.'' Tajnik Marko Kranjc, ki je bil osem dni deloma v policijskem, deloma v Bodnijskem zaporu, je dobil od državnega sodišča v Beogradu naslednjo rerešitev: »D. T. Broj 1625/Sl. Okrožnemu sodišču Maribor. Vračam priložene spise s pripombo po § 96 k. p., da za kazensko preganjanje Kranjca Marka nisem našel nobene podlage radi kakršnegakoli kazajivega dejanji. Beograd, dne 10. novembra 1931. leta. Državni tožilec Državnega sodišča za zaščito Države.« Podpis. — To sporočamo vsem, posebno onim. ki morda imajo podobno zadevo sami, da se zoper vse pritožijo in tako spravijo zadevo pred sodišče, katero bo postopalo po zakonu, ki v takih slučajih ne predvideva nobe- ne krivde. — Vsi slučaji naj se takoj javijo ali g. dr. Le3kovarju v Mariboru ali g. dr. Ogrizeku v Celju. Odgovor na »Jutrov« napad. »Jutro« je napadlo naš list pod naslovom »bela vrana«, da noče objaviti niti izida volitev, niti imena onih, ki so izvoljeni. Vemo, da ima ta napad svoj prozoren namen, vendar bi pričakovali, da bi »Jutro« bilo toliko pošteno, če že napada in opravlja službo tožarenja, da se preje prepriča, če vsaj malo drži, kar trdi. V tem shičaju pa sploh nič ne drži. Nameravali smo sicer že takoj po volitvah objavljati vse podatke, pa se nam je od drž. pravdništva sporočilo, da se ne smejo objaviti podatki razven od uradne »Avale«. Zato smo morali čakati na to objavo. Ko je v listih v torek izšla, smo dali, kakor so čitatelji sami lahko našli, pod zaglavje »Novejše« tudi izid o volitvah. »Slov. Gospodar« gre v torek v tisk, zato ni bilo mogoče več objaviti, kakor smo zadnjič objavili, dasi bi zelo radi postregli našim čitateljem takoj s točnimi številkami. Sicer mi tega ne pišemo zato, kakor da bi se pred »Jutrom« zagovarjali, pač pa zaradi naših čitateljev, da vidijo, kake »prijatelje« ima naš list, da zaradi tega »prijateljstva« ni bilo mogoče pisati o volitvah. Bili smo res večkrat »bela vrana«. Za krivično očitanje bo seveda moralo »Jutro« odgovarjati tam, kjer se pravica deli, to je pred sodiščem! 401eti_ico poroke je obhajal v nedeljo dne 15. novembra v krogu svoje družine g. Josip Glaser, vpokojeni nadsprevodnik drž. žel., s svojo ženo Alojzijo, rojeno Krebs. Poročen je bil pred 40 leti v cerkvi sv. Magdalene v Marrboru. G. Glaser je bil dolga Ieta aktiven sotrud- nik našib organizacij v Mariboru in js vneto sodeloval pri javnih akcijah naših Ijudi v mariborskem mestu. K njegovemu jubileju mu prav iskreno čestitamo! Vrat si je prerezal z britvo iz obupa 471etni pazniški upokojenec Alojzij Ostrouška na Betnavski cesti v Mari« boru. Njegovo stanje je resno. Ciganska dsteljica pred sodiščem, Dne 18. junija v noči so vlomili cigani v trgovino Viktorja Zadravca v Vogričevcih v Prekmurju in so odnesli za 18 tisoč Din iaznega blaga. Zjutraj pa vlomu so si razdelili med seboj v nekem gozdiču plen. Po razdelitvi plena so naleteli cigani s culami in svežnjj blaga na kosce na bližnjem travniku. Kosci so začeli kričati nad neznanimi nosači, ki so se spustili v beg. Kosci sa jo ubrali za vlomilci in prijeli cigana Matijo Kokaša, ki je izdal ostale pajdaše. Mariborski senat je obsodil dna 12. novembra tri cigane Kokaš: Matijo, Stefana in Ivana na poldrugo leto težke ječe in na povračilo stroškov v zne-< sku 3189 Din. . Ciganska siuola. Večja družba ciganov iz Zlatarja na Hrvatskem je taborila v Cirkovcah pri Pragerskem. V, noči od 9. na 10. novembra so vlomili cigani v koruznik župana in posestni* ka Stefana Vuka in mu ukradli 237 kg koruze. Vuk je javil tatvino orožnikom, ki so dohiteli cigane v Župečji vasi, jim odvzeli