PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA S L O V E N S K O P R I IVI O R J E IN TRST Leto 2., §tev. 42 - Cena 4 Ure TRST, sreda 2. oktobra 1946. Tržaški delavci ne bodo nikdar priznali spletk mednarodne plutokracije na škodo delavskega razreda. Poštnina platana - Spedizione Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 in abbonamento post. II gruppo Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Skupščina Pokrajinske zveze ES Vse ustanove našega ozemlja morajo biti izraz volje in potreb delovnega ljudstva V sredo popoldne, dne 25. - v'„. t-m- se i® vršila izredna skupščina Pokrajinske zveze ES, ki predstavlja v coni A 82.000 delavcev. Spregovoril je tov. Vojmir, ki je delavskim delegatom, iz Trsta Milj, Tržiča, Gorice in ostalih krajev pokrajine orisal poizkus anglo-ameriškega kapitala, da nam vsili guvernerja s takimi pooblastili, da bi bil tržaški parlament le dekoracija pa-padno demokratičnega stila, le oblika najosnovnejših pravic demokratičnega parlamenta. Predoči! je manever italijanskih šovinistov in ZVU, da bi najprej odvzeli ES Okupacijske oblasti pospešujejo dotok anglo-ameriškega velekapitala v Trst »Daily VVorker« piše med drugim: Vdor angloameriškega velekapitala, ki ga pospešujeta gg. Byrnes in Bevin, je dobil včeraj novo obliko. V Parizu so objavili, da je odobrila zavezniška vojaška uprava industriji na področju Trsta posojilo enega milijona funtov šterlingov. Odobritev tega posojila jo naletela na področju Trsta na veliko kritiko. Zavezniške vojaške oblasti obtožujejo, da izkoriščajo svoj privilegirani položaj, da bi podprle anglo-ameriško stremljenje po vodilni vlogi anglo-ameriškega velekapitala v gospodarstvu Trsta. Znano je, da je zavezniška vojaška uprava že nudila finančno pomoč velikim čistilnicam nafte »Standard OH« v Trstu. Odvzem režimskih dobičkov ZVU je izdala. Splošni ukaz št. 70, ki odreja odvzem dobičkov doseženih pod fašističnim režimom ali s sodelovanjem z nemškimi napadalci in zaplembo dobrin, ki pripadajo tistim, ki so zagrešili fašistične zločine. Ukaz našteva skupine oseb, ki jih ukrep zadeva, sankcionira dolžnost, roke in načine prijav imenovanih dobrin ter dobičkov, določa postopek zaplemb in grozi s strogimi kaznimi kršilcem. Ukaz bo v kratkem objavljen v uradnem listu ZVU ter bo stopil v veljavo z dnfem objave. ugled, jih razbili in okrepili 'delodajalske sindikate. Poskušali so odtegniti pozornost delavstva od političnih vprašanj in jih s pretvezo »apolitičnosti« sindikatov zavesti na oportunistična pota. Vse to je jasen dokaz, da so poskušali načrtno mehčati odpornost delavstva, da ne bi nudilo nika-kega odpora imperialističnim načrtom. V diskusiji so bili vsi delegati soglasni. Zahtevali so svobodo in samoupravo. Nikomur ne bodo dovolili umešavati se v notranje zadeve tržaškega svobodnega ozemlja. Prebrana je bila resolucija, naslovljena na mirovno konferenco. Delavcem — delegatom je bila resolucija premila, zahtevali so ostrejših izrazov. Pretehtali so resolucijo od besede do besede. Med drugim so tudi spremenili stavek «zasužnjevalni im-perialižem» v «zasužnjevalni anglo-ameri-ški imperializem». Res je, da so gentleme-ni prišli v rokavicah, toda kmalu so pokazali trdo pest in začeli vihteti kije in pendreke. Kaj bi slepomišili, povejmo tem gospodom, kar jim gre! Pri zgoraj navedeni spremembi so dejali: »Morda bodo gospodje užaljeni, toda ko so nam s kiji razbijali glave, nas ni nihče vprašal, če smo užaljeni mi, zato kar krepko zasolite!