišljen. Mislil je samo na svojo trato in na golf. »Saj, kaj bi pa človek drugega pričakoval v Wale-su,“ je renčal, »zihne je zdaj vsega konec. Jasno je, da bo klubski mojster mladi Carruthers." Streha očitno ni kljubovala dežju, vsekakor je kapljalo s stropa. Petrolejka se je kadila kot tovarniški dimnik. Nenadoma mi je Purbeck rekel: »Ti, kaj meniš, ali bi kje pri domačinih našel primerno trato, na kateri bi...?“ In tedaj mu je Gwen vskočila v besedo, pomislite, plaha Gwen! »Hen-ry, če samo še enkrat, enkrat samkrat začneš govoriti o tem, se odpeljem!" Mislil sem, da bodo Purbecku oči izskočile. In potem je rekel — pri- j.^0> ne morem trditi, da sem z Mad-| Zmeraj istega mnenja. Rada je th z‘rna> kadar gre za reči, ki so jjj tatnu svete. Tokrat pa sem ji mo-i , °at' prav. Preprosto, zdi se mi parast°, da odrasel človek tolče s j. !Co po žogah, in to dan za dnem. * K je Gwen?“ sem vprašal, purbeck me je odsotno pogledal. L “ Ze kje v hiši. Kar vstopi, počuti kot doma." Zavzdihnil je in se .. et posvetil treningu. Midva z ženo je ^Va šla v hišo. Znotraj je bila hiša “olj turobna kot zunaj. Končno a našla Gwen v kuhinji. *n”Ah, Sta prišla? Lepo. Povejta, ali Veata popraviti petrolejko? Ne gori je ,,E>etrolejko?“ Strašna slutnja mi “avdala srce. »Mar ni elektrike?" "Niti plina," je odgovorila Gwen. ^ "*Po bi pa Henry že lahko prej sj en*l.“ sem jezno rekel. Naposled Pripeljal s seboj televizor in zdaj J n ,se počutil ogoljufanega. Jasno, V .n'sem suženj televizije, seveda ne. kar ^ovek sc navadi spremljati ne-n, ere oddaje in poročila. In tukaj h^ravava ostati cele tri tedne! “ra volja je minevala. pa kakšno knjigo v roke t>j >* je rekla Madge in me od stra-l^.Poglcdala. Razumete, da me lahko p/ takega zjezi? Madge pač nima Č; Vega razumevanja za nekatere re- ta °da potem sem nehal razmišljati o 'UrHevanju. Moja žena je nenado- V i °dkrila velikanski črni štedilnik *aiy“tu kuhinje. »Oh, ta je pa gotovo “*ten?“ je vprašala nedolžno. V \\ tem trenutku je prišel noter ^r“cck. »Torej, Purbeck," sem stro-<|j rekel, »lahko bi mi prej povedal, tukaj ni električnega toka." CE BI BILA RESNICA Sivo nebo se je dotikalo zemlje. Gole veje drevja so štrlele v zrak. Med šibjem grmovja so se razpenjale rosne pajčevine. Cesta je bila rjava in blatna. Vse je bilo tiho, kakor da bi umiral svet. Hodila sem ob potoku. Mokre travne ruše so se nagibale k vodi. Struga je bila polna do roba in voda je bila rjava, kakor da nosi s seboj vso zemljo bregov, mimo katerih je tekla. Vse je bilo tiho. Nikjer ni zaščebetal ptič, nikjer ni bilo otroškega vrišča. Noben pes ni zalajal. Cesta onkraj potoka je bila prazna. Hodila sem ob potoku in v prsih mi je začenjala rasti tesnoba. Prisluškovala sem tišini okoli sebe, strmela sem v nenavadno sivino. „Moj bog, saj vendar nisem sama v vsem tem sivem svetu?” me je postalo strah. A naj sem še tako gledala, ni bilo razen sivine in rjave vode in gole puščobe videti ničesar drugega. Tedaj se je oglasilo za menoj: »Mamica! Mamica!" Nasmehnila sem se in se ozrla. Da, res je bila ona: Mojca, moja najmlajša. »Kaj bi rada?” sem jo vprašala. „K tebi sem prišla. Da ne boš sama, mami," se je zasmejala. Njen smehljaj je razpršil sivino. Iz črnih očk je sijalo sonce sreče. Nenadoma je stekla mimo mene. V rdečih škorenjčkih je skakljala z ruše na rušo. Ob vsakem skoku ji je zavihral rdeč dežni plašček. »Mojca, ne skačil" sem ji zaklicala. Ozrla se je nazaj, se zasmejala in zopet skočila. »Otrok, nikarl” sem zakričala. Toda mala je skočila zopet. »Ne! Padla boš!" sem vzdrhtela. Otrok pa je še skočil. Toda, o — groza! Travna ruša se je odtrgala od brega. Drobno telesce je zdrsnilo v vodo. Rdeč plašček je zatrtotal na valovih. Za kratek trenutek sem odrevenela. Nato sem se zagnala