Fn&tnina plačena v gotovini
KMETSKI LIST
Štev, 8
Ljubljana, 21. februarja 1940
Leta XXII
B
Zakoni - temelj države
V zvezi z izvajanji, ki smo jih nedavno slišali v Sloveniji, naj nam bo dovoljenih nekaj pripomb. Kakor je bilo spričo naših posebnih razmer pričakovati, ni izostala niti časopisna polemika o tem. V nadi, da živimo med svobodoumnimi in svobodoljubnimi ljudmi, kar veljaj navzgor in navzdol, želimo tudi mi načelno spregovoriti o kočljivem vprašanju.
Ali zakoni zadoščajo ?
Vprašanje, kakor je postavljeno, mora zanimati vsakega mislečega državljana. Zakone ima vsaka pravno urejena in organizirana človeška družba, ki ji pravimo država. Te zakone v demokratskih državah potrjujejo in izpopolnjujejo svobodno izvoljeni narodni zastopniki, v avtoritarnih državah nosilci režima. V obeh primerih pa državi, oziroma njenim organom zakoni zadoščajo. Kadar pa se pokaže potreba, jih poklicani izpopolnijo.
To načelo velja danes po vsem kulturnem svetu. Slovenci se radi ponašamo s svojo visoko civilizacijo in kulturo, zato pa nikakor ne želimo biti v tem vprašanju — svetovna izjema. Sodimo torej, da zakoni zadoščajo za urejevanje življenja tudi pri nas, naglašamo pa, da jih je treba vsestransko spoštovati ter pošteno, pravično in nepristransko izvajati. Ako se bo vsakdo — brez ozira na stan in položaj — zavedal te važne in nesporne državljanske dolžnosti, potem se nam ni treba bati za red in mir v državi. Samo nespoštovanje zakona vodi v zmede, zato trdimo, da je celo spoštovanje in izvajanje morebiti pomanjkljivih zakonov neprimerno boljše za narod in za državo kakor pa — brezpravje in nezakonitost.
Struje in trenja
Ko smo podčrtali to načelno stališče, ki ga nam ne more nihče omajati, ker ga nam narekuje zdrava kmetska pamet, se moramo dotakniti še drugega vprašanja.
Nihče noče zanikavati, da bi ne živeli v nemirnih in viharnih dneh. Razne ideje se križajo, zlasti v socialnih vprašanjih so nazori silno različni in tako razgibani, da je težko najti v teh poplavah pravo, zmerno srednjo pot. Od skranje desnice do skrajne levice je toliko vmesnih stopenj, inačic, steza in stezic, da je treba zelo previdno in skrajno vestno gledati, presojati in razumevati, preden koga obsodimo.
Nesporno nam mora vsakdo priznati — a vsi skupaj tudi sami sebi — da ni nikjer na svetu in tudi pri nas ni vse tako urejeno, da bi bilo brez napak. Pošten in plemenit človek seveda naravno in zavestno teži za tem, da se čim največ napak popravi in tako položaj po možnost zboljša.
Težo sedanjih dni najbolj občuti mladina, pa naj bo na deželi ali v mestu. Na deželi jo
tarejo gospodarske nadloge na Svoj, v mestu zopet na svoj način. Zato je samo naravno, če mladina danes posveča socialno-gospodarskim vprašanjem največ-pozornosti. Starejša poko-lenja ji tega nikakor ne moremo in ne smemo šteti v zlo, ampak si moramo skesano priznati, da smo to plat življenja premalo resno upoštevali, in moramo mladini iskreno, s svojim izkustvom in pošteno pomagati. Ne v nas, ki odhajamo, ampak v tistih, ki prihajajo, je narodova bodočnost. Kakšno pa bo to novo po-kolen je, je v veliki meri odvisno le od nas.
Pred nekaj dnevi smo imeli priliko govoriti z uglednim in visoko naobraženim svečenikom o raznih perečih vprašanjih. Med drugim nam je dejal: »Vero je treba imeti v srcu, a kdor je nima, mu je nasilje ne vcepi.«
Prav podobno velja tudi za vsa druga globlja življenjska gledanja. Tudi vsak življenjski nazor ima in mora človek imeti v srcu in mu ga s silo ali ukazom ni mogoče vcepiti ali spremeniti.
Življenje oblikuje ljudi, starejši pa morajo skrbeti za to, da jih bo oblikovalo tako, kakor bo mlademu rodu in vsemu narodu bolj v srečo.
Pri tem nikakor nočemo zanikati važne vloge, ki jo ima pri vzgoji vera. Ne samo, da to priznavamo. Saj so vse naše vasi — brez ozira na politično strankarsko opredelitev njihovih prebivalcev — žive priče za resničnost te trditve. Versko-kulturna tradicija je zlasti na kmetih enako močna pri pristaših vseh raznih strank. Zato bi bilo neumestno in celo krivično, ako bi kdo slovenskemu kmetu hotel naprtiti očitek brezverstva.
Ljubezen In zvestoba
Kakor pa je v verskem pogledu naš kmet nosilec tradicije, tako je tudi v vseh drugih ozirih vprav kmet tisti činitelj, ki ohranja vez med sedanjostjo ter bližnjo in daljnjo preteklostjo. Prav zato je kmet najzanesljivejši bra-nitelj miru in reda. Ako velja to za kmeta sploh, velja za slovenskega kmeta prav posebej. Slovenska zgodovina ne pozna atentatov, slovenskemu političnemu življenju so tuja sredstva kakor revolverji, peklenski stroji in podobni izrazi nasilja. Da je tako, se moramo v veliki meri zahvaliti dejstvu, da tudi slovenski izobraženec, delavec in meščan izvirajo tako rekoč neposredno s kmetov. Spričo tega moramo za kmete in tudi za kmetsko mladino odkloniti vsako namigavanje o kakih prevratnih težnjah.
Svoje stališče do prevratnih sil smo že jasno obrazložili v letošnji prvi številki »Kmet-,skega lista«. Tem besedam nimamo kaj dodati. Rečemo pa, da zakonito, pošteno in idealno prizadevanje za nujno, temeljito in pravično rešitev najbolj skelečih socialnih vprašanj nikakor ni nobeno prevratno stremljenje. Saj vprav kmet najhuje občuti na sebi vso ono
pezo, ki jo imenujemo s skupnim imenom »socialno vprašanqe«. O tem smo že tolikokrat podrobno razpravljali, da bi bilo popolnoma odveč, ako bi hoteli danes vse posamezne težave zopet zapored naštevati. Zato pa, ker je kmetski človek prvi branitelj zemlje in nosi v družbi največ socialnih bremen, je njegova pravica in celo sveta dolžnost, da se poteguje za pravično in tehtno rešitev socialnih vprašanj
Po drugi strani ne zanikavamo, da morda v drugih slojih ne bi bilo posameznih primerov prevratnega levičarstva. Verjamemo, da je v vrstah duševnih in ročnih delavcev po mestih kaj takih posameznikov, čeprav si slovenskega človeka kot prevratnika težko mislimo, prav zaradi prej navedenih slovenskih lastnosti.
Če in kjer se taki posamezniki najdejo v vrstah odraslih in zrelih ljudi, tam naj občutijo vso resnobno težo zakona. Sodimo, da imamo tudi za to poglavje dovolj temeljitih zakonov ter jih je treba le dosledno, pošteno in brezkompromisno izvajati, pa bo vse v redu. In tudi za te posamezne pojave bi bilo po našem mnenju treba za vsak primer vsestransko pogledati, če so res idejni, načelni prevratniki, ali samo bedne žrtve neugodnih socialnih razmer. V prvem primeru strogost zakona, v drugem pomoč, tako po našem mnenju veleva čut pravičnosti.
Vprašanje mladine
Vprašanje zase je slovenska mladina. O kmetski smo že spregovorili, zanima pa nas tudi usoda mestne. Saj je vendar precej kmetskih sinov in hčera v mestnih šolah, a tudi mestna mladina sama je in mora biti živa veja vsega naroda.
Prav proti mladini na srednjih in višjih šolah padajo često težki očitki. Res je, da mladega človeka vse prepovedano najbolj mika, res je tudi, da mladega človeka zaradi njegove neizkušenosti, zavoljo njegove mladostne zaupljivosti in lahkovernosti blesteča in varljiva gesla prej omamijo nego zrelega, izkušenega moža. Pri tem pa je tudi res, da zahteva vzgoja mladega rodu veliko — ljubezni. Za dobrega učitelja ali profesorja ni dovolj, da ima kdo take ali take predpisane izpite, ki ga po črki usposabljajo za ta poklic, ampak mora imeti tudi veliko srčne kulture in se s srcem predati mladini. Črka je mrtva; duh je, ki oživlja. Duh pa ni samo razum, temveč je tudi srce, čustvo, njegov bistveni sestavni del.
Ako tedaj zahaja kje mladina na kriva pota, je treba ta pojav vsestransko premotriti, preden mladino sodimo ali celo — obsodimo. Ali damo njenim vzgojiteljem dovolj prilike, da se lahko popolnoma posvete mladini? Ali niso morda vzgojitelji naše mladine z delom preobremenjeni? Kako je poskrbljeno za njih socialni položaj? Ali jim nudimo dovolj prili-
ke in sredstev za stalno izpopolnjevanje svoje umske in srčne kulture?
