UDK 546:81'374.8-022.214
Andrej Perdih
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
andrej.perdih@zrc-sazu.si
Franc Perdih
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
franc.perdih@fkkt.uni-lj.si
LEKSIKOGRAFSKA OBRAVNAVA KEMIJSKIH ELEMENTOV: PRISTOPI IN 
SISTEMATIČNOST
V članku je analizirana obravnava kemijskih elementov v šestih splošnih enojezičnih 
razlagalnih slovarjih. Na ravni geslovnika sta v slovarjih izbrana dva pristopa: ali prinašajo 
celoten nabor kemijskih elementov ali pa je izbor zamejen glede na razširjenost v splošni rabi. 
Predstavljeni so nabori uporabljenih uvrščevalnih pomenskih sestavin in stopnja sistematič-
nosti njihove uporabe. Čeprav predstavljajo kemijski elementi po številu obvladljivo skupino 
leksikalnih enot iste pomenske skupine, kjer lahko pričakujemo visoko stopnjo sistematičnosti, 
se to potrjuje le delno. Uporaba terminoloških kvalifikatorjev se med slovarji močno razlikuje: 
nekateri jih ne uporabljajo, drugi delno, nekateri pa vedno. Pomenski indikatorji so uporabljeni 
v enem od slovarjev, in sicer v večpomenskih slovarskih sestavkih.
Ključne besede: leksikografija, razlagalni slovar, slovar, terminologija, kemijski elementi
This article analyzes the treatment of chemical elements in six general monolingual ex-
planatory dictionaries. Two approaches are observed with respect to the formation of headword 
lists: either a complete set of chemical elements is included or only a selection according to the 
frequency in general language usage. The inventory of hypernyms used as genus words and the 
degree of systematicity in their usage are presented. Chemical elements represent a reasonable 
number of lexical units of the same semantic group, therefore a high degree of systematicity of 
definitions in dictionaries is expected; however, we can only partially confirm this. The use of 
terminological labels varies greatly from one dictionary to another: in some dictionaries they 
are not used at all, in others they are used only partially, and in some they are always used. In 
the case of polysemic entries, one dictionary uses sense indicators.
Keywords: lexicography, explanatory dictionary, dictionary, terminology, chemical elements
1 Uvod1
Kemijski elementi predstavljajo leksiko, ki se giblje med splošno znano in ozko 
terminološko,2 s širokim naborom kemijskih elementov, ki se uvrščajo v vmesno ob-
močje. Pri njih zato lahko poteka proces determinologizacije (Michelizza, Žagar Karer 
2018: 80–81, Nová 2018). Od leta 2016 je po merilih Mednarodne zveze za čisto in 
1 Prispevek je nastal v okviru programov P6-0038 in P1-0175, ki ju financira ARRS.
2 V korpusu Gigafida 2.0 (dedupliciran) imajo frekvenco nad 10.000 pojavitev zlato, srebro, aluminij, 
kisik, železo, najredkeje pa so zastopani kopernicij, flerovij, livermorij in darmstadtij, ki imajo 1 ali 2 pojavitvi.
Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij230
uporabno kemijo (IUPAC) priznanih 118 kemijskih elementov (Öhrström, Reedijk 
2016), kar predstavlja obvladljiv nabor za slovaropisno obravnavo. Za novo odkrite 
elemente se lahko uporabljajo začasna sistematična poimenovanja, dokler organizacija 
IUPAC ne sprejme dogovora o uradnem angleškem oziroma latinskem poimenovanju, 
ki se nato prenese v posamezne jezike (IUPAC 1979).
2 Razlagalni sistem
Kemijski elementi tvorijo celovito, notranje hierarhično členjeno pojmovno sku-
pino, zato za splošne enojezične razlagalne slovarje načeloma lahko pričakujemo, da 
bodo obravnavani v največji možni meri sistematično z enovitim pristopom glede na 
slovarsko relevantne vidike. Za leksikalne enote iste pojmovne skupine je namreč zaže-
lena sistematičnost razlag (Svensén 1993: 125). Pri slovarskih razlagah je za kemijske 
elemente v vseh obravnavanih slovarjih uporabljena ena temeljnih in v slovaropisju 
najbolj uveljavljenih načel oblikovanja pomenskih razlag, tj. genus proximum et di-
fferentia specifica (Svensén 1993: 122, Zgusta 1991: 238). Pri Vidovič Muhi (2013: 
60–66) sta ta dva strukturna dela razlage imenovana uvrščevalna pomenska sestavina 
(UPS) in razločevalne pomenske sestavine (RPS).
Svensén (1993: 125) v zvezi z izdelovanjem slovarskih razlag med drugim svetuje 
sistematičnost, in sicer tako po vsebinski kot po formalni strani. Vsebinsko naj se 
povezane besede obravnavajo skupaj, saj to omogoča konsistentnost pri izbiri uvršče-
valnih pomenskih sestavin in izbiro ustreznih razločevalnih elementov ter preprečuje 
protislovja in odvečne dele razlag. Formalno predlaga, naj bodo razlage za podobno 
vsebino tudi oblikovane enotno, s podobnim izborom besed v razlagi, razlage za besede 
iz iste besedne družine pa naj bodo tudi skladenjsko karseda podobno oblikovane.