« Spodaj prinašamo izglasovano resolucijo: Stesolueija Miselnost in odločnost preho 80.000 članov ES v pasu /I V Parizu določajo dokončno obliko »Svobodnega ozemlja« Trsta in določajo dokončno tudi o vprašanju italijansko-jugogoslovanskih meja med »Svobodnim ozemljem« in Jugoslavijo in med »Svobodnim ozemljem« in Italijo. Odločno protestiramo proti načrtu, da se pokrajina Tržiča in dobršen del Goriške prisodi Italiji. Pro'esli- , ramo proti ustvaritvi umetnega koridorja, ki bi vezal Trst z Italijo in proti priključitvi čisto hrvaških istrskih predelov »Svobodnemu ozemlju«. Odločno odklanjamo vsako rešitev, ki bi hotela pretvoriti Trst v kolonijo in oporišče proti Jugoslaviji. Metode afriškega kolonializma niso prikladne za naše ljudstvo, ki je dokazalo najprej pod fašizmom nato v krvavi osvobodilni borbi, da je ljudstvo zrelo, da si zna samo vladati. Našemu ljudstvu bodo zagotovljene popolnoma demokratične . življenjske razmere, le če mu bo dana popolna suverenost in sicer suverena ljudska skupščina, resnično demokratična uprava in policija v službi ljudstva, ne pa orodjč v rokah tujih zatiralcev proti ljudstvu. Izredna skupščina Enotnih sindikatov Julijske krajine pred vsem svetom odločno izjavlja, da so slovenski in italijanski delavci v Trstu, vsi tisti, ki žive od poštenega dela, vsi tisti, ki iskreno želijo blaginjo mesta, odločno nasprotni vsaki obliki kolonializma in odločeni boriti s<* z vsemi svojimi močmi, da se ne bodo uveljavili pri nas sistem; Cecila Rhodes.a. Naš; ljudstvo ne more dopuščati nobene oblike zatiranja. če žele mir, naj dajo ljudstvu možnost, da si vlada samr Nismo Afrikanci! To ni le izraz volje 8C.C00 in še več članov Enotnih sindikatov v coni A, temveč vseh iskrenih in poštenih demokratov, Vsi demokratje odločno obsojajo spletke imperialističnih krorcv, ki skušajo vsiliti na pariški konferenci protidemokratične in protiljudske rešitve. Bodimo vesefi, da je. delavstvo politično ! sti«. zrelo, da se ni pustilo zavesti od jadiko- | Zato zna delovno ljudstvo razlikovati Ivanja Julijskih sindikatov in sličnih proti-| med demokratičnim parlamentom in nor-I ljudskih elementov z geslom »apolitično,. čavim. O kolonski pogodbi Mnogo se je že pisalo in razpravljalo o kolonih, zlasti v zadnjih časih. Vse pa je bilo zaradi trdovratne reakcionarne miselnosti gotgvih veleposestnikov v naši pokrajini zaman, vse brez kakih konkretnih zaključkov. Znani so predlogi ES, ki so z dejanskimi predlogi dokazali iskrenost in'željo, da bi se dosegel primeren in zadovoljiv sporazum. Na predloge .ES ie Zveza lastnikov po večmesečnem premišljevanju »blagovolila« odgovoriti, da je pripravljena razpravljati... pod pogojem, da se ne načne načelo 50% pri razdeljevanju produktov. Kaj pa bi bili pripravljeni ti gospodje veleposestniki privoliti? ES so predlagali, da se prične končno z razpravljanjem