Sele če je vse to v redu, poglejmo mladino. In spet je treba tu pogledati v prvi vrsti, kakšen je njen socialni položaj. Ali nudimo mlademu človeku toliko gmotnih sredstev, da se brez zagrenjenosti lahko popolnoma posveti izobraževanju svojega duha in srca? Kako je z njegovo hrano? Kako je s stanovanjem? Vse to so vendar činitelji, ki usodno in često odločilno vplivajo na notranje oblikovanje mladega človeka.
Iz življenja našega največjega pisatelja Ivana Cankarja vemo, da je bil že kot dijak silno uporna natura. Še sedaj ga imamo živo pred očmi, ko nam je nekdaj pravil o svojih
srednješolskih doživljajih. Vpadal je profesorjem v besedo med predavanji, puntal se je v nalogah in sploh pčenjal marsikaj, kar ni bilo v skladu z disciplinskimi predpisi. Marsikdo je zaradi tega proti mlademu Cankarju hotel nastopiti, toda med profesorji se je našel eden. ki je tega razboritega mladega fanta razumel. To je bil France Leveč, naš odlični kulturni delavec in eden naših najidealnejših mladinolju-bov. Ta je spoznal, da je vse Cankarjevo pun-tarstvo samo krik mlade, plemenite duše, ki išče resnice, spoznanja in pravice. In se je za svojega dijaka odločno in možato zavzel. Pa ne samo to! Ko je bil Cankar nekoč s svojo obleko tako na psu. da v takih raztrganih capah ni mogel več v šolo, mu je profesor Leveč
iz lastnega kupil novo obleko ter ga oblekel in obul, kakor pravimo, od vrha do tal. Deloma lahkomišljenost, deloma stiska sta Cankarja zapeljali, da je čez nekaj dni vso svojo novo »opremo« za mal denar odložil na — starini. Profesor je tudi to razumel, oprostil, blagodejno vplival na mladi talent in tako v veliki meri omogočil, da se- danes Slovenci lahko ponašamo z Ivanom Cankarjem.
Navedli smo to zgodbo namestu vsake druge debate. Kdor jo hoče razumeti, mu dovolj govori in dosti pove. Ako še velja trditev, da je zgodovina učiteljica življenja, potem je nas vseh dolžnost, da se učimo vsaj iz lastne zgodovine.
Surovi materijalizem
Boj, ki ga pred našimi očmi odkrivajo današnji časi, mnogi označujejo kot boj med dvema svetovnima nazoroma. Zagovorniki mate-rializma trdijo, da je vse človeško življenje in delovanje plod gospodarskih odnošajev. Zanje pojem duhovnih vrednot ne obstoji. Predstavniki takoimenovanih duhovnih nazorov trdijo, da imej glavno besedo duh — izraz plemenitega v človeku — in da naj vse, kar je zgolj tvarno, zgolj materija, služi duhovnemu življenju kakor najviši obliki ljudskega udejstvova-nja. Temu boju nazorov po mnenju obeh strani služi tudi borba z orožjem, ki bo končno odločila, katera stran je višja od druge.
Za preproste duše pomeni ta igra besedi razkritje, ki se ga celo življenje ne utegnejo otresti. Z vso slepoto se udajajo enemu ali dru gemu nazoru, z vso vdanostjo trpe zanj in za nobeno ceno niso pripravljeni spremeniti svojega prepričanja. Zlasti pa jim nobena dejstva in nobeni razlogi ne morejo odpreti oči. Z drugo besedo povedano: čustvo je odločilno, razum bodi tiho!
Materializem je po svojem bistvu enak. Enak pri onih, ki ga postavljajo za boga, enak pri onih, ki ga z besedo taje, a ga z dejanji povzdigujejo na prestol. Pri obojih ima svoj tron v pokvarjenosti duše, ki se je oddaljila od Stvarnika, ki je zašla na pot samoljubja, ki ne pozna bližnjega, ne hrepeni po pravičnosti in jo tepta, kjerkoli se ji to ponudi. Kakšna razlika je med človekom materialistom, ki hlepi po zlatu in uživanju, in človekom, ki se isti stvari udaja le bolj zvito, prepredeno, in skrito? Ali je ta poslednji »duhovni človek?« Če se taki borijo med seboj za zmago, se ne morejo boriti za koga drugega kot le za sebe, ker duhovno je obojim enako tuje. Kot najbližji sorodniki se le poznati nočejo, ko segajo po isti stvari. Proletarski narod kakor je slovenski, bi bil že davno uspel dognati resnico o materializ-mu, če bi ne nosil na svojih plečih nekoga, ki mu tesno zapira oči in preganja od njih svetlobo spoznanja. Ta boj za spoznanje dozoreva od dne do dne. Nešteto različnih krajev in kosov slovenske zemlje glasno kriči po osvobo-jenju izpod krčevitega materialističnega objema. Množice slovenskih ljudi hrepene, da bi se z njihovih oči dvignila ostra mrena, ki se jim zabada v zenico. Množice ljudstva zahtevajo — ne v imenu materializma, temveč v imenu najmanjše mere pravičnosti — da naj bodo za svoje težko delo dostojno plačane in da naj v imenu duhovnosti ne bo nihče plačan za delo, ki ga ni opravil ali celo za delo, s katerim prizadeva narodu tvarno in dušno škodo.
Pred narod bo treba stopiti z resnico. Pa kaj samo to! Pred narodom se bo treba zagovarjati vsem onim, ki resnico brezdušno tiščijo k tlom, ki narodove žulje brezvestno zapravljajo in ki niso po svojih dejanjih prav nič različni od njih, na katerih leži očitek, da so udinjani materiji.
Slovenski narod je svojo pot že izbral. Gotovo ne bo nikomur prizanesel, pa kdorkoli je pod kakšnim že besednim plaščem služil temu,
iz česar raste njegovo vsak dan večje gorje. Matere strežejo bolnim in prezeblim otrokom brez luči, v moreči temi; s trdo skorjo kruha jih tolažijo — in z brezskrbno veselostjo se sprehaja preko vsega tega gorja zadovoljstvo duhovnih in tvarnih materialistov. —
Gorje narodom, ki jih vodi
tuja sila
Prav dobro ve vsak naš človek, da gospodarstvo samo tako dolgo napreduje, dokler ne stopi vmes kaj tujega, kakšna druga sila, ki nt posluša gospodarjevih nasvetov in navodil. Kar s prstom kažejo ljudje na takšnega človeka, ki ni sam svoj gospodar. Hiša mu navadno že na zunaj kaže njegovo vrednost z golimi rebri, oguljenimi ogli, skratka vse je v neredu, ker domačija ni vodena od tistega, ki svojo zemljo ljubi, oziroma bi jo moral ljubiti, zato mu na vsej črti odpove. Ljudje se takšnega gospodarja ogibljejo in ne marajo z njim niti govoriti. Kakor za strah služi takšna domačija vsej okolici, dobrega gospodarja kar mraz strese pri misli na ta vaški strah, ki služi vsem mladim v pohujšanje. Prav isto se godi pri domačijah, kjer vsi prodajajo na svoj načun, vsi nosijo iz žitne kašče za svoj žep, dokler se zadnji steber gospodarstva ne zruši, dokler vsi ne ostanejo na cesti goli in bosi nevredni člani zanikarne druščine.
Nič drugače
se ne godi narodom. Kdor količkaj pozna zgodovino, kdor se iz te zgodovine spominja naših pradedov, ve, da tako dolgo pošteno, dobro živeli, dokler ni prodrl med nje tuji duh in z njim tuja sila, ki je zrušila domačo zgradbo, ker je nihče ni znal pravočasno zavarovati. Posledica te tuje sile je bilo naše tisočletno suženjstvo, naš trpek jarem pod tujimi in domačimi grofi, ki so narod imeli za isto vrednost kakor kakšna našminkana ženska svojega kužka. Posledice so bile trdo suženjsko tlačanstvo, kmečki upori in mučeniška smrt Matije Gubca, ki ga je cerkvena in plemenitaška gospoda na zverinski način umorila dne 15. februarja 1573 leta. Istočasno z Gubcem je bil potlačen in strt ves naš narod. Tuja gospoda in domači izdajalci so naprej gospodovali, ker jih je vodila tuja, škodljiva misel, ki je že toliko gorja povzročila tudi mnogim drugim narodom na svetu. Suženjski čut je radi tega tako globoko prodrl v naše duše, da še danes nosimo njegovo prokletstvo v srcu in nočemo videti, kako bedasto in slepo služimo tistim, ki na podel način izkoriščajo samo naše
Žulje
po drugi strani pa rušijo našo odpornost in obstanek vsega našega naroda. V zadnjem času je
tuja sila, tuji duh popolnoma prevladal našega človeka. Nasilno mu reže kruh in usodo, sebi pa baše nikdar nasičene žepe, in to vse radi ljube ideje ali svetovnega nazora, kakor mu radi pravijo. Kakšne strašne izgube smo pretrpeli na svojem narodnem telesu, se ne da povedati. Človek bi moral pisati knjige nenehoma vse življenje, pa jih ne bi mogel skončati. Iz teh razlogov tudi ne moremo nikamor, ampak lezemo v še večje blato. Ozrimo se v teh dneh ob spominu na Matijo Gubca
na tuje sile
in jih spoznajmo. Ni dovolj samo videti, ampak je treba tudi do popolnosti spoznati.
