Poštnina plačana v gotovini. Maribor. Zešriek 30. novembra ?S39 Slav. 48. t«to N. Cena VSO din 0 Te*na®l»oao bijte In če j Hi zemlja skrhra, luč odkrije. (Shakespeare). Urednlitvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. i - Ul 2S*fT - Izhaja vtalc 6e4rtsk Valja letno Si din, polletno IS (Sta, četrtletno 9 din. xa inoumttvo letno H n vujuj/iui puiv».Hju, Cia VUJil« L. ill divja kar naprej in da zahteva vedno nove — največ nevtralne žrtve. Zdi se, da Angleži na ta način bojevanja niso bili povsem pripravljeni. Morda so se zanašali na določila mednarodnega prava, pogodba o kontaktnih minah iz 1. 1907., kjer je polaganje prosto plavajočih min in min, ki bi se same ne sprožile, takoj potem, ko so se odložile, posebno pa polaganje min tam, kjer plujejo potniški in trgovski parniki, najstrožje prepovedano. Niso se pač zavedali, da se moderna totalitarna vojna kaj malo briga za razne pogodbe in prepovedi, prav tako kakor »totalitarna diplomacija«. Seveda pa je boj proti takim minam zelo otežkočen, ker jih ne polagajo daleč vidni minonosci, ampak nevidne podmornice, o katerih niso doslej ničesar vedeli. Pravijo sicer, da bodo tudi tu našli kako sredstvo, ki bo prišlo tem nesrečam v okom, vendar bo vojna z minami zahtevala najbrž še precej žrtev. Govori se o nekakih poizkusnih brodovih, ki bi jih Angleži pošiljali naprej, kakor na Francoskem tiste prašiče, ki so morali s svojimi rilci odkrivati mine, pa tudi ta načrt spada še bolj v fantazijo in dovtipnost nekaterih časnikarjev. Angleži so pričeli z drugim orožjem, z orožjem, ki iim je najbolj simpatično, ker je iz področja gospodarstva, namreč s poostritvijo gospodarske blokaoe, ki zadeva sedaj tudi vse proizvode, ki jih Nemčija izvaža v nevtralne države. Angleži so veliki optimisti. Prepričani so, da bodo to vojno odločili zgolj z trgovskimi ukrepj. Nekateri izvedenci praviio, da Angleži nomen gospodarskih sredstev skoro že pretiravajo. Kaiti gospodarstvo ie Je podlaga, je le potecial, pogoj za končno vo-iaško odločitev. Razumljivo je, da so se Angleži prav tako kakor na vojaškem področju sedaj tudi na gospodarskem področju s Franco- zi najtesneje povezali, saj je gospodarstvo tisto orožje, v katerem imajo absolutno premoč in še največ možnosti za odločitev. Vendar pa je ustanovitev odbora za gospodarsko sodelovanje in postavitev Francoza Jeana Moneta za prvega fran-cosko-angleškega ministra, morda najpomembnejši dogodek v dosedanji vojni, saj doslej še ni bilo primera v zgodovini, da bi bil imenovan minister od' dveh ministrskih predsednikov obenem. Saj je znano, da se je nekaj podobnega poizkušalo že med svetovno vojno, a ni popolnoma uspelo. Danes je to dejstvo, ki predstavlja ja zaveznike gotovo uspeh. Oglejmo si to gospodarsko zvezo nekoliko pobliže. Najprej nekaj številk: Površina meri: britanska: 34,2 milj. kv. km, francoska 11,9 kv. km (oboje brez arktičnih pokrajin). Skupno torej 46 milj. kv. km. (Ves svet: 137 milj. kv. km.) Prebivalstva ima Velika Britanija z vsem, kar spada k njej, 494,5 milj. Francoski imperij pa 105,6 milj., skupno torej preko 600 milj. (dobro tretjino človeštva). Na tem ogromnem .ozemlju so vse surovine, ki so potrebne za prehrano in vojno. Edini pogoj, da vse to res deluje kot vojaški organizem, je organizacija ter pomorska zveza z matičnimi državami. Ta skupna an-gleško-francoska gospodarska zajednica bo potom svojih angleško-francoskih odborov urejevala vse, kar se tiče zrako-plovstva, oborožitve, surovin, nafte, živil in pomorskih prevozov. Praktični pomen te zveze je gotovo ogromen. Z njo se omeji konkurenca in se dado do neke mere določiti tudi cene, posebno če upoštevamo dobrohotno stališče Amerike. , Temu nasproti ie Nemčija, sama gotovo precej revna na surovinah. Nemški vojaški strokovnjaki so še pred nedavnim v svojem glasilu obravnavali to vprašanje dokaj pesimistično, kajti tudi Rusija jim Na ogled brezplačno pošiljamo do nadaljnjega SAMO POSAMEZNE ŠTEVILKE S POLOŽNICO po naročilu ali po predlogu naših zaupnikov. Vsem cenjenim naročnikom na znanje! številki od 5. oktobra smo priložili položnico. Obenem smo obvestili vsakogar, ki še kaj dolguje, koliko naročnine dolguje do konca tega leta. Kdor položnice ne rabi zdaj, ker Je naročnino za letos že poravnal, naj jo shrani za prihodnje nakazilo, ali pa jo naj da komu dragemu, ki želi »Edinost« narofiti! Ne zavrzite nobene položnice, ki je za upravo razme* roma draga tiskovina! Stari zamudniki bodo črtani in naj vedo, da so list krivično prejemali in da jih ustavitev Usta ne odveže od dolžnosti, ki so jo prevzeli 7. naročbo. Naj vsi store svojo dolžnost, kakor smo jo storili^jni z rodoljubno požrtvovalnostjo! Uprava »EDINOSTI« Maribor, Kopališka ulica 6 DRAGINJA Vsled vojne se posebno v zadnjem času vedno bolj dvigajo cene vsem življenjskim potrebščinam. Cene rastejo po vsem svetu v vojujočih in prav tako v nevtralnih državah. Temu je vzrok vojna psihoza. Ljudje se hočejo za vsak slučaj založiti s potrebščinami zato kupujejo kolikor je več mogoče, a to izkoriščajo veletrgovci in prekomerno navijajo cene. Drugi vzrok je težka nabava potrebnih sirovin iz inozemstva. Nadalje prometne ovire, nesigumost, špekulacija i. t. d. Posledica tega je povečanje denarnega prometa in kedaj pozneje ponekod tudi inflaedja. Krogotok denarja je v Bolgariji povečan za 22%, v Turčiji za 26“/», v Jugoslaviji za 12—15'/°. v Franciji za 2*/», v Madžarski za 4—6%. Cene raznim potrebščinam so se zelo povečale. Usnjeni in tekstilni izdelki so se podražili za 300/*. Posebno živila so se zelo podražila. Cena rižu je porasla od aprrla do novembra za 70°/«, čaju I. za 95%, petroleju za 7*/®, moki Ogg za 26°/°, moki za kuhanje za 28°/*, moki št. 5 za 30%, namiznemu olju za 29°/», milu za 40°/° i. t. d. Tudi v raznih drugih državah je zabeležen velik porast cen. Tako na pr.: v Danski za 14'/». v Švici za 9*/«, v Belgiji za 19%, v Holandiji za 7—8%. Posledice tega trpi mali človek, ki mora ob istem dohodku vse dražje plačati in je prisiljen da sj trga od ust. Zato se postavlja potreba, da se zvišajo tudi plače. Nekateri meščani mislijo da sedaj kmet žanje... Toda to je napačno mnenje, ker večina kmetov nima kaj prodati, ali pa še celo mora kupovati. Kateri pa je imel kaj na prodaj, je prodal radi stiske, ko je bilo vse ceneje, a potrebščine mora zdaj drago plačevati. Žanjejo le špekulanti, ki so prej poceni nakupovali razno blago ter ga sedaj drago prodajajo. Pokupili so vso pšenico, zato stane danes 210 din q. S tem je ogrožena prehrana ljudstva, zato bo morala vlada napraviti temu konec s maksimiranjem cen na določeno višino. Prvo mora biti oskrba naroda, potem vse drugo! nekaterih surovin, posebno bakra, cinka, niklja, svinca, antimona in cina ne bo mogla, vsaj ne v zadostni množini, nuditi. Tako sodijo nemški vojaški strokovnjaki sami, ki poudarjajo, da lahko nudi Rusija prav za prav le premog in železo. Toda pomanjkanje surovin Nemčije gotovo ne bo prisililo k predaji, ampak bo stopnjevalo njeno odločnost in vojno poostrilo. Morda bo poleg pomorske vojne prišlo celo do napada na kopnem. In proti tej odločnosti se ne bo dalo boriti z gospo^ .darskimi ukrepi. 