vprašanja nove splošne pogodbe o zakupu zemljišč ža našo pokrajino. Ta pogodba naj bi razen Izboljšanj splošnega značaja pravičnejše in novim časom primerno urejevala razdelitev kmečkih produktov. Niso koloni prelivali krvi In se borili proti fašizmu, da ne bi uživali vseh demokratičnih in socialnih pravic! Ali niso dogodki lastnikov prav nič Izučili? Koloni so se mnogo naučili v tej vojni in vedo, da imajo pravico do boljšega, pravilnejšega postopka. Vedo pa tudi, da se bodo uspešno borili proti nenasitnemu pohlepu zemljiške gosposke, če bodo v borbi z njimi enotni, dosledni in nepopustljivi. V pravičnih stvareh je pač neumestno in nemogoče popuščati. Družbeni odnosi se morajo urediti, ker urejenost v Socialnem oziru vodi k napredku in blagostanju. Znižanje cen v ZSSR Cene proizvodom široke potrošnje so bile v vsej Sovjetski zvezi letos že tretjič znižane. Gre predvsem za cene obutve, volnenih izdelkov, svile, bombaža, klobukov. Cene oblačil in pletenin so padle za 10%. 0 poštenosti delavcev O čutu pravičnosti pri paših delavcih lahko govorimo mi, ki smo vedno v stikih z njimi. Gospodje, gospe, policija, ZVU in kaj še vem kdo od vseh tistih, kj našega delavca zatirajo in preganjajo, morajo pa imeti čvrste dokaze, da bi lahko temu verjeli. Po podatkih, kj jih imamo na razpolago, (nismo jih napravili mi, marveč »oni«), so naši delavci zahtevali pri pristojnem Uradu za delo v sporih z delodajalci svojih 458.749.85 lir, ker so jih pri mezdah, nagradah itd,, prikrajševali. Od te svote jim je bilo priznanih 431.749.85 lir, kar odgovarja 94%. Kaj to pomeni? T0 pomeni, da je med 100 delavci (celo po vsej statistiki) 94 poštenih, a 6 nepoštenih. Istočasno pomeni, da je med 100 delodajalci 0 poštenih in 94 nepoštenih. Radi bi se rešili... Razpadanje Julijskih sindikatov je vsak dan bolj očitno. Dogodki se razvijajo v pr:>Pniuorsko delavsko enotnost«; vsi člani mo to, pripeljali so jih še 10 m3 več. Tako jse odpovedo svojega dopusta za dobo treh so porabili odobreni kredit izključno za unl-^ Med slučajnostmi so iznesli še razna plačan je stvarnih stroškov za drva. Vse ostalo so napravili s prostovoljnim delom in s tem doprinesli k obnovi našega gospodarstva že 40.000 lir. Tako se bori naše primorsko ljudstvo za priključitev in javno manifestira svojo pripadnost k Titovi Jugoslaviji. Nihče nas ne Lilija Bogomil Prinašamo zanimivo črtico J. Mostovoja, ki opisuje delo junaške 75 letne Natalije Va-siljevne, učiteljice delavske mladine. Učiteljica z mladostno voljo in pedagoškim talentom sodeluje pri usposabljanju invalidov iz zadnje svetovne ' vojne, kj iščejo novih poletov za življenje — novih poklicev. V črtici je opisan slučaj slepega in brezokega mladeniča, ki se je naučil pisati na pisalni. stroj. Pred menoj je pola papirja 's tekstom, napisanim na stroj. Na njej na prvi pogled ni nič posebnega, razen morda to, da so nemške besede, ki dajejo tekstu raznolikost, natisnjene z ruskimi črkami. Zgoraj je napis »Domača vaja« in datum 6. IV. 1946. Potem pridejo nemška slovnica, zgledi pa kažejo, kako se ta pravila uporabljajo. To je vse. Kaj bi neki bilo pomembnega na tej poli z vajami? Neka posebna okolnost in sicer ta, da