X Vlomilci so udrli v cerkev Gospe Kar-melske v Splitu in odnesli vrednosti za 100.000 din. Potrgali so s kipov svetnikov krone, zvezde, verižice in druge dragocenosti.
X Sprejem uslužbencev nazaj v službo, ko se vrnejo z orožnih vaj. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del sta naročila da se morajo sprejeti v službo vsi oni, ki se vrnejo z orožnih vaj, in to pri zasebnih delodajalcih kakor tudi pri avtonomnih ustnovah. Državne in samoupravne ustanove morajo takoj na prošnjo spet sprejeti z istimi pogoji vsb uslužbence, ki so službo izgubili zaradi odhoda na orožne vaje. O tem so bile obveščene vse državne, samoupravne in avtonomne ustanove, naj pozvanim na vaje ne izpraznjujejo njihovih mest.
X Strahovit mraz, ki je zavladal pretekli teden po vsej državi in posebno še tudi po Sloveniji, kjer je dosegel ponekod celo 30 stopinj pod ničlo in napravil veliko škode je pričel popuščati.
X Divji prašič napadel cestarja. Na bano-vinski cesti Sevnica—Planina je napadel divji prašič cestarja Senico. Ko je cestar kidal sneg, ga je nekdo od zadaj pahnil. Cestar se je pobral in zagledal pred seboj ščetinasto mrcino, ki se je zopet pognala vanja in mu s čekanom pretrga žilo na roki. Na močno kričanje cestarja je divji prašič pobegnil. Cestar je zbral nato večjo skupino lovcev, ki so prašiču sledili in ga nato tudi ustrelili. Divji prašič je tehtal 164 kg, visok pa je bil 1 m.
Stev. 8
K MET S KI LIST
Stran 3.
Doma in dria^ofl
IVAN PUCELJ
bivši senator in minister v p. se mudi že ves teden v Beogradu. Ob tej priliki je obiskal vodilne člane opozicijskih strank, enouren razgovor pa je imel tudi s predsednikom SDS in ministrom socialne politike g. dr. Srdjanom Budi-savljevičem.
ILIJA MIHAJLOVIC
član glavnega odbora Jugoslov. nacionalne stranke je obiskal v Nišu šefa Narodno radikalne stranke g. Aco Stanojeviča. Ilija Mihajlovič je bil nad 30 let poslanec radikalne stranke in uživa yelik ugled v krogih njenega vodstva. Med obema politikoma se je vodil razgovor o sodelovanju opozicije in o predlogu, ki ga je nedavno izročilo posebno odposlanstvo nacionalne stranke vodstvu radikalov in ki se tičb ožjega sodelovanja med glavnimi pozicijskimi strankami.
JRZ NE MOKE
v narodno radikalno stranko, s katero se je hotela združiti. Po prvem neuspehu je stavil njen šef g. Dragiša Cvetkovič nove predloga staroradikalom. Beograjska poročila vedo povedati, da so tudi ti predlogi propadli.
MUSLIMANI IN BOSNA
Kakor za Vojvodino, slična borba se vodi med Srbi in Hrvati tudi za Bosno in Hercegovino, od katere pa so že nekateri deli pripojeni banovini Hrvatski. Glede Bosne in Hercegovine stoje Hrvati na stališču, da naj dobi slično samoupravo kakor banovina Hrvatska, ali pa naj se razdeli med Srbsko in Hrvatsko banovino. Šef muslimanskega dela JRZ g. dr. Kulenovič se je že od vsega početka izjavil za posebno banovino Bosne in Hercegovine. Dr. Kulenovič se odločno upira priključitvi teh dveh pokrajin banovini Srbiji. Ko je predsednik JRZ g. Dragiša Cvetkovič vodil razgovore za vstop v radikalno stranko celokupne JRZ, je dr. Kulenovič izjavil, da v radikalno stranko ne vstopi.
O zahtevi muslimanskega dela JRZ glede avtoonmije Bosne pa sodijo Srbi takole, kakor piše beograjski list »Radikalska zastava«:
»Dr. Džafer Kulenovič, minister za šume in rude ter voditelj JMO, zahteva avtonomijo Bosne in Hercegovine. Dr. Kulenovič zahteva to skupno s Hrvati in katoliki, ki so naseljeni v Bosni in Hercegovini. To svojo zahtevo podpira tudi z netočno statistiko, ki skriva prozorno tendenco. Dr. Kulenovič pravi, da je v Bosni in Hercegovini 900.000 pravoslavnih Srbov, 800.000 muslimanov in 550.000 Hrvatov. Vsem je jasno, kaj hoče dr. Kulenovič s temi številkami: da so Srbi v manjšini. On tega niti ne prikriva. Ako nočete, nas poziva na glasovanje, da z gumijastimi kroglicami, s plačanim žganjem, gulažem in paprikašom rušimo to vprašanje. Ali hoče dr. Kulenovič proglasovati do nedavno tepene Srbe od sultana do dunajskega cesarja? Dr. Kulenovič je vse to dobro povedal, pozabil pa je, da osem milijonov Srbov tega ne bo dovolilo.«
BEOGRAJSKA SKUPŠČINA NEKAJ ZAČASNEGA
Na shodu HSS v Daruvaru je nedavno govoril glavni tajnik HSS in senator, g. dr. Juraj Krnjevič o volitvah in izjavil, da se bodo vršile v najbližjem času, čeprav še ni znano točno, kdaj bodo razpisane.
Glede pomena teh volitev pa misli g. 3r. Krnjevič takole:
»Posebno pomembne bodo volitve v hrvatski sabor, ker bo sabor preporodil našo domovino Hrvatsko. S skupščinskimi volitvami je malo drugače. Beograjska skupščina je nekaj začasnega, dokler ne izvedemo končne in definitiv-
ne organizacije države. Vsekakor pa se zavedajte, da so volitve v sabor in skupščino nadvse važne in da bomo morali nastopiti Hrvati pri njih prav tako složno in enotno, kakor smo nastopali doslej pri vseh volitvah. Odnošaje s Srbi bomo uredili tako, da bomo vsi enakopravni in da ne bo več privilegiranih in podrejenih.«
BANOVINSKI PRORAČUN
V ponedeljek preteklega tedna je pričel razpravljati banovinski svet dravske banovint o proračunu za leto 1940-41. Proračun znaša 139,831.260 din dohodkov in izdatkov. Proračun je za približno 3,000.000 din večji od sedanjega. Gospodarski položaj Slovenije se je poslabšal od leta do leta.
Ljuba Davidovi
predsednik demokratske stranke in ugleden srbski politik že dolgo časa boleha. Zadnje dni pa se je njegovo zdravstveno stanje močno poslabšalo. Visoka starost bolnika in splošna oslabelost povzroča resne skrbi prvakom demokratske stranke, ki so se takoj zbrali okrog bolniške postelje.
Tik pred zaključkom lista smo prejeli vest, da je ta značilni predstavnik našega političnega življenja dne 19. t. m. ob pol devetih dopoldne za vedno zatisnil oči.
Pokojni je veljal v zasebnem in političnem življenju vseskozi za moža poštenjaka. Velikega pokojnika bo ves narod ohranil v trajnem in častnem spominu.
ZA SKUPEN NASTOP OPOZICIJE
V zadnjem listu smo objavili besedilo predloga glavnega odbora JNS radikalni in demokratski stranki za skupen nastop vseh treh opozicijskih strank in za čim tesnejše sodelovanje. Prvak radikalne stranke g. Miša Trifunovič je odgovoril na vprašanje novinarjev, kaj misli o predlogu JNS naslednje: Dr. Kramer, dr. An-djelinovič in Banjanin so bili pri meni ter so izrazili svoje mnenje in željo po zbližanju vseh opozicijskih strank. Vsi smatramo, da je potrebno zbiranje političnih sil, ne pa njihovo razbijanje. V tej smeri smo proučili vsa stališča.
Enako potrdilen odgovor na omenjeni
Pomladanski
' Dunajski veleieiem
SE VRŠI
10. — Ifc. marca I940
Tehnični velesejem do 17» III.
Poljedelski stroji, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski polfabrikati, »hiša mode«, modna industrija, umetni obrt itd.
Vse informacije se dobijo pri počastnem zastopniku za banovino Hrvatsko in dravsko banovino:
J. Kulhanek, ZAGREB, Ilica 9, tel. 24307 in pri generalnem zastopniku za kraljevino Jugoslavijo:
H. Pfannenstill, BEOGRAD II., Brankova 8, tel. 30881.
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na železnicah kraljevine Jugoslavije in na nemških državnih železnicah.
predlog je dal tudi prvak demokratov g. Milan Grol. Po vsem tem izgleda, da je nemogoče, da bi volitve v narodno skupščino mogle presenetiti. Ako bodo volitve nenadoma razpisane, bodo postavile vse tri največje opozicijske stranke, ki predstavljajo nesporno večino Srbov in Slovencev, skupne kandidatne liste po vsej državi. Treba je pa pripomniti, da se bodo tej skupini pridružile tudi druge stranke, ki so sodelovale na skupni listi že 11. decembra 1938 leta.
