Leto XI. - Štev. 24	Gorica	-	četrtek	11.	junija	1959	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
j--------------------------
J UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina L 800
I Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina L 1.500
J UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . . .	. . L 800
j Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina ....	. . L 1.500
I PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . . .	. . L 2.500
| T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun: š	ev. 24/12410
Speci, in abbon. post. - 1 Gruppo
Demagogija in resnica
ali o poučevanju verouka v Kanalski dolini.
Dne 28. maja je tržaški tednik Novi list v uvodniku spomnil slovensko javnost, da obhaja 5. obletnico zopetnega izhajanja. V članku je vsled tega ponatisnil nekaj odlomkov iz programske izjave pred petimi leti: »Poštenje mora veljati ne samo v zasebnem, temveč tudi v javnem življenju. Predvsem tu naj se izvajajo načela krščanske morale. Nikdar niso ljudje, tudi časnikarji in politiki, toliko lagali kakor v našem času. Novi list se bo tej poplavi laži uprl in dosledno branil resnico.«
V dokaz take svoje doslednosti v obrambi resnice pred komerkoli, poroča v istem članku tudi sledeče: »Tako zavračamo in obsojamo na priliko ravno te dni pred Vso javnostjo odredbo generalnega vikarja videmske nadškofije, s katero je prepovedal vsem duhovnikom v Kanalski dolini iPoučevanje slovenskega verouka na ljudskih šolah. (Podčrtal NL). In prav nič se ne plašimo pribiti, da pada po cerkvenem zakoniku za nezaslišano prepoved Vsa odgovornost na vest samega nadškofa Zaffonata.
On in nihče drug, nadaljuje NL, ni kriv, da se z odredbo teptajo v prah izročila >i) in načela Cerkve o verouku... Kadar gre za uboge slovenske otroke njegove škofije, se ne ozira niti na navodila papežev, niti na naravno in nadnaravno pravo. Zanj je važno samo to, da postane tudi krščanski nauk sredstvo raznarodovanja naše dece •n da mu pri tem nečednem poslu pomaga vsa podrejena duhovščina.
Kot Slovenci in kristjani spričo tolike krivice ne moremo in ne smemo molčati, Piše nadalje isti list. To tem manj, ker se je v Kanalski dolini pridružilo krivici še brezprimerno poniževanje našega naroda. Ondotne nemške otroke bodo namreč duhovniki še nadalje poučevali krščanski nauk na šolah v materinskem jeziku, slovenskih pa ne smejo (Podčrtal NL), ker je videmska nadškofija katehetom to Prepovedala. Slovenski deci torej nadškof Zaffonato ne priznava istih pravic kot otrokom vladajočega italijanskega naroda niti kot učencem nemške manjšine... Iz tega ravnanja ljudje lahko sklepajo le to, da se je nadškof Zaffonato spremenil iz očetovskega dušnega pastirja v narodnega nasprotnika in zatiralca slovenskih vernikov.«
Za temi strupenimi strelicami zoper nadškofa Zaffonata in njegovo duhovščino se ^1. spomni tudi nekaterih Slovencev, svo-llh nasprotnikov od prve ure, in piše: »Do tolike krivice, storjene našemu ljudstvu, ne moremo biti brezbrižni. O njej Oe bomo molčali morda zaradi tega, ker Jo je zagrešil italijanski škof, kot delajo Nekateri slovenski katoličani. Naše krščanstvo ne obstoji v tem, da branimo osebe, temveč resnico. Za nas je krivica krivica, Sa naj jo zakrivi kdor koli... V teh stvareh gredo naši nazori popolnoma narazen
*	mišljenjem nekaterih slovenskih voditeljev. Ce bi namreč vsi Slovenci molčali se jim upirali le mlačno in z oprezno Neodločnostjo, bi bilo naše manjšine kmalu konec...«
Trditve tega članka o prepovedi pouka verouka v slovenščini v Kanalski dolini Po NL ponatisnil Primorski dnevnik, ki končuje svoj članek z vprašanjem: »Kaj b° k temu rekel Katoliški glas?« Dalje ®°£a. Primorske novice v Jugoslaviji in ^orda še kateri drugi list, ki ga nismo "obili v roke. Tudi nekateri naši sotrud-***ki so nam pisali, da je NL dobro po-in da moramo tudi ml protestirati. °da obtožbe NL so bile tako hude, da nismo mogli verjeti. Zalo smo se o-_rriili na prizadete duhovnike v Kanalski "ni, da vidimo, kaj je na stvari. Dobili naslednje pojasnilo, ki ga tu prina-
1,10	vsem v vednost:
RESNICA O POUKU VEROUKA
V	KANALSKI DOLINI
koncu preteklega leta, In sicer dne dec. 1958, je č. g. župnik Jožef Simlz
iz Žabnic dobil z videmske škofije pismo s tole vsebino: »Višje šolske oblasti so opozorile škofijski katehetski urad, da se v šolskih prostorih, kjer se mora poučevati vedno v italijanskem jeziku, včasih poučuje v slovenskem in nemškem jeziku pri pouku krščanskega nauka; prosile so ta urad (ki je napravil prošnjo za uporabo šolskih prostorov), naj opozori duhovnike, da je omenjeno dovoljenje dano pod pogojem, da se v šolskih prostorih uporablja vedno italijanski jezik...«
Na to pismo je prizadeti župnik odgovoril naslednje:
»Vaša opomba se ne tiče direktno župnije v žabnicah, kjer se od leta 1945, v iz-venšolskem času, brez motenj nadaljuje s poučevanjem ne samo verouka v sloven-. ščini za slovenske župljane, nego tudi nemškega jezika v prostorih ljudske šole; to dela učiteljica, ki jo menda plačuje občina (ali šolski proveditorat). To je dokaz, da je mogoče v Kanalski dolini živeti v lepem miru in sožitju treh narodnosti.
Če je potrebno zato, da se izognemo hudi škodi, da bi morali vsi župniki izgubiti pravico do uporabe šolskih prostorov, sem pripravljen nadaljevati s poukom verouka v slovenščini izven šole. (Pomniti je treba, da je šolo v žabnicah sezidal leta 1880 tedanji župnik-dekan Lam-bert Ferčnik, ki je bil tudi Šolski nadzornik.)
Cerkev ima ukaz učiti vse narode: v tej zadevi smo pa pred dejstvom, da višje šolske oblasti napak razumejo katolištvo.«
Po izmenjavi teh pisem med žabniškim g. župnikom in videmsko škofijo je bilo vse tiho in je vse ostalo pri starem.
ZAKLJUČKI
Iz navedenega sledi:
1. Zadevo glede poučevanja verouka v slovenščini in nemščini na ljudskih šolah v Kanalski dolini so sprožile državne šolske oblasti in ne cerkvene, in to že v decembru 1958.
2. Cerkveni katehetski urad je opozoril župnike na obveznost, ki jo je isti urad sprejel pred šolskimi oblastmi, da se bo v šoli poučevalo samo v italijanščini.
3. župnik v Žabnicah, č. g. Jožef Simiz, je na to odgovoril, kakor uči evangelij: »Pojdite in učite vse narode...« Torej enako Italijane, Nemce in Slovence.
4. Na ta moder in krščanski odgovor je vse ostalo pri starem, ker so verjetno prizadete oblasti, šolske in cerkvene, uvidele tehtnost navedenih razlogov:	Narodna strpnost je pogoj za mirno sožitje treh narodnosti v Kanalski dolini. Vsak šovinizem bi samo razpalil strasti na tej občutljivi točki. Pa tudi to, da ima vsak pravico do verskega pouka v materinščini.
5. Vsi tako strupeni očitki zoper videmskega nadškofa in njegovo duhovščino zaradi prepovedi verouka v slovenščini v Kanalski dolini so vsled tega povsem neresnični.
6. Naravna dolžnost zahteva, da kdor je krivico, hote ali nehote, storil, jo mora poravnati.
7. Upanje imamo, da neodgovorna demagogija Novega lista ne bo škodila dosedanjemu mirnemu sožitju treh narodnosti v Kanalski dolini, kakor bi to želeli tudi nekateri italijanski skrajneži.
Vred.
Hruščev spet doma
Sovjetski ministrski predsednik Hruščev se je v soboto po daljši turneji po Albaniji vrnil v Moskvo. Med potjo se je še ustavil v Budimpešti, kjer se je razgovarjal z madžarskimi komunističnimi voditelji. Zdi se, da je bil glavni cilj njegovega potovanja v Albanijo o-pravičilo za postavitev novih raketnih oporišč v Albaniji in drugih podložniških državah.
			
mm
A. Košič: Stari del mesta
Adenauer vztraja
Sicilske volitve
Preteklo nedeljo so na Siciliji volili poslance v deželni zbor. Izvolili so 90 poslancev, ki bodo sedaj vodili avtonomno deželo Sicilijo. Za volitve, kot smo že poročali, je vladalo največje pričakovanje. Že dolgo niso polagali tolike važnosti na kake volitve kakor na one na Siciliji preteklo nedeljo. Šlo je namreč za to, ali se uveljavi komunistična fronta ali ne.
Potek volitev je bil po tako bučni kampanji povsem miren. U-deležba razmeroma visoka (86 %), posebno če upoštevamo, da so na celem otoku imeli precej slabo vreme. Izidi so pa, milo rečeno, iznenadili vse. Zato do srede tedna ni bilo čuti nobenega izrednega komentarja. Vsi so morali prej premisliti, kakšen nauk naj dobe od nedeljskih volitev. Njih izrednost je bila v tem, da se niso uresničile prav nobene napovedi. Odtod iz-nenadenje vseh. Izidi so bili namreč naslednji:
Ni še dolgo od tega, ko je svetovno javnost iznenadila novica, da se nemški kancler Adenauer namerava umakniti iz aktivnega političnega življenja ter prve dni julija prevzeti mesto državnega poglavarja. To je ■bilo pred dvema mesecema, in sicer 7. aprila t. 1. Enako presenečenje je pretekli teden povzročila nepričakovana A-denauerjeva odločitev, da misli o-stati še nadalje zvezni kancler ter da se zato odpoveduje kandidaturi za mesto državnega poglavarja.