naprej. Odvrgla sem plašč in se hotela vreči v vodo. Videla sem še ročico, ki je krčevito pomolela iz vode, se stisnila v pest, kakor da se hoče nečesa o-prijeti. Nato ni bilo videti ničesar več. Bila je le še sivina okoli mene in umazana rjava voda pred menoj. »Ne, to ni res! Ni res! Sanjam! Sanjam!” sem zakričala in do bolečine stisnila nohte v dlan. Ob tem lastnem kriku sem se prebudila. Hlastno sem lovila zrak. V prsih je bila še vedno bolečina doživete groze. Lasje so se mi lepili na čelo, prsti so me boleli od brezupnega stiskanja. »Ne! Ne! Ne!" sem zaklicala. Nato sem se dokončno predramila. Začudeno sem se ozrla okoli sebe. Med zavesami je svetila luč s ceste. Na nebo je motno silil nov dan. Zvezde so že zbledele. Ozrla sem se k steni. Šele tedaj sem si zares oddahnila, kajti kakor vedno, kakor vsako noč, je tudi sedaj spala ob meni moja punčka. Temnolasa glavica je počivala na blazini. Našob-Ijena usta so pravkar nekaj zamrmrala. Dolge trepalnice so zakrivale speče oči. Zajel me je občutek nepopisne sreče. »Tu, si tu," sem zašepetala in stisnila k sebi toplo, mehko bitje. Izvila se mi je iz objema in zamrmrala: »Mami, pusti me spati.” Nasmehnila sem se in jo rahlo pobožala po glavi. Tako pravijo $ Ženske mislijo s srcem, pa storijo pri tem manj napak kakor moški, ki opravljajo to z glavo. 9 Ženska je dragoceno glasbilo: ljubezen je lok, moški pa umetnik. ® Če ti zavežejo jezik, tudi jesti ne moreš. @ Tistim, ki ni dano, da bi iztegnili svoj jezik, imajo to možnost (vsaj) ob smrti — če se obesijo. znati moram, da sem ga neskončno občudoval: »Le mirno, čisto mirno, Gwen. Gosta imava. No, kako je — kdo deli?" »Ravno zdaj je na televiziji Mai-gret," sem zavzdihnil, da bi spremenil pogovor. Tedaj pa sem mimogrede ošinil Madge in umolknil. Sedela je negibno in občudujoče gledala Gwen. Če ne bi zvenelo trapasto, bi rekel: skoraj zavistno. Naslednje jutro nama je Purbeck spet prinesel čaj v sobo. »Nekaj strašnega se je zgodilo," je mračno zamrmral. »Samo ne reci, da so miši zgrizle karte za bridge," je zinila Madge. »Še mnogo hujše," je rekel Purbeck. „Gwen je odšla. Izginila. Z mlekarskim tovornjakom. Samo listek je pustila." »Tega ne morem verjeti," sem rekel. »Tudi jaz ne. Nepojmljivo. Znorela ie-“ »Si ji že spet govoril o trati?" je vprašala Madge. »No ja, saj nisem mogel celo večnost spati. Zbudil sem jo — ampak samo enkrat — ker sem hotel zvedeti, kako dolgo traja, da trava zraste, če jo na novo poseješ." Na pragu je obstal. »Vidva najbrž tudi ne vesta, kako se bridge v troje vsaj za silo dostojno igra?" Potem je odšel. »Ubogi Purbeck," sem rekel svoji ženi. „Gwen je res znorela. Toda zdi se mi, da sta v prepiru zmeraj kriva dva. In v tem primeru mi je jasno kot beli dan, kje tiči zajec. Purbeck je imeniten dečko. Samo smisla za humor nima." Madge me je čudno pogledala. »No, da, saj je vseeno," sem nadaljeval. »Še sreča, da si ti tukaj, stara. Drugače bi midva uboga moška u-mrla od lakote, kajne?" Prepričan sem, da v takih situacijah nekaj vedrih besed napravi čudež. »Da, ljubček," je rekla Madge. »No, potem se pobrigaj za zajtrk, medtem ko bom telovadil in se oblekel," sem rekel. Madge se je podvizala. Ko sem končal s svojimi jutranjimi opravili, sem šel k Purbecku v jedilnico. Bil je čisto strt, revež. »Ob pamet je," je vedno znova mrmral predse. Človeku se je zares lahko smilil. Navzlic temu se mi je vse skupaj zdelo tudi nekoliko smešno. Čakala sva. Čez čas je menil Purbeck: »Nekam dolgo se mota okrog štedilnika." Še sva čakala. Potem je Purbeck postal nestrpen: »Počasi postajam lačen." »Pojdiva pogledat v kuhinjo," sem rekel, »in poglejva, kaj počne ta moja ženska." Kuhinja je bila prazna. Na mrzlem črnem štedilniku je ležal listek: »Zdaj bosta pač morala igrati črnega