BANOVINSKI DOLGOVI
Načelnik finančnega oddelka kr. banske uprave g. dr. Orel je navedel v svojem poročilu na zasedanju banovinskega sveta med drugim tudi podatke o banovinskih dolgovih. Za odplačevanje banovinskih dolgov je v novem proračunu določenih 14 milijonov din. Banovinski dolgovi znašajo sedaj 145 milijonov. Od lani so se povečali za 18,148.000 din. Posojila so bila najeta 12,700.000 za gradnjo cest, 1 milijon za gradnjo kmetijske šole v Poljčah, 500.000 za Vinarsko zadrugo v Ptuju, 2,100.000 za gradnjo vodovodov Kranj—Preddvor in Ribnica, 1 mil. 150.000 za gradnjo gledališke kulisarne in 698 tisoč din za nakup zemljišča na katerem se bodo zgradili bakteriološki zavod, Podkovska šola in ambulantna šola za živalske bolezni v Ljubljani.
SEZONSKI DELAVCI ZA INOZEMSTVO
Te dni se je mudil v Prekmurju in Medji-murju odposlanec Francosko-jugoslovenskega izseljeniškega društva zaradi zaposlitve delavcev v Franciji. Za delo v Franciji se je prijavilo veliko število delavcev iz vseh krajev. Letos bo po dosedanjih prijavah odpotovalo iz Prek-murja in Medjimurja najman 15.000 kmetov in kmetic v Francijo. Konec februara pa pridejo odposlanci Nemško-jugoslovenskega izseljenskega društva, da pridobe naše ljudi za sezonsko delo v Nemčiji. Tako bo odšlo letos iz Prekmurja in Medjimurja v -Francijo in Nemčijo kakih 25 do 30 tisoč delavcev in delavk na sezonsko delo. -
STARE STRANKE
Z zakonom o shodih in političnih strankah bodo po pisanju beograjskih listov priznane tudi vse stare stranke. Po objavi in uveljavljenju tega zakona, o katerem že vlada delj časa raz-
Spe daj: Protitankovske oviro pred francosko Maginotovo črto. — Levo: Top proti tankom na francoskem bojišču
pravlja, ne bo potrebne nobene posebne odobritve za narodno radikalno stranko, ki je bila prijavljena notranjemu ministru. Rešiti bo treba le vprašanje njenega milijonskega premoženja na Terazijah, katerega se je polastila JRZ, ko je bil njen predsednik dr. Milan Stojadino-vič. Poleg tega vprašanja se bodo vršili še razgovori o vrnitvi v radikalno stranko vseh onih radikalov, ki so zapustili njene vrste v zadnjih petnajstih letih.
KAJ PRAVI BEŠLIČ O VOLITVAH
Na seji banovinskega odbora JRZ v Novem Sadu je govoril prometni minister g. inž. Bešlič. Med drugim je izjavil, da bodo volitve v narodno skupščino razpisane šele po končani preureditvi države. Kdaj bodo volitve, ne ve nihče, gotovo je le, da bo čas za volitve določen le tedaj, če bodo ugodne zunanje politične prilike in če bo to dopuščal notranje politični položaj.
Dr. Cubrilovič Branko, poljedelski minister, pa zatrjuje na svojih shodih, da bodo volit ve razpisane v najkrajšem času, kajti ni nobenega razloga za odlašanje volitev. Narod je zadovoljen, svoboden in srečen.
ZA VOJVODINO IN BOSNO
Med Srbi in Hrvati se vodi vedno ostrejša borba za Vojvodino irr Bosno. Srbske kulturne in politične organizacije zatrjujejo, da v Vojvodini sploh ni Hrvatov, da ima ta dežela že od nekdaj srbski značaj in žive v njej le Srbi, Bu-njevci in Sokci. Hrvatje pa nasprotno trde, da so to starodavne hrvatske pokrajine, v katere so se za časa turških napadov preselili Srbi iz Srbije in da žive tam prav za prav kot gostje. Take in slične trditve slišimo po raznih shodih ii, po časopisju z obeh strani.
Ves ta spor pa le dokazuje, da se ne da potegniti narodnostna meja med Srbi in Hrvati
niti v Bosni in Hercegovini, niti v Vojvodini in da se ta problem ne da rešiti niti s srbskega niti s hrvaškega stališča, marveč edinole z jugoslovanskega, ki more s pravilno gospodarsko in upravno razdelitvijo države, narod zadovoljiti povsod, ne glede na to, ali tam prebivajo Srbi ali Hrvati.
Ako bi šli med narod, med vojvodinska kmete, bi tam mogli ugotoviti, da ne vlada med njimi nobeno sovraštvo in noben spor glede tega, kam naj pripadajo. Kmetje, pa naj si bo srbski ali hrvatski, hočejo^ da so pred zakonom vsi enaki, da imajo vsi enake pravice in dolžnosti, da naj se njihove prošnje in pritožbe naglo in pravično rešujejo in da se naj javne dajatve in razdelitev proračunskih izdatkov pošteno izvrše. Ako se bo tako pravično in pošteno vladalo v Zagrebu in v Beogradu, potem je jugoslovanskemu kmetu prav vseeno, h kateri samoupravni edinici bo pripadal. Gospoda pa
F. Skowronek:
Srtouija
Mazurska povest
r
»Striček, vsak čas bo poldne. Vendar ne moreš gostov pokaditi z doma pridelanim tobakom.«
»Čemu ne? Ta ima še vedno prijetnejši duh ko obe gospodični.«
Grbulja se je morala glasno zasmejati. Takoj ob prihodu gostij je ovohala, da sta se obe svatbe željni gospodični nekam obilo polili s parfumom.
Gospa Komosa je natanko opazila, čemu se je vrnil stari s pipo in čemu je čvrsto puhajoč hodil po sobi gor in dol. Naredila je strog in odklanjajoč obraz ter je vprašala:
»Povejte mi no, gospod Rostek, vaš papa je že prevžitkar. Ali stanuje še vedno tu v hiši?«
Stari je prisluhnil. To je vendar porednost proti njemu. »Draga gospa Komosa, jaz svojega očeta nisem vtaknil v bajto, pa moj sin tega tudi ne bo naredil z menoj.«
»Mislila sem sarmo, da če pride mlada žena v hišo — «
»Potem ostane moj oče tudi tu. Toliko prostora imamo,« je sedaj mirno, toda odločno pripomnil Ludvik.
Obed, za katerega je uporabila Grbulja vso svojo spretnost, je minil prav neprijetno. Le s skrajnim naporom se ji je posrečilo vzdržati brezpomemben razgovor o neznatnih vsakda-
njostih. Takoj nato je dal Ludvik napreči in se je z gostjami odpeljal na polje. Zdaj je stari izbruhnil.
»Tako presukano babše! Prinese kar v omari s seboj grivo, da si jo v sobi' nastavi.«
»To se tako spodobi, striček. Stara dama, ki ima malo las — «
»Ah, kaj dama! Ludviku ni treba nobene dame, ampak dostojno ženo! Ta pa včasih lahko kdaj diši tudi po hlevu, ko prihaja z molže, ne pa tako kakor ti dve gospodični.«
»S čim sta te pa tako razkurili?«
»S čim? Iz hiše sta me hoteli izriniti. Stara je dovolj vsiljeno vprašala, če še nisem šel v kot. Tudi ti zmajuješ z glavo. In na kaj takega naj molčim? Moji starši so pomagali pri delu, dokler so mogli le še z mezincem gibati, jaz pa naj zlezem v bajto in hodim k sinu na dnino? No, o tem bova še govorila. Staro bom pošteno potipal zastran dotke. Včasih je pri tem veliko krulenja pa malo volne, kakor je rekel hudič, ko je svinjo strigel. Ako naj bi se Ludvik še pri tem opekel —«
»Striček, nemara bo bolje, če se ne me Saš v to. Denarja je dovolj.«
»Ti govoriš, kakor da bi bilo z denarjem že vse opravljeno. Ne, dete, veliko bolj važno je, da dobi Ludvik res gospodinjsko ženo. Toda kako naj človek to poprej ve?«
»Prav lahko, striček! Nevesta naj pride za štiri tedne sem na gospodinjsko preskuš-njo.«
Stari je naglo vzel pipo iz ust, ker se je moral na glas zasmejati:
»Pametna ženska si, Loviza, in prav imaš. Ali pa bo stara pristala? No, bomo videli«.
iMalo pred malico so se gostje vrnile s o-Ija. Stari je bil kakor prerojen. Šel jih je na dvorišče sprejemat in jih je sam vodil po hlevih in šupah. Ko je Ludvik z dekletoma od žrebet šel dalje k ovcam, je stari zadržal mater.