jo se napisal človek brez oči in brez rok. Vem, da se bo to zdelo neverjetno. Slepec se sicer lahko nauči pisati na stroj, trba je, le, da ima dovolj vztrajnosti. Ali, če ta slepec tudi rok nima? In vendar je tak človek. Imenuje se A-lelcsej Noskov, Ima svoj naslov — ena izmed moskovskih bolnic pod številko 3431: ima sorodnike v vasi Maslovo Mozajskcga rajona moskovske oblasti, ima končno tudi učitelje, med njimi Natalijo Vasiljevno Baldino. Vse ima ta mladenič, le oči nima in ne rok. Pred tremi leti je prišel iz ognja na fronti, nepopravljivo pohabljen. Zdelo se je, da ne bo več radosti zanj. Kaj ga čaka razen bedne nebogljenosti, revnega življenja? Je li zanj še vredno živeti? Vredno je! Leša je mlad. Trj in dvajset let mu je. Še v šoli je bral zgodbo Pavla Korčagina in se navduševal nad herojsko dušo tistega, ki je ustvaril to zgodbo, ki je po sebi narisal tak lik. Zdaj je cesto premišljeval o njem. Nikolaj Ostrovski je imel velik umetniški dar, pa kaj bi to — učf se vendar lahko vsakdo. Treba je samo volje do učenja, resnične volje. In glej, brž ko se mu je obrnilo na bolje, se je Aleksej Noskov res začel učiti. Prav tedaj je tud’ ' prišlo do srečanja z Natalijo Vasiljevno. Tiste dni je bila šc. vojna. Zarja zmage je šele vzhajala in sovražnik je še teptal našo zemljo Tiste dni je prišla v bolnico Natalija Vasiljevno, majhna starka okroglega obraza, ki jo imela vrha-. no mero vedrih smehljajev in prijaznih | besed in — kar je glavno — vsestransko znanje in pedagoški talent, To jo prav tisto, kar je bilo potrebno okrevajočim, tistim. ki so z vso vnemo iskali novih poti iv življenje Te je bilo treba znati učiti, treba jim je bilo odpreti obzorja novih, neprivajenih poklicov ter jim z učenjem utreti pot do njih. Zdravniki so napravili vse. da bi jim ohranili življenje, a mnogi so bili kljub temu nesposobni za telesno delo — tem je bilo treba dati nov poklic, razviti jim razum, pomnožiti jim znanje, pa si bodo zopet našli mesto v življenju. Treba jih je bilo učiti, učiti vsemu navkljub in za vsako ceno. To bo prispevala 75 letna učiteljica mladine, in to je bila njena pomoč do zmage. , Nataliji Vasiljenvni je 75 let. Težko je v tej starosti še hoditi v šolo delavske mladine, od ondod pa v bolnico, kjer je podružnica šole — hoditi po stopnicah, po nadstropjih k svojim ranjencem, potem pa, če je učenec ravno v zdravniški obravnavi, vračati se zopet in zopet; če je za-i dremal, obiti ga prav tiho po prstih, da ga ne vznemiriš, če je razburjen in muhast, prilagoditi se njegovemu razpoloženju, pomiriti ga, kakor zna pomiriti Iju-Ibezniva, ljubeča mati. Vse to je delala in ! dela 75 letna Natalija Vasiljevna. To je I res pravo, veliko junaštvo pedagoga. | Desetine ljudi, njenih učencev, jo je imo-jnovalo in jo še imenuje svojo mamico. Tu ■ v bolnici dobivajo med dolgotrajnim zdrav-; Ijenjem srednješolsko izobrazbo, delajo iz- ■ pite in gredo potem na visoke šole. Ljudje, ki so preživeli težke poškodbe, se zopet usposabljajo za delo ter pošiljajo Nataliji Vasiljevni pisma, polna hvaležnosti in či . losti. i V treh letih dela v bolnici je Natalija i Vasiljevna izučila 150 ranjencev in še zdaj ima okoli 30 