Petra, Madge." Spogledala sva se. Slednjič se je Purbeck izprsil in živahno začel: »Ne zameri, stari — toda povedati ti moram, zakaj je do tega prišlo. Ti pač nimaš smisla za humor, to je vse." Na srečo sem imel še toliko smisla, da sem se glasno zasmejal. To pravi meni — prav ta Purbeck! Samo, da pripetljaj pravzaprav ni bil smešen. Zakaj bilo mi je jasno kot beli dan, da je uboga stara Madge znorela. Športni vestnik SREČANJE ŠPORTNIH NOVINARJEV Minuli teden so se v Radencih v Sloveniji srečah športni novinarji Koroške in Slovenije. Športni novinarji so se pomerili v keglanju, nogometu, tenisu in plavanju. Koroški novinarji so se tokrat odrezali bolje kakor pred letom dni, ko je bilo srečanje v Celovcu in ob Vrbskem jezeru. Lanskega poraza sicer niso mogli izenačiti, vendar se jim je letos uspelo revanžirati vsaj v nogometu in plavanju. Najbolj zagrizen je bil boj na nogometnem igrišču, kjer so zmagali Korošci z 1:0. Zanimivo je bilo keglanje, kjer sta koroški moštvi zasedli tretje in zadnje mesto. Morda so bili koroški športni novinarji prav v tej športni panogi poraženi pod svojo vrednostjo, ker namreč niso imeli običajne krogle z luknjami. Pri posameznikih pa je v tolažbo Korošcev zasedel Anton Leikam prvo mesto z 219 keglji. Dobre so bile tudi igre na teniških igriščih, kjer so Slovenci zmagali z rezultatom 7:5. V plavanju so bili najboljši koroški novinarji, ki so zmagali v vseh treh disciplinah, dodali pa so še zmago v štafeti. Dve zmagi in dva poraza za vsako moštvo pričajo o lepem prijateljskem srečanju novinarjev iz Slovenije in Koroške. Po športnih prireditvah, ki so se končale neodločeno, je izročil predsednik skupščine občine Gornja Radgona predsedniku kluba športnih novinarjev Koroške Ernestu Primoschu pokal za skupnega zmagovalca. (Pri neodločenem rezultatu vsekakor lepa gesta prireditelja). Ob koncu obiska je bila izražena želja po nadaljnjem sodelovanju in takih srečanjih. Koroški novinarji pa so poudarili, da je po gostoljubnosti, kot so je bili deležni v Sloveniji, zelo težka njihova naloga, organizirati enakovredno srečanje prihodnje leto na Koroškem. 10. MOTOCROSS V LAUNSDORFU V nedeljo 3. oktobra bodo v Launsdorfu na znani motociklistični progi ponovno drveli težki motorji in znani dirkači, ki se bodo pomerili v dirki čez drn in strn. Mednarodna prireditev, ki je žela že veliko priznanj, bo stala letos ponovno v znamenju tekmovanja za svetovno prvenstvo motornih koles do 250 ccm. V okviru svetovnega prvenstva pa se bodo domačini, avstrijski dirkači, pomerili tudi za pokal Baren- Bat-terie. Dirka v Launsdorfu je 12. in zadnja v okviru letošnjega svetovnega prvenstva v motocrossu v skupini do 250 ccm. Na štar-tu bodo vsi znani motociklisti, katerim na čelu stojita večkratna svetovna prvaka Joel Robert iz Belgije in Heikki Mikkola iz Finske. Na stezi blizu Visoke Ojstrovice se bo v nedeljo pognalo v dir 40 dirkačev iz dvanajst držav. Število udeležencev bi lahko bilo še večje, po predpisih za svetovno prvenstvo pa lahko tekmuje največ 40 motornih vozil. Ljubitelji motocrossa bodo v Launsdorfu lahko uživali ob vožnjah najboljših Belgijcev, Čehoslovakov, Dancev, Fincev, Francozov, Jugoslovanov, Švedov, Švicarjev, Špancev, Rusov, Madžarov in Avstrijcev. Zanimivo je, da bo večina držav zastopana s kompletno motociklistično reprezentanco. V dirki za svetovno prvenstvo bo poleg tujih motornih firm, kot so Suzuki, Bultaco, CZ, Husquarna in KTM, zastopana tudi domača tovarna PUCH. Velika senzacija Launsdorfa pa je vsekakor v tem, da bo Belgijo zastopal predčasni svetovni prvak letošnje sezone Joel Robert, ki je na lestvici nedosegljiv. Tudi iz Švedske so prijavljena zveneča imena, kot Olle Pettersson, Andersson in Stig. Zanimivi so poleg Rusov, Čehoslovakov in Fincev