Z mislijo na sistematično obravnavo sorodnih izrazov, tudi v okviru terminoloških 
sistemskih skupin, besednih družin itd., je za slovenščino nastal že SSKJ, že v 60. letih 
20. stoletja tudi z mislijo na računalniško uporabo slovarskih podatkov. Ob tem so bili 
kemijski elementi izrecno izpostavljeni kot primer terminološke sistemske skupine:3
Pri vprašanju usklajevanja razlag podobnih ali sorodnih pojmov seveda ne mislim samo na 
absolutno nujo, da so v skladu razlage za pojme, ki stojijo v točno določenem okviru, npr. 
razlage za dneve v tednu ali za črke abecede, marveč tudi na odkrivanje in usklajevanje raz-
lag, ki zadevajo terminološke sistemske skupine, npr. kemijski elementi, zdravila, sorodni 
biološki poteki, ter končno na uskladitev razlag simpleksov oz. kompozit, glagolov z več 
vidi, sinonimov, heteronimov, antonimov ipd. [...] Idealen slovar bi bil tisti, ki bi se dokopal 
do ene in iste razlagalne besede za vse člene take sistemske družine, ki bi ji bile potem do-
dane ustrezne razločevalne prvine; posebno vrednost bi imela taka izvedba za kibernetično 
uporabo, saj bi z isto nosilno besedo odbrali z eno potezo vse istopomenske in istosistemske 
objekte. (Suhadolnik 1968: 223)
3 Vse podčrtave v tem članku sta naredila avtorja.
231Andrej Perdih, Franc Perdih: Leksikografska obravnava kemijskih elementov: pristopi in sistematičnost
V praksi je zato nabor uvrščevalnih prvin lahko do določene mere zamejen, torej 
uredniško vnaprej izbran in po potrebi sproti dopolnjevan, da bi dosegli čim večjo 
sistematičnost razlagalnega sistema.4
Popolna sistematičnost razlag je zaradi prekrivanja različnih jezikovnih vidikov, pa 
tudi skladenjsko-kolokacijskih zakonitosti naravnega jezika, na katerem temelji meta-
jezik slovarskih razlag, v slovaropisni praksi v resnici le ideal, ki se mu skuša slovar 
čim bolj približati, določena odstopanja od sistematičnosti pa so pogosto neizogibna.5
3 Obravnavana vprašanja
Pri obravnavi posameznih pomenskih skupin v splošnem enojezičnem razlagalnem 
slovarju se zastavljajo številna vprašanja, do katerih slovarji zavzemajo različna stališča. 
V raziskavi želimo najti odgovore na naslednja vprašanja:
• Ali so vključeni vsi v času nastajanja slovarja uradno priznani elementi?
• Katere uvrščevalne pomenske sestavine slovarji uporabljajo in ali so rabljene 
sistematično?
• Ali so uporabljeni terminološki kvalifikatorji in kdaj?
• Ali so uporabljeni pomenski indikatorji?
4 Analizirani slovarji
Analizirali smo naslednje splošne enojezične razlagalne slovarje:
• slovenščina: Slovar slovenskega knjižnega jezika (11970–1991, 22014),
• nemščina: Duden Online (2011–)
• slovaščina: Slovník súčasného slovenského jazyka (2006–),
• češčina: Slovník spisovného jazyka českého (1960–1971) in Akademický slov-
ník současné češtiny (2016–),
• poljščina: Wielki słownik języka polskiego (2009–).
4 Ob nastajanju SSKJ so bile oblikovane t. i. tipske razlage za posamezne pomenske skupine, za samostalnik 
predstavljene v internih redaktorskih napotkih (Janežič 1981), ki popisujejo del celotnega razlagalnega sistema 
v tem slovarju. Atkins in Rundell (2008: 123–28) na angleških primerih prikazujeta, da je mogoče izdelati 
vzorce oz. predloge celotnih slovarskih sestavkov (ang. template entries), ki vsebujejo razlage leksemov, 
ki pripadajo določenim pomenskim skupinam, pa tudi predvidene druge skupne značilnosti, npr. slovnične 
lastnosti, tipološko podobne motivirane pomene in vključevanje taksonomskih imen.
5 Posledica tega, da sistematičnost razlag ne more biti v celoti realizirana, se kaže ne le pri zadregah 
uporabnikov zaradi neprimerljivosti razlag, ampak tudi pri težavah v postopkih izdelave iz slovarja izve-
denih del, kot so sinonimni slovarji (Snoj 2019: 80–81) ali semantične mreže, npr. wordneti (Pala, Smrž: 
2004: 79). Za doseganje večje sistematičnosti pomenskega opisa je delo pri nekaterih slovarjih deloma 
organizirano po pomenskih skupinah (za danščino Pedersen idr. 2009). Oviro pri tem predstavlja križanje 
medsebojno izključujoče pomenske ravnine in drugi vidiki pri oblikovanju razlag. V slovaropisni praksi 
so nedoslednosti tudi posledica časovne omejenosti in vsebinske zahtevnosti usklajevanja (sistematizacije) 
velikega števila razlag. Vseeno lahko trdimo, da kvaliteten slovar odlikuje visoka stopnja usklajenosti in 
sistematičnosti razlag sorodnih pomenov.
Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij232
5 Pomenski opis kemijskih elementov
5.1 Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)
Opis slovarja: SSKJ je informativno-normativni slovar slovenskega knjižnega 
jezika, ki obsega skoraj 100.000 slovarskih sestavkov. Opisuje slovenski jezik od 
druge polovice 19. stoletja do izida zadnjega zvezka slovarja (prva izdaja 1970–1991) 
oziroma leksiko do leta 2014, ko je izšla druga izdaja tega slovarja (Perdih, Snoj 2015).
Vključenost kemijskih elementov v slovar: V SSKJ so uvrščeni vsi 103 kemijski 
elementi, pri katerih je bilo poimenovanje za mednarodno rabo usklajeno že v času 
nastajanja slovarja.6 V drugi izdaji slovarja se nabor ni dopolnjeval.
Uvrščevalne pomenske sestavine: Nabor UPS v razlagah je omejen na naslednje: 
plin, žlahtni plin,7 kovina, nekovina, tekočina8 in pomensko najširši UPS element (v 
pomenu 'kemijski element' ). Primeri:
kisík med elementi najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa
árgon kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar
aktínij kem. redka radioaktivna kovina, ki jo vsebuje uranova ruda, element Ac
fósfor kem. rumenkasta strupena ali rdeča nestrupena nekovina, element P
bróm kem. kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br
astát kem. umetno pridobljen radioaktivni element, At
Razširjene uvrščevalne pomenske sestavine9 v tem slovarju niso uporabljene.