plen in nepoštenjake izročili v zapore v Ptuju. Kolesa so ga raztrgala. Dne 6. nov. zjutraj so našli v Smartnem na Poh. v samotno ležeči Božičevi žagi raztrganega med kolesi in z razbitimi udi žagarja Antona Dobnika. Smrtno pone^ srečeni je v noči spodrsnil in padel na. podajalno kolo, ki ga je pognalo med druga kolesa, ki so ga grozno razmesarila. Eončni zaključek prepira med sosedoma. Dne 8. t. m. so našli v Muretincih pod Ptujem skozi srce zabodenega Alojzija Strelca, posestnika v imenovani vasi. Strelčev sin Franc je javil zločin žandarjem v Zavrču, ki so prijeli ubijalca v osebi Strelčevega soseda, posestnika Franca Meška. Raztelesenje zaklanega je dokazalo, da je bil zadet Strelec z nožem naravnost v srce in je takoj izdahnil radi izkrvavitve. Imel je še tudi rano na vratu in na desni strani pod ušesom in eno ranp na desni roki nad laktom in še urezan prst desne roke. Pokojni se je obupno branil pred napadalcem. Meško zločin prizna in se izgovarja na pijanost. Dejstvo je, da sta živela oba posestnika v medsebojnem prepiru in da sta se prerekala v soboto dne 7. novembra pred zločinom. Sovraštvo in alkoholna korajža zakljucujeta z zločini! Pri podiranju dreves v gozdu je nevarno ponesrečil Miha Perkovič iz Cirkovc pri Prager_kem. Težko poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico. Umrl na zastrupljenju kivi. V Sebeborcih v Prekmurju so našli mrtvega v postelji tamošnjega trgovca Franca Škrleca. Pokojni se je bil pred kratkim ranil na roki prst pri izlaganju petrolejskih sodov. Trgovec se ni zmenil za rano, a ga je spravila v prerani grob. Neprevidno ravnanje z orožjem. V Sebeborcih pri Murski Soboti je razkazoval fant svojemu znancu nabit revolver. Revolver se je sprožilt vsled neprevidnega ravnanja in krogla je zadela znančevo roko in se je še zarila v ramo radovedneža, ki je gledal igračkanje z orožjem od zadaj. Domačijo je uničil požar posestniku Aleksandru Kranjcu v Pečarovcih v Prekmurju. Obstoja sum na požig. Požar je unlčil v Šalovcih v Prekmurju krčmarju Janezu Žiško velika gospodarska poslopja. Mlada samomorilka. V Celju v gozdu pri Gozdni restavraciji so našli zaBtrupljeno 201etno zasebnico Rozino Končevo. Vzrok samomora je iskati v brezposelnosti in bolehnosti. Vol z.rogovi Je opasno poškodoval zdraviliščnega delavca Franca Šibanca na Dobrni. Huda nesre.a. Hrastniški gostilničar Drago Logar se je vračal v noči na motornem kolesu iz Ptuja proti domu. V bližini Konjic mu je privozil naproti voznik brez luci. Kljub izogibu je zadela kljuka zavore Logarja v nogo, mu 1o zlomlla in njega pognala z motocikla. V dežju par ur prezebajočega Logarja Je pobral tovorni avto in ga prepeljal v celjsko bolnico. Vlom. V nočl Je bilo vlomljeno skozi okno v trgovino Ferdinanda Pusteka V Smarju pri Jelšah. Neznanci so odstranili z drogi železno omrežje z okna ln odnesli raznega blaga, tobaka in jest Vin za nad 20.000 Din. Ljnbitelj tujih koles je bil aretiran v Crešnjevcih pri Frankolovem v osebi 24letnega brezposelnega delavca Štef. Ramsaka iz Dobrne. Nevaren vlomilec pod ključem. Ljubljanski policiji je padel v r_ke nevaren vlomilec 291etni Ignacij Salaj iz Črensovcev v Prekmurju. Po poklicu je trg. pomočnik, a se le ukvarja z vlomi in s tatvino na debelo. Salaj je bil aretiran z bivšo natakarico Ano Postružnik od Sv. Primoža na Pohorju. Žrtev žganja. Komaj 191etni tovarniški delavec Andrej Šolar iz Krope se je tako napil žganja, da je v pijanosti padel v potok Kroparico in utonil. Najbrž se je pri padcu osnesvestil in nato šele ga je smrtno zalila voda. V pijanosti se je