7 dni po D Na Slovaškem se v zadnjem času zbirajo nemške čete, ki so celo že prevzele službo na slovaški meji. □ Poljska vlada se je preselila v An-gers, kjer bo ostala do zaključka vojne. □ Radi novega zakona o agrarni reformi je nastal na Madžarskem spor z veleposestniki. Grof Bethlen, voditelj veleposestnikov, se je v Zgornjem domu (senatu) uprl vladnim načrtom, po katerih bi morali veleposestniki odstopiti prav majhen del svojih posestev malim kmetom, dejal je, da se s tem odpirajo vrata nevarnim skrajnostim, čeprav vladni listi pretijo z novimi volitvami, je več kot verjetno, da se bodo pobotali za kompromisno rešitev, ki veleposestnike ne bo tako bolela. □ Nemci so zadržali že 10 finskih tovornih ladij s tovorom za nevtralne države. □ V Monakovem so po napovedih iz Londona odkrili protihitlerjevsko organizacijo z RhOmovim imenom. □ Berlinska vlada se je odločila, da posreduje med Finsko in Rusijo. P Kralj Jurij VI. je podpisal odredbo o poostreni blokadi, ki pa še ne stopi takoj v veljavo, kakor so sprva mislili, ampak bosta Francija in Anglija še počakali nekaj dni, da si nevtralci uredijo svoje zadeve. Ladje nevtralcev naj se ustavijo v raznih angleških oziroma francoskih pristaniščih, da tam kontrolirajo njihov tovor. Blago, ki bo ali nemškega izdelka ali izdelano v veliki meri iz nemških siro-vin, se bo iztovorilo ^*er bo moralo čakati v tistih pristaniščih do konca vojne. V posebnih primerih se bo nevtralcem plačala tudi odškodnina. □ švedska vlada je vložila pri berlinski vladi oster protest, ker se nahajajo nemške mine v njenih vodah. □ Francoski veleposlanik Naggyar se je zopet vrnil v Moskvo. □ Letošnja, nagrada za mir ne bo podeljena, ker je baje nihče ne zasluži. □ »Vojna bo trajala samo do pomladi«, je izjavil na nekem banketu prezident Roosevelt. □ V Sofiji so ustanovili na pobudo lorda Llovda britanski kulturni institut. DROBIŽ ČE SE TEPETA DVA... tretji izgubo ima. Bi se lahko reklo. Saj je doslej pomorska vojna zahtevala že mnogo več žrtev nevtralnih držav, kakor žrtev vseh bojujočih se držav skupaj. Nevtralne potniške in tovorne ladje nasedajo kar druga za drugo. In Velika Britanija ter Francija sta se odločili, da se borita proti minam s poostreno blokado. Ta blokada pa bo zopet še bolj zadela nevtralne države kakor Nemčijo. Londonski časopis »Evening Standard« govori celo že o blokadi cele Evrope, ki je prav lahko izvedljiva, angleške ladje morajo samo zapreti Gibraltar, Doverski preliv -in preliv pri Shettlandskih otokih, pa je stvar »ešena. Nevtralcem pa bi Velika Britanija dobavljala toliko surovin in živil, kolikor iih je kaka država že pred vojno uvažala. Ta načrt je vzbudil med nevtralci nemalo ogorčenie. Italijanski listi poročaio o razpoloženju v Švici nekaj prav trpkih izjav, »čudna je ta vojna, v kateri vojaki za utrdbami z vsem komfortom lepo počivajo, nevtralne države pa se iz dneva v dan □ Proti poostritvi blokade so protestirale: Italija, Japonska, Belgija, Danska, Nizozemska, Norveška in Švedska. □ Angleži izgubili križarko »Rawal-pindi« (17.000 ton). Prav tako je 10.000-tonska križarka »Belfast« težko poškodovana. Posebno se uveljavlja nemška ladja »Deutschland«, ki jo sicer na vso moč lovijo, a je še niso ujeli. □ »Sovjetska Rusija« ne bo ogražala Balkana«, je izjavil turški minister Sara-džoglu dopisniku francoskega lista »Pariš Soir«. □ Finski poslanik Paaskivi, ki je vodil finsko poslaništvo v Stockholmu ter pogajanja z 'Rusijo, se umakne v privatno življenje. Finska vlada zatrjuje, da se to ni zgodilo radi kakih nesoglasij z vladno politiko. □ Pri Hitlerju so se vršila pomembna loosvetovanja visokih nemških častnikov. Tem posvetovanjem, prvim te vrste v sedanji vojni, pripisujejo velik pomen. izpreminjajo v nekaka koncentracijska taborišča, kjer vedno bolj preti glad«. Prav tako ogorčeni so nizozemski in belgijski časopisi, ki protestirajo proti takemu bojevanju na račun drugih. Posebno Nizozemska in Belgija imata dovolj vzroka, da se razburjata, saj sta izpostavljeni dvojnemu pritisku: na eni strani jim pretijo, če z Nemci trgujejo, na drugi strani pa stoji Nemčija na stališču, da je opuščanje trgovine z Nemčijo akt sovražnosti napram njej. Neprijetna postaja zadeva tudi radi nemške aretacije dveh članov angleške politične policije na nizozemskem ozemlju, kar je zopet vzbudilo ogorčenje na dveh krajih. Angleži se hudujejo, da se je to izvršilo na Nizozemskem, ki ne bi smela tega dovoliti, nemški listi pa jo napadajo, da daie Nizozemska tujim »teroristom« dovoljenje za bivanje na svojem ozemlju. Tako Nizozemska ne more ustreči nobenemu, hiri svoiim državljanom, ki s? želijo miru in urejenih razmer. NOVA ROMUNSKA VLADA V Romuniji so dobili novo vlado. Sestavil jo je g. Tatarescu, ki mu pripisujejo nekateri listi simpatije do Francije. Minister Gafencu vodi še nadalje zunanje ministrstvo. O vzrokih te nenadne izpre-membe se veliko ugiblje. Deloma sodijo, da je prišlo do padca prejšnje vlade radi nesporazumov z Nemčijo pri prodaji nafte, deloma, da je soodločal obisk angleškega lorda Lloyda, nekateri so celo prepričani, da je vzrok v govoru madžarskega zunanjega ministra Csakyja, ki je poudaril madžarske zahteve napram Romuniji. □ Sovjetska Rusija dobi svobodno luko na Donavi? V Bratislavi se vršijo po nekaterih vesteh pogajanja za^ odstop proste cone na Donavi, najbrž kar v Bratislavi. □ Glede Finske sta si stališči Italije in Nemčije bistveno nasprotni. Nemčija vsaj uradno stoji na strani Rusije, Italija pa z vso vnemo zagovarja in podpira Finsko. IZ VELIKE BRITANIJE Kanadčani se boje ameriškega zlobnega jezika. Poglavar Ontaria Micschell Hepburn je izjavil, da bo morala Kanada pospešiti svojo akcijo v sedanji vojni, kajti Američani se že norčujejo iz kanadskega »sodelovanja« v tej vojni, češ, da bi moderna motorizirana armada 2000 mož pognala vse kanadske čete v beg. Kaj dobi angleška deca za