učencev. Vladimir Kuzmin, partizan, ki je izgubil obe roki, se jc učil pri njej zemljepisja in nemščine. Zdaj je že v juridičnem institutu. K izpitom za. fa inštitut se pripravljajo še 4 ranjenci. Gi-nevske je sedaj študent aviatičnega instituta, Nataša Žiganova, ki je na fronti izgubila desnico, končuje tehniko za zveze, poročnik Leonid Vdovin, ki je izgubil obe roki, predava zemljepis v neki šoli Omske oblasti. Pred vojno je dovršil srednjo šolo in se je tedaj navduševal za zemljepis. Toda za poučevanje si je moral prisvojiti še nekoliko tega predmeta in z odlokom oddelka za ljudsko izobrazbo je tudi ta stvar pripadla Nataliji Vasiljevni. Geograf po stroki, predava Vasiljevna ta predmet nad 50 let V svojem času je dovršila Tiho-mirovske in potem še višje ženske tečaje, med njenimi učitelji pa so bili Timirjazev, sindikalna vprašanja OPOMBA UREDNIŠTVA. Hočemo, da bodi delovno ljudstvo tisto, ki naj »ustvarja javno mnenje«, ne pa list ah urednik. Zato dopisujte in nam — sporočajte svoje kritike!. Sočanov iu Kruber. Zaupali so ji lahko tudi tak predmet, kot metodiko geografije, ki sicer ni spadala, v proglasu šol za Delavsko mladino. Zdaj sc lahko vrnemo k pripovedki o Ateksiju Noskovu. Kirurgi so mu napravili na lovi roki dva s’ kožo obšita koščena izrastka, s katerima ee je jel učiti p:sati na stroj. Vadil se je vztrajno in neutrudno, i Ko so drugi počivali, je sedel sam v učnem kabinetu bolnice in se uril v pisanju na sli oj. Zaprosil je v tovarni za stroj po znižani ceni. Podarili so mu ga. In prišel je lian, ko jo končno napisal svoje juto pismo. To je bil dan veselja, povratka v življenje. Od tedaj je šlo življenje hitreje. Najpro, so mu čitali tovariši, učitelji, osebje bolnice, sedaj mu je (dodeljen poseben lektor. Aleksej p >s*uša, si zapomni, razbira. Ko je odhajal na fronto, js bil konča! sedemletno Šolo, zdaj pa se uči. že. za 10, razred. Pred nedavnim je delal izpit iz gospodarske geografije za 9 razred in, dobil odlično oceno. Nemščino že dobro pozna, uspešno napreduje tudi v- drugih predmetih. Njegov ideal, da' bi se vpisal v zgodovinsko fakulteto — se bliža izpolnitvi. Ljubi tudi glasbo. S prijatelji in učitelji zahaja v gledališče. Visok, svetlolas, s pravilnimi potezami na obrazu, z velikim odkritim čelom vztrajno zmaguje tisočere zapreke, ki jih zdrav človek včasih niti ne razume in gre za svojim ciljem naravnost in neomajno. Ne mara in ne ljubi pomilovanja. Celo Nataliji Vasiljevni ne dovoljuje izražati tega čustva. Jc enak med enakimi, sin naše velike domovine. Ju. O Trg. jestvin | Se priporoža cen), odjemalcem | VIA NIZZA 5 TEL. £044 NAROČNINA ZA »PRIMORSKO DELAVSKO ENOTNOST*' • za cono i A in B Letna lir 200-— {{ m Polletna ... „ ioo-_ Četrtletna , . [I n 5g.____ jj ’ Plačuje se: V con; A potorr ™ r ,- °ršamzaci.i, oziroma v Pii Ljudski založbi. Časa Po . ;,Pa8u “ potom podružnic darske banke in sicer na račur sk® zak> Trst, Časa Portuale, vedbo »za Primorsko delavske nost.c y Jugoslaviji pa potom Pošt. jrjce jn sicer na čekovni rai 20-016 z navedbo »za Primors lavsko enotnost.« za Jugoslavijo Odgovorni urednik: Albin Zabric Tisk Zadružne Tiskarne TRST Via San Francesco 20 — tel. 29-477;