Specifične značilnosti razlag: Razlage v tem slovarju so relativno kratke in jedr-
nate. Pri elementih s kvalifikatorjem kem. je razlaga strukturirana dvodelno. Prvi del 
predstavlja temeljno leksikografsko razlago. Drugi del je z vejico ločen od prvega dela 
in predstavlja navedbo, da gre za element, in zapis njegovega simbola (79 primerov). V 
13 primerih se prvi del razlage končuje z besedo element, zato je neposredno za vejico 
dodan le simbol. V primerih brez kvalifikatorja kem.10 drugi del razlage ni uporabljen 
(glej zgoraj kisik).
6 Mednarodno neusklajeno poimenovanje kurčatovij za element z vrstnim številom 104 (danes ruther-
fordij) je vključeno v Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki – zbirko besedja iz listkovne 
kartoteke SSKJ, ki ni bilo uvrščeno v sam slovar. Današnje poimenovanje rutherfordij je IUPAC uveljavil 
leta 1997 (IUPAC 1997, Rayner-Canham, Zheng 2008).
7 Kot UPS razumemo tudi stalne besedne zveze, zaradi česar je eksplicitno razvidna ena stopnja po-
menske hierarhije več kot pri drugih primerih, npr. neon < žlahtni plin < plin.
8 UPS tekočina je uporabljena samo za brom, ki je edina nekovina v tekočem stanju. Živo srebro je 
opredeljeno kot tekoča kovina.
9 V tem članku tako imenujemo osrednje dele razlag, ki nadomeščajo UPS, a niso terminološke stalne 
zveze (npr. element iz skupine žlahtnih plinov). Nekateri slovarji jih uporabljajo namesto uveljavljenih 
terminoloških izrazov, npr. žlahtni plin, ki v razlagi predstavljajo eno- ali večbesedni UPS.
10 Brez kvalifikatorja kem. je obravnavanih 11 elementov: vodik, kisik, aluminij, žveplo, železo, baker, 
srebro, platina, zlato, živo srebro, svinec.
233Andrej Perdih, Franc Perdih: Leksikografska obravnava kemijskih elementov: pristopi in sistematičnost
Sistematičnost razlag: UPS so izbrani sistematično in vsebinsko ustrezno. Jasno so 
določene skupine, v katere se elementi uvrščajo, razen tistih, ki imajo kot UPS besedo 
element, ker jih je težko natančneje smiselno uvrstiti. Tak pristop potrjuje tudi interno 
gradivo za redaktorje (Janežič 1981: 323), kjer je navedeno, da so razlage »usklajene in 
blokirane« in da morajo redaktorji upoštevati obstoječo razlagalno shemo. V uvodu v 
slovar najdemo še podatek, da je pri nekaterih terminih, ki jih je težko na kratko razložiti 
oziroma ker nekatere razlage ne ustrezajo terminološkemu gledanju, »razlaga dopol-
njena, npr. [...] pri kemijskih elementih s simbolom« (SSKJ, Uvod k prvi izdaji, § 43).
Terminološki kvalifikatorji: Pri vseh razen pri 11 razlagah kemijskih elementov 
je dodan terminološki kvalifikator kem. Kot je pojasnjeno v internem gradivu, je ob 
razlagah praviloma uporabljen terminološki kvalifikator kem., kot izjema je tam nave-
den kisik s pojasnilom, da »gre za zelo znan element« (Janežič 1981: 323). Večinoma 
je nabor kemijskih elementov brez kvalifikatorja pričakovan, morda je vprašljiva v 
gradivu slabše zastopana platina (v listkovni kartoteki 7 + 7 = 14 listkov) v primerjavi 
z nekaterimi bolj znanimi elementi, pri katerih je kvalifikator uporabljen, npr. ogljik 
(13 + 14 = 27).
5.2 Duden Online
Opis slovarja: Duden Online temelji na bazi podatkov Duden-Wissensnetz, za 
gradnjo katere so bili uporabljeni prej obstoječi slovarji, podatki pa se postopoma 
dopolnjujejo (Alexa idr. 2016).11
Vključenost elementov v slovar: V slovar je vključenih vseh 109 kemijskih ele-
mentov,12 ki so bili uradno potrjeni do leta 1997 (IUPAC 1997; Rayner-Canham, Zheng 
2008). Od leta 2003 so bili potrjeni še novi elementi, ki pa niso vključeni v slovar. Iz 
tega je mogoče sklepati, da je bil nabor kemijskih elementov narejen oziroma nazadnje 
dopolnjen med letoma 1997 in 2003.
Uvrščevalne pomenske sestavine: Nabor UPS obsega naslednje: Metall 'kovina' in 
tvorjenke, ki podrobneje označujejo vrste oz. lastnosti kovin,13 Halbmetall 'polkovina', 
Nichtmetall 'nekovina', Gas 'plin', Edelgas 'žlahtni plin', Element 'element', Stoff 'snov', 
Substanz 'snov', Transuran 'transuran':
Rubidium sehr weiches, silbrig glänzendes Alkalimetall (chemisches Element)
11 Nekatere razlage v Duden Online se nekoliko razlikujejo od razlag v njegovih predhodnikih, npr. 
DUDEN - Das große Wörterbuch der deutschen Sprache, izdaja na CD-ROM-u iz leta 2000.
12 Zajeta so tudi nekatera starejša oziroma mednarodno neusklajena poimenovanja: Glucinium 
'berilij', Florentinum 'prometij', Cassiopeium/Kassiopeium 'lutecij', Kurtschatovium 'rutherfordij', Nielsbohrium 
'dubnij', Hahnium 'dubnij', ki so v slovarju uporabljeni kot kazalke na uradna poimenovanja. V slovar so 
zajeta tudi nekatera latinska poimenovanja, ki nastopajo kot kazalke, prav tako so v razlagah za krajšavo vgl. 