Božič? Po angleških časopisih so se že pojavile reklame velikih podjetij za otroške igrače, kj ponujajo najrazličnejše »aktualnosti«: svinčene vojake, tanke, bombarde r j e in podobno. Toda v listih so se pojavili glasovi, ki se s tem ne strinjajo. Razni čitatelji so poslali svojim časopisom odprta pisma, v katerih se odločno obračajo zoper igračke, ki vendar »navajajo deco na instrumente, ki predstavljajo vsesplošno nesrečo«. Vsekakor so ti glasovi sredi vojne dovolj značilni. Prepričani smo pa, da bodo ostali glas vpijajočega v puščavi, kajti otroci se bodo tako dolgo igrali vojake, dokler bodo videli starejše, da se gredo zares vojake. Posebno poglavje pa je tu tudi dobiček podjetnika, ki s takimi aktualnimi igračam! mnogo zasluži, ikakor tudi tisti, ki producira pravo orožje za odrasle. Zajec kot vojni plen. Londonski časo pisi poročajo o mični vojni zgodbici. Pri zadnjem nemškem letalskem napadu na Shettlandske otoke je postal žrtev tega napada tuol zajec, ki ga je drobec od bombe »težko ranil«. Angleški letalci so prišli na zanimivo misel. Nek angleški iz-vidniški aeroplan je vzel tega zajca na svoj polet s seboj in ga z majhnim padalom izpustil nad Nemčijo. Na zajcu je bilo pritrjeno pismo, v katerem je bilo zapisano, da britanski avijatiki globoko obžalu jejo, da »lov« ni bil bogatejši. Orožje nevarnejše od magnetičnih min imajo v Angliji. Izumil ga je lord Dando-nald koncem koncem preteklega stoletja Ta »Dandonaldov rušilec« ima baje tako razorno silo, da si do sedaj se nobena vlada ni upala dati dovoljenje, da se uporabi. , Kako je prav za prav bilo s Shakespea-rejevo moralo? Nekje v Angliji je mesto Grčat Yarmouth. Doslej to mesto m kdo ve kako slovelo. Toda v Great Yarmoutnu se je od nekdaj veliko gledalo na moralo, ki je bila vedno prva skrb mestnih očetov. In zgodilo se je, da so morali v tem mestu krstiti štiri nove ulice. Pričela se je debata — vsak izmed teh očetov je pač na tihem upal, da nanj ne bodo pozabili. Pa se je pojavil nekdo, ki je hotel skrajšati debato na ta način, da je predlagal — morda prvič v zgodovini Great Yarmoutha — štiri ljudi, ki prav za prav niso bili tam doma, vsaj nihče ni vedel, da bi kedaj v tem mestu živeli: Shakespea-reja, Miltona, Byrona in Tennysona. »Kdo so ti ljudje?« je vprašal nekdo iz opozicije. Drugi pa: »Gotovo niso iz Great Yarmoutha!« »Niso«, je moral priznati puntarski predlagatelj. »Pa kako je z njihovo moralo? Ali imate kaka jamstva, da je bil Shakespeare res tudi dovolj moralen in si je zaslužil, da imenujemo pri nas v mestu Great Yarmouth ulico po njem?« Na to vprašanje pa tudi predlagatelj ni mogel odgovoriti, saj bi nanj tudi angleški univerzitetni profesorji ne moglt. Shakespearejeva in njegovih treh tovarišev kandidatura je torej propadla — mesto pa je zaslovelo ne le po Angliji, ampak povsod po svetu, kjer glede morale niso tako tenkočutni kakor v Great Yar-mouthu. Angleška cenzura. Kakor znano, ima Anglija že izza 1688 popolno tiskovno svobodo, toda kako je to v vojni, ali tudi v vojni ne pozna cenzure? Gotovo. Toda ta cenzura se nanaša samo na vojna poročila, na poročila, ki bi mogla ponevedoma sovražniku sporočiti kako važno malenkost, iz katere bi mogel marsikaj sklepati. V vseh drugih stvareh je tisk se danes svoboden. Še danes sme vsak angleški državljan tiskati svoje mnenje o vojni, ali je pravična ali ni, o mirovnih pogojih in celo o vodstvu te vojne. Samo na ta način, pravijo angleški državniki, jim je mogoče stalno zasledovati, kako se ljudsko mnenje izpreminja. Obsojen, ker je žalil lorda Churchilla. Angleški pisatelj James Maurice Kamel-lard je bil obsojen na tri mesece zapora, ker je na shodu pacifistov imenoval lorda Churchilla neprijatelja države štev. 1, ki ga je treba čimprej odstraniti. Gandhi proti angleškemu imperializmu. Na seji odbora kongresne stranke v Indiji ie izjavil Gandhi, da bo morala Velika Britanija spoznati potrebo popolne svobode indijskih plemen in da se mora odreči svojemu imperializmu, če bo to storila, je sporazum z njo mogoč. IZ SLOVAŠKE Slovaški ujetniki na Madžarskem. Madžari so v zadnjem te firm aretirali YrSJ^°~ vaikov, ined njimi brata poveljnika Hhn- kovih gard Josefa Macha. Slovaki se pritožujejo, da ne morejo dobiti nikskega odvetnika, ker je slovaškim odvetnikom prepovedano braniti v političnih zadevah, madžarski odvetniki pa tudi odklanjajo zagovarjanje Slovakov. Na Slovaškem se že pripravljajo na sprejem zagrebškega nadškofa dr. Stepin-ca, ki bo pomladi obiskal Slovaško in v občini Hrvatski grob prisostvoval posvetitvi cerkve z oltarjem blaženega Nikole Tavcliča. Novi slovaški kovanci po 20 kron nosijo sliko dr. Tise, drobiž po 10 h pa Bratislavo in slovaški grb. češki industrijalec Bata namerava zgraditi na Slovaškem 3 tovarne za čevlje. Osnovni kapital je 20 milijonov kron. IZ SOVJETSKE ZVEZE Življenje v Lvovu teče normalno, poročajo »Izvest j a«. Mesto ima še vedno naspol kapitalističen videz. Privatna trgovina se nadaljuje, cerkve se obiskujejo^in tudi kavarniško življenje tece dalje. Kakih 4.000 židovskih beguncev iz Poljske, ki so jo zasedli Nemci, je pnslo v mesto. S tem se je vprašanje brezposelnosti zaostrilo. Sovjetske oblasti jih pošiljajo tudi na deželo. Od 6.700 brezposelnih učiteljev jih ie več kakor 4.000 dobilo službo, ostali pa so morali na vasi. Mali obrtni,u ce-lajo naprej kakor preje po cenah, k: pn je odločila sovjetska oblast. Ker pa ia^u-najo z razlastitvijo, se pridružujejo drza nim zadrugam. Na Nizozemskem so izdelali parnik za Ruse. 30 ruskih mornarjev je prišlo po njega, da ga odpeljajo domov. Imenuje se »Josip Stalin«. Socialisti v Ukrajini. »Dočim so Nemci aretirali vse poljske socialistične voditelje, so jih Rusi pustili vse na svobodi. V Lvovu poljski socialistični sindikati železničarjev niso bili razpuščeni, ampak svobodno delajo naprej«. (»Manchester Guardian«.) Bogoslovna fakulteta v Lvovu. Neobičajen je položaj na lvovskem /seucilišcu, k>er še nadalje dela bogoslovna fakulteta samo da študentje nazivajo duhovnike in predavatelje z uradnim »tovariš«. Ukrajinski in židovski študentje, ki so bili doslej zapostavljeni, igrajo sedaj prvo vlogo. (»Manchester Guardian«). ’ Boj proti raku. Predsednik ukrajinske akademije znanosti prof. Bogomolec je izumil serum, ki onemogoča ponovno tvprbo raka po poeraciji. Baje se je novi serum že dobro obnesel,. Usoda dvorcev poljskih državnikov. Dvorci in posestva Moscickega in Becka ter drugih odličnikov so bila preurejena v sanatorije za državljane in rdečo vojsko. Dvorec