»Poglejte, gospa Komosa, tehle vrže vsak rep po osem do devet sto mark, pa bi lahko zredili še po tri več. Za to pa je treba nekaj kapitala. Sploh se da iz grunta dobiti še marsikaj, če dva pridna, mlada človeka res lahko kaj vložita vanj. Zdaj pa vzemiva, da mojemu Ludviku ugaja katera izmed vaših hčera. Kaj bo prinesla k hiši?«
»Vsaka moja hči ima šest tisoč tolarjev po očetu, ko pa jaz zatisnem oči, odpade na vsako še po dva tisoč tolarjev.«
»Tako, tako, gospa Komosa. To je pametna beseda. Toda veste, za tako posestvo, kakršno je naše, ni to čisto nič preveč.«
»Prav imate, gospod Rostek, saj je treba toliko izplačati že samo bratom in sestram.«
»Toliko Rakovo igraje lahko donaša, to se pravi, če žena zna gospodinjiti.«
»Dragi moj gospod Rostek! Moji dekleti sta zelo dobro vzgojeni in —«
»Saj tudi nič ne rečem proti vašima hčerama, spoštovana gospa Komosa, toda človek vendar ne ve, ako bi se brž znašli v tako velikem gospodarstvu. Nikar mi ne zamerite, ko to rečem. Želel bi le vse obrnit na dobro. Zato sem si tudi mislil, da bi nemara ne bilo napak, ako bi nevesta za nekaj tednov prišla k nam.«	(Dalje.)
boli
odpravite
u kameni
Skrbite malo sVoie zobe, nevarni zobi
SARGOV

Dr. JANKO ŠIMRAK
^nani hrvaški kanonik, ki se besno zaletava zdaj v voditelje HSS, zdaj v SDS, je nedavno odpotoval v Rim. Spričo tega zagrebški listi poročajo, da je sedaj stopilo v ospredje vprašanje novega informativnega katoliškega dnevnika, ki se pa ne bo bavil s politiko, kakor to zahtevajo določbe katoliške akcije in kar je tudi zahteva nadškofa dr. Stepinca.
KAJ JE PRIPRAVLJAL DR. STOJADINOVlC
dela iz vseh teh vprašanj tako zamotane zadeve, da se je v tem sporu povsem pozabilo na gospodarske in socialne težkoče, ki prete upro-pastiti obadva, srbskega in hrvatskega kmeta.
Pri vseh drugih narodih vidimo, kako so njihove sile osredotočili in združili, da bi bili kos pretečim nevarnostim, pri nas se pa kregamo za vasi v isti državi.
Pred Beograjskim sodiščem se vrši razprava v tožbi, ki jo je naperil brat dr. Milana Sto-jadinoviča, Dragomir proti biv. nar. posl. Pan-toviču zaradi klevet. Pantovič je v svojem zagovoru med drugim dejal, da so našli organi policijske uprave, ko so napravili hišno preiskavo v prostorih agencije »Fournier» v palači »Vremena«, ki je bila last dr. Stojadinoviča, med drugim 5000 pendrekov, 2000 avtomatskih revolverjev, 3000 volovskih žil za pretepanje in nekaj vreč zelenih robcev JRZ z inicialkami bivšega -»vodje«.
KAKO BOMO VOLILI PRIHODNJIČ
Kmetijski minister g. dr. Branko Čubrilo-vič je na sestanku v Sarajevu dejal sledeče o bodočih volitvah:
»Zemljoradniki so se borili za načelo, da ni iugoslavije brez Srbije, Hrvatske in Slovenije že za časa vidovdanske ustave, ko so nas mnogi še proglašali za komuniste. Beograjska čaršija bi že zdavnaj proglasila dr. Mačka za sv. Savo, če bi jo zadnjih 20 let branil in se odrekel svoji zahtevi, da morajo državo v prvi vrsti upravljati kmeti, ki tvorijo ogromno večino vsega našega prebivalstva. Bodoče volitve bodo povsem svobodne in gorje tistemu, ki bi poskušal vsiljevati narodu svojo voljo. Sreske načelnike in orožnike bomo poslali med volitvami študirat zakone. Upravna oblast naj čuva red in mir ter nima pravice se vmešavati v politiko in politično prepričanje državljanov.«
^HBHH
X Nov zemljoradniški senator. Z ukazom kr. namestnikov je bil imenovan za senatorja Čedomir Kokanovič, bivši zemljoradniški poslanec iz Banja Luke.
X Žrtve zime. Na Hrvatskem sta zmrznila kmeta Stepan Požegi in Mato Pavlek iz Gornjega tkalca. Prvi je ponoči zašel, vračajoč Se
predaval tudi načelnik Zvezinega kulturno-prosvetnega odseka tov. Jože Danev o udejstvo-vanju kmetske mladine v vseh prosvetnih pa-nogsh izobrazbe.
Sv. Jurij ob ščavnici
Že pretekli mesec je Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Juriju ob Ščavnici z velikim uspehom igralo veseloigro »Micki je treba moža«. Igralci so tako odlično rešili svoje vloge, da je bila splošna želja igro ponoviti. V februarju smo priredili dva družabna večera, ki sta zopet dobro izpadla. Na vseh prireditvah je nastopal tudi društveni tamburaški zbor. Letošnjo zimo je »Dom Matije Gubca« zelo živahna in res pravo zavetišče naše kmetske mladine. Sedaj pripravljamo novo igro: »Razbojnik Gu-zaj«, pozneje pa bomo skušali postaviti na oder nekaj Cankarjevih del. Najbrž se bomo odločili za Kralja na Betajnovi ali Hlapce.
Novo mesto
Okrožje kmetskih fantov in deklet v Novem mestu bo v prihodnjih dneh priredilo prosvetno-organizatoričen tečaj za fante in dekleta, zato pozivamo vsa tovariška društva, da pošljejo na tečaj čim več tovarišev in tovarišic. O datumu tečaja bomo še pravočasno poročali in društva pozvali s posebno okrožnico.
Očeslavci
V zadnjih dneh smo pričeli vaditi Golarje-vo igro »Dekle z rožmarinom« in upamo, da jo bomo kmalu postavili na oder. Igrali bomo pri tovariškem Društvu kmetskih fantov in deklet pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Res je sicer, da imamo pri prosvetnem delu težave, ker smo prepuščeni samemu sebi, toda Društvo kmetskih fantov in deklet v Očeslavcih mora naprdeovati, to je naša odločna volja.
mladino
Beričevo
V nedeljo, dne 18. februarja je imelo Dru štvo kmetskih fantov in deklet dobro uspeli 17 redni občni zbor, ki je pokazal, da je v tem kraju kmetsko-mladinska ideja že globoko prodrla med mladi kmetski rod. Na občnem zboru so se sprejeli važni sklepi za bodoče kulturno delo, zlasti pa kar se tiče društvenega minimalnega in maksimalnega programa, kakor tudi debatnih večerov in samovzgoje mladega kmetskega naraščaja. V novo upravo so bili izvoljeni: predsednik Ciril Grad, podpredsednica Anica Grad, tajnik Miha Grad, blagajnik Jože Kralj, gospodar Ivan Zamen, knjižničar Franc Grahek. Odborniki so: Anton Majdič, Ivan Ustinc, Franc Šimenc, Franc Zamen, Alojz Avsec, Jože Bregar, Minka Šimenc, Ivanka Puhar. Načelnik dramatičnega odseka je Pavle Zupančič, načelnik propagandnega odseka je tov. Jože Bregar, nadzornika pa sta Jože Grad in Fortunat Špenko.
Preteklo nedeljo smo z uspehom nastopili na odru Sokolske čete na Lavrici, kjer smo na veliko zadovoljstvo gledalcev igrali Mollierove-ga »Skopuha«. Sedaj pripravljamo »Dekle z rožmarinom«, ki jo bomo igrali najbrž 2. marca.
Zvezo je na občnem zboru zastopal tajnik Zveze tov. Ivan Nemec, ki1 je ob tej priliki tudi predaval o debatnih večerih in pomenu samo-izobrazbe za kmetskega človeka. Istočasno j t
Desno: Ruski bombnik, ki so ga Finci sestrelili in ga peljejo na ogled v zaledje Spodaj: Ameriška vojska je sedaj dobila take strojnice na motornih kolesih. —
domovK drugi pa je obtičal v snegu v pijanem stanju.
ICmefsicci
Kal se godi po §welu
■	Poljsko trgovsko brodovje, sestoj eče iz 90 ladij, je ušlo skozi nemške pomorske prepre-ke in se uvrstilo v angleško ladjevje.
■	Nemški kancelar Hitler je imel zadnje čase dolga posvetovanja z vodilnimi nemškimi generali. Ta posvetovanja so v zvezi s spomladansko ofezivo nemške armade.