še dirkači iz Jugoslavije, katerim na čelu je vsepovsod znani Jože Zupin. Največ dirkačev v teku za svetovno prvenstvo pa bo stavila Avstrija (7 tekmovalcev), med katerimi so najboljši Siegfried Lerner, Manfred Klerr in Friedrich Schiechtl. Nedeljska prireditev se bo pričela ob 13.15 uri s štartom k dirki za pokal Baren-Batterie, ob 14. uri pa bo prvi tek dirke za svetovno prvenstvo do 250 ccm. Prireditev se bo končala ob približno 16.30, ko bodo podelili lovorike zmagovalcem. Vstopnina bo kakor vsako leto znašala 25 šilingov. DOMAČI NOGOMET Slovenski atletski klub je tudi v 6. tekmi za prvenstvo II. nogometnega razreda nadaljeval uspešno in premagal v Labotski dolini tamkajšnje moštvo St. Michael z rezultatom 4:2. S to zmago zasedajo slovenski študentje za moštvom iz Metlove in moštvom iz Zitare vasi tretje mesto in so le za eno točko slabši od prvega na lestvici. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokol; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba t o. J. Drava, Celovec - Borovlje. VOGRAM RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.JO — 8.00 — 10.00 — 13 00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.CO — 23.00 — 24.0C Onevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In Blaznikih): S.0S Ljudske viže -~ 5.30 Kmetijska oddajo — S.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranjo opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastike — 6.35 Glasbo in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročilo — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddajo za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 16.15 ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželno poročila — 22 10 Šport iz vsego sveta. Sobota, 2.10.: 5.05 Veselo zaigrano — 7.55 Naš hišni vrt — 8.07 Zveneč jutranji pozdrav — 10.00 Sprehod z glasbo — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanimo 15.30 Voščila — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Zlata doba srebrne operete — 21.30 Ljubljenci občinstva od nekdaj in danes: Hans Albers — 22.20 Plesna glasba. Nedelja, 3.10.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Vojaški koncert za nedeljsko jutro — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Veliki nedeljski zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Dunaj, melodija mesta — 17.05 Novi val — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Koroški portret — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 4.10.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Trgovci spreminjajo svet — 10.15 Severna Afrika in Sahara — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Za ženo: Pogovor z otrokom — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Zabavna oddaja — 18.05 Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Radijska igra — 21.30 Robert Stolz dirigira. Torek, 5.10.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pripovedke iz Avstrije — 9.30 Vesele note — 10.15 Pešci živijo nevarno — 10.30 Veselje ob knjigah — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Predstavljamo — 14.45 človek v množini, predavanje — 15.00 Pihalna parada — 16.15 Za ženo: Pogovor z otrokom — 16.30 Lovska latovščina — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.05 Oddaja sindikalne zveze — 18.45 Note in beležke — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Nenavadna doživetja. Sreda, 6.10.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.15 Zveneč pouk o instrumentih — 10.30 Avstrijski pripovedniki 20. stoletja — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Koroška pesem — 15.00 štajerske orgle — 16.15 Za ženo: Pogovor z otrokom — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.05 Oddaja industrije — 18.45 Note in beležke — 19.15 Jezik domovine — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Ljudska glasba. četrtek, 7.10.