Rydz-Smyglija pa je posta! osrednji muzej zapaane Ukrajine. IZ NEMČIJE Nakaznice za nakup obleke in perila so dobili. Taka nakaznica ima sto odrezkov, ki morajo trajati do 31. okt. 1940. Računa se za dospode: kompletna obleka 60 točk, dežni plašč 50, zimska jopica 40, nočna srajca 25. hlače 20. rokavice 7, robec 2 točki in podobno; za žene: kostum 45 točk, bluza 15, volnena srajca 10. robec le 1 točko itd.; za dečke: plašč 30 točk, dolge nogavice 5, kratke 3, robec 1 itd. za deklice: volnen plašč 25, volnena obleka 20. predpasnik 6, nogavice dolge 5. kratke 3 itd. Enako so določene tudi količine za otroke od 2—3 leta. Vse to pa seveda ne sme uporabiti na enkrat, ampak v točno določenem času na en mesec največ 30 odrezkov (večidel le po 10) Število se lia noben način ne sme prekoračiti. Ce je n. pr. kak gospod kupil kompletno obleko in zimski jopeč, do okt. 1940 ne more kupovati še robcev, nogavic, spodnjega perila ali kravat; Nakaznice v ljudskem dovtipu. »Koroški Slovenec« prinaša 1 v' svoji zadnii številki pod naslovom1 »Ta ima humor!« dovtip, ki ga ponatiskujemo: Grešnikov Nac je stal pred' sodnikom zaradi tatvine. Dobil je 6 mesecev ječe. Nato Nac: »Gospod sodnik, ali. naj prinesem s seboj v zapor tudi nakaznice za tnast in meso?« . Gestapo v Pragi. V Franco.skem dnevniku »Le temps« je izšel članek nevtralnega časnikarja, ki mu je uspelo, da si je ogledal'znamenito ' židovsko banko Petschek & Co., ki služi danes kot sedež nemške tajne državne policije v Pragi. Novinar opisuje ražkošno vnanje lice stavbe, ki je zoper vsakršne napade izredno dobro zavarovana. Ob obeh straneh vhoda stoji straža SS v vojni opremi z nasajenimi bajoneti. Okna^ prvega nadstropja so obložena z vrečami peska. Ob stranskih vhodih so postavljene strojnice. Avtomobili, ki privažajo politične osumljence jih jzkrcajo tako, da jih iz ulice ni mogoče opaziti. Nadalje opisuje imenovani novinar tudi klet te palače, ki služi kot začasni zapor, kjer jetnike tudi kaznujejo, ker jih ne morejo vseh pridržati, kajti zapori in koncentracijska taborišča nimajo več prostora. Vendar ta kazen ni tolikšna, da bi jetnik od nie umrl. Razpoloženje na Češkem. Švicarski list »La Suisse« prinaša med drugim tudi sledečo sliko razpoloženja v protektoratu: »Ako bi kdaj prišlo do kake^ revolucije v Nemčiji, bi bilo to, kar bi se na Češkem in Moravskem dogajalo, nekaj strašnega. Ne verjamem, da bi en sam Nemec odnesel življenje od tamkaj.« »Volkischer Beobachter« zanikava: da bi imela nemška tajna policija poseben oddelek za odlepljanje pisemskih znamk in iskanje revolucionarnih pozivov, ki bi bili pod znamko napisani, da bi tajna policija polovila in pozaprla vse tiste, ki so bili v zadnjih šestih letih zaprti alt v koncentracijskih taboriščih, da se je vojni načrt proti zaveznikom izpremenil radi tega ker so generali odsvetovali kršitev nevtralnosti, da so pri neredih v Diiseldorfu, Hanovru in Hamburgu ustrelili 18 oseb, da ie bilo med baltiškimi Nemci izredno mnogo samomorov, češ, da so morali proti svoji volji zapustiti svoje domove, da delijo pri zatemnitvah v Berlinu nekaterim nič hudega slutečim ljudem razne revolucionarne letake, da so na Dunaju hišne gospodinje demonstrirale s praznimi ierbasi, in še mnogo vesti, ki so jih prinesli zavezniki o Nemčiji. Industrijalec Thyssen, lastnik znamenitih železaren in jeklaren v Porurju je zapustil Nemčijo, ker se ne strinja z nac. soc. režimom. Vest, da bi bilo njegovo imetje zaplenjeno in uprava tega imetja izročena baronu Kurtu v. Schroderju se iz Nemčije zanikava. Thyssen je v Cu-rihu. Židovsko četrt v Varšavi so zaprli in zagradili z barikadami. Tako je ukazal varšavski guverner. V Varšavi je izbruhnila epidemija trebušnega legarja, ne pa kolere, kakor so naoačno poročali, pravi DNB. • V okolici poljskega mesta Lublina nameravajo naseliti vse nemške Žide. Židje iz raznih krajev Nemčije so dobili ukaz, da v 24 urah odrinejo proti Lublinu. — Lubinsko okrožje meri 20.000 kv. km. Leta 1931 ie živelo tam 2 in pol milijona ljudi, med njimi 330.000 Židov. Na dunajski borzi so se. tako poroča »Neues Wiener Tagblatt« dvignili kurzi delnic uri prevoznih, gradbenih in panir-n;h podietiih. Deloma tudi delnice strojne industrije in rudarstva. 7 dni domaeih vesti Prvi december 'T*'T'Tr'^ mm*. 21 let je že od tedaj, ko se je prvič povezala zgodovina Slovencev, Hrvatov m Srbov v usodno skupnost. V teh 21 letih se je marsikaj zgodilo. Imeli smo dovolj političnih bojev in prask. Mnogo-kedaj so tudi naši največji idealisti in poštenjaki preživljali težke ure. Toda svoje vere, da je tista o snoma misel, na kateri je zgrajena naša država, da ima namreč delovno ljudstvo, imet m de lavec v Jugoslaviji enake koristi in isto pot, ki jo še mora premeriti, pravilna, niso izgubili. In danes po 21 letih se bolj kedaj preje zavedamo, da bi te poli k socialni in narodni pravičnosti ne mogli hoditi v nobeni državi pod bolj ugodnimi pogoji kakor v Jugoslaviji. In ta naša zavest, ki mora pronikniti v slednjega našega državljana, je najboljše jamstvo za obstoj naše države.' & Največja univerza v Jugoslaviji je letos zagrebška, na kateri je letos vpisanih kakih 7000 dijakov in dijakinj. Večina visokošolcev je v bedi in se težko preživlja. V Akademskem domu je nameščenih le malo. Sedaj bodo postavili še nekaj dijaških domov za slušatelje obeh spolov, vendar bo le majhen del dijaštva našel tu zavetišče za malenkostne zneske, k! jih bodo plačevali za vso oskrbo, stanovanje in hrano. Povečali bodo tudi akademsko menzo, kjer dobe visokošolci ceneno hrano. Med vpisanimi je 350 Bolgarov. $ Hrvatsko zadružništvo se bo reorganiziralo in spravilo v sklad z novimi političnimi razmerami v banovini Hrvat-ski. Doslej je bilo 14 zadružnih zvez, potem pa naj bi jih bilo le pet ali šest. Ustanovila naj bi se tudi skupna kreditna institucija, »Hrvatska zadružna banka«. Reorganizacija naj bi se izvedla v treh etapah. ^ Lord Lloyd, predsednik British Coun-cila, je prišel na svojem potovanju po Balkanu tudi v Beograd in obiskal nekatere merodajne osebnosti. $ Ban dr. šubašič je priredil prvi uradni obisk v Dalmaciji, kjer so ga navdušeno sprejeli. $ Novo meščansko šolo so blagoslovili v nedeljo na Viču, predmestju Ljubljane. Stavba je velika in povsem moderna. .Blagoslovitev so združili s proslavo desetletnice obstoja meščanske šole na Viču. * Povišanj'e plač. Mestni svet celjski je pretekli teden na svoji seji povišal prejemke svojih nameščencev, da jih_ spravi kolikor toliko v sklad z naraščajočo draginjo. Nameščencem