ANGLEŠKI VDOR V NEVTRALNO LUKO
Angleški rušilec »Cossack« je te dni vdrl v norveški fjord Josing, ko je zasledoval nemško ladjo »Altmarck«. Na tej nemški tovorni ladji, ki pa je bila po angleških poročilih oborožena s prikritimi topovi, je bilo okrog 300 angleških mornarjev — ujetnikov z raznih angleških trgovskih parnikov, ki so jih Nemci potopili. Ladja »Altmarck« je bila pomožna ladja potopljene nemške križarke »Admiral Graf von Spee« Nekaj angleških ujetnikov je bilo z ladje »Altmarck« premeščenih na omenjeno nemško kri-žarko. Po potopitvi križarke so bili seveda ti angleški ujetniki osvobojeni in so dali lahko Angležem podrobne podatke o ladji »Altmarck« Ladja se je skušala skozi severno morje vrniti v Nemčijo. Angleži so jo seveda na vsej poti zasledovali in končno v angleških teritorialnih vodah tudi izsledili. V tem trenutku sta pripluli k izlivu fjorda Josing dve norveški torpedovki. Komandant angleške vojne ladje je Norvežanom predlagal, naj bi norveški torpedovki zapluli na čelo angleških zasledovalnih ladij in bi v tem spremstvu odpremili nemško ladjo v norveško pristanišče Bergen, kjer naj bi se na »Altmarki« izvršila preiskava po mednarodnih predpisih. Norvežani so to odklonili, češ da je bila »Altmarck« že dan poprej v Bergenu pregledana. Nato sta se spopadli posadki z angleškega »Cossacka« in nemške »Altmarcke«. Po kratkem boju, v katerem je bilo na nemški strani 5 mornarjev težko ranjenih in štirje ubiti ter je na angleški strani bil en mornar mrtev, so Angleži Nemce obvladali. Del nemške posadke je pobegnil na kopno, ostali del pa se je vdal.
Angleži so rešili vse svoje ujete mornarje: 55 častnikov in 220 mornarjev.
Nemška ladja »Altmarck« je nasedla v fjor-du na pečino, kjer se še sedaj nahaja.
Norveška vlada je zaradi angleškega nastopa v norveških vodah vložila v Londonu protestno noto, češ da pomeni tako postopanje kršitev norveške nevtralnosti.
Nemec dr. Roos je bil vodja alzaško-lotarinških avto-nomistov. Ker so mu francoske oblasti dokazale vohunstvo v prid neke tuje države, ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt, nakar so ga v Nancyju takoj ustrelili
NEMŠKI PROTEST
Istočasno je nemška vlada vložila pri norveški vladi v Oslu ostro protestno noto. V njej trdi, da norveška vlada nemškemu parniku m dala dovolj zaščite ter je dopustila napad tujih vojnih ladij.
Nemška vlada zahteva od angleške, da brezpogojno poskrbi za to, da se odvedeni angleški ujetniki vrnejo na krov nemškega parni-ka, da se popravi vsa povzročena škoda in da norveška vlada plača svojcem padlih in ranjenih nemških mornarjev primerno odškodnino, katere višino bi določila nemška vlada.
Ostri ton nemške protestne note je seveda izzval v Norveškem največje vznemirjenje. — Splošno se boje, da utegne dogodek res izzvati še hude in dalekosežne posledice.
FINSKI BOJI
Ruska ofenziva na Finskem se nadaljuje z vso srditostjo. Žrtve so na obeh, zlasti pa na ruski strani silno velike. Vesti, da so Rusi predrli Mannerheimovo črto, niso z nobene strani uradno potrjene. Kolikor se da sklepati, gre le za posamezne manjše utrjene položaje, ki so jih Rusi zavzeli, a se nahajajo pred pravim trd-njavskim pasom.
Kljub silnemu junaštvu in železni odporni sili sklepajo nekateri nepristranski opazovalci, da preti Finski resna nevarnost in ne bo več mogla dolgo vzdržati ruskega pritiska.
Finska nujno prosi pomoči. Švedska vlada je Finski vojaško pomoč odklonila, kjer je švedski parlament izglasoval tako rešitev finske prošnje.
PRESELJEVANJE UKRAJINCEV
Med sovjetsko in nemško vlado je bil dosežen sporazum o preselitvi Ukrajincev in Belo-rusov iz nemškega dela Poljske v rusko Poljsko Preseljenci bodo morali zapustiti svoje domačije med 18. febr. in 1. marcem. S seboj bodo smeli vzeti le majhen del prtljage, za ostalo imetje, ki ga bodo morali pustiti, bodo prejeli neko odškodnino.
RAZLASTITEV NEMŠKEGA MILIJARDERJA
Po odredbi nemškega notranjega ministra Fricka sta izgubila znani nemški veleindustrija-lec Fritz Thyssen ter njegova žena, ki se nahajata v Švici, nemško državljanstvo. Vse Thysse-novo imetje, ki ga cenijo na približno 200 milijonov mark, je bilo zaplenjeno. Thyssen je bil
D. F.:
Bajtarjem zemljo
(Konec.)
Z drugo besedo: treba je temeljite melioracije (izboljšanja) neplodnih tal. Ta melioracija bi prišla v poštev v alpskem predelu Slovenije (Gorenjsko), na očevskem in v panonskem delu (Prekmurje, Dravsko polje), kjer bi se izsušila in preuredila številna močvirja, ki so po večini na graščinski zemlji. Nekje sem bral, da bi morala kočevska zemlja in Bela krajina doživeti popolno izvedbo agrarne reforme. Menda je tretjina kočevske zemlje opuščene.
2. Razlastiti bi bilo treba v prid bajtarjem vso ono zemljo, katere posestniki so tuji državljani in bivajo izven mej naše države. To nikakor ne gre,da tak bogataš v tujini zapravlja denar, ki ga je iztisnil iz naše zemlje. Take vrste posestev je najti v Slovenskih goricah in Halozah in so izrazito vinogradniška. Vse take gorice naj se razlaste proti odškodnini 10°/o odkupnine. To naj bo tem inozemcem namig, naj za vedno zapuste naša tla, ki ne trpe izkoriščevalcev . Kar je dobrih vinogradov (glede na ugodno lego) naj se podele revnim viničar-jem, drugi, manjvredni, naj se kultivirajo v njive in travnike in enako podele brezposelnim ljudem. — Tu ne gre za brezobzirnost proti inozemskim posestnikom, ampak za varnost naše meje!
s. Sklep
Morda bo kdo zagnal hrup, ko bo čital moje vrste: S tem, da pustimo vsakemu veleposestniku le 25—30 ha, ga upropastimo, kar ni pravično. Ne bojte se za njih. Z odškodnino bodo dobili že dosti, tako da bodo izplačan denar lepo vložili v banke in mirno živeli ob renti in se otresli skrbi za svoje imetje. Seveda gra-bežljivcem to ne bo prav.
Naj dodam še eno misel: Kako si bodo proti tej poplavi, ki je zajela tisoče naših ljudi, izognili in jo preprečili? Rešilna skala v tem našem prizadevanju naj bo: ljudem pokazati, da se da sedanji družabni položaj rešiti propada ne z zmotnim in praktično neizvedljivim boljševizmom, ampak s Kristovo večno resnico, ki bode bogatine današnjega časa: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Ne samo besedičiti in pridigati ljudem, ki so skoraj brez kruha in strehe v pogubnosti komunizma, ampak nekaj pokazati v delih, prijeti je treba z žilavo odpornostjo in pogonom, nekaj stvarnega začeti, da bodo ljude rekli: »Ni nas komunizem dosegel, ni nas oropal zemlje in naš stvo-ril v navadne delavce: Mi imamo zemljo, mi jo ljubimo, zahvaliti se imamo dejavnosti in zmagi krščanske misli.«
Za konec naj navedem nekaj besed iz In-goličeve knjige »Lukarji« (Čebularji iz ptujske okolice), ki sicer glede moralne vsebine ni Kaj vredna, vendar je v toliko realistična (res-nično-stvarna), ker opisuje razpoloženje malih ljudi na deželi, ki pričakujejo izvedbo agrarne
reforme. Mislim, da se tudi miselnost bajtarjev, ki po agrarni reformi niso mogli priti do zemlje, dosti ne razlikuje od prejšnje misli pred desetimi leti.
Tako beremo v knjigi:
»Polja so se primaknila k hišam, še v zaprte kamrice je zadehtelo po sveži, razorani zemlji. Trava je kar vidno zelenela, sonce je tako toplo sijalo, da še starci niso več strpeli v kočah: pomlad je prišla kar precej čez noč. Nič ni bilo več hudo, čeprav je bila klet prazna... Kaj vse to, saj se je vendar skozi okno smejala lepa njiva s širokimi ogoni, kjer je-rastel v ravnih vrstah luk (čebula), ali sta zorela pšenča ali ječmen. Kaj če bi se najedel do sitega samo enkrat na dan, ko si pa od zgodnjega jutra do pozne noči hodil po zemlji, češ, glej me, tvoja bom kmalu, s svojimi rokami boš segel vame in jaz ti bom dala vsega v izobilju ... Ljudje so bili omamljeni. Dolgo v noč je bilo slišati pritajeno šepetanje.
V vseh kočah, v vseh ljudeh, je živela samo ena misel: Zemlja ...
spočetka eden glavnih podpornikov vodje rajha Hitlerja ter je od leta 1933 do spomladi 1939 vsestransko podpiral nacionalno socialistično gibanje. Thyssen bi moral postati poslanec v rajh-stagu Velike Nemčije, a je še pred tem v začetku novembra 1939 zapustil Nemčijo.
Navzlic pritisku nemške vlade se Thyssen poslej ni več maral vrniti v Nemčijo. Ker njegovega bivališča in bega iz Nemčije ni bilo več mogoče prikrivati, se je nemška vlada odločila, da ga črta iz nemškega občestva.