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Humoreske in satire svetovne književnosti — 9.30 Vesele note — 10.00 Novo stanovanje — 10.15 šolska tema meseca — 10.30 Zgodovinski profil Avstrije — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah _______ 15.00 Iz štajerskega glasbenega ustvarjanja — 16.15 Za ženo: Pogovor z otrokom — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Novo kazensko pravo — 10.05 Oddaja obrtnega gospodarstva — 18.45 Note in beležke — 19.15 Dom in šola — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Lovska ura — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 8.10.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Viharji nad deželo rumene zemlje — 9.30 Klavirska glasba — 10.30 Spoznanje ali zmota — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Nove knjige koroških založb — 14.45 Književnost iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Zena v kmetijstvu — 17.10 Glasba za konec tedna —- 18.05 Oddaja delavske zbornice —- 19.15 Zabavno iz umetniške postilje — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Kar radi poslušamo — 22.20 Pogled k sosedu. Slovenske oddaje Sobota, 2.10.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Po lovčevih stezah. Nedelja, 3. 10.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 4.10.: 13.45 Informacije — Obiskali smo: Okrajno glavarstvo Velikovec. Torek, 5.10.: 13.45 Informacije — Vesele harmonike — Koroški kulturni pregled. Sreda, 6.10.: 13.45 Informacije — Za naše mlade poslušalce — Mladina .poje. četrtek, 7.10.: 13.45 Informacije — Tomaž Linhart: Zupanova Micka. Petek, 8.10.: 13.45 Informacije — Koroški zbori. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 - 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00 Onevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddajo — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13 15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan zo vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19 00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 2.10.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Emil Adamič-Kruno Cipci: Otroška suita — 12.40 Po domače z domačimi vižami — 14.10 Vesela godala — 14.30 Pojo solisti ljubljanske opere — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Klavir v ritmu — 18.15 Odmevi iz Španije — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, S. 10.: 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Zvezdica zaspanka, radijska igra za otroke — 9.45 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pom- RADENSKA DRUGA V EVROPI Pod zgornjim naslovom smo v zadnji Številki naloga lista poročali o novih pridobitvah znanega zdravilišča Radenska. Pri tem se nam je vrinila neljuba pomota, ki jo rade-voije popravljamo: Zmogljivost nove polnilnice v Boračevi znala, kakor smo pravilno zapisali, 20.000 steklenic, toda ne na dan, marveč na uro. S SADNIMI DREVESCI SN GRMIČI DREVESNICE Marko Polzer VAZAR PRI ŠT. VIDU V PODJUNI. so vsi zadovoljni! nit© tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 ščila — 15.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z dom° čimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v razfičnl izvedbah — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Org,e v ritmu — 15.05 Za razvedrilo — 15.30 Nedeljsko §P°r no popoldne — 17.30 Ko bi padli oživeli, radijs*0 igra — 18.01 Melodije za razvedrilo — 19.15 Glasb000 razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 4.10.: 6.5U Rekreacija — 8.10 Glasb®"8 matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb Pesmice za najmiajše — 9.30 Lahka glasba - 9.» _ 12.1» Iz