se povišajo plače za 5 do 15%, mestnim delavcem za 50 in delavcem pomožne akcije za 25 par na uro. Povišek znaša letno 360.000 din. Upati je. da bodo temu zgledu sledile tudi druge občine, predvsem mestne. V privatnih podietjih so že ponekod povišali plače in mezde * Slovenski koncerti v Beograd. Dne 1. in 3. decembra bosta v Beogradu dva velika koncerta, pri katerih sodeluje zbor Glasbene Matice iz Ljubljane, več slovenskih solistov in beograjska Filharmonija. V soboto, 2. decembra bo pa koncert v Pančevu, predmestju Beograda. Vse tri koncerte dirigira ravnatelj Mirko Polič, ki deluje sedaj pri beograjski operi. * Petroleja primanjkuje v raznih krajih na deželi. To je v zvezi z nezadostnim dovozom nafte iz Romunije. Surova nafta se pri nas predela v rafinerijah (predvsem v Capragu na Hrvatskem in v Bosanskem Brodu) v bencin, petrolej, mazila itd. Na deželi je prebivalstvo zelo prizadeto, ker je jelo primanjkovati svečave. * Državni upokojenci se opozarjajo, da jim po novih določbah pritiče, ako stalno stanujejo v okolici Maribora, v kolikor te občine spadajo v mestni gradbeni okoliš, drugi draginjski razred kakor v mestu Mariboru. Nasloviti je treba na računski oddelek finančnega ravnateljstva v Ljubljani kolka prosto prošnjo. Priložiti je treba, na kar zlasti opozarjajo naše naročnike — državne upokojence, potrdilo občine, da tam stalno prebivajo, ter potrdilo mestnega gradbenega urada, da spada dotična občina v mestni gradbeni okoliš. Gradbeni urad pa to lahko potrdi tudi na potrdilu občine o bivanju. Tu gre za prošnio za nakazilo razlike med dra-ginjsko doklado 2. in 3. razreda za čas od 1. oktobra 1935. do 31. marca 1939. Pravica pa jim teče že od leta 1932., vendar se bodo prošnje za nakazilo razlike vlagale šele kasneje. Za melioracijo zemlje se je zavzela Kmetijska zbornica, ki je te dni imela važno sejo. Sprejela je resolucijo, kjer se z vsem poudarkom zavzema za javna dela, ki naj se izvedejo smotrno, dobro in v celoti. Dela naj se nikar ne začno, ako ni dovolj denarja na razpolago. Predvsem bo treba deželo regulirati in melio-rirati, zlasti vodovje. Za prihodnje desetletje bo potrebovala Slovenija, tako so izračunali, nad 200 milijonov dinarjev za regulacije in melioracije. V kmetijskih panogah je treba uvesti smotrnejši pouk, tudi v splošnih šolah, kjer naj se poljedelstvo, seveda le v glavnih potezah, poučuje kot obvezen predmet. jjt Cena mleku se v Mariboru podraži od 1. decembra do nadaljnjega od 2.50 na 3 dinarjev pri litru. Prav tako se je povišala cena kruhu in so zato komadi (štruce) nekoliko lažje kot doslej, stanejo pa še nadalje 4, oziroma 2 dinarja. ^ Bombažno prejo naj . bi Jugoslavija dobivala iz Italije. Sedaj se vrše 'pogajanja z italijanskimi predilnicami glede stalne dobave. Pogajanja pa delajo težave, ker se italijanski in jugoslovanski predil-ničarjf ne morejo zediniti glede cene. Itali-iani zahtevajo povišek cen za že naročeno orejo za 40 do 60%, naši podjetniki pa bi bili pri preišniih naročilih pripravljeni, privobti le 10 do 15%. * Državno posolilo bodo prve dni decembra podpisali denarni zavodi. Gre za posojilo 4 milijard dinarjev za javna dela tceste in železniceJ in za državno obrambo, ki ie bi'o dovolieno z uredbo že lani, pa se doslej še nj izkoristilo. Sedai bodo podpisali prvi del ali tranšo v znesku 700 lijpnov dipariev. Obresti bodo znašale Mali grabeži in nakopičevalci blaga - naravni zavezniki dragoletnikov Zadnjič smo povedali eno, dve besedi o dragoletnikih. Med njimi so naravnost zločinske osebe, brezvestni špekulanti, neusmiljeni navijalci cen in verižniki z blagom, zlasti z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Poznamo jih še izza svejtovne vojne. Pa jih ni konec. Semkaj prištevamo tudi vse vidne in nevidne mogočne kartele, ki ogrožajo izmučeni svet s silnimi sredstvi organizirane gospodarske diktature. Veliki in največji podjetniki, grosisti te vrste obavljajo peklenski posel prav na debelo. Večja ko je splošna stiska in revščina, bogatejša jim je žetev. Zoper nje smo zahtevali učinkovit nadzor s poostrenimi kazenskimi sredstvi — vse do smrtne kazni. V nekih »vrhovih» bolne Človeške družbe najdeš največ takih izrodkov. Skrbna vlada jim napoveduje neizprosen boj. Danes pa naj povemo eno, dve besedi o malih grabežih in nakopičevalcih blaga. To so verni poslovni spremljevalci in pomočniki dragoletnikov, onih grosistov, poslovnih goljufov na debelo. Med njimi so ljudje, ki kaj gleštajo, ki imajo kaj pod palcem. Iz strahu, da bi si morali od ust kaj pritrgati ali da bi morali pozneje dražje nakupovati v umetno napravljenem splošnem pomanjkanju — pri nas moremo za enkrat samo o takem »pomanjkanju« govoriti —, grabijo in grabijo potrebščine ter vkup znašajo in kopičijo blago, da se jim nakopičene reči v shrambah neštetokrat kvarijo. Tu dva, tam pet ali deset kilogramov kakega blaga, pa zopet od kraja tako. Dasi po malem, pa se le mnogo tega nabere, če namreč take male zaloge po hišah sešteješ, vidiš, da gre resnično za velikansko količino blaga, ki je predčasno vzeto iz rednega prometa in čaka v skritih kotih na sicer nikdar lačnega potrošnika. Kaj je nasledek tega? Tisto staroliberal-no, kapitalistično pravilo o ponudbi in povpraševanju je še vedno v veljavi. Je ko železni zakon, ki »ureja« cene. Z njim se igrajo špekulanti na račun širokih množic, ki so pri tem iz večine brez moči in zato najbolj prizadete. Mali grabeži in nakopičevalci blaga povzročajo — kajpak — večje povpraševanje in s tem navadno čisto umetno, čezmerno podražitev, pri »poklicnih« dragoletnikih pa povrh tiho surovo veselje. Da, hudičevo veselje. To se iz dneva v dan stopnjuje. Mali grabeži in nakopičevalci blaga pa se stalno zalagajo za naprej, dasi so lahko vedno siti, tonlo oblečeni in obuti. Dragoletniki so lahko zadovoljni s temi svojimi narav- nimi pomagači in zavezniki. Revež, M nima niti v navadnih razmerah za sproti, omaguje, peša, bolj in bolj strada, zmrzuje, propada. Naraščajoča draginja mu popolnoma onemogoča redno nabavo najpotrebnejših reči za golo življenje. Lotevajo se ga obup nad seboj, sovraštvo do vsega in jeza na vse. Pri nar, v naši lepi Jugoslaviji ni naravnih pogojev za neznosno draginjo ali celo za lakoto, ki sta drugod lahko vzrok velikih družabnih zmed in neredov. Ustvarjanje vsakršnih umetnih pogojev za družabno nezadovoljstvo je treba zagrabiti in zatreti pri korenini z odločnimi zakonitimi sredstvi. Samo s povišanjem plač delovnim ljudem ne bi bilo trajno pomagano. Saj Smo že doživeli, da