Kot rečeno je novica presenetila ne samo nemške politične kroge, ampak vso svetovno javnost, in to toliko bolj, ker so vsi pričakovali Adenauerjevega naslednika. Toda priletni (83 let) državnik se je premislil in tako razveljavil svojo zadnjo »oporoko«. Tako so Nemci zaenkrat prikrajšani na tipanju, ki so ga imeli že za gotovo stvarnost, da bodo dobili novega kanclerja. — Preklic svojega odstopa od mesta državnega kanclerja je Adenauer opravičil s poslabšanjem mednarodnega položaja, kar se tiče rešitve splošnega nemškega vprašanja. Vendar poznavalci nemških razmer pravijo, da je ta nenadna odločitev posledica notranjih sporov v večinski stranki v zvezi z Adenauerjevim naslednikom.
Adenauer namreč že deset let vodi politiko bonnske vlade in si je nedvomno pridobil velikanskih zaslug za obnovo Nemčije po vojni in za njeno mednarodno uveljavitev. Novica, da je svoj čas sklenil prevzeti mesto predsednika republike, je ustvarila v nemški kr-ščansko-demokratski stranki dva tabora, kar se tiče njegovega naslednika na vodstvu vlade. Prvi se zavzema za sedanjega ministra za gospodarstvo, dr. Erharda, ki je glavni tvorec tako imenovanega nemškega gospodarskega čudeža, drugi, s kanclerjem Adenauerjem na čelu, pa so za dosedanjega finančnega ministra Etzela, katerega zdaj omenjajo kot novega kr-ščanskodemokratskega kandidata za državnega poglavarja. Za Etzela se je ogreval Adenauer, ker ga smatra za edinega človeka, ki bi zagotovil nadaljevanje dosedanje odločne nemške zunanje politike. Kandidaturo Erharda je podpiralo strankino vodstvo; ni bil pa tega mnenja kancler Adenauer, ki je zato raje sklenil ostati državni kancler še nadalje. Ta njegova od-
ločitev je tako en spor končala, drugega pa načela, predvsem vprašanje novega kandidata za mesto državnega poglavarja, katerega bodo volili prve dni julija, ko poteče mandat sedanjega predsednika republike Hfeussa.
Nepričakovani sklep kanclerja Adenauerja je vzbudil mnogo hrupa in kritike. Nekateri mu očitajo smelost in neresnost. Prav gotovo, če bi podobno storil kak povprečen državnik, bi bil ob svoj politični ugled, toda Adenauerja je v prvi vrsti rešil prav njegov ugled in zaupanje, ki ga ima nemški narod do njega.
KD	936.667 glasov, 38,71 o; 34 poslancev			
KP	531.436	»	19,6 %; 21	»
KSZ	256.701	»	10,6 °o; 9	»
PSI	237.391	»	9,8 %; 11	»
IDS	115.151	»	4,7 »o; 3	»
M IS	183.423	»	7,6 %; 9	»
Liber.	90.000	»	3,7%; 2	»
PSDI	61.000	»	2,9 %; 1	»>
Nepredvidenost teh volitev je v naslednjem; podporna uveljavitev Milazza in njegovega krščansko-social, gibanja, ki je dobilo 10,6 % glasov. Tolikega uspeha ni nihče pričakoval. Polomija desničarskih strank, zlasti monarhistov, ki so izgubili 6 poslancev. Učvrstitev KD, ki je kljub Milazzovemu odcepu ohranila svoje položaje. KPI in PSI sta prav tako ostala trdno na svojih pozicijah.
NA KONFERENCI V ŽENEVI
Razgovori zašli v slepo ulico
Ženevska konferenca štirih zunanjih ministrov stopa v drugi mesec, ne da bi prišlo do kakšnih, pa čeprav omejenih, rezultatov a-li vsaj načelnih zbližan j. Komaj se tu pa tam včasih od daleč medlo zasvetlika kakšno upanje razjasnitve, se že pojavijo običajni o-blaki. Tudi v preteklem tednu se ni na ženevski konferenci zgodilo nič tako pozitivnega, kar bi lahko spravilo ta posvet iz mrtvila, v katero je zašel. Da so pogajanja obtičala na mrtvi točki, o tem so si vsi edini, čeprav nobeno uradno poročilo tega odkrito ne pove. — Obe strani še vedno vztrajata pri svojem. Sovjeti trdijo, da pomeni njihov načrt glede Berlina pameten kompromis. Po tem načrtu naj bi se ameriške, angleške in francoske sile umaknile iz Berlina ali bile prisotne le simbolično, njim se lahko pridružijo še nevtralne čete v okviru zamisli o tako imenovanem »svobodnem mestu«.
Sovjeti dalje pravijo, da je Berlin del Vzhodne Nemčije. Njegova razdelitev na zasedbena področja je bila upravičena, dokler so mesto upravljale štiri velesile. Zdaj pa tega vzroka po njihovem ni več.
V	tem smislu je Gromiko v odgovor na zahodne predloge predlagal ukinitev zasedbenega stanja v zahodnem Berlinu, ki naj postane demilitarizirano področje pod simboličnim nadzorstvom sil šestih držav (štirih velikih ter obeh Nem-čij). Zahodnjaki pa se ne morejo odpovedati svojim pravicam, ampak so pripravljeni le omejiti jih,
samo da pride do kakega sporazuma glede Berlina. Jasno je, da sprejeti sovjetski načrt pomeni prepustiti bivšo nemško prestolnico na milost in nemilost vzhodnonemškemu kom. režimu. Tega pa zahodni zavezniki ne morejo tvegati, ker bi s tem trpel nele njihov vpliv in ugled v Evropi, ampak tudi njihova varnost.
KAKŠNI SO IZGLEDI
Splošen vtis je, da obe strani imata resno voljo pogajati se ter doseči vsaj minimalni sporazum. Kljub temu pa Sovjeti še vedno skušajo priti do vrhunskega sestanka brez vstopnine, to je brez koncesij zahodnjakom. Slednji pa hočejo, naj si Hruščev zasluži vrhunsko konferenco, to je, da mora tudi nekaj popustiti od svojih argumentov. — Iz Washingtona se je oglasil sam predsednik Eisen-hower, ki je na običajni tiskovni konferenci jasno opozoril, da ne bo vrhunskega sestanka, če bodo pogajanja v Ženevi šla tako polževo naprej.
Čeprav Sovjeti toliko polagajo na Vzhodno Nemčijo, vendar je dejstvo, da je usoda Evrope še vedno v rokah medvojnih zaveznikov. To dejstvo je morda mnogim neprijetno ali odvratno, a je resnično. Zato vse odločitve, ki jih utegnejo sprejeti štirje zunanji ministri v Ženevi, bodo le posledice zmage 1. 1945.
Po zadnjih poročilih naj bi bil Gromiko pripravljen razpravljati
(Nadaljevanje na 3. strani)
NAS TEDEN V CERKVI * APOSTOLSTVO MOLITVE -
14.6. nedelja, 4. pob.: sv. Bazilij Veliki, škof in cerkv. uč.
15.6. ponedeljek: sv. Vid, mučenec
16.6. torek: sv. Feliks in Fortunat, muč.
17.6. sreda: sreda: sv. Adolf, škof
18.6. četrtek: sv. Efrem, diakon, cerkv. uč.
19.6. petek: sv. Gervazij in Protazij, mučenca
20.6. sobota: sv. Prakseda, dev.
*
SV. VID (f 305) je kot mlad fant prejel v Rimu sv. krst. Ko je oče to zvedel, g a je tožil sodniku. Ta ga je dal s šibami pre-
tepsti. Oče ni bil s to kaznijo zadovoljen, hotel je več. Vid se je umaknil na Sicilijo. Pa tudi tam so ga preganjali zaradi krščanske vere. Sodnik ga je dal vreči v kotel vrelega olja, pa Vidu ni škodovalo; ko so ga zagnali med divje zveri, mu tudi te niso napravile nič žalega. Zato so ga mučili rablji tako zelo, da je umrl mučeniške smrti.
Temule •očetu so podobni tisti starši, ki svojih otrok ne dajo krstiti, bodisi ker se bojijo, bodisi ker so maloverni. Za take starše bo sodba huda, čeprav se sedaj postavljajo s svojo zgrajenostjo.
4. nedelja po binkoštih
Sv. maša budi vero in zaupanje v Boga in v neobhodno božjo pomoč. Nam ubogim ljudem je to izredno potrebno. Potrebna nam je vera, velika in neomajna vera v Boga, v božjo dobroto, v božjo previdnost, v posmrtno življenje in v večno plačilo. Brez vere je celo naše življenje brez pravega smisla; brez vere ni sreče in ne miru ne pred smrtjo in ne po smrti; brez sv. vere je vse zavito v mučen mrak in meglo. — Potrebno nam je zaupanje, veliko in neomajno zaupanje v Boga, v božjo dobroto in ljubezen, v posmrtno življenje in v nebeško plačilo. Brez krščanskega zaupanja postane življenje neznosno trpljenje. Nas šibke zemljane drži v raznih preizkušnjah, žrtvah in bojih pokonci rešilno zaupanje v Boga in v večno blaženost. Zemeljsko trpljenje pripravlja večno plačilo, večno srečo v nebesih. Kdor tega zaupanja nima, tak je trpin brez primere in rešitve. — Potreben nam je končno Bog in neogibna božja pomoč; potreben vsem brez izjeme in potreben v najvišji meri. Kdor ne čuti potrebe po Bogu in Njegovi pomoči, tak človek je ošaben nevednež in brezumen nesrečnež. Brez Boga in brez božje pomoči vsakdo nujno propade in za vedno propade.