'primerjaj' navedena kot dodatek k razlagi pri uradnih poimenovanjih, npr. Hydrogenium 'vodik', Aurum 'zlato'.
13 Alkalimetall 'alkalijska kovina', Edelmetall 'plemenita kovina', Seltenerdmetall 'redkozemeljska kovina'; 
Leichtmetall 'lahka kovina', Schwermetall 'težka kovina'.
Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij234
Chlor stechend riechendes, gelbgrünes Gas, das sich mit fast allen anderen Elementen 
schnell verbindet (chemisches Element)
Americium künstlich hergestelltes Element (chemisches Element)
Phosphor nicht metallischer Stoff, der in verschiedener, nach unterschiedlichen 
Farben zu unterscheidender Form auftritt (chemisches Element)
Ta nabor UPS je nekoliko širši kot pri SSKJ, saj vključuje še Stoff  'snov', Substanz 
'snov' in Transuran 'transuran' ter tvorjenke z -metall 'kovina'. Vsebinsko nekoliko 
problematičen je UPS Halbmetall 'polkovina', saj za nekaj elementov ni popolnega 
soglasja, ali sodijo med polkovine ali med kovine oziroma nekovine.14
V nekaterih razlagah so kljub siceršnji uporabi navedenih UPS uporabljene tudi 
razširjene uvrščevalne pomenske sestavine, npr. za redke zemlje15 so poleg UPS 
Seltenerdmetall uporabljene tudi različne ubeseditve: Metall der seltenen Erden : Metall 
aus der Gruppe der Seltenen Erden : chemisches Element aus der Gruppe der seltenen 
Erdmetalle : zu den seltenen Erden gehörendes [...] Metall (chemisches Element), prav 
tako je pri transuranih poleg UPS Transuran uporabljeno tudi zu den Transuranen 
gehörendes radioaktives Metall.
Specifične značilnosti razlag: Navedbe simbolov so ločene od razlage.16 Pri 103 
(oziroma 104) od 109 kemijskih elementov je v drugem delu razlage dodatno eksplici-
tno navedeno, da gre za kemijski element.17 V nekaterih primerih je opazna odsotnost 
razločevalnih pomenskih sestavin ali uporaba le ene razločevalne pomenske sestavine, 
ki pomensko ni dovolj razločevalna, npr.:
Actinium, Polonium: radioaktives Metall (chemisches Element)
Lanthan, Technetium, Thulium: chemisches Element; ein Metall
Ytterbium: Seltenerdmetall (chemisches Element)
Sistematičnost razlag: Do določene mere je uporaba UPS med seboj usklajena, 
vendar se kaže, da usklajevanje ni bilo v celoti izvedeno. Pri UPS sta za pomen 'snov' 
uporabljena izraza Stoff (dvakrat) in Substanz 'snov', čeprav sta ta samostalnika v svo-
jih slovarskih sestavkih med seboj povezana kot sinonima, zato je uporaba teh UPS 
14 Iz tega izhajajo različne opredelitve v slovarjih, npr. selen je v SSKJ opredeljen kot nekovina, v SSJČ 
kot nekovinski element, pri Dudnu pa kot polkovina. Če je iskanje t. i. terminološkega dogovora pomembna 
naloga pri izdelavi terminološkega slovarja (Žagar Karer 2018: 236), pa od splošnega razlagalnega slovarja ni 
mogoče pričakovati takega usklajevanja za vse stroke. V teh primerih se v slovarju lahko uporabi katera od teh 
možnosti ali pa neproblematična hierarhično višja nadpomenka. Tako je selen v WSJP opredeljen kot snov.
15 Elementi 3. skupine (skandij, itrij, lantan) in lantanoidi.
16 V predhodnikih, npr. DUDEN - Das große Wörterbuch der deutschen Sprache, izdaja na CD-ROM-u iz 
leta 2000, je simbol naveden za razlago. Element Lutetium 'lutecij' v slovarju Duden Online nima pripisanega 
simbola, izdaja na CD-ROM-u pa ima naveden simbol.
17 Zveza chemisches Element 'kemijski element' je navedena 103-krat. Ta podatek je večinoma, vendar ne 
vedno, zapisan v okroglih oklepajih. Pri disproziju (Dysprosium) je ta podatek zapisan v razširjeni besedni 
zvezi chemisches metallisches Element 'kemijski kovinski element', pri Kohlenstoff 'ogljik' pa je zgolj kot 
Element brez pridevnika naveden v sestavnem delu glavnega dela razlage, ne pa tudi dodatno. Tako le v 
štirih razlagah na noben način ni izrecno navedeno, da gre za element.
235Andrej Perdih, Franc Perdih: Leksikografska obravnava kemijskih elementov: pristopi in sistematičnost
vprašljiva. Žlahtni plini imajo UPS Edelgas 'žlahtni plin', razen neona, pri katerem je 
kot UPS naveden Gas 'plin'. Redke zemlje (17 elementov) imajo samo v štirih primerih 
UPS Seltenerdmetall 'redkozemeljska kovina'. Pri drugih prevladuje z osmimi primeri 
UPS Metall 'kovina', v štirih primerih je UPS Element 'element' in v enem primeru 
Leichtmetall 'lahka kovina'.18 Pri aktinoidih (14 elementov) se kot UPS v enem primeru 
uporablja Element 'element', v dveh primerih Schwermetall 'težka kovina', v petih pri-
merih Metall 'kovina' in v sedmih primerih Transuran 'transuran' oziroma 'transuranski 
element', pri čemer bi se UPS Element, Schwermetall ali Metall lahko uporabljal za 
vseh 14 elementov, UPS Transuran pa za 11 elementov. Prikazali smo že, da ponekod 
ni sistematično naveden podatek, da gre za kemijski element. Poleg tega so za ubese-
ditev enake vsebine lahko uporabljene razširjene uvrščevalne pomenske sestavine, ne 
le terminološki izrazi v vlogi UPS, npr. pri opredelitvi redkih zemelj (Seltenerdmetall : 
Metall der seltenen Erden : Metall aus der Gruppe der Seltenen Erden: chemisches 
Element aus der Gruppe der seltenen Erdmetalle : zu den seltenen Erden gehörendes [...] 