domače simfonične zakladnice — 12.40 P'*1®'"8 godbe na koncertnem odru — 14.10 Melodije slov®n skih skladateljev — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zb° ..France Prešeren" iz Celja — 17.10 Ponedeljk°v® glasbeno popoldne — 18.35 Kitara v ritmu — 1S' Kulturni globus — 19.15 Z ansamblom Franca p'ere — 20.00 Iz opere ..Kapelnik" — 20.55 Od melodije melodije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 25.05 M1 Klopčič: Indija Koromandija — 23.15 Slovenski PeV zabavne glasbe. . Torek, 5.10.: 6.50 Beseda na današnji dan — Glasbena matineja — 9.05 Naši kraji in ljudje 9.35 Z ansamblom Mojmira Sepeta — 12.10 IT . gojeve opere ..črne maske" — 12.40 Vedri zV® z domačimi ansambli — 14.10 Koroški akadei”5 oklet — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 s°Pran'J ka Vanda Gerlovič — 17.10 Popoldanski simf°nl koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 I9'® z bavni orkester RTV Ljubljana — 19.15 Z ansamb1® ' štirje kovači — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 ^ dijska igra — 21.17 Koncert lahke glasbe jugosl°v8 skih avtorjev — 22.15 Najlepše melodije iz violin® ^ ga repertoarja — 23.15 Revija slovenskih avtor) zabavne glasbe. , Sreda, 6.10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna n0 neja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — . Ob lahki glasbi — 9.40 Pesmi na stara ljudska sedila — 12.10 Domače pesmice iz solistično 9*aSfln. — 12.40 Od vasi do vasi z narodno zabavni”1' _ JOŽ®*® zrejtU' sambli — 14.10 Melodije Mojmira Sepeta in Privška — 14.35 Voščila — 15.40 iz opusa sta,0J*gr hrvaških skladateljev — 17.10 Simfonični orl!85 0. berlinskih filharmonikov — 18.15 Iščemo popevk® P letja — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 S'1" nični orkester RTV Ljubljana — 21.30 Z veliki'”' } bavnimi orkestri — 22.15 S festivalov jazza — 2' Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. g)o četrtek, 7.10.: 6.50 Beseda na današnji dan Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9-35 0(I) lodije slovenskih avtorjev z zabavnim orkes , RTV Ljubljana — 12.10 Iz Boitove opere „Mefisl°*® * g — 12.40 čez polja in potoke — 14.10 Lahka glaS?ju za razvedrilo — 15.40 Ruske narodne pesmi Koncert po željah poslušalcev — 18.30 Z ansatnb Silva štingla — 18.45 Naš podlistek — 19.15 2 ^ samblom Jožeta Privška — 20.00 četrtkov večer^ mačih pesmi in napevov — 21.00 Literorni sedmih desetletij — 22.15 iz sodobne maked°” / simfonične literature — 23.15 Iz albuma iz vaja jazza — 23.40 Godala za lahko noč. Petek, 8.10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna neja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Popevke s sl!.ong skih festivalov — 12.10 Glasbene pripovedi Lipovška — 12.40 Angleške pihalne godbe — Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Voščila " j|. Napotki za turiste — 16.40 Festivalski orkesle' ^ gijskega radia — 17.10 človek in zdravje " Operni koncert — 18.15 Glasbeni vsakdan — Z ansamblom Ota Roma — 20.00 Poje zbor akademije — 20.30 „Top-pops 13" morju in pomorščakih — 22.15 Besede in 2V° logov domačih — 23.15 Jazz. ns*8 me1'' love”' Dunaj*118 21.15 Oddai11 Avstrija 1 Sobota, 2.10.: 15.25 Jazz in pop — 16.15 Za otroke — 16.35 Hišica — 17.00 Za otroke — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Rudi Carrell-Shovv — 21.15 Šport — 21.45 Čas v sliki — 22.00 Nasilje v bloku 11, kriminalni film. Nedelja, 3.10.: 15.50 Lolek in Bolek — 16.25 Za družino — 17,10 Za svetovni dan varstva živali — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Godba na pihala 1971 — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.10 Beseda za nedeljski večer — 20.15 Lise-lotte iz Pfalza, film — 21.55 Margret DUnser predstavlja prominentne — 22.55 čas v sliki — 23.10 Iz moje knjižnice. Ponedeljok, 4.10.: 18.00 Teletest — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Iz otroških dni filma — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Bonanza — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.20 V boksah — 22.20 čas v sliki. Torek, 5.10.