je za skromnim splošnim poviškom zaslužka čez noč sledila razmeroma še večja podražitev blaga. Vendar pa je ureditev plač nujno potrebna, in sicer ustrezno naravni splošni podražitvi življenjskih potrebščin. Nujno potrebna je zlasti tistim slojem delovnega ljudstva, ,čijih zaslužek ni zdaleč zadosten niti za navadne razmere. Treba pa je začeti na pravem koncu, nikakor ne pri vrhu, kjer je — bodimo pravični — življenjski minimum že davno večkratno prekoračen. Začeti je spodaj, potem pa tja nekako do tiste sredine delovnega človeka, ki je še bolj ali manj daleč od življenjskega minima. če ne gre drugače, bo treba pri zgornjem koncu nekaj popustiti in spodnjemu koncu toliko primakniti, da ne bo več upravičenega godrnjanja. Popravljati plače zgoraj, bi bilo narobe. Za vsakim popravljanjem plač pa mora tikoma slediti smotrna ureditev trga in tržnih cen, sicer bi vse vkup služilo samo drago-letnikom, armado malih grabežev_ in na-kopičevalcev blaga pa bi še povečalo. Kakor smo predlagali za dragoletnike strog kazenski postopek, ga predlagamo tudi za male grabeže in nakopičevalce blaga: zahtevamo točen popis zlasti vseh živilskih zalog predvsem tudi pri vseh nekmetih. Kdor ima v zalogi življenjskih potrebščin več ko za neki določeni krajši čas, mu je — poleg odmere dovolj občutne denarne in zaporne kazni — vso zalogo zapleniti v korist revežem doticne občine. Pri tem ne sme biti nobenih Iziem in zlorab! Tudi mali grabeži in nakopice-valci blaga so namreč škodljivci človeške družbe in sovražniki urejenega državnega občestva zlasti v tako težkih časih, kakršne nam pravkar usoda naklanja. Sotlski. 6%. Znefek ie že vnaorei zagotovljen. »Službene novine« od 11. t. m. prinašajo uredbo, ki jo je na predlog finančnega ministra dr. J. šuteja sprejel ministrski svet. Po tej uredbi pripadajo ministrom, državnim podtajnikom in banom v penziji in na razpoloženju osebne doklade in to: predsedniku in podpredsedniku ministrskega sveta po 4.000 din mesečno, ministrom, državnim podtajnikom in banom 3.000 din, pomočnikom ministrov, izrednim poslanikom in opolnomočenim ministrom pa 2.000 din mesečno. Te doklade so brezpogojne, ne oziraje se na morebitne dohodke od premoženja ali osebngea dela, O CEM PIŠEJO DRUGI USTI Boj proti komunizmu pri nas in drugod Zapeljujejo jih tudi varljive slike o komunistični Rusiji, češ kakšen gospodarski napredek je tam. V tem je nekaj resnice; a komunisti zamolčujejo, s kakšnimi strahotnimi žrtvami s kakšnim suženjstvom ubogih kmetov se ta’ gospodarski napredek dosega: zamolčujejo pa tudi, kako Rusija ob tem duhovno in nravna propada. (Str. 4.) Osnovne zmote komunizma: I. komunizem je kot nauk v na-sDrotiu z božjim razodetjem in naravnim razumom 2. komunizem ruši temelje družine in človeške družbe sploh in razdira družabni red 3 komunizem zanikuje pravi izvor, naravo in pomen države in državne oblasti. 4. komunizem odreka človeku naravne pravice in mu jemlje človevško dostojanstvo in svobodo. (Str. 8—9). »Ali križ ali srp in kladivo« št 1. Vendar je glavno, da se zlo leči pn korenini. Tam kjer komunizem pri nas pričenja, na kar navezuje. Komunistični propagandi je treba iztrgati iz rok njeno najnevarnejše orožje. — Treba je prevzeti njena gesla. Treba jo je biti na njenem področju. Zakai hi bil komunizem nositelj socialnih reform? Zakaj naj to ne bo nacionalizem in krščanstvo? Treba je stvarno pomiriti narodovo nezadovoljstvo s korenitimi ukrepi pri ustvarjanju bolj zdravih socialnih odnošajev. »Katolički tjednik« 19. nov. Kaj bo rekel narod? Težko je danes postaviti prognozo, pa četudi samo v glavnih črtah, v kateri smeri se bo razvijalo delo v bodoči skupščini. Za razliko od volitev pod diktatorskimi režimi izza 1929. leta, bo tokrat glasovanje tajno in mnogi mislijo, da bodo predstoječe volitve_ dale povsem drugo sliko narodnega razpoloženja, kakor so jo dajale prejšnje volitve. Morda je bil tudi razlog, da se je z nekih strani zagovarjala misel, da se tudi tokrat izvedejo volitve z javnim glasovanjem. Nič ne bi bilo bolj zgrešeno kakor to. Javno glasovanje, ki ga je pri nas uvedel diktatorski režim od 6. I. 1929 je imelo namen, da vladnim kombinacijam, ki so bile že pri koncu in o katerih je bilo jasno, da jih narod ne odobrava, omogočijo, da se tudi proti narodni volji obdržijo na oblasti... Danes nikakor ne gre za to, da se ta ali ona kombinacija obdrži na oblasti. Gre za nekaj daleko važnejšega. Gre za to, da se narod svobodno izjavi o preureditvi države, o usodnem vprašanju za obstoj državne skupnosti. Nova ureditev države se tiče enako vseh njenih državljanov in vsem je treba dati možnost, da svobodno rečejo, kaj o tem mislijo. »Jutarnji list« 25. nov. 1939. Angleška kolonialna politika Za britskimi dominioni stoji celotni britski imperij s svojimi kronskimi kolonijami, varstvenimi deželami in odvisnimi pokrajinami in mandati. Končni cilj angleške kolonialne politike je, da ustvari vsem tem primerno obliko demokratske samouprave, čeprav je treba seveda priznati, da marsikatera med njimi še leta ne bo dovolj razvita, da bi mogla v težkih pogojih modernega časa sama obstojati. To politiko so označevali kot »obojestranski mandat«. To geslo označuje varstvene odnose na eni strani napram kolonialnim narodom samim za čuvanje njihovih koristi in za razvoj njihove civilizacije, na drugi strani napram zunanjemu svetu za izkoriščanje pomožnih virov tistih pokrajin za koristi celotnega človeštva. V soglasju s tem je tudi uprava v kolonialnem imperiju raznolika. — Napredni angleški državljani gotovo priznavajo, da je v zgodovini imperija nekaj temnih točk in da marsikak upravni eksperiment ni bil uspešen. Toda načela varstva so utemeljena in vsesplošno priznana. Očitno je, da jih prebivalstvo samo vedno bolj ceni. To prebivalstvo je prevzelo tudi radevolje svoj delež pri vojni proti Nemčiji, kajti dobro ve, kako neizmerno huje bi bilo če bi ga vladali po nac. soc. načelih rasne večvrednosti. Britain to day 10. nov. Iskrena »demokracija«. »Razumen organizem odklanja svobodo misli, mišljenja, ker iz dognanj in izkustev ve, da pomeni taka svoboda razkroj, razhod. Pa dajte človeštvu svobodo misli: ali že ima toliko umske zmožnosti, da bo znalo to svobodo pravilno oceniti, uporabiti? Ali bo prišlo do spoznanja, da pomeni svobodna misel samo in edino to: propast... svoboda misli je — pot v zmedo.» »Slovenski delavec« št. 48, O tiskovnem zakonu V normalnih prilikah predstavlja navedeno (dva primera izvajanja tiskovnega zakona) čuden in nerazumljiv pojav, toda če