Če so nam naštete stvari tako silno potrebne, potem je edino pametno in zveličavno, da z največjo skrbjo pazimo nanje, da jih nikoli ne izgubimo. Čuvajmo si vero ! Hranimo jo z redno molitvijo
in s sv. zakramenti! Poskrbimo, da nam ta predragocena luč — luč našega življenja — nikoli ne ugasne! Ohranimo veliko zaupanje v Boga, v božjo dobroto in v večno plačilo! Ljubimo zvesto in goreče Boga! Kličimo ga vedno na pomoč! Brez Boga ne zmoremo ničesar, z Njim pa premoremo vse potrebno.
Vstopni spev — beseda lepe in globoke vsebine —: postani še naše geslo in molitev: »Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se bal? Gospod je varuh mojega življenja, pred kom bi se tresel?«
V	berilu nas sv. Pavel opozarja, da je zemeljsko življenje doba trpljenja, nebeško pa doba večne slave. Tu vse zdihuje in trpi, celo stvarstvo po svoje trpi v velikih porodnih bolečinah in čaka na končno odrešenje. A naj bo naše trpljenje na tem svetu še tako veliko, je še vedno manjše od nebeške sreče. Nebeška blaženost je neizmerna. Potrudimo se zanjo! Bodimo sveti v duši in življenju!
Evangelij pa utrjuje našo vero v Jezusa, učlovečenega Boga, in v Njegovo čudodelno pomoč. Čudežen ribji lov je otipljiv dokaz Kristusovih besed: Brez mene ne zmorete ničesar. Ni dovolj, da delaš in se trudiš. Potreben ti je v prvi vrsti Jezus. Potreben ti je Njegov blagoslov, Njegova milost in pomoč. Potrebna ti je molitev in pogosto sv. obhajilo. Zatorej : moli in delaj! — Kdor živi in dela brez molitve in brez svetih zakramentov, tak dela za svojo večno pogubo.
življenja
Zakon — sredstvo zveličanja
V	rimski baziliki svetega Pavla se je zbralo 1000 družin organizacije »Equipes de Notre Dame«. Ta organizacija hoče dati družinam spet njihov stari krščanski pomen. Zbranim zakoncem je govoril do-minikansiki pater Carre o duhovnosti in svetosti zakonskega življenja. Poudaril je, kako zakonce zakon posvečuje. Zakonska zveza ni le rešitev gotovih socialnih problemov, marveč je kakor cerkev, saj je postal zakon za zakonce sredstvo zveličanja. Podčrtal je veliko odgovornost zakoncev pa tudi pokazal, kako je družina neprestano oblagodarjena z milostjo božjo. Družine je sprejel v avdienci tudi sv. oče.
Romarji v Fatimi
Trinajstega maja, na obletnico prvega Marijinega prikazovanja v Fatimi, se je zbralo v Fatimi 300.000 vernikov iz vseh krajev sveta. Letos je bilo praznovanje toliko bolj slovesno in značilno, ker se je nedeljo prej ves portugalski narod posvetil Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
Zborovanje voditeljev katoliških skavtov
Prve dni julija bo v Luganu v Švici XIV. mednarodno zborovanje cerkvenih asistentov in voditeljev katoliških skavtov. Proučevali bodo najnujnejše probleme katoliških skavtov in navezali čim
Molitveni nameni za junij
Splošni namen: Da bi po češčenju presvetega Srca Jezusovega zavladala med ljudmi mir in krščanska ljubezen!
Mir in ljubezen sta glavni oznaki Kristusovega oznanila, že preroki so o tem govorili. Svoj mir vam dam, ljubite se, kakor sem jaz vas ljubil. Učite se od mene, ki sem krotak in iz srca ponižen, je govoril Jezus. Mir in ljubezen sta nujno potrebna nam in vsemu človeštvu. Pravi mir in ljubezen najdemo samo pri Jezusu. Če bomo pridni učenci njegovega Srca, posebno v mesecu juniju, se bomo prav gotovo naučili teh dveh tako potrebnih reči.
V	nas bo zavladal pravi mir in ljubezen in tudi drugim bomo mogli pomagati, da pridejo do pravega miru in ljubezni!
Misijonski namen: Za večno zveličanje tistih narodov Azije, pri katerih sv. Cerkev ne more neovirano vršiti svoje dušno-pastirske službe!
Sv. Cerkev, skrbna mati vsega človeštva, se neprestano trudi, da bi vsi ljudje imeli možnost zveličanja. Tudi v sedanjih časih jemlje sv. Cerkev nase vse napore in uporablja vsa sredstva, da bi vsi narodi spoznali Kristusov evangelij. Največja misijonska naloga čaka sv. Cerkev v Aziji, ki je daleč največja celina naše zemlje z največjim delom prebivalstva sveta. Na žalost je Azija še zelo malo misijonsko obdelana. Poleg splošnih težav pri misijonskem delu je tam čela vrsta narodov, kjer sv. Cerkev sploh ne more vršiti ati pa le z velikimi ovirami svoje odrešilno delo. Taki narodi se delijo v dve vrsti: prva skupina obsega tiste narode in države, kjer je misijonsko delo že od nekdaj zaradi globoko ukoreninjene domače vere ali posebnih navad in narodnega značaja
lilililllliiiilllillllllliliiiiiiiiilliillllillillliililllllliiilllllilliliililllllilllillllliliillillll večje medsebojne stike. Od leta 1946 dalje se vršijo ta zborovanja voditeljev vsako leto.
Kongres azijskih dijakov
Meseca julija bo v Vietnamu kongres azijske katoliške dijaške mladine. Kongres organizira vietnamska katoliška akcija. Vršil se bo v mestu Saigon. Kongresa se bodo udeležili katoliški dijaki iz Filipinov, Siama, Malezije, Indije, Avstralije, Nove Zelandije in Vietnama.
Nedelja socialne pravičnosti
Letošnjo binkoštno nedeljo so v Kanadi praznovali kot nedeljo socialne pravično-- sti. Cerkveni govori, razgovori na sestankih katoliških organizacij so imeli za vsebino ta predmet.
Redovniški poklici
Na otokih Figi, Tona in Samoa so v lepem porastu domači duhovniški in redovniški poklici. Kongregacija Sester naše Gospe iz Nazareta ima na primer že 121 redovnic in 32 novink.
Pravoslavni škof pri svetem očetu
Svetega očeta je obiskal msgr. Lavocos, nadškof grško-pravoslavne Cerkve v Ameriki. Ta obisk smatrajo za velik zgodovinski dogodek, ker je prvič po ločitvi obeh Cerkva, da se je prelat pravoslavne Cerkve približal poglavarju katoliške Cerkve. Grški neodvisni list »Ethnost« pravi, da je to dokaz dobre volje pravoslavnih kristjanov, da hočejo sodelovati pri vprašanju zedinjenja. To dobro voljo potrjuje tudi obisk grške kraljevske dvojice pri svetem očetu.
nemogoče ali močno ovirano. Taki so vsi azijski narodi, ki so muslimanske vere. Iz tega razloga je tudi Tibet, o katerem se zdaj toliko govori, krščanstvu nedostopna dežela. V drugo skupino pa spadajo države bi narodi, ki so v zadnjem času imeli nesrečo, da so prišli pod komunistično nadvlado. Voditelji teh držav so si postavili dvojni cilj: uničiti in izkoreniniti že obstoječe krščanstvo in z vsemi sredstvi preprečevati, da se v bodoče ne bo moglo uveljaviti misijonsko delo sv. Cerkve. Taki državi sta posebno Kitajska in Severni Vietnam. Toda Kristus je prišel za vse narode in v nikomer drugem ni zveličanja. Zato nas sv. Cerkev prosi, naj goreče molimo, da se tudi v Aziji stre duhovno nasilje in da se misijonsko delo sv. Cerkve povsod neovirano uveljavi!
Naš domači namen: Za tiste člane našega naroda, ki Kristusa naravnost sovražijo in s silo ovirajo delo sv. Cerkve v naši domovini!
Od nekdaj se je tudi med našim narodom nahajalo mnogo takih, ki so bili v verskem oziru malomarni in niso spolnjevali svojih krščanskih dolžnosti. Odkar pa je prišel brezbožni nauk na oblast, se je začelo načrtno in dosledno proticerkveno delo, ki ima namen ovirati in postopno uničiti krščanstvo med našim narodom. Pri tem delu se udejstvuje dve vrsti ljudi: množica koristolovcev, to je takih, ki v srcu tega ne odobravajo in jim je celo žal, ker v srcu so še sami kristjani, toda dobra služba in dobiček jim je več kot njihovo notranje prepričanje. Ti se bodo spreobrnili kadar jim bodo gospodarji u-kinili plačo ali jim bo kdo drugi ponudil večjo. Pri tem mesečnem namenu imamo v mislih drugo skupino, manjštevilno, ki je prepričana o brezboštvu in misli, da s tem služi narodu in njegovi boljši bodočnosti, če bi narod izgubil svojo krščansko vero. V svoji vnemi so podobni sv. Pavlu, ki je pred svojim spreobrnjenjem kot Savel z vsemi sredstvi preganjal Kristusa in njemu zveste; seveda je med njimi in Savlom velika razlika, ker Savel je ravno zato tako preganjal krščanstvo, ker je po svojem zmotnem mnenju menil, da bo s tem ohranil vero v enega Boga čisto. Toda zgodovina uči, da pogostokrat taki, ki so v svoji divji vnemi za neki zmotni nauk podobni Savlu, po nenadni božji milosti postanejo podobni Savlu tudi v spreobrnjenju in iz Savlov postanejo Pavli. Božja pota so skrivnostna in nepričakovana. Zato verni ne smejo nikdar obupati. Nasprotno, vsi goreče in zaupno molimo, da Bog okrajša dneve preizkušnje in nakloni narodu in posameznikom lepšo bodočnost!
Dr. J. Gr.
VPRAŠUJETE - OPUOVUBJtMO
Spoštovani gospod urednik!
Ker ste mi že enkrat odgovorili na poslano Vam vprašanje, sem se spet opogumila in Vam pišem.