Metall (chemisches Element) : chemisches Element (seltene Erde)) in pri transuranih (zu 
den Transuranen gehörendes radioaktives Metall : künstlich hergestelltes chemisches 
Element, ein Transuran : künstlich hergestelltes Transuran (chemisches Element)).
Terminološki kvalifikatorji: Kvalificiranje s terminološkimi kvalifikatorji ni 
uporabljeno.
5.3 Slovník súčasného slovenského jazyka (SSSJ)
Opis slovarja: Na Znanstvenojezikovnem inštitutu Ľudevíta Štúra Slovaške aka-
demije znanosti izhaja od leta 2006 s predvidenim končnim obsegom okoli 220.000 
slovarskih sestavkov. Do leta 2015, ko je izšel tretji zvezek slovarja, so objavljeni 
sestavki do vključno črke N. Slovar predstavlja znanstveni opis sodobnega slovaškega 
jezika in se gradivsko opira na Slovaški narodni korpus in nekatere druge korpusne 
vire (Buzássyová 2009: 119, Perdih 2016: 44–45).
Vključenost kemijskih elementov v slovar: V slovar v trenutnem obsegu A–N je 
vključenih 58 kemijskih elementov, 5 ob začetku nastajanja slovarja potrjenih elementov 
pa vanj ni uvrščenih.19 Zdi se, da so uporabljena splošna merila za uvrstitev v slovar.
Uvrščevalne pomenske sestavine: Kot UPS so uporabljeni prvok 'element', kov 
'kovina', transurán 'transuran', látka 'snov', plyn 'plin', vzácny plyn 'žlahtni plin', teku-
tina 'tekočina', vzácna zemina 'redka zemlja', pa tudi večbesedni UPS z besedo prvok 
'element': alkalickokovový prvok 'alkalijskokovinski element', halový prvok 'halogeni 
element', kovový prvok 'kovinski element', nekovový prvok 'nekovinski element', plynný 
prvok 'plinasti element'. Namesto samostojnega prvok je lahko navedena zveza chemický 
prvok 'kemijski element'.
18 Pri redkih zemljah (17 elementov) sedem elementov v razlagah ni opredeljenih kot redke zemlje, dva 
elementa pa sta opredeljena kot ein Metall aus der Gruppe der Lanthanoide oziroma kot ein Element aus 
der Gruppe der Lanthanoide. Lantanoidi so podskupina redkih zemelj.
19 V slovar niso uvrščeni fermium, neodým in leta 1997 potrjeni elementi bohrium, hásium in meitnérium.
Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij236
Razširjene UPS pri kovinah predstavljajo chemický prvok zo skupiny lantanoidov, 
prvok skupiny lantanoidov,20 prvok zo skupiny alkalických kovov, prvok zo skupiny lan-
tanoidov, prvok zo skupiny vzácnych zemín, prvok zo skupiny ťažkých kovov. Podobne 
razširitve veljajo tudi za poimenovanja plinov.
Specifične značilnosti razlag: Razlage so oblikovane dvodelno. Prvi del vsebuje 
temeljno leksikografsko razlago , drugi del pa predstavlja navedbo simbola elementa, 
ki stoji za vejico in okrajšavo zn. 'simbol', simbolu pa sledi latinsko poimenovanje. 
V nekaterih primerih je v oklepaju dodano pojasnilo, od kod je element dobil svoje 
poimenovanje, npr.:
erbium chem. prvok, ťažký kov, vzácna zemina, zn. Er erbium (podľa švédskej 
lokality Ytterby)
Nekatere razlage vsebujejo dve ali več nadpomenskih uvrstitev z UPS:
bárium chem. chemický prvok zo skupiny alkalických zemín, striebrolesklý, mäkký, 
veľmi reaktívny kov, zn. Ba baryum
bróm chem. ťažká červenohnedá ostro zapáchajúca a ľahko prchavá tekutina, prvok, 
zn. Br bromum
Pri tem je prvok/chemický prvok 'element/kemijski element' dejansko nadpomenka 
za kovine (vsaka kovina je tudi element), ne pa tudi za pline in tekočine, saj so nekateri 
spojine različnih elementov.
Sistematičnost razlag: Na več mestih se kaže neusklajenost med izborom UPS 
za poimenovanja kemijskih elementov. Različno je uvrščanje istovrstnih primerov, 
npr. pri kovinah UPS kov 'kovina' ali besedna zveza kovový prvok 'kovinski element'. 
Pri elementu bárium 'barij' (naveden zgoraj) je navedeno, da gre za kemijski element, 
poleg tega pa še, da je kovina. Pri nekaterih drugih kovinah takšne opredelitve ni, npr.:
hliník chem. ľahký striebrobiely nehrdzavejúci kov, zn. Al aluminium
Pri sistematični odločitvi bi pričakovali konsistentno uporabo enega od možnih 
tipov opredelitev kovin, ne glede na to, kateri tip bi bil izbran.
Drugačna pa je situacija pri oznaki plin in tekočina, saj ni vsak plin oz. tekočina 
tudi kemijski element, zato je z vsebinskega vidika v razlagi dejansko potrebna dvojna 
informacija: da je to plin in da je hkrati element. Razširjena varianta je zato natančnejša 
(plynný prvok 'plinasti element') v primerjavi z enočlenskim UPS plyn 'plin'. Pri tem je 
interpretacija ustreznosti razlage odvisna od tega, ali njen drugi del (navedba simbola, 
ki opredeljuje iztočnico kot kemijski element) razumemo kot nujni del razlage.