IZGUBE V KUSKO-FINSKI VOJNI
Ruske izgube v prvih 10 tednih vojne znašajo po finskih cenitvah na okrog 200.000 mož, deloma ranjenih, zmrznjenih in mrtvih. — Nadalje naj bi bili Rusi izgubili 327 letal, 594 tankov in oklopnih avtomobilov, 1500 konj, 20 traktorjev, 20 poljskih kuhinj, 28 velikih oklopnih avtomobilov, 3 bojne ladje in 1 podmornico. — Finske izgube znašajo 25.000 mrtvih in 10.000 ranjenih, kakor trdijo Finci.
ŠVICARSKI DELAVCI ZA FINSKO
Švicarska socialistična stranka je sprejela na seji njenega odbora resolucijo, v kateri sb zavzema za napadeno Finsko. Resolucija se glasi: »Odbor socialistične stranke obsoja sovjetski napad na malo, miroljubno in demokratsko državo. Odbor izraža Fincem svoje simpatije in svoje občudovanje za njihovo junaško borbo. Odbor pošilja svoj pozdrav delavskemu in socialističnemu razredu na Finskem, ki predstavlja najboljšo zaščito finske neodvisnosti in ljudskih svoboščin. Odbor želi zmago Finske, ki bo velik pomen imela za življenje in svobodo vseh malih narodov.
SPREMEMBA V POLGARIJI
V Bolgariji je vlada Kjoseivanova odstopila zaradi notranjih nesoglasij.
Predsedstvo nove vlade je prevzel Bogdan Filov, ki je bil tudi član prejšnjega kabineta in idejni sodelavec Kjoseivanova. Tudi nekaj drugih važnih resorov so zavzele osebnosti i*, prejšnje vlade.
Po izjavi predsednika Filova bo nova vlada v notranji in znuanji politiki ohranila smernice prejšnje vlade. Prizadevala si bo zlasti za še tesnejše zbližanje z Jugoslavijo in Turčijo.
Nekatera tuja poročila vedo povedati, da bo baje Bolgarija sedaj po rešitvi nekaterih spornih vprašnj vstopila v Balkansko zvezo. Koliko ta domneva odgovarja resnici, bo pokazala bližnja bodočnost.
TOTALITARNA VOJNA
Italijanski listi poročajo, da bodo vojskujoče države na spomlad začele na vseh straneh bojne podvige, ki bodo dali sedanjim bojem značaj splošne (totalitarne) vojne. Vojna se bo po teh domnevah razširila še na nova in celo iz-venevropska področja.
Za sedaj so to seveda le še ugibanja. Seveda je verjetno, da se bodo na spomlad začele večje ofenzive, ker bo vsaka stran skušala izsiliti odločitev, vendar bi bila pretirana bojazen prezgodnja. Zato upajmo, da se nam vsaj za našo državo s pametno in modro zunanjo in notranjo politiko posreči ohraniti dragoceni mir.
Kuliuva
Borovnica
Kakor smo poročali, je imelo tukajšnje delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v nedeljo 11. februarja popoldne v delavski dvorani kmečko dramo »Bajtarjeva hči«, katero je zdra matizirala po Bitenčevi povesti Marija Sever-jeva z Dolenjskega. Igri je prisostvovalo še dokaj ljudstva, čeprav se je ravno v tem času vršil misijon. Med drugimi smo opazili pri predstavi g. Bitenca, ki je spisal povest, in Marijo
Severjevo. Ljudstvu ni bil predstavljen ne pisatelj Bitenc in ne Marija Severjeva.
Kar se tiče igre, moramo omeniti samo to, da je treba igro zgostiti, kajti v njej manjka jedra, drugače igra ne bi bila slaba ter priporočljiva podeželskim odrom. Tudi igralci so pokazali svoje sposobnosti, še posebno Špela, ki je s svojim nastopom, polnim humorja, žela viharno odobravanje. Nič slabši ni bil bajtar Anže, kmet Mehač in Mrkonov študent Lojze
Med pavzami sta občinstvo zabavala Ježek in Ježek iz Ljubljane. Veliko pozornost je zbudilo' 11-letni Kovačev Zdravko iz Ljubljane, ki nam je zapel s krasnim glasom »Lušt-no je polet«. Deležen je bil viharnega aplavza. Pesem je moral ponoviti in vihar aplavza se ni dolgo polegel. Malega Zdravka želimo zopet kmalu slišati v Borovnici.
PRVOVRSTEN
bohinjski sir
v vsaki množini razpošilja po ugodnih cenah
HODNIK JANKO
gostilničar in mesar
SREDNJA VAS V BOHINJU
X V Stahovici nad Kamnikom je bil izvršen napad na trgovca Franceta Prodnika. Neznani storilec ga je ustrelil skozi okno. Na trgovca je oddal tri strele od katerih ga je eden zadel naravnost v srce.
EKONON
vv
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7
(v lastni hiši)	Telefon interurban 25—06
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pše-nični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. su-perfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofo-skala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilovac«, Kari ovac za vse vrste zidne in strešne opeke.
X Trgovinska pogajanja z Italijo se bodo ta mesec vršila o izvozu naše živine v Italijo. Sedanja pogodba skoro onemogoča izvoz naše živine zaradi prenizkih cen.
KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE V LJUBLJANI izplačuje nove vloge dnevno v vsaki višini ter daje kmetom ugodna posojila.
Umori Antona Haceta
V ponedeljek zvečer preteklega tedna sta zasledovala orožnika Ivan Meden in Fr. Mav-ko neznanega moškega iz Celja proti Sp. Hudi-nji, ker je bil osumljen tatvine kolesa. Neznanec je zavil v hišo Andreja Glušiča v Sp. Hudi-nji in stopil v kletno sobo, kjer stanujeta dva dalmatinska krošnjarja. Orožnik Meden je stopil za njim in ga vprašal, kdo je. Neznanec je upihnil luč, potegnil revolver in oddal na orožnika šest strelov. Dva sta ga zadela, in Meden se je smrtno zadet zgrudil na tla. Morilec je hipno razbil okno in pobegnil. Drugi orožnik Mav-ko je ustrelil za njim, toda zadel ga je le v prst na roki. Zločinec je pobegnil proti Vranskem, kjer ga zasleduje orožništvo celega okraja pod vodstvom orož. majorja Vinda Kijeviča. Med begom je zločinec »zgubil svojo sliko. Orožniki so v njem takoj spoznali zloglasnega zločinca Josipa Haceta.' Upati je, da tokrat ne bo ušel roki pravice.
Iz naših krajev
X Konec 50 din kovancev. Finančno ministrstvo je objavilo sklep v »Službenih novinah«, po katerem so prenehali veljati s 16. februarjem stari kovanci po 50 din. V nadaljnjih šestih mesecih, to je do 16. avgusta t. 1. jih bo mogoče zamenjati brez vsakega odbitka za novo skovani denar samo pri blagajnah Narodne banke.
X Ta teden se bo pričelo dviganje rušilen ^Ljubljane«, ki se je potopil v Šibeniški luki. Dviganje se bo izvršilo s pomočjo dveh drugih ladij. Na vsaki strani »Ljubljane« bo potopljena po ena ladja. Iz teh dveh bodo nato izsesali s posebnimi napravami vodo nakar se bodeta ladji dvignili in potegnili s seboj tudi rušilca. Dviganje bo trajalo kakih 20 dni.
X V decembru 1939. so narasle vloge pri 14 slovenskih hranilnicah. Medtem ko so od avgusta 1939. dalje vloge pri slovenskih hranilnicah močno padale, se je v decembru 1939. pokazal že prvi preobrat, ki kaže že precejšnje zboljšanje. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so namreč v decembru narasle skupne vloge pri 14 hranilnicah (v novembru samo pri dveh) in so zlasti tekoči računi pri vseh hranilnicah narasli za blizu 4 milijone dinarjev. Četudi še izkazujejo vloge v celoti neznaten padec v primeri s prejšnjimi meseci, jb vendarle razveseljivo, da je polovica hranilnic (14 izmed 29) izkazala povečanje vlog. Sicer je treba pripisati polovico padca pri hranilnih knji žicah spremembam v knjiženju rezerv. Ne smemo pozabiti, da je v decembru potekel 3-meseč-ni odpovedni rok za vloge v denarnih zavodih. Vloge na knjižice so znašale 585,904.342 din, v tek. računu 436,555.943, skupne vloge pa so znašale 1.022,460.285. Razveseljivo je tudi, da je število vlagateljev na knjižice naraslo pri 10 zavodih, število tek. računov pri 5, skupno število vlagateljev pa pri 8 zavodih. Vlagateljev na knjižice je bilo 123.567, v tek. rač. 6.294, vseh vlog 129.861. Upoštevati je treba, da navedeni zneski vlog še ne vsebujejo obresti, ki so se pripisale vlagateljem dne 31. decembra 1939. za preteklo leto, ki bodo znašale okrog 35 milijonov din. Te številke dokazujejo, da so se vlagatelji naših denarnih zavodov pomirili in da se zaupanje v denarne zavode zopet vrača.
X Slovaki in naša mast. Te dni se je mudilo v Beogradu zastopstvo Slovaške, ki je napravilo z našim zavodom za pospeševanje zunanje trgovine dogovor za izvoz 40 vagonov prašičev, 22 vagonov masti in 12 vagonov slanine.