uvažuje-mo desetletno razdobje hrezzakoriitosti nam postane vse jasno. Mnogi, ki so tajna naročila navdušeno sprejemali ker so jim služila kot opora, so še vedno na svojih mestih in se nočejo ali ne morejo prilagoditi novemu položaju. Odgovorni činitelji HSS, torej stranke, ki ima v banovini Hrvatski popolno oblast, so najavli demokratizacijo. Ukinjenje tajnih naredb — teh dopolnil že dovolj reakcionarnega zakona in odstranitev tistih, ki te naredbe kljub nastalemu položaju še vedno dajejo in končno ukinitev celega sistema političnega zakonodajstva, ki je služilo kot podlaga šestojanuarski diktaturi in uveljavljanje stvarno demokratičnega zakonodajstva to je prva politična preizkušnja za novo oblast. Tu morajo priti do izraza demokratske težnje in stvarna vsebina novega položaja. »Naše novine«, 25. nov. nova modna in koniekciiska trgovina Maribor, Jurčičeva ulica 4 Vabimo Vas na brezobvezen ogled trgovine. Vodili bomo volno, ročna dela, nogavice, pletenine, perilo za dame in gospode, plašče, obleke, klobuke itd. po solidnih cenah. Priporočamo se in jamčimo za solidno postrežbo. Juuikm id. 4 Oglejte si našo bogato zalogo! KULTURNA OBZORJA IN ULMSKI TRAK Film „Hordubalovi“ V današnjem času smo že takorekoč navajeni, da nas svetovna filmska produkcija zasipa s filmi, ki so ceneno in banalno razvedrilo; majhen škrnicelj lepo pobarvanega toda izredno cenenega cukrčka, kot bi rekli v prispodobi. Filmi, ki bi se nas dojmili globlje in sprožili v naši notranjosti neke vrste očiščenja so pa izredno redki: sodobni kvalitetni filmski produkciji v centrih, od katerih smo v tem pogledu marsikaj pričakovali — so namreč izpodmaknjena tla. če je pa danes kljub temu nekaj dobrih filmov, datirajo več ali manj v območje lepo zveneče besede — včeraj. Pri tem mislim na češko filmsko tvornost in na film »Hordubalovi«, ki je bil posnet po romanu K. čapka, predvajan pa je bil pred dnevi v Ljubljani. Vsebinsko nam film izredno mnogo pove, ne oziraje se na lepo število zapovrstnih do- godkov, ki sp v njem nanizani. Iz življenja češke vasi nam takorekoč iztrga družinsko tragedijo enega izmed vaških domov, tragedijo, ki so jo mnogi tako v sličnem ali pa v drugem slučaju dejansko tudi doživeli; spomnimo se samo na povojna leta. človeka, ki je leta in leta v nekaj veroval, ta vera končno stane življenje t — V filmu je to povedano z zgradbo »Amerikanca«, ki se z denarjem, voljo do dela in neizmerno ljubeznijo do žene (in hčerkice Hafije) vrne v domovino, da bi ondi srečno nadaljeval svojo življenjsko pot. Žena, ki mu je malone že vtelešenje (tostranske) sreče, pa ga vara s hlapcem in končno celo ubije. Kakor je film v vsebinskem pogledu močan na izraznosti, tako je tudi v tehničnem oziru ter zunanjosti (krajevni češki kolorit) prav dober. Želeti bi bilo, da ga vidi tudi naše podeželje. Z naših diletantskih odrov K obnovitvi dramskega delovanja DKD Enakosti. Lansko leto meseca februarja je oblast razpustila Delavsko kulturno društvo Enakost na Jesenicah in letos aprila meseca pa je bilo to društvo po razsodbi Državnega sveta spet obnovljeno. Člani DKD Enakosti so sami delavci pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Poleg svojega težkega dela v tovarni se naši delavci udejstvujejo v svojem prostem času še tudi kulturno. Kakor hitro je bil oimenovano društvo spet dovoljeno so naši fantje prijeli za delo in so uprizorili dramsko predstavo z naslovom »Upniki na plan«. Ta dramska predstava se je odigrala pri nabiti polni dvorani dne 19. novembra t. 1. Udeležba je bila zadovoljiva. Za vse to delo se imajo zahvaliti našemu vrlemu delaven Oblaku Alfonz-u. Želimo pa, da DKD Enakost priredi bolj pogosto dramske prireditve, ker jih jeseniško delavstvo željno pričakuje. Obiskovalec dramskih prireditev. Tezenski »Vzajemčani« na odru. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« na Teznem se peča že več let z dramatiko. Od prvih res primitivnih in preveč diletantskih uprizoritev pred slabo zasedeno dvorano (»Detektiv Megla«, »Ljubezen s kleti«, »Katakombe«) se je s sobotno uprizoritvijo dveh enodejank ta diletantski oder prav dobro postavil. Enodejanki »Ne kliči vraga« in »Junaki« sicer nimata posebne globine, toda sta polni do brega humorja in domače šegavosti, pa tudi dobre psihologije (bogat, škrt kmet, boječi ženin, vaški šaljivec, razgrajač Robavs), ki je dala priliko ustvariti kar karakterne osebe. To se je posrečilo predvsem Jožetu V e š 1 i g a-j u ml. v vlogi bogatega kmeta Levičarja v prvi enodejanki in prekupčevalca z jajci Robote v dru^i, enodejanki. Pokazal je prav resne ambicije v režiji in igranju in je steber tega odra že več let ter se je z njini razvil. Dobro karakterno podobo je podal tu-dj Franjo P o d 1 i z n i k v Robavsu. Kadar sta bila oba diletanta sama na odru, sta tvorila res dobro enotno igro in pritegnila s svojo razgibanostjo in prostostjo pozornost vseh gledalcev. Pa tudi drugi igralci so deloma zadovoljili, posebno č a n ž e k v vlogi boječega ženina Mihe in van F e r š v vlogi pogumnega ženina Toneta. Večini se pač pozna še odrska mrzlica in se jim udi in jezik niso hoteli prav razvezati. Treba pa bo polagati več važnosti na jarik, ki je poln nemoizmov, in na povdarek tistih prizorov in dvogovorov, ki so bistveno važni za lažje razumevanje okolja, kjer se vrši dogajanje, družbenega stališča oseb in njih odnosa do družbe, družine, boga itd. -ski. ingriševa opereta »Tam na gorah« na sokolskem odru v Studencih Kdor je že kedaj sodeloval pri kaki diletantski predstavi ve, koliko volje in idealizma zahteva najpriprostejša burka preden pride na oder. Pomanjkanje časa, drobne, borbe med osebami in podobno kopljejo taki burki grob še preden zagleda beli dan. Toda postaviti na oder opereto s šestnajstimi godbeniki, neštetimi solisti in pravim pravcatim baletom pa je — bi človek dejal — naravnost čudež. Ta čudež je uspel sokolskemu odru v Studencih. Res je z opereto si kultura in civilizacija v našem podeželju ne bo bog ve kako opomogla, čeprav njene vloge kot posrednice veselja do odrske umetnosti ne smemo podcenjevati, posebno tam, kjer gre za pritegnitev čim širših krogov občinstva. Stvarca sama je dovolj melodiozna, pri reprizi je večji del obiskovalcev melodije že dobro poznal in imel tako dvojni užitek, ki so jim ga pripravili prireditelji s pravim gledališkim listom, v katerem so bili zabeleženi teksti najpogostejših »arij«. Tudi tendenca igre, ki jo je dovolj spretno prevel Studenčan E. Grgič, nam more biti samo simpatična, ker utegne vzbuditi med