Rada se udeležujem cerkvenih pobožnosti. Navadno se vsaka pobožnost konča z blagoslovom z Najsvetejšim. Čeprav smo v šoli imeli dobrega in obenem strogega kateheta, se ne spominjam, da bi nas učil vedenja pri blagoslovu. To je, kar Vas prosim, da mi poveste. Opazovala sem starejše ženske, kako se vedejo. Zdaj sem že »velika« in po pravici Vam povem, da me je sram, da bi koga to vprašala, saj
bi to mora! vedeti vsak odrasel človek, | zato se obračam na Vas.
Da je treba pred Najsvetejšim spodobno stati ali bolje klečati, to vem. Mene zanima, kako in kdaj se pokriža, če se trka na prsi itd. Saj veste, da se starejši radovedno ozirajo na mladino, kako se obnaša, a večkrat bi bili starejši tudi potrebni kakega nauka. Kadar se duhovnik o-brne proti ljudstvu, jaz sklonim glavo, kadar je duhovnik dal blagoslov in se obrnil, se pokrižam. Je tako prav?
In je res nujno, da mora biti ženska vedno pokrita v cerkvi? Pri nas nismo preveč pozorni na to. Ni dovolj, da smo ženske spodobno oblečene, da imamo rokave do komolca, da obleke niso prozorne, da je krilo čez kolena?
Vnaprej se Vam lepo zahvaljujem.
S spoštovanjem
N. J. S.
Odgovor
1. Med blagoslovom z Najsvetejšim je predpisano, naj vsi verniki klečijo na o-beh kolenih; izvzeti so le tisti, ki zaradi bolezni ali starosti tega ne morejo.
2. Ko se mašnik obrne, da da sv. blagoslov, naj sklonijo svoje glave. - Hvalevredno je, če tik pred blagoslovom pogledajo še v sv. hostijo in v živi veri vzdihnejo: Moj Gospod in moj Bog! ter si tako naklonijo odpustek 7 let. - Ukazano pa to ni.
3. Ko mašnik dokonča blagoslavljati in se obrne spet k oltarji^ verniki dvignejo glavo, se pobožno pokrižajo z velikim latinskim križem ali pa z našim navadnim. Kleče še čakajo, da z mašnikom zmolijo molitev v spravo za bogokletje: Bog bodi hvaljen itd.
4. Ko je mašnik zaklenil Najsvetejše v tabernakelj, vstanejo in dostojno odidejo iz cerkve, potem ko so še enkrat v smeri proti tabernaklju pokleknili do tal z enim kolenom.
5. Trkanje na prsi med blagoslovom ni nikjer predpisano. Trkanje pomeni spokorno srce, pri blagoslovu pa je na mestu ponižno in hvaležno srce.
Na Vaše vprašanje: Ali je res nujno, da mora biti ženska vedno pokrita v cerkvi, Vam odgovarjamo takole: Da naj pri javni službi božji ženske molijo pokrite, je Že prastar cerkveni predpis. Prečitajte 11■ poglavje v I. listu Korinčanom, kjer sv. Pavel graja korintske kristjanke, ki se tega niso držale. Skozi dolga stoletja so gospe in gospodične to vestno izpolnjevale' in povečini še tako delajo:
V	našem »naprednem« stoletju so pa tudi po naših krajih začele hoditi nepokrite k bogoslužju in so-hudo za zlo vzele duhovnikom, ki so hoteli to zlorabo prostosti ukiniti. Večkrat je prišlo v cerkvi do mučnih prizorov, ki tja niso spadali. Zato se godi še danes tako, kot je napisal apostol Korinčanom: Če se pa misli kdo prepirati, mi nimamo take navade, pa tudi cerkve božje ne. - A ta razvada je in o-stane proti cerkvenim predpisom.
Dobre in verne ženske naj bi ne posnemale nepokornih in nečimernih tovarišic. Z dobrim zgledom naj bi postale tudi V \ tem pogledu apostolke za dostojno žensko j nošo v cerkvah, kjer biva živi Bog.
Drugo mednarodno vojaško romanje v Lurd
V	nedeljo je bilo zbranih v Lurdu 40.000 vojakov iz 12 držav na drugem mednarodnem romanju. Francoske vojake je vodil poveljnik glavnega stana, general Ely. Prisotnih je bilo tudi 5 tisoč nemških vojakov in nemški obrambni minister Strauss. Ro- ; manju je predsedoval pariški nadškof kardinal Feltin.
Katoliški škofje Jugoslavije
o krščanskem zakonu in družini Zakon brez otrok
31. Iz Tobijevih besed vidimo, kako je potomstvo nekaj zares vzvišenega. To da zakon, ki po krivdi zakoncev ostane brez otrok, je podoben drevesu brez sadu, podoben je tistemu smokvinemu drevesu v evangeliju, o katerem pravi Gospod: »Iščem sadu na tej smokvi, pa ga ne najdem,« (Lk 13,) Nezadovoljen s smokvijo brez sadu, ukaže nato gospodar: »Posekajte jo torej, čemu naj še zemljo izrablja!« (ib.)
32. Krščanska zakonca morata vedeti, da je zarajanje otrok delo, ki se ne le ujema z bistvenim namenom zakona in s tem tudi z božjo voljo, marveč da s tem sama sebi tudi nebesa služita, saj pravi sveti Pavel, da se bo žena zveličala s porajanjem otrok. (1 Tim 2,15)
33. Seveda pa primera z nerodovitno smokvijo ne zadeva tiste žene, ki brez svoje krivde, marveč po naravnem u-stroju ne more imeti otrok. Vemo, ko-
liko sama trpi zaradi tega, ker svojemu ljubljenemu možu ne more dati potomstva, in trpi tudi mož, ko opazuje to njeno- skrito bolečino. Taka zakonca naj se med seboj tolažita ter s toliko večjim medsebojnim spoštovanjem in ljubeznijo drug drugemu lajšata in lepšata dneve življenja; naj pogosto povzdigneta oči v nebo in velikodušno izročata svojo življenjsko žrtev Bogu. Včasih taka zakonca zelo primerno rešujeta svoj položaj brez otrok s tem, da posvojita kakega drugega siromašnega otroka in nanj preneseta svojo skrb in ljubezen.
Zloraba zakonskih pravic in dolžnosti
34. Kako resno gleda Cerkev na dolžnosti zakonskega stanu, lahko sklepamo iz besed Pija XI., ki je rekel: »Vsako izživljanje zakona, v katerem jemljemo zakonskemu dejanju naravno moč zaplajati življenje, krši božjo in naravno postavo; tisti, ki to delajo, si bremene dušo s hudim grehom.« (Časti conn.) Te besede so jasne in zelo resne.
35. Ne nasedajte torej, možje in žene, napačnemu nagovarjanju, s kakršnim vas mamijo, da se v zakonu družite proti naravi!
Varujte se torej vseh načinov in sredstev, tako mehaničnih kakor kemičnih, katerih namen je, da preprečujejo spočetje zaroda. (Tako imenovana kontracepcija.)
Vedite, da mnogi ugledni zdravniki in zdravstveni strokovnjaki uče, da je uporaba takih sredstev škodljiva telesnemu, posebno pa duševnemu zdravju, zlasti ženinemu, ker narava neizprosno kaznuje prestopke svojih postav. Znano vam je, da je v stari zavezi Bog s smrtjo kaznoval Onana, ker je preprečeval spočetje. (1 Mojz 38,8-10)
36. Vedite, da je narava od Boga; če se torej držite naravnih postav, izvršujete božjo voljo, če pa naravne postave kršite, kršite tudi božjo voljo. Moramo vas opozoriti, da se vsaka kršitev naravnih postav hudo maščuje, ker narava ne trpi, da kdo greši zoper njo. Zemeljski sodnik utegne biti prizanesljiv v kaznovanju, narava pa je v tem neizprosna.
37. Zakonca, ki grešita zoper naravo, ko jemljeta zakonskemu dejanju življenjsko moč spočetja (zakonski onanizem), se ponižujeta drug pred drugim in vsak sam pred seboj. Vest jima očita, da sta iskala samo svoj telesni užitek, ne pa
božjo voljo. Sama sebi morata priznati, da je njun duh podlegel miku telesne strasti, čutita, da je pri tem nižja postava telesnih udov premagala postavo njune pameti.
38. Zakonska tovariša, ki si naprtita ta greh, ne moreta dobiti odveze pri sveti spovedi in ne prejeti svetega obhajila vse dotlej, dokler se ne poboljšata. Tisti, ki bi ta greh pri spovedi zatajili, naj vedo, da je njihova spoved neveljavna in bogo* skrunska.
39. Zakonska tovariša, ki se »branita otrok«, pa ne grešita samo zoper naravo in izrecno božjo postavo, marveč tudi z0-per svoj narod, o katerem sicer trdita, da ga ljubita.
Kako naj se razvija narod, če ni dr**' žine? In kako naj govorimo o družin1’ če zakonci nočejo otrok?
Kjer ni zaroda, tam ni naroda.
40. To je tako imenovana »bela kuga*' ki narode huje uničuje kakor vojne gr0-zote.
Žalostno je, če pri pregledovanju inf tičnih knjig moramo ugotavljati, da po nekaterih pokrajinah število mrlišk1*: krst večje kakor število zibelk z živin1
Sja
Sjj
Hi
'"Oči
%
H.
fr*
V]
'S
v>
***<
Ss
St
otroki.
\
‘ni
Ureditev slovenskih srednješolcev v Gorici
Prišlo je že v tradicijo, da nam naši 'ridni srednješolci ob sklepu šolskega leta Opravijo prireditev, ki v svojem širokem taegu privabi vse Slovence iz mesta ter Bžnje in daljne okolice, mnoge celo s hžaškega, ne glede na njih politično o-•tdeljenost. Ljubezen do naše mile govo-lce, ki nam jo v pesmi in igri leto za Som posreduje naša srednješolska mla-®a, poveže vse v eno samo veliko dru-*o, ki vsaj. za nekaj ur pozabi na med-S>ojna trenja ter z upom in ponosom leda na mladi rod.