ubil. Hlapec Jurij Kržišnik je vozil iz Tržiča v Prezrenje na Kranjskem staro pohištvo in je med vožnjo popival po krčmah. Pred vasjo Zvirče pa je padel v vinjenosti z voza in obležal mrtev na cesti. Brata med seboj. V Hostah pri Litiji sta se sprla radi malenkosti brata Ru- dolf in Jože Doblikar. Mlajši 161etniRudolf je navalil na Jožeta. Ta pa se jenapadalca otresel. Rudolf je stopil tedaj na cesto po kamen in mu ga z vso silo vrgel v trebuh. Jože je na vojaškem dopustu in bi moral te dnl oditi zopet k vojakom. Fant je začel tožiti o velikih bolečinah v trebuhu. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je nesrečnežu od hudega udarca ^očilo črevesje. Črevesna tekočina se je razlila po trebušni votlini. Stanje težko poškodovanega je smrtno nevarno. Po _ letih v podzemeljski jami najden umorjenec. Posestniški sin Rudolf Pečauer iz Poljan pri Novem mestu se je podal v Auerspergov gozd Klingental, da bi po sedanjem običaju stikal za še neodkritimi podzemeljskimi jamami. Naletel je res na zasut vhod v jamo in je dospel po preplezanju globine v dolg in vodoraven hodnik. Tukaj je zadel na razpadajoče človeško truplo. Javil je strašno najdbo sosedom in orožnikom. Preiskava je dognala, da gre za ostanke 641etnega zasebnika Franca Wuchte iz Občic pri Poljanah, ki so ga pogrešali že od majnika 1927. Wuchte se je bil malo prej vrnil iz Amerike in je rad pravil o svojih dolarskih prihrankih. V jami so našli pri Wuchtejejyih ostankih še čevlje in klobuk ameriškega izvora in prazno, že preperelo jdenarnico. Ko je bil omenjeni izginil nenadoma, je bilo vse uverjeno, da gre jza roparski umor. Osumljen je bil ta¦krat zločina Wuchtejev sorodnik, katerega so pa radi pomanjkanja dokazov izpustili iz zapora in se je nato izjselil v Argentino. Brez dvoma gre v tem slučaju za 4 leta prikrit zločin, ker dolarsko bogati starec ne bo iskal sam smrti v še neodkritih podzemeljsldh jamah. Uzmoviči nad 100.000 Din vrednega plena pod ključem. Dne 10. novembra so zaprli orožniki iz mesta Kranj v vasici Črešnjice pri Podnartu vlomilsko družbo, ki je pokradla v Kranju in po širši okolici blaga za 100.000 Din. Gre za dva čehoslovaška državljana brata Katlan in za dve delavki. Vlom. V Ježici na Kranjskem so obiskali v noči 12. novembra neznani vlomilci pekovskega mojstra Urbančiča in mu odnesli zlatnine in gotovine za 14 tisoč Din. Dva konja utcnila^ Savi. Dne 10. t. m. je bil namenjen Janez Merslavič iz Mosteca z vprego dveh konj na brodu preko Save v Čateške toplice po drva v Vrbini. Med prevažanjem se je splašila ena kobila po vodi plavajočih vej, odskočila nazaj in voz je zadel v naglici in s tako silo ob stranski drog na brodu, da se je ta pretrgal in je padel v Savo voz ter oba vanj vprežena konja, ki sta utonila. Konja sta bila vredna 10.000 Din. Papež blagoslovi električno zv.nsnje v ce.kvi sv. j. .tra v Himu. bh._a nani kaže na levi strani papcža, često levo vidimo kardinala Paccelija, čisto na desni kardinala Ehrle in sključani starček je kardinal Fruhwi_th. V Bostonu v Ameriki so prestavili na  tračnicah dvonadstropno hišo. Mesto Korte na francoskem otoku Korzika, kl Je bilo glavno zatočlšče razbojništva, o kojega iztrebljenju poročamo med vestmi pod zaglavjem »Iz raznih držav«. mmmmmi Nemci so koj po prevratu potopili pri Scapa Flow svoje bojne ladje. Sedaj te ladje dvigajo Angleži. Na sliki vidimo nemško križarko »Hindenburg« koj po potopljenju junija 1919 — spodaj ista ladja po 11 letih napol dvignjena. Francoska mornariška zračna ladja Jo zašla v vihar in se je razbila ob prisl- ljenem pristanku.