Včasih se nedoslednost kaže tudi pri drugih skupinah elementov, kjer je upora-
bljenih več različnih nadpomenskih uvrstitev, npr. vzácna zemina : prvok zo skupiny 
vzácnych zemín. Edina vsebinska razlika je ta, da razširjeni UPS dodaja podatek, da 
gre za element, čeprav so redke zemlje že po definiciji elementi.
20 V primerjavi z ostalimi uvrstitvami glede na skupino tu verjetno manjka predlog zo 'iz'.
237Andrej Perdih, Franc Perdih: Leksikografska obravnava kemijskih elementov: pristopi in sistematičnost
Terminološki kvalifikatorji: Kvalifikator (chem.) je uporabljen pri vseh razlagah 
razen pri arzén 'arzen' in cín 'kositer'. Ker ta dva elementa ne sodita na vrh najbolj 
prepoznavnih elementov, je to verjetno le manjša nedoslednost.
5.4 Slovník spisovného jazyka českého (SSJČ)
Opis slovarja: Slovar je izhajal med letoma 1960 in 1971 in ima normativno vlogo, 
namenjen pa je praktični uporabi. Nastal je na Inštitutu za češki jezik in opisuje 192.908 
besed češkega jezika. Za razliko od svojih predhodnikov ima poudarjeno sistemsko 
razumevanje leksike. Za češki jezik je pomemben tudi zaradi utrjevanja leksikalne 
norme češkega jezika tistega časa. Poleg leksikalne kartoteke je bila za ta slovar s 
pomočjo strokovnjakov sistematično pripravljena terminološka kartoteka (Hladká, 
Martincová 2008: 272).
Vključenost kemijskih elementov v slovar: V slovar je uvrščenih 95 elementov 
od takrat 102 znanih elementov. Kot navaja Procházková (2016: 183), ki se sklicuje 
na smernice za izdelavo slovarja, so elementi uvrščeni glede na družbeni pomen in 
prepoznavnost.21
Uvrščevalne pomenske sestavine: Kot UPS nastopata samo kov 'kovina' in prvek 
'element', ki je lahko samostojen, pogosto pa razširjen s pridevnikom: kovový prvek 
'kovinski element', nekovový prvek 'nekovinski element', plynný prvek 'plinasti element', 
transuranový prvek 'transuranski element'. Razširitev je pogosto opravljena tudi z 
opredelitvijo skupine, v katero se element uvršča, npr. prvek ze skupiny vzácných plynů, 
prvek ze skupiny alkalických kovů,22 plynný prvek ze skupiny halogenů itd.
Specifične značilnosti razlag: Tako kot pri drugih slovarjih so razlage oblikovane 
dvodelno. Prvi del vsebuje temeljno leksikografsko razlago , drugi del pa predstavlja 
navedbo simbola elementa, in sicer za okrajšavo zn. 'simbol', pred katero lahko, a ne 
nujno, stoji vejica. V nekaterih primerih (prim. galium) je v oklepaju pojasnjeno tudi, 
od kod je element dobil svoje poimenovanje:
galium chem. kovový prvek zn. Ga (nazv. podle Galie)
Pri nekaterih bolj znanih kovinah sta v slovarju ločeno obravnavana splošni in 
terminološki pomen. V teh primerih je kot prvi pomen naveden splošni pomen brez 
terminološkega kvalifikatorja, razlaga je enodelna, tj. brez navedbe simbola, dodani so 
zgledi iz rabe. Terminološki pomen je podan v gnezdu ali med zgledi, in sicer je podan 
21 Procházková med neuvrščenimi elementi navaja tudi ytterbium 'iterbij', ki v slovarju vendarle je – a 
v pisni različici yterbium, ki je danes redka.
22 Drugače je oblikovana razlaga za barij (baryum alkalický prvek zn. Ba obsažený v barytu), ki pa 
ni le nesistematična, ampak tudi vsebinsko neustrezna, saj se barij ne uvršča med alkalijske, ampak med 
zemeljskoalkalijske kovine.
Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij238
terminološki kvalifikator in dvodelna razlaga brez zgledov. Splošna razlaga izpostavlja 
splošno prepoznavne vidike, terminološka pa je ožja in strokovna:
železo nejběžnější kov šedavé barvy, dobře tvárný, z jehož slitin se vyrábí většina 
strojů, nářadí ap. [...] ♦ chem. prvek šedé barvy z řady těžkých kovů, zn. Fe
Sistematičnost razlag: Različne ubeseditve za isto vsebino, npr. pri redkih zemljah: 
prvek ze skupiny vzácných zemin : jeden z prvků vzácných zemin : kovový prvek ze 
skupiny vzácných zemin, pri čemer je dodatna informacija kovový 'kovinski' dejansko 
definicijska lastnost uvrstitve med redke zemlje, kažejo na neusklajenost razlag za 
sorodne elemente. Podobna nesistematičnost je opazna tudi pri obravnavni radioak-
tivnih elementov (radioaktivní prvek : jeden z radioaktivních prvků), kovin na sploh 
(kov : kovový prvek) in transuranov (jeden z transuranových prvků : prvek ze skupiny 
transuranů : transuranový prvek).
Terminološki kvalifikatorji: Kot je bilo navedeno pri razdelku o specifičnih 
značilnostih razlag, imajo nekateri elementi dve razlagi (splošno in terminološko): pri 
prvi brez kvalifikatorja, pri drugi s kvalifikatorjem. Poleg teh primerov so terminolo-
ški kvalifikatorji uporabljeni vedno razen pri treh elementih, kar je verjetno le manjša 
nedoslednost.