Dvorišče šolskega doma, kjer se je pri-ditev vršila, je za take nastope kar se 1 pripravno. Košata lipa na sredi je kujala v nas občutek prijetne domačni, saj je okoli nje vršalo kakor v ®ju. Prostorno dvorišče - je bilo napol-fcno do zadnjega kotička. Mnogi so se brali celo vrniti. K tako številni ude-?bi je veliko pripomogla sijajno organi-bana zveza z okoliškimi vasmi. Večer ^ih srednješolcev je ob tem morju ob-bstva zadobil še večjo slovesnost. S svo-obiskom jih je počastil tudi g. prostor ter drugi predstavniki šolske obla-
'pored je obsegal pevske točke in mla-bsko igro v treh dejanjih Čudežne gosli. Najprej je nastopil mladinski zbor Strojile šole pod vodstvom prof. M. Fileja Pesmijo C. Preglja Trije petelinčki in Korošca Vetru. Obe pesmi sta izzvali občinstvu navdušeno ploskanje, saj sta res kar najbolje podani. Ne bomo bebej omenjali vrlin prof. Fileja, ki ga '1 dirigenta tako odlikujejo; omenimo »j le to, da je bil zbor pod njegovo roko »kor začaran, saj so mu mladi pevci "edili tako predanostjo, da je bilo v ih, ki so nam jih zapeli, čutiti res-io življenje in mladost.
Jedil je nastop mladinskega zbora sred-šole pod vodstvom prof. I. Bolčine, eli so nam E. Adamiča Kazen in I. Jčine Oj bodi domu zvest. Tudi ta zbor kljub temu, da je bil številčno šib-ši od prvega, obe pesmi prav dobro ''edel. Vse priznanje mlademu dirigentu, Sf nam je to pot odkril tudi kot skla-•telj. Koliko ljubezni in truda je vložil
v ta nastop!
Kot tretja točka sta bili na sporedu pesmi D. Bučarja in M. Fileja Pomladna, ki ju je zapel zbor Učiteljišča pod vodstvom prof. M. Fileja. Ta zbor je bil po številu in glasovih, zlasti ženskih, najšibkejši, vendar je g. dirigent tudi iz njega znal izvabiti ono ubranost, ki seže do srca in iga navduši za vse lepo in dobro. Posebno je ugajala Pomladna M. Fileja.
V	zadnjem delu pevskega sporeda so nastopili združeni zbori vseh treh šol. Kako lep je bil pogled na to množico mladih pevcev! Vsakomur, ki je ohranil v srcu le še trohico ljubezni do svojega rodu, so se oči zablestele od veselja ob tem pogledu. In otožno-veselo je iz vseh grl privrela pesem, narodna v priredbi M. Fileja, ki je zbore tudi vodil. Mehak kakor cvet očnice, encijana in gorskega sleča je bil njen napev. Zbori so jo podali občuteno in precizno; poseben poudarek je tu slonel na dinamiki, kar je učinek pesmi še povečalo.
Druga pesem, ki so jo zapeli združeni zbori, je bila Zdravica M. Pirnika. Tokrat je mlade pevce vodil prof. I. Bolčina. Pesem so zbori živahno in dovršeno izvedli. Zato so pa tudi želi vso pohvalo od strani občinstva.
Po odmoru je sledila trodejanka Čudežne gosli v režiji profesorjev K. Humarja in
S.	Rebca.
Igra prikazuje siroto Pavleka, ki mu dobre vile, v katere trdno veruje, s čudežnimi goslimi pripomorejo do lepšega življenja. Igralci so se trudili, da bi svoje vloge čim bolje odigrali, kar se jim je v dobri meri tudi posrečilo. Najbolj pa moramo pohvaliti drugošolca Poldeta Merviča v vlogi Pavleka. S svojim prijetnim nastopom je gledalce popolnoma osvojil.
V	svojo vlogo se je znal vživeti kakor malokdo. Niti za trenutek se ni zmedel, vedno je našel pravo kretnjo, pravi poudarek. Ves njegov nastop je bil tako naraven, kakor bi bil na odru doma. Na gledalce je naredil najlepši vtis in še dolgo potem so o njem govorili.
Zelo lepo je bilo tudi rajanje vil v začetku in na koncu igre. Rajanje sta naštudirali profesorici E. Saurin in V. Franko. Glasbeno spremljavo je pripravil prof. M. File j. Kakor iz skrivnostnega pravljičnega sveta je prihajala do nas popevka vil, da smo si nehote zaželeli vanj, vsaj za trenutek. Balet so spremljali za kulisami klavir in violina ter zbor.
Od gg. režiserjev je seveda igra zahtevala dolgo in marljivo pripravo, združeno z neštetimi žrtvami, za katere nihče ne ve. Prepričani pa smo, da je njun trud z uspehom, ki ga je igra dosegla, vsaj deloma poplačan.
Ljudje so odhajali od prireditve veseli in zadovoljni, saj so spoznali, da je v naši mladini še veliko dobrega. Zato so pa njenim voditeljem kar najbolj hvaležni.
L. š.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Odlikovanje dveh naših duhovnikov
Monsignorjem sta imenovana naša rojaka preč. g. dr. Maksimilijan Jezernik, rektor-asistent zavoda De Propaganda Fide, doma iz okolice Celja, ter preč. g. dr. Janez Belej, minutant na kongregaciji De Propaganda Fide, doma iz okolice Laško pri Celju. Oba gospoda sta ob zasedbi Slovenije v začetku vojne kot abiturienta zapustila domovino. Rajni sveti oče Pij XII. ju je sprejel v zavod De Propaganda Fide, na katerem sta z odličnim uspehom kon-
Razgovori zašli v slepo ulico
(Nadaljevanje s l. strani)
o spremembi pravnega položaja zasedbenih čet. Od Sovjetov bo težko doseči, da bi slovesno priznali zahodnjakom pravico biti v Berlinu. Zato mnogi že govorijo o kompromisni rešitvi, po kateri bi v zaključno poročilo vključili splošno izjavo, ki naj bi priznavala pravice zahodnjakov do Berlina. To bi bil že nekak majhen uspeh, ki bi upravičeval sklicanje sestanka štirih velikih.
Štirje zunanji ministri se pogajajo večinoma na tajnih sejah, na katerih niso prisotni nemški delegati.
Misli	z	razstave
Vsak pojav kulturnega udejstvovanja je za nas razveseljivo dejstvo. Še bolj razveseljivo, če prihaja iz vrst mladine. Pokaže nam, da je med nami še nekaj ideala; da ni vse pogreznjeno v območje materializma današnje dobe. Še se najde mladina, ki se odpove udobnejšemu življenju ter se, čeprav v trpljenju, pomanj-' kanju in notranjih bolečinah, oprime svetlejše poti; poti, ki mu prinese notranjo umirjenost in lepoto, katero skuša prenesti tudi na bližnjo okolico. Pri umetnosti je tako, kakor je povedal naš veliki mojster Plečnik: »Kdor množi umetnost,
J. CEJ
Drevo
med hišami
razmnožuje bolečino; nemara bi brez bolečine, brez trpljenja, ki je poezija krščanstva, ne bilo niti potrebe po iskanju lepote».
Te misli so me spremljale, ko sem ogledoval dela naših dveh mladih razstavi j al-cev: Jožeta Ceja in Andreja Košiča. Razstava, katero je priredilo Slov. kat. prosvetno društvo iz Gorice, je bila odprta od 31. maja do 7. junija. Ze v začetku naj omenim, da je razstavo obiskalo kar zadovoljivo število našega občinstva. Kar
•	je razveseljivo je to, da si videl intelektualce, med 'temi lepo število dijakov, kakor tudi preprostega kmečkega in delavskega fanta in služkinje.
Oglejmo si razstavljena dela. Cej je razj stavljal 15 del: 11 olj in 4 akvarele. 10 oljnatih slik je predstavljalo različne pokrajinske motive in 1 tihožitje. Tudi pri akvarelih so 3 pokrajine in 1 avtoportret. Cej se je predstavil našemu občinstvu prvič, ako izvzamemo razstavo šolskih slik kot nižji srednješolec. Letos v aprilu je razstavljal na mednarodni študentovski razstavi v Bocnu, Želel pa je, da bi se predstavil tudi našemu občinstvu. Ta želja se mu je tudi izpolnila. Že bežen pogled razstavljenih del nam pove, da je Cej po izražanju nemiren duh, vedno iščoč novega načina, nikdar zadovoljen. Prav to mu je treba šteti v plus. Njegova najboljša razstavljena dela so: Večer, Mesto po zatonu. Pomladni dan, Tračnice in Skupina hiš v soncu. Barvno je dobro delo tudi Hiša med zelenjem. Pri tej sliki nas morda nekoliko moti to, da v gotovih barvnih potezah spominja na slikarja Van Gogha. V akvarelih je najmočnejši v sliki Predmestje in štandrež. Za izhodišče v
iskanju njemu lastne slikarske poti, bi • Ceju svetoval sliki Skupina hiš v soncu in Mesto po zatonu.
Andrej Košič se nam je predstavil z oljnatimi deli, in sicer 17 po številu. Njegov priljubljeni motiv je naša sončna Goriška; torej same pokrajine s posebnim poudarkom na jesen na Krasu. Košič je že večkrat razstavljal svoja dela na različnih razstavah. Med nami pa se je pojavil sedaj prvič. Pri Košiču moram pa poudariti popolnoma obratno. Njegov način slikanja, nam pokaže značaj umirjenega in tihega človeka, brez notranjih bojev in iskanja novega. Njegove pokrajine vplivajo zelo pomirjevalno na gledalca. Iz marsikatere slike zadiha jesensko o-zračje na Krasu. To sem najbolj občutil pri sliki Kras, kjer se • ti zdi, da vstaja jutranja megla. Od svojega načina podajanja se je Košič najbolj oddaljil pri slikah Brda, Stari del mesta in Goriška pokrajina, ki je po mojem mnenju tudi najboljše delo. Pri tem načinu podajanja bi se moral Košič ustaviti in iskati nove poti in izražanja. Vidi se, da mu je pokrajina več kot kopiranje, kajti za temi linijami iin barvami vidimo proizvajalca samega.