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18:50 Indian River — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliiki — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop prosim — 21.00 španski vrtnar, film — 22.35 čas v sliki. Sreda, 6.10.: 10.00 Na obisku pri Alfredu Kubinu — 10.30 Gotika v Avstriji — 11.00 Lepotica devetdesetih let — 12.10 V boksah — 16.30 Za otroke — 17.10 Tečaj keramike — 17.30 V deželi Laponcev — 18.00 Tečaj francoščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18 25 Slike iz Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Srečanje z živalmi in človekom — 21.00 Prenos Iz gledališča — 22.15 Čas v sliki, četrtek, 7.10.: 10.00 Prometna vzgoja — 10.30 Komentar k dogodkom — 11.30 Ameriško življenje in literatura — 12.00 Fizika za vse — 18.00 Tečaj italijanščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Slan Laurel In Oliver Hardy — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zadnja bitka cesarja Karla — 21.45 Civilizacija — 22.35 čas v sliki. Petek, 8.10.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Zvok iz človekove roke — 11.30 španski vrtnar, film — 18.00 Orientacija — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja zvezne gospodarske zbornice — 18.50 Kamor nas veter potegne — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kadar oče s sinom — 21.15 Avstrijci v Južni Ameriki — 22.15 čas v sliki — 22.30 Ob koncu tedna na poti. Avstrija 2 Sobota, 2. 10.: 18.30 Aktualni dogodki — 19.30 Čas v sliki — 20 00 Pregled sporeda — 20.06 Spori — 20.10 Vzgoja — 20.15 NOrnberška obsodba — 23.15 čas v sliki. Nodclja, 3.10.: 18.30 Iz moje knjižnice — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Iz sveta, v katerem živimo — 20.00 Smučarska gimnastika — 20.15 Giselle, romantični balet — 21.45 Telereprize. Ponedeljek, 4.10.: 18.30 Kaj morem poslati — 19.00 Konflikt in sprememba — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Kontra — 21.20 Dve enodejanki — 22.10 Telereprize. Torek, 5.10.: 16.30 Ameriško življenje in literatura — 19.00 Neznani „Jaz" — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Z dežnikom, očarljivostjo in melono — 21.00 James Bond ne sme umreti — 21.50 Telereprize. Sreda, 6. 10.: 18.30 Komentar k dogodkom — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Goldie Hawn-Show — 21.00 Zlati okov — 22.30 Telereprize. četrtek, 7.10.: 18.30 Zvok iz človeške roke — 19.00 Muzikant božji — 19.30 Čas v »tiki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20,10 Vzgoja — 20.15 Ne hodi preblizu k Vodi, film — 21.55 Telereprize. Petek, >. 10.: 18.30 Obisk na razstavi — 19.30 (as v sliki — 20.00 Ob koncu tedna na poti — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Harlem-gledallšče, film — 21.15 Telereprize. Jugos Nedelja, 3.10.: 8.55 Madžarski pregled — a;|c domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 M«* — 10.50 Otroška matineja — 11.40 Mestece P®’(V. — 17.45 Najljubši učenec, ameriški film — 20.00 „ nik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.25 Vid® — 21.40 športni pregled — 22.10 Poročila. J0|- Ponedeljek, 4.10.: 9.05 Odprta univerza — 9 ^ ^ ska oddaja — 11.00 Osnove splošne lzot>razt> 14.45 šolska oddaja — 16.55 Madžarski P,egl adiV 17.15 šahovski komentar — 17.45 Kljukčeve d°g g ^ ščine — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do n,ra 19.00 Mozaik — 20.00 Dnevnik — 20.55 Strah v °lr° očeh; Otrok v Vietnamu — 21.30 Igor Torkar: " žoga — 22.40 Poročila.