5.5 Akademický slovník současné češtiny (ASSČ)
Opis slovarja: Slovar izhaja od leta 2016 na Inštitutu za češki jezik, do začetka leta 
2020 so objavljeni slovarski sestavki črk A in B, načrtovana pa je izdelava 120.000–
150.000 slovarskih sestavkov. V pričujočo obravnavo je bil vključen zaradi vnaprej 
opredeljenega pristopa k obravnavi kemijskih elementov v slovarju (Procházková 
2016: 183–84).
Vključenost kemijskih elementov v slovar: Napovedana je obravnava vseh po-
imenovanj kemijskih elementov ne glede na njihovo frekvenco v rabi (Procházková 
2016: 183), kar lahko za vseh 12 poimenovanj, ki se začnejo na črki A in B, potrdimo.
Uvrščevalne pomenske sestavine: Nabor je delno napovedan v literaturi, v slovarju 
so doslej realizirani naslednji: kov 'kovina', polokov 'polkovina', kapalina 'tekočina' in 
plyn 'plin'. Pri tem je argon opredeljen kot plin, ne kot žlahtni plin.
Specifične značilnosti razlag: Razlage so dvodelne: prvi del vsebuje splošne zna-
čilnosti elementa z vidika splošnega uporabnika slovarja, drugi del vsebuje navedbo, 
da gre za kemijski element, dodan pa je še njegov simbol.
Sistematičnost razlag: Sistematičnosti zaradi majhnega dosedanjega nabora ne 
moremo obravnavati.
239Andrej Perdih, Franc Perdih: Leksikografska obravnava kemijskih elementov: pristopi in sistematičnost
Terminološki kvalifikatorji: Za vse kemijske elemente je predvidena uporaba 
terminološkega kvalifikatorja (Procházková 2016: 183), kar lahko za že objavljene 
slovarske sestavke potrdimo.
5.6 Wielki słownik języka polskiego (WSJP)
Opis slovarja: Slovar nastaja na več poljskih raziskovalnih inštitutih in univerzah 
pod vodstvom Inštituta za poljski jezik v Krakovu od leta 2006. Ena izmed značilnosti 
slovarja je, da večbesedne leksikalne enote nastopajo kot samostojne enote, ki pa so 
povezane s svojimi sestavnimi členi. Do leta 2018 je bilo izdelanih približno 50.000 
slovarskih sestavkov (Żmigrodzki 2018a, Żmigrodzki 2018b).
Vključenost elementov v slovar: V času pisanja članka23 je objavljenih 45 slovarskih 
sestavkov, ki opisujejo kemijske elemente. Končni nabor elementov avtorjem prispevka 
v tem trenutku ni znan, niti niso objavljena temeljna načela za njihovo uvrščanje v 
slovar, morda so uporabljena splošna merila za uvrstitev v slovar. 
Uvrščevalne pomenske sestavine: V trenutnem naboru elementov so uporabljeni 
gaz 'plin', metal 'kovina', pierwiastek 'element', pierwiastek chemiczny 'kemijski ele-
ment' in substancja 'snov'. Razširjene uvrščevalne pomenske sestavine v tem slovarju 
niso uporabljene.
Specifične značilnosti razlag: Razlage so enodelne. Simboli elementov razen v 
enem primeru niso navedeni (glej spodaj pri nobel 'nobelij').
Sistematičnost razlag: UPS substancja 'snov' je večinoma uporabljena le za ne-
kovine, z izjemo kovine kalcij (wapń). UPS pierwiastek chemiczny 'kemijski element' 
je rabljen za ogljik in nobelij, kar je v slovarjih običajno. UPS pierwiastek 'element' je 
uporabljen pri kovini americij (ameryk), pri kobaltu pa je sta uporabljena pierwiastek 
chemiczny 'kemijski element' in metal 'kovina'. Oba za zdaj uvrščena žlahtna plana 
(helij in neon) sta med seboj usklajena, in sicer imata pripisan enak UPS kot pri drugih 
plinih: gaz 'plin'. Vrstno število in simbol sta zapisana le pri nobeliju:
nobel pierwiastek chemiczny o liczbie atomowej 102 i symbolu No, niewystępujący 
w naturze, wytworzony sztucznie w warunkach laboratoryjnych
Terminološki kvalifikatorji: Za kvalificiranje je v 28 primerih uporabljen kva-
lifikator chem., v 17 primerih pa kvalifikator chem. ni uporabljen. Iz teh naborov ni 
razvidno, kakšni so kriteriji kvalificiranja, videti pa je, da ne obstaja povezava med 
kvalificiranostjo in ubeseditvijo razlage.
Pomenski indikatorji: Med obravnavanimi slovarji ta edini vsebuje t. i. po-
menske indikatorje, ki v večpomenskih slovarskih sestavkih sestavljajo pomenski 
meni, v katerem okvirno predstavijo pomen. Njihova vloga je izboljšati preglednost 
23 Dostop 15. 4. 2020.
Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij240
večpomenskih slovarskih sestavkov (takih je trenutno 21), kot je prikazano na Sliki 1. 
Uredniki slovarja izrecno navajajo, da pomenski indikatorji niso izbrani sistematično in 
zato niso primerljivi med različnimi slovarskimi sestavki (Żmigrodzki 2018c: 32–33). 
Po kliku na indikator se pokaže vsebina izbranega pomena (Slika 2). Nasprotno je pri 
enopomenskih iztočnicah takoj prikazana njegova razlaga.
Slika 1: Prikaz pomenskih indikatorjev (skała, bryła, w chemii ...) v slovarskem sestavku 
węgiel 'ogljik' v WSJP.
Čeprav po besedah avtorjev slovarja ne moremo pričakovati sistematične rabe 
indikatorjev, iz podatkov v Preglednici 1 lahko ugotovimo, da sta pomenski indikator 
in UPS v 12 primerih enaka, v 7 primerih je indikator nadpomenski (pierwiastek/
pierwiastek chemiczny 'element/kemijski element', substancja 'snov'), v enem prime-
ru je vsebinsko neprimerljiv (w chemii 'v kemiji'). V enem primeru (pri kobaltu) sta 
uporabljena dva UPS, zato pomenski indikator in UPS tehnično gledano nista enaka, 
vendar sta vsebinsko prekrivna.