Posrečena je bila tudi zamisel postaviti in prikazati oba slikarja na skupni razstavi. Pri tem načinu sta oba prišla še bolj do veljave. Obema želim še veliko uspeha in lepega napredovanja.
Morda bi ne bilo napak, ako bi se oba posvetila študiju in razmatrivanju barv', tako kakor pravi naš slikar I. Vavpotič: »Slikanje cvetlic je za umetnika fin študij. Nikjer toliko ne prouči barv kakor pri rožah. Cvetlice so za nas slikarje isto kakor pianistu vsakdanja etuda.«
čala svoje filozofske, juridične 'in bogoslovne študije ter bila nameščena na zgoraj omenjenih ustanovah Svete Stolice.
Čestitamo in želimo gospodoma tudi v bodoče naj lepših uspehov'!
Jubilej skromne slovenske igralke
V	maju letos je obhajala 40-letnico gledališkega udejstvovanja Elvira Kraljeva, ena izmed najboljših gledaliških igralk na Slovenskem. Svojo umetniško pot je začela v slovenskem gledališču v Trstu. Za časa fašizma, ki je vse, kar je bilo slovenskega, brez usmiljenja zatrl, pa se je zatekla v Maribor, kjer je več desetletij bila nesporna in priznana prvakinja mariborske drame. Njeni ženski liki so tedanjim obiskovalcem še do danes ostali v spominu: n. pr. Cankarjeva Nina in Lojzka, Ofelija v Shakespearejevem Hamletu, Zupančičeva Veronika, Goethejeva Ifigenija in drugi. Posebno občutene pa so bile v naslednjih letih njene podobe mater. Te like je Elvira Kraljeva, vedno skromna in tiha kakor slovenske matere, najboljše prikazala.
Radio Trst A
od 14. do 20. junija 1959
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... — 15.40 Zbor iz Dom-berga. — 17.00 VOZEL, igra v treh dej.; igrajo člani SNG. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve - (23). — 22.10 Mala antologija slovenske vokalne glasbe.
Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.10 Koncert sopranistke Letizie Benetti s sodelovanjem violinista Maria Siminija, pri klavirju Livia D’Andrea Romanelli. —
19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.30 Richard Wagner: SOMRAK BOGOV, opera v treh dej.
Torek: 18.00 Z začarane police - Marija Polak: »Zakaj topoli ne mečejo sence«. —
18.10	Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.30 Richard Wagner: SOMRAK BOGOV, opera v treh dejanjih.
Sreda: 18.00 Radijska univerza. — 18.10 Haydn: Simfonija št. 45 v fis molu. — 19.00 Zdravstvena oddaja - sestavlja dr. Milan Starc. — 21.00 UMETELNI OGENJ, igra v treh dejanjih; igrajo člani RO.
četrtek: 18.00 Z začarane police - Zora Kafol: »Tri sestre«. — 18.10 R. Strauss: Tako je govoril Zaratustra. — 19.00 Šola in vzgoja - Ivan Theuerschuh: »Na počitnice«. — 21.00 Iz življenja Indijancev (3): Indijanski lov, napisal Vili Hajdnik, —
22.00 Iz sodobne književnosti - »Mira Mihelič: »April«, ocena Martin Jevnikar. — 22.15 Foersterjeve zborovske skladbe.
Petek: 18.00 Radijska univerza. — 18.10 Mendelssohn: Simfonija št..4 v A duru. —
19.00 Širimo obzorja. — 21.00 Umetnost in prireditve y Trstu. — 21.20 Koncert operne glasbe. — 22.00 Znanost in tehnika - Miran Pavlin: »Elektronske oči za slepce«.
Sobota: 15.00 Schumann: Fantasiestiicke, op. 12. — 16.00 Novelist tedna. — 18.00 Oddaja za najmlajše - ŽALOST IN VESELJE; igrajo člani RO. — 19.00 Sestanek s poslušalkami. — 22.30 Teden v Italiji. — 20.40 Zbor Emili Adamič. — 21.00 CIKLAMEN; igrajo člani RO.
Vidite 14. jun, ob 17. uriv Skedenj na koncert združenih pevskih zborov
Wodne manjšine ^Vzhodni Evropi
(Po »East Europe« prir. A.B.)
stalinsko dobo je poljski režim od-priznanje obstoja narodnih manj-, ■ Ljudsko štetje iz leta 1950 ne omenja j/D-išin. geje v polovici leta 1955 je var-Jki tisk začel prinašali fragmentarna *f°č>la o manjšinah. V naslednjih dveh ’h so začeli s publikacijami o manjši-
[Suito* vlada je posvetila večjo paž-iil temu vprašanju. Tako je n. pr. zuna-] ^ditični odbor poljskega sejma (par-j^hta) posvetil 1. 1957 dvodnevno raz-manjšinskemu problemu in pripo-Ustanovitev »kulturnih« skupin, or-^ ,acij in šol ter izdajanja publikacij v ^"Minskih jezikih. Seveda je pri tem ^bor priporočal učenje socialistične <51 ‘U metode, a istočasno je tudi zavr-^staHnske metode iz preteklosti, t^vbiočnojšo manjšinsko narodno skup-N 1, lv°r‘j° sedaj na Poljskem Ukrajinci, V(,tJltei'ih jih živi 200 tisoč v Zahodnih in 20 tisoč »nekje drugje«, kot
piše varšavski list »Nowe Drogi«. Precej ozemlja z ukrajinsko manjšino je bilo danega Sovjetom, a večina pripadnikov te manjšine je javno, če ne v srcu, potrdila svoj »poljski značaj« zato, da bi se izognila repatriaciji v ZSSR. — Eden izmed glavnih problemov' ukrajinske manjšine pa je ravno preselitev iz zahodnih ozemelj na svoje prvotne domove v Galiciji. Pretekli dve leti je bilo dovoljeno zelo majhnemu številu Ukrajincev, da se vrnejo. Kar se pa tiče repatriacije A ZSSR, ni nič jasnega. Znano je n. pr., da se je med januarjem 1956 in julijem 1957 izselilo tja 500 Ukrajincev.
Ukrajinci imajo na Poljskem svojo lutkovno »Kulturno društvo«, ki seve pomaga graditi socializem »vzporedno s poljskim narodom«.. Ukrajinski jezik se poučuje v 140 šolah vsepovsod po državi.
Poglejmo nato belorusko manjšino. Belorusi živijo večinama v pokrajini Bialy-stok, kjer jih je okrog 200.000. Vsega skupaj imajo 54 šol z beloruskim učnim jezikom. V Bialystoku izdajajo svoj časopis »Nivva« ter imajo kultumo-socialno društvo. Na »Drugem beloruskem kongresu«, ki se je vršil lani v Bialysloku, so priznali, da se širi med tamošnjo manjšino šovinizem in nacionalizem. Res je tudi,
da so Belorusi — ki so tu povečini kmetje — včasih precej zapostavljeni samo zato, ker so Belorusi.
Na Poljskem živi tudi ruska manjšina, o kateri pa so relativno malo poročali v tisku. Morda se da to spraviti v zvezo s prevladujočo protirusko nastrojenostjo Poljakov. Zato tudi ne vemo nič točnega o šolah z ruskim jezikom.
Manjše narodne skupnosti tvorijo še Litvanci (25.000), Slovaki (20.000), Čehi (5000) in Grki (5000). List »Sztandar Ludu« iz Varšave piše, da ima slovaška manjšina 23 šol, litavska pa 8. Te manjšine imajo tudi kulturne organizacije.
ČEHOSLOVAŠKA
Na Češkoslovaškem se je po drugi svetovni vojni mnogo spremenilo v razmerju do manjšin. Zlasti močno se pozna v vzhodnih predelih države izguba Podkar-patske Rusije, ki so jo zasedli Sovjeti leta 1944, uradno pa je bila priključena ZSSR leta 1945. S tem je Čehoslovaška izgubila kakih 750.000 prebivalcev, v glavnem Ukrajincev (ali Rusinov) in Rusov. Po predvojnem štetju je bilo tam še kakih 120 tisoč Madžarov, 92 tisoč Judov, 14 tisoč Nemcev, 13 tisoč Romunov in 35 tisoč Čehov in Slovakov.
Manjše ozemeljske izgube je čehoslovaška utrpela v zvezi s poljsko manjšino v Tešinu, v vzhodni Šleziji. Ta predel je bil dolgo časa sporno jabolko med Poljsko in Čehoslovaško. Po prvi svetovni vojni je pripadel Češki, po monakovskih dogodkih leta 1938 ga je zasedla Poljska, a po drugi svetovni vojni so ga zopet dodelili Čehom. Nedavno pa je prišlo med praško in varšavsko vlado do končne poravnave obmejnih teritorijev, kar so uredili z medsebojno dodelitvijo nekaj tisoč hektarjev zemlje.
Po uradnih statistikah je na Češkoslovaškem 78.156 poljsko govorečih državljanov ter 74.898 Ukrajincev in Rusov. Tudi tu imajo pripadniki manjšin svoje šole, časopise, kulturne organizacije. Tako imajo Ukrajinci »Kulturno društvo ukrajinskih delavcev«, precej šol ter ukrajinski oddelek na vseučilišču.
Tudi med poljsko manjšino na češkoslovaškem je bilo nekaj vrenja v dobi znanih dogodkov oktobra 1956 v zvezi z »liberalizacijo« poljskega režima. Javno pa tega med poljsko manjšino niso mogli priznati, kajti praški režim je vedno ohranil svojo pravovernost Moskvi. Vendar vrenje med poljsko manjšino je bilo dejstvo, in priznati so ga morali sami partijski kolo-
vodje. Tako je pisal Bohumil Belovsky, tajnik pokrajinskega komiteja KP v Ostravi, v listu »Nova Svoboda«: »Jasno je, da v našem okraju, posebno v pokrajinah Tešin in Karava, še vedno vzkipeva nacionalizem, ki grozi socialističnim odnosom med delavnim ljudstvom obeh narodnosti in uničuje politično enotnost. Glavno odgovornost za to nosijo mala buržuazija, duhovščina ter inteligenca. Ti dobivajo podporo od deklasiranih elementov ter od nekaj lenih članov delavske skupnosti.«
V	članku dalje piše omenjeni komunistični prvak, da je »češki šovinizem močnejši od poljskega meščanskega nacionalizma,« toda dodaja svarilo poljski manjšini proti čustvom »dveh domovin« ter obsoja njihovo tendenco »ob vsaki priliki ter stalno poudarjati svoje narodnostne posebnosti.« Drugi viden dokaz nezadovoljstva poljske manjšine je prišel lansko leto do izraza na zasedanju komunistov v Ostravi, ko je partijski tajnik obtožil poljske »buržujske nacionaliste«, da želijo spremeniti Poljsko kulturno zvezo v orodje svoje nacionalistične propagande.