X Dunajski pomladanski velesejem bo od
10. do 16. (tehnični velesejem do 17.) marca 1940 Po uspehu letošnjega Dunajskega mednarodnega jesenskega velesejma — kot prvega vojnega velesejma Nemčije, ki je dokazal nunost te institucije v gospodarskem prometu Nemčije z vsem nevtralnim inozemstvom — se splošno i smatra, da so izgledi bodočega Dunajskega po-1 mladanskega velesejma zelo ugodni. Tudi Du-i najski pomladanski velesejem bo spet pred-' vsem v znaku izvoza, toda poleg tega bo obdržal svojo specialno noto kot velesejem dobrega okusa. Posebnim potrebam evropskega jugovzhoda bo zadovoljeno z velikim sejmom poljedelskih strojev in s ponudbo tistega blaga, ki je tem državam, ki na veliko grade svoje poljedelstvo in industrijo, najbolj potrebno. Napori velesejmskega ravnateljstva, da bi razširilo blagovno sliko z velikim sejmom avtomobilov in motornih koles, imajo vse izglede na uspeh. Poleg tega se bodo s posebno ureditvijo velesejma odprla nemškemu ustvarjanju nova pota v inozemstvo, predvsem na področju mode in umetne obrti na Dunaju. Običajne olajšave za obiskovalce velesejma iz tuzemstva in ino-r zemstva so že zagotovljene.
m Predsednik francoskega parlamenta Edu-ard Herriot je izjavil, da se Francija bori v sedanji vojni za vse človeštvo, za njegovo dostojanstvo in svobodo. Borba bo težka, toda Francija jo bo vodila do konca. Glede sovjetske vojske je izjavil Herriot, da je po finskih dogodkih uvidel, da to ni vojska, marveč čreda.
H V Turčiji so se ponovili potresni sunki. Pretekli teden sta bili zopet porušeni dve vasi in je bilo pri tem ubitih nekaj ljudi.
B Brazilska kava za Fince. Brazilski urad za kavo je poslal finskemu Rdečemu križu 10 tisoč vreč kave.
■	Nemci so potopili dva svoja parnika ob brazilski obali, ker nista mogla prebiti angleške blokade.
H Vrhovno vodstvo ruskih čet na Karelij ski zemeljski ožini, kjer sovjeti najsrditejše napadajo finske postojanke, je prevzel šef sovjetskega generalnega štaba general Sapošnikov Novi poveljnik je bil več let šef leningrajskega vojnega okrožja, pa so mu prilike in ozemlje na tem kraju zelo dobro poznane. Pred odhodom na fronto je Sapošnikova sprejel Stalin. Dobil je povelje, da mora vojsko na Finskem čim preje končati ne oziraje se na človeške žrtve in mate-rielne izgube. Sovjeti hočejo vojno končati do konca februarja na obletnico ustanovitve rdeče vojske in predno se bo pričel tajati led in sneg na tisočerih jezerih in močvirjih, ki bodo postala spomladi neprehodna.
H Med Rusijo in baltiškimi državami se je pojavila huda napetost vsled tega, ker Rusija noče plačati najemnine za letalska in pomorska oporišča v baltiških državah. Estonci zahtevajo tudi odškodnino za škodo, ki so jim jo napravila finska letala, ki so bombardirala ruska oporišča.
H Na Finsko je prispelo 400 poljskih letalcev, ki so se izvežbali na Angleškem. Na Finskem bodo pilotirali angleška in francoska letala v borbi proti Rusom.
■	Finska nujno prosi za pomoč. Sedaj ji ne zadostuje več pomoč v letalih in topništvu, marveč v trupah. Finska potrebuje vojsko za
prvo bojno črto. Ker nima zadostnih rezerv na razpolago, se morajo iste trupe ne glede na napor in zgube neprestano boriti v prvih vrstah že ves čas silovite sovjetske ofenzive. Dočim pošiljajo Rusi v boj vedno nove čete, se bort finske čete že 14 dni noč in dan brez oddiha. Finske čete so vsled tega močno izčrpane in so morale na nekaterih mestih prepustiti sovražnikom dele močno utrjene Mannerheimove linije. Angleška vlada je v zadnjem času dovolila, da se smejo zbirati prostovoljci na angleškem ozemlju za Finsko. Govori se tudi da bodo poslali Finski na pomoč nekaj divizij.
B Danski prostovoljci za Finsko. Na Danskem se je prijavilo 9000 prostovoljcev, toda nt za vojsko, marveč za civilno službo v finskih tovarnah. Finski delavci bodo pa stopili v prvo bojno črto.
H Franko zmagal. Med Vatikanom in Španskim diktatorjem se je vršila več mesecev borba za konkordat. Vatikan ni hotel priznati Franku istih pravic, ki jih je imel v konkordatu bivši španski kralj. General Franko pa od teh pravic ni hotel odstopiti. Slednjič je diktatoi zmagal in Vatikan mu je priznal pravice, da se ne bo mogel postaviti v Španiji noben škoi brez njegovega pristanka.
B Poslednji predsednik ruske demokratične vlade Aleksander Kerenski, ki je pred boljše-viki pobegnil v inozemstvo in se dolgo mudil v Parizu, biva poslednja leta v Ameriki. Kerenski namerava priti v Evropo, kjer bo z zavezniki razgovarjal o bodočnosti demokratične Rusije. Pred odhodom v Evropo bo obiskal še ameriške politične osebnosti. Kerenski misli, da bi odločna zavezniška izjava, da hočejo razširiti demokracijo tudi na vzhodno Evropo in na Rusijo, pospešil preobrat v Rusiji, kjer vlada globok prepad med narodom in Stalinom.
H Nemci so ustanovili na zasedenem poljskem ozemlju poseben urad, kateremu morajo Poljaki prijaviti vsa svoja živila. Nemški urad odreja odpošiljanje živil v Nemčijo. Na Poljskem je nastalo velikansko pomanjkanje hrane in draginja.
n Mobilizacijski stroški na Nizozemskem znašajo dnevno nad 10 milijonov dinarjev. Za kritje mobilizacijskih stroškov je sklenila vlada nove davke v znesku nad 3,300.000 funtov v letošnjem letu.
a Na Švedskem so izvršili velike aretacije komunistov. Pri preiskavi so ugotovili, da so komunisti prejemali velike svote denarja za propagando.
Uprava Vatikanskega mesta je odredila racionalizacijo živil, mesa, masti, masla, kave„ sladkorja in kruha.
Sejmi
25.	februarja: V Rajhenburgu;
26.	februarja: v Motniku, Središču, Blanci, Dol Lendavi;
27.	februarja: Metliki, Igu, Ormožu, Mariboru
28.	februarja: v Zirih, Celju, Ptuju, Trbovljah, Vitanju, Lembergu;
29.	februarja: v Toplicah;
1.	marca: Trbovljah, Slov. Konjicah, Krki v okr. Videm, Novi vasi, Marenbergu, Mariboru, Planini okr. Šmarje pri Jelšah;
2.	marca: Celju, Slov. Gradcu, Brežicah, Trbovljah, Križevcih okr. Murska Sobota.
Živinski sejmi
Na zadnjem živinskem sejmu v Logatcu si> bile cene take:
Voli od 4 do 6, telice od 4 do 6, krave od 4 do 5, teleta po 8, prašiči špeharji od 10 do 12,. špeharji pa od 9 do 10 din za kg žive teže.
Precej podobne so bile tudi cene na sejmu v Črnomlju. Živina, zlasti krave, je bila le neznatno cenejša, pač pa so prašiči špeharji dosegli le 9, pršutarji pa ceno din 8 za kg živt teže.
».KlltlPtfilri ficfl"** izhaja vsako sredo. Naročnina zna-)|iuncuiu U»l Ja letno 30 din poiief 15 din> 23t
inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se-v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici štev. 14.194.
Razne vrste
zdravilnih zelišč
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
KMETIJSKA DRUŽBA r. z. z o. z., LJUBLJANA i
Novi trg 3	I
Zahtevajte informacije — pošljite vzorce in ponudbe t
Navzlic podražitvi usnja proizvajamo in prodajamo ^
ČEVLJE
v priznani prvovrstni kakovosti po prejšnjih cenah.
TRI UM F. MIKLOŠIČEVA CESTA 12
nasproti hotela »Uniona«
Kmetski hranilni in posojilni dom
zadruga z neomejenim jamstvom
i Ljubljani - Tavčarjeva ulica 1
Žiro račun pri Narodni banki — Račun Poštne hranilnice 14.257 Brzojav: »Kmetskidom" — Telefon št. 28-47
lll!iji!!l!!!illi!!![l!ll!ll!!l!ij![|||lilii!lli!j|li!M
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun — Daje kratkoročna posojila — Eskontuje menice — Izvršuje ostale denarne posle — Nove vloge na knjižice in na tekoči račun vsak čas razpoložljive obrestuje po
Za vse vloge nudi popolno varnost! Zaupajte domačemu denarnemu zavodu!
4 do5°lo
!lllll!ll!l!lllllltll!ll!l!llllllllllll!l[!llll[[!ililjii[||!!lllil!l!ll!ltjill!l[|]|llllH
0001020102020001020202010201020100010200020101010001530201010201000100000205073000081001020002020002010002000100010202000002010202000200