ljudmi tudi nekaj zsamozavesti. Vloge so bile srečno razdeljene in dobro podane. Tu pa tam je bil kak glasek za precejšnjo dvorano sokolskega doma morda prešibek, toda to ni motilo niti užitka še manj pa dobrega razpoloženja med občinstvom. Igralsko je posebno ugajal ravnatelj Wieser in prof. Algebra (Mlakar). Kot pevci pa so se uveljavili: Kleerova, Cilenškova, Kamenškova (s temperamentno razgibanostjo) ter Dovjak Kovačič (z lepo mero humorja) ter Majheničeva Mlakar in Golob. Posebej je treba še omeniti slikarja Kavčiča kot dirigenta in inscenatorja ter Mlakarja (režija) in Brunčka (balet). Večer je nudil tudi razvajenemu meščanu dovolj za šegavo in veselo sprostitev. Učiteljstvo — O slovenskem učitelju se .lahko reče, da je stal s svojim pozitivnim ie!oir. vedno z narodom in da je. trošil innoge energije zgolj za napredek vseh slovenskih slojev, v prvi vrsti za boljši položaj delovnega ljudstva. Ni odveč poudariti, da je slovenski učitelj v slovenskem narodu dokaj globoko usidran in da je tudi kmetsko ljudstvo že davno spoznalo, koliko mu učitelj služi in koliko osebnih žrtev proži ta in oni ljudstvu v pomoč. Ne glede na to, da je naše učiteljstvo iz svojih sredstev mnogo žrtvovalo za dvig ljudskega šolstva, saj se je, da to doseže, izobraževalo vseh dvajset let večinoma na svoj račun, izdajalo in podpiralo gmotno pedagoške publikacije (da drugih, literarnih, niti ne omenjamo!) in oralo ledino novodobnih pedagoških načel v Sloveniji večinoma iz lastne iniciative in idealizma, da dvigne naše šolstvo na evropsko višino, je vseskozi mnogo delovalo na socialnem ih gospodarskem področju, Av.c 'f ,> ‘iWf V.l %.. v ' r V v JTM.l.t ’ 0 ■ \r ' " »>»*»» f * »•» . . . M %*. • / i* |. • • 1 »vj- v.v'//j* ViV,’ \v v,v. v /v/,1/ . V.V/V Običaj je pri nas Slovencih, da kdor je izobražen ali je dosegel kak višji klin družbenega položaja, rad s pre- zirom gleda nazaj, na tako zvane nižje plasti ljudstva. Zanimivo je, da je slovenska Inteligenca z nekim prezirom zrla tudi na učitelja — V. . - /•'•'.v. V v' ri «j •, »V Y V, V. : ■> t v ? ? 'j \fm 't ' ' * 7,V, Bog pomagaj, vsi ne morejo biti doktorji, teologi in advokati in visoki GOSPODARSTVO polinteligenca ? znanstveniki, ;.vv' TVJ> 'v*' 'v.v/' . . Priznati pa mora vsak celi-inteligent, da je ravno ta »polinteligenca« mnogo ustvarjala, da je bila, je in bo tudi v bodoče pionir napredka v slovenski vasi in da je učitelj v večini slučajev edina vez med slovenskimi kulturnimi in gospodarskimi delavci in proizvajalci in narodom. Tisti, ki pišejo o slovenskem učitelju zafrkljive smešnice ter nekake »satire«, pač zato niso na pravi poti (četudi se učiteljeve napake bolj vidijo, posebno na deželi, kjer so 1e 1—3 učitelji in zbog manjšine bolj na zobeh), kakor tudi tisti ne, ki očitajo »pol-inteligenco«. Drugič pa je treba še to pomisliti, da je učiteljstvo stan bodočnosti, saj preživlja ta stan jedva svojo deško dobo! Kljub napakam (ki so jih seveda drugi stanovi prosti . . .) ima učiteljski stan hotenje, pozitivno ustvarjati, in tu se je treba zamisliti! Reguliranje žitnih cen Ko je bila pred devetimi leti ustanovljeno Privilegirana izvozna delniška družba ob sodelovanju in kontroli države, je bil njen glavni namen, organizirati izvoz žita in sadja in še nekaterih drugih poljskih pridelkov, da bi se dosegle boljše cene v naši državi. Prizad, kakor se na kratko imenuje ta ustanova, je nakupoval pridelke in jih izvažal, vse seveda zelo na debelo. Cene so se res dvignile. Sedaj pa je vlada določila, da mora Prizad, kadar bo to potrebno, in potrebno je to sedaj, žito, ki ga ima preko potrebe v skladiščih, tudi prodajati, da tako pritisne na previsoke cene in jih spravi v sklad z inozemskimi. Kajti če je blago pri nas predrago, ga ne 'moremo prodati inozemstvu, razen v vojnem času, ko gre vse v denar, pri tem pa se draži blago tudi doma. Zato bo sedaj Prizad moral po direktivah posebnega odbora žito tudi prodajati. Sredstev ima Prizad sedaj več kot dovolj. Njegovi fondi znašajo nad 200 milijonov dinarjev, ki si jih je' nabral tekom let z mastnimi dobički. Pričakovati je, da bodo sedaj tudi veleposestniki, posebno v Vojvodini, zopet prodajali žito, ki so gn doslej držali doma. Kajti če bo Prizad prodajal pšenico in koruzo po dnevni ceni, bo ta hitro padla in kmet bo hitel s prodajo, da ne bo oškodovan. V Beogradu računajo, da bo cena prihodnje tedne hitro nazadovala. n OBVESTILO Zimski čas je najbolj ugoden za prido~ bivanju, naročnikov. Cenjeni zaupniki iu prijatelji „Edinosli“ naj ga za 1» porabijo, da bomo vsi vkup imeli usirezeu delež na poštenem pospeševanju pravičnih teženj kmečko-delavsketja človeka in našega občestva! DOPISI Murska Sobota Kolo jugoslovanskih sester priredi 2. dcc. t. 1. v kavarni Faflik Miklavžev večer združen s srečolovom. Ob tej priliki bo tudi tradicionalno obdarovanje. — Miklavžev veter pripravlja tudi Prosvetno društvo v »prosvetni« dvorani. V Vanečih na Goričkem se je pred dnevi ustanovilo novo Društvo kmetskih fantov in deklet. — Dejstvo je, da se kmetsko-mladin-ski pokret med prekmursko vaško mladino vedno bolj širi in pridobiva na terenu. Pragersko Petrolej se je podražil! Tudi v Pragerskem, ki je majhna vas, obstoječa povečini iz samih železničarjev, so se zvišale cene vsem življenjskim potrebščinam. Celo petrolej je prišel na 0 din za 1 liter, kar je zelo drago. Trgovci govorijo, da bo še dražji, ali ga pa sploh ne bodo več dobili. Enake govorice se širijo med ljudmi, kar zelo vznemirja okoliško prebivalstvo, ki se vprašuje s čim si bo svetilo, a električne razsvetljave, mnoge okoliške vasi še ne poznajo. »Slovensko društvo4' — obnovljeno »Slovensko društvo«, ki je bilo 16. jan. t. 1. radi prekoračenja delokroga z banovinskim odlokom razpuščeno, je zopet obnovljeno. »Slovensko društvo» se je bilo pritožilo na notranje ministrstvo, ki je ba- novinski odlok potrdilo, šele Državni svet je razpust razveljavil. V odloku stoji: »Na podlagi razloženega je upravna oblast postopala protizakonito, ko je tožeče društvo razpustila, ker zakonodajalčeva intencija ni bila ta, da se prepove diskusije, ki ne izražajo ničesar zoper državni in družabni red ali javno moralo. Delovanje imenovanega društva, kakor je to že navedeno — na zborovanju dne 6. novembra 1938 — ni bilo zoper zakon . Podpisana: predsednik I. odd. drž. sveta dr. Sagadin in delovodja tajnik Vel. V c! i-mirovič. □ Na Kitajskem je prišlo zopet do ostrih bojev, v katerih se baje Japonci umikajo. Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.