Mimogrede naj omenimo, da tudi ukrajinska manjšina ne prikriva svojega nezadovoljstva s sedanjim stanjem.
(Se nadaljuje)
Verske predstave pri Sv. Ignaciju
Od 20. do 30. junija bodo v cerkvi sv. Ignacija v Gorioi posebne verske predstave veselih skrivnosti rožnega venca. To so svojevrstne predstave s pomočjo glasbe, petja, živih slik. Vršile se bodo vsak večer. V cerkvi so v ta namen že začeli s potrebnimi tehničnimi pripravami.
Splavitev ladje »Esso Liverpol«
V tržiških ladjedelnicah je v sončnem nedeljskem jutru dne 7. t. m. lahkotno splavala v morje supercisterna »Esso Liverpol«, ki je že deseta izmed dvanajstih od družbe »Esso Petroleum Company« naročenih ladij. Splavitev desete ladje te vrste pomeni za delavce tržiških ladjedelnic veliko priznanje in velik praznik. Znaei pa tudi potrdilo zaupanja, ki jim ga je ameriška družba izkazala s tako velikim naročilom.
»Esso Liverpol« ima 36.116 ton, dolga je 210 metrov, široka 27,43 in visoka 14,33 metrov. Supercisterno je blagoslovil gori-ški nadškof Ambrosi, botrovala pa ji je gospa F. H. Dawson.
Dva natečaja tržaškega velesejma in založništva »II Piccolo«
Tudi letos sta ob priliki tržaškega velesejma, uprava velesejma in založništvo tržaškega »Piccola«, razpisala dva natečaja.
k ^ 'a
*	m	• nr	s- ,-T —=3.1—
-a	-s- i*
Kongres italijanskega društva
za napredek znanosti
Dne 4. junija se je v veliki dvorani tržaške univerze pričel 47. kongres italijanskega društva za napredek znanosti. Otvoritvi kongresa je prisostvoval v imenu vlade poštni minister Giuseppe Spataro. Tržaški župan dr. Franzil je pozdravil u-deležence, med katerimi je veliko število italijanskih in tujih znanstvenikov. Omenil je, da sta bila v Trstu že dva podobna kongresa znanstvenikov, in sicer leta 1909 in 1. 1921.
Koncert v Skednju
Škedenjska cerkev se pripravlja sprejeti cerkvene pevske zbore iz raznih krajev Tržaškega. Letos obhaja cerkev 120-letnico, in ta koncert združenih zborov, ki je peti
silo razmer v septembru 1947 večina sester zapustila zavod, je ona ostala tam še do usodnega julija 1949, ko so morale še zadnje sestre zapustiti Tomaj. Zatekla se je v rodno vas k svoji materi, kjer je potrpežljivo čakala, da so jo redovne predstojnice poklicale v Trst. Tu je pomagala po svojih močeh, kjer je mogla, dokler ji ni zavratna bolezen, ki jo je mučila dolgo vrsto let, izpila poslednjih življenjskih sil.
Blagi pokojni sosestri bomo ohranile najlepši spomin. Hvaležne smo ji za lepe zglede pravih redovnih kreposti: vdane pokorščine, tihega, vestnega izpolnjevanja dolžnosti, potrpežljivega prenašanja trpljenja, velike vdanosti v božjo voljo — kreposti, ki jih modemi svet ne zna ceniti, ki pa so neizmerne vrednosti v božjih očeh.
Sosestre
SLOVENSKI ODER
PRIREDI V NEDELJO 14. JUNIJA OB 20'
V ŽUPNIJSKI DVORANI V DOLINI VESELOIGRO V TREH DEJANJIH
»PEG, SRČEK MOJ«
od leta 1952, bo obenem proslava te obletnice.
Na sporedu bodo zborovske Marijine pesmi raznih slovenskih skladateljev; pevcev bo skupno okrog 150. Kot vedno pri naših skupnih pobožnostih, bo tudi ljudsko petje: ljudske litanije z odpevi ter zaključna skupna pesem — Marija skoz’ življenje. Pri skupni ljudski pesmi, ob sodelovanju vseh navzočih, naj se pokaže enotnost, mogočnost in popolna zlitost glasov.
Kot častna straža ob tej slovesnosti bodo slovenski skavtje pod vodstvom vodje Pavla Fonde.
Govor bo imel naš priljubljeni msgr. dr. Jakob Ukmar. K skupni slovesnosti, pri kateri imajo glavno vlogo naši cerkveni pevski zbori, so povabljeni vsi slovenski verniki. — Začetek točno ob 17. uri.
Nočni nemir na Krasu
Smrt Šolske sestre
Dne 5. junija je v Trstu v provincialnem domu šolskih sester pri Sv. Ivanu v Gospodu umrla s. Mar. Doloroza Železnik, komaj 52 let stara.
Rojena je bila dne 3. januarja 1907 v Košani pri Št. Petru na Krasu. V kongregacijo šolskih sester je vstopila v Tomaju, kjer je po predpisani preskušnji sprejela reedovno obleko dne 14. julija 1932.
Še kot redovno kandidatinjo so jo predstojniki poslali v Gorico v Slovensko si-rotišče, kjer je nekaj časa pridno pomagala v kuhinji. Po dovršenem noviciatu je bila poslana v Zabnice pod Sv. Višar-jami, od tam pa v Tomaj na Krasu, kjer je vodila zavodsko pekarno. Ko je pod
Bral sem v KG skoro zabavni članek o nočnem nemim v Bregu. Toda tudi po naših kraških vaseh ni veliko boljše, zlasti med Opčinami in Bazovico. Nemira ne povzročajo toliko domači fantje, ampak nočni gostje na motorjih in vespah, in to so zopet fantje z Brega, in sicer: Lonjer-ci, Dolinčani, Boljunčani in tudi fantje iz Ricmanj. Kakor gotovo niso nočnega nemira v Bregu krivi fantje samo iz ene vasi, tako je tudi na Krasu. Zapisali pa smo le te tri fantovske skupine z Brega, ker upamo, da bo to zadostovalo. Sicer pa ni lepo znamenje za orožnike, ki jih je toliko po naših vaseh, da se morajo časopisi brigati za predpise nočnega miru. Naše mnenje je: če mora biti mir sredi noči v Trstu, mora biti tudi v vsaki vasi na deželi! Nočni razgrajači naj vedo in čutijo, da je treba policijske predpise spoštovati in izvrševati!
Opazovalec
Novo poslovanje v bolnišnici pri Sv. Ivanu
Uprava Tržaške pokrajine bo dala postaviti v območju bolnišnice pri Sv. Ivanu nov paviljon, namenjen jetičnim duševnim bolnicam. Paviljon bo imel 31 postelj v dveh nadstropjih. Vsa dela zanj bodo stala 100 milijonov lir.
Sodba o kupovanju bencina v Jugoslaviji
Tržaško civilno sodišče je razglasilo sodbo v sitni zadevi glede bencina, ki ga vozijo iz Jugoslavije avtomobili imetnikov
Prvi je kakor že več let natečaj za zaročence, ki se zaradi slabih gospodarskih razmer ne morejo poročiti: »Kronajmo ljubezenski sen«; drugi pa je razpisan kot nagrada in priznanje tistima zakoncema, ki že petdeset let zgledno, potrpežljivo in krščansko prenašata skupno zakonsko življenje, kljub vsem neprilikam in udarcem življenja. Kot nagrado bosta prejela to, kar sta si vsa leta skupnega življenja vroče želela, pa nikdar dosegla. Seveda je tu mišljena le gmotna pomoč.
Vsi, ki se tega natečaja žele udeležiti, naj naslovijo pismo z natančnim popisom življenja obeh zakoncev ali zaročencev na goriško upravo lista »II Piccolo«, Corso Verdi 30, najkasneje do 20. junija.
V nedeljo 14. junija ob 17. uri bo v župni cerkvi v SKEDNJU
KONCERT MAJNIŠKIH PESMI ZDRUŽENIH PEVSKIH ZBOROV
Pojejo zbori iz Sv. Vincenca, z Opčin, iz Barkovelj, Rojana, Mačkovelj, Skednja ter dolinski fantje. £) Govoril bo msgr. dr. Jakob Ukmar. Sledil bo takoj blagoslov z ljudskim petjem.
Filmsko snemanje v Novi Gorici
Na železniški postaji v Novi Gorici so pretekli teden snemali nekatere prizore za film »Tri četrtine sonca«. Film režira Jože Babič iz Trsta za ljubljanski Triglav film. Zgodba je povzeta po delu slovaškega pisatelja Leopolda Lahole in opisuje povratek ujetnikov iz nemških koncentracijskih taborišč. V tem množičnem prizoru je sodelovalo okrog 600 statistov. Zanimivo naključje je naneslo, da so nekemu »povratniku« dali zebrasto obleko ujetnika z isto številko, kot jo je imel kot resnični ujetnik v koncentracijskem tabo-
obmejnih prehodnie. Sodišče je razveljavilo odločbo carinskih oblasti, da mora imetnik prehodnice za bencin, ki ga ima v vozilu ob vrnitvi iz Jugoslavije, plačati carino, če ga je več, kakor pa so ga izmerili ob odhodu iz Italije. Prizadeti se je v pritožbi na sodišče skliceval na člen 38. Videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu, po katerem ni dolžan plačati carine za bencin, katerega ima v shrambi svojega vozila. Sodišče je omenjeni člen sporazuma tudi tolmačilo tako in mu dalo prav. Zastopnik carine je trdil, naj bi to določilo veljalo le za avtomobile jugoslovanskih državljanov, ki prihajajo na italijansko ozemlje, ne pa za Italijane, ki se vračajo iz Jugoslavije. Carina bo vložila priziv, zaradi česar ta razsodba, vsaj za zdaj, ne bo imela veljave. Izid te sodbe zanima številne avtomobiliste naše dežele, ki hodijo s prepustnico v Jugoslavijo.
Raztegnitev bolniškega zavarovanja za kmetovalce na Tržaško ozemlje
Od prvega julija dalje bo začel tudi na Tržaškem ozemlju veljati zakon o bolniškem zavarovanju za neposredne obdelovalce s pomočjo avtonomne vzajemne blagajne. Zakon jč rimska zbornica potrdila že leta 1954 ter v ostali republiki že dolgo velja. Naletel je na splošno odobravanje prizadetih, zaradi česar so z raznih strani prihajale zahteve, naj bi ga uveljavili tudi na Tržaškem. Njegovih ugodnosti bo zdaj na Tržaškem deležnih kakih 1400 kmečkih družin s približno 4000 člani, ki bodo vsi bolniško zavarovani. V zvezi s tem velja omeniti, da je vladni glavni komisar dr. Palamara lani raztegnil na tržaško področje tudi zakon o starostnih pokojninah za neposredne obdelovalce.
Shod slov. tržaških strežnikov
2 junija so imeli tržaški mašni strežniki svoj shod na Opčinah. Prisotnih je bilo kakih 80 iz mesta in z dežele, le škoda, da ni bilo zastopanih vseh far.
Zbrali so se pred župniščem, nato so oblečeni v strežnike šli v cerkev, kjer je preč. g. msgr. dekan daroval sv. mašo in podal nekaj lepih misli o posebni Jezusovi ljubezni do otrok, ter poudaril važnost in
Nova turistična pomorska proga
Čez nekaj dni bo začela poslovati nova turistična pomorska proga med Lignanom, Gradežem, Grljanom, Trstom in Portorožem. To naj v poletni sezoni omogoči obiskovanje teh krajev tujim turistom, pa tudi navadnim potnikom. Zvezo bo oskrboval parnik »Italia L.«, ki so ga povsem prenovili. Na njem bo posloval bar ter igral orkester.
Nove stanovanjske hiše
Avtonomni zavod za ljudske hiše je zadnja štiri leta sezidal v Trstu, Tržišču in Gradežu 163 hiš s 1619 stanovanji, kar je stalo vsega okoli 4 milijarde lir. Zdaj je v delu 297 hiš s 1896 stanovanji, kar bo zahtevalo nadaljnjih 5 milijard lir izdatkov. Prejšnja štiri leta je bilo sezidanih 8881 prostorov, zdaj pa jih je v delu 9979.
MARIJIN DOM V ROJANU JE V GRADNJI
Kakor je razvidno iz priložene slike, je novi Marijin dom v Rojanu že v delu. V nedeljo 14. junija ob desetih dopoldne bomo blagoslovili temelje in vzidali spominsko listino. Dela naglo napredujejo. V tem tednu je velik stroj zravnal zemljišče in v nekdanjem obsežnem kamnolomu je nastala obsežna ravnina, ki bo okrog Marijinega doma nudila mladini dovolj prostora za igranje. V jeseni bo verjetno Marijin dom že pod streho.
Zahvaljujem se vsem dosedanjim dobrotnikom za velikodušno pomoč. Prepričan sem, da se bodo našli vedno novi dobrotniki, ki bodo pomagali, da koristno delo izpeljemo do kraja.
STANKO ZORKO, kaplan
R A Z N d
vzvišenost strežnikove službe.
Po sv. maši so se strežniki slikali, nato so odšli v Marijanišče, kjer se je vršilo tekmovanje med najboljšimi iz vsake fare.
Prvo nagrado so. odnesli strežniki iz župnije sv. Vincencija, drugo so dobili strežniki iz Marijanišča in tretjo si je pridobila barkovljanska skupina.
Od gimnazijcev je bil pa osebno nagrajen kot najpridnejši openski strežnik Beličič.
Po kosilu, ki ga je vsem strežnikom poklonilo vodstvo Marijanišča, je prišla na vrsto zabava in razvedrilo, potem pa še sladoled.
Strežniki so se nato sešli v Marijaniški dvorani. Po razglasitvi nagrajencev je marijaniški g. voditelj povzel besedo in priporočal strežnikom, naj bi s svojo zvestobo in z lepim zgledom pokazali vsem, da ljubijo svojo častno službo. Ob koncu je prisotne pozdravil še škofijski delegat za strežnike — proseški g. župnik, ki je povabil mašne strežnike, naj molijo, da bi Bog izbral med njimi tiste, ki naj mu nekoč služijo kot duhovniki.
S predvajanjem lepega filma »Solo Dio mi fermera« se je zaključil ta shod.
Veseli in srečni so se strežniki razšli z lepimi spomini v srcu in z upanjem, da se bodo kmalu spet kje srečali na skupnem prazniku.
Sv. oče ne bo poročil belgijske! princa Alberta
Kot znano, se je mlajši brat belgijske) kralja Baldovina Albert zaročil z ital. pri cezinjo Pavlo Ruffo. Po prvotnih načr! bi se poroka morala vršiti v Vatikanu bi obred izvršil sam sv. oče Janez XXII Toda vsa zadeva je izzvala v Belgiji ost polemike. Socialistični in razni framaso ski krogi so začeli veliko časopisno kat panjo zoper to, da bi se belgijski prit poročil v inozemstvu. Vsekakor so zah! vali, ako se cerkvena poroka izvrši zuo države, naj se princ vsaj civilno poro v Belgiji ali pred cerkveno poroko ali j njej. Tako pisanje je zelo razburilo h gijsko javnost, saj so bili eni za to, fl se princ poroči, kjer koli hoče, drugi P da se mora poročiti doma. Da napravi 1 nec temu nepotrebnemu prepiru, je 5 oče določil, da se poroka belgijskega pri ca in ital. princezinje ne bo vršila v Va kanu.
Ko Osserv. Romano prinaša to vest, po darja, da nimajo prav oni, ki trde, da se princ moral civilno poročiti v Belgi ako bi se cerkveno poročil kje drugi Kajti po belgijskih zakonih je poroka tu civilno veljavna, ako se zunaj Belgije vrši po v tisti deželi veljavnih predpisi V Vatikanu pa, ki je neodvisna držat veljajo predpisi le o cerkveni poroki
Korak sv. očeta so vsi vzeli z zadovo stvorn na znanje, ker je tako pomiril t hove v Belgiji, sv. očetu samemu pa prinesel nov ugled, ker je pokazal, da t gre predvsem za mimo sožitje narodov.
»Dan vere«
V nedeljo 24. maja so imeli v NernS tako imenovani »dan vere«. Povsod soj udeležile slovesnosti velike množice dine. V Berlinu je zbrani mladini govtj kardinal Doepfner in med drugim voril na nekatere očitke, ki so jih izni zadnji čas komunisti v Vzhodni Nemi
vi
OBVESTIL
Pc
kf
ki
Italijansko - jugoslovanski spol zum o petroleju
Na sedežu italijanske dmžbe za tek' goriva — ENI — v Rimu so podpisali sl razum med podjetjem AGIP MINERARKj ter med Jugoslovanskim podjetjem za trolej. Po tem dogovoru bodo ustano1 mešano komisijo obojih strokovnjakov, naj okrepi tehnično sodelovanje med d ma državama pri iskanju in izkoriščal tekočih goriv na področju Jadrana. S) razum je v načelu pripravil predsedf družbe ENI inž. Mattei med svojim o skom v Jugoslaviji konec leta 1957 in nedvomno prispeval k okrepitvi gospod1 skega sodelovanja med Italijo in Jugod vijo.
V Jugoslaviji -so odkrili velika ležiš petroleja na Hrvatskem, blizu Zagreba, v Prekmurju. Sedaj jih iščejo še drug(
MARIJANIŠČE vabi vse starše, ki dati svoje sinove v zavod, naj takoj predlože prošnjo; prošnji je treba pf žiti: rojstni-krstni list žup. urada, za$ šolsko spričevalo, zdravniško spričcV' priporočilo domačega duš. pastirja Informacije glede plačevanja in ostalih pogojev dobite pri vodstvu. on site se lahko tudi po telefonu 21-113. Revnim in pridnim fantom se vzdržuj nina znatno zniža.
Prošnjo morajo napraviti tudi dosi nji gojenci.
Vod>f ta
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp
trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, v^5 davek na registrskem uradu.
dr
Ati
Va
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiMiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
TELEGRAMI
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici
Predsednik vlade Segni je v zbornici zagotovil, da bo vlada čimprej predložila parlamentu v odobritev zakonski osnutek za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija. Dejal je, da morajo biti dežele ustanovljene, a tako, da bodo lahko uspešno delovale.
Po kratki mučni bolezni je 8. junija Gospod poklical k sebi našega drag0 moža, očeta, brata, nečaka
Franca Bandelj
Dočakal je 57 let. K zadnjemu počitku smo ga položili v sredo, 10. junija openskem pokopališču. Vsem, ki so nam v dneh žalosti stali ob strani, se prisi^1 zahvaljujemo. Pokojnega toplo priporočamo v molitev.
Molitvena ura v baziliki sv. Petra
Opčine, Trst, Gabrovka, cine 10. junija 1959.
Prvi petek v juniju, na praznik Srca Jev zusovega, je bila v baziliki svetega Petra slovesna molitvena ura, pri kateri je bil prisoten tudi sveti oče Janez XXIII.
Ivana, žena Sergej in Vojko, sin0' in ostali sorodniki
21. junija vsi v Števerjan na praznik pesmi in besede