241Andrej Perdih, Franc Perdih: Leksikografska obravnava kemijskih elementov: pristopi in sistematičnost
Slika 2: Podatki o izbranem pomenu vključno s pomenskim indikatorjem (w chemii) v slovar-
skem sestavku węgiel 'ogljik' v WSJP.
Preglednica 1: Primerjava med uporabljenimi pomenskimi indikatorji in UPS v WSJP.
Element Indikator UPS Prekrivnost indi-katorja in UPS
lit pierwiastek chemiczny metal –
bar, gal, pluton, ren pierwiastek metal –
węgiel w chemii pierwiastek chemiczny neprimerljivo
beryl, cyna, cynk, miedź, 
nikiel, ołów, platyna, srebro, 
złoto, żelazo
metal metal +
kobalt metal pierwiastek chemi-czny; metal
vsebinsko enako, 
tehnično različno
neon gaz gaz +
chlor substancja gaz –
brom substancja substancja +
tytan substancja metal –
Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij242
6 Ugotovitve
Pregled slovarjev kaže, da so uredniški pristopi glede uvrščanja kemijskih elementov 
različni. SSKJ, Duden Online in ASSČ vsebujejo oz. načrtujejo celovit nabor uradno 
priznanih elementov, seveda ustrezno glede na čas nastanka slovarja. Kot je potrjeno 
za SSJČ (za SSSJ pa to predvidevamo), na uvrstitev vpliva zadostna potrjenost v splo-
šni rabi oziroma prepoznavnost. Za WSJP na podlagi dosedanjega nabora ni mogoče 
sklepati, ali bodo obravnavani vsi elementi.
Pri slovarjih je opazen tudi raznolik nabor UPS in dosežena sistematičnost upora-
be. Najširši nabor enobesednih UPS (in dvobesednega žlahtni plin) vsebujeta Duden 
Online in SSSJ (9 oziroma 8), SSKJ jih ima šest. Najmanjši nabor je pri SSJČ, kjer sta 
uporabljena le dva enobesedna UPS, ki pa sta pogosto razširjena s pridevnikom ali z 
večbesednimi razširjenimi UPS. Čeprav je v Duden Online in SSSJ veliko enobesednih 
UPS, je uporaba večbesednih razširjenih UPS prav tako pogosta. Pristop v SSJČ, ki 
temelji na zelo majhnem številu enobesednih UPS ter večjem številu razširjenih UPS, 
tudi vodi do ustreznih pomenskih razlag. Pri ASSČ in WSJP je nabor kemijskih ele-
mentov za zdaj še majhen, zato sistematičnosti pri teh dveh slovarjih še ne moremo 
obravnavati. Sistematičnost uporabe UPS lahko potrdimo pri SSKJ, medtem ko se 
pri Duden Online, SSSJ in SSJČ na več mestih kaže neusklajenost pri izboru UPS. 
Večina nesistematičnosti se pojavlja pri uporabi večbesednih razširjenih UPS. Čeprav 
je sistematičnost pri SSKJ dosežena predvsem z uporabo enobesednih UPS, omogočajo 
tudi večbesedni razširjeni UPS, uporabljeni v Duden Online, SSSJ in SSJČ, pripravo 
sistematičnih razlag, a terjajo znatno večjo usklajenost avtorjev oziroma urednikov.
Razen Dudnovega slovarja so elementi v slovarjih večinoma okvalificirani s ter-
minološkimi kvalifikatorji, vendar obstajajo pri tem določene posebnosti. V SSKJ je 
okvalificirana večina elementov, razen nekaterih bolj znanih. V SSSJ so okvalificirani 
vsi do zdaj objavljeni elementi razen dveh. V SSJČ so nekateri kemijski elementi ra-
zloženi s splošno in terminološko razlago, kvalifikator je v teh primerih dodan samo 
pri slednji. Pri elementih z eno samo razlago je terminološki kvalifikator dodan vedno, 
razen pri treh izjemah. Za ASSČ je napovedano, da bodo terminološki kvalifikatorji 
vedno dodani in za zdaj se to v praksi potrjuje. V WSJP je v 28 primerih kvalifikator 
uporabljen, v 17 primerih pa ne, vendar ni razvidno, katera merila so pri tem uporabljena.
Pomenski indikatorji so uporabljeni le v poljskem slovarju WSJP pri približno polovici 
razlag. Uredniki slovarja navajajo, da pomenski indikatorji niso izbrani sistematično 
in zato niso povsem primerljivi med različnimi slovarskimi sestavki.
Edino uradno večbesedno poimenovanje (stalna besedna zveza) za kemijski element 
predstavlja živo srebro v slovenščini (SSKJ). O problematiki obravnave stalnih zvez 
v nekaterih slovarjih slovanskih jezikov in razlikovanju prikaza med samostojnim 
slovarjem slovarskim portalom glej podrobneje pri Perdih in Ledinek (2019).
243Andrej Perdih, Franc Perdih: Leksikografska obravnava kemijskih elementov: pristopi in sistematičnost
Sklep
Za prikaz medleksemskih razmerij v slovarju je pri posameznem leksemu oz. 
slovarski iztočnici poleg izdelave slovarskega sestavka, ki to iztočnico obravnava, 
pomembno tudi razmerje do drugih leksemov. Z analizo šestih splošnih enojezičnih 
razlagalnih slovarjev smo pokazali, da je v slovarjih ta vidik različno upoštevan, kar 
se kaže v različni stopnji sistematičnosti obravnave. V prispevku smo razlike v stopnji 
sistematičnosti potrdili s treh obravnavanih vidikov: sistematičnosti uporabe UPS, 
uporabe terminoloških kvalifikatorjev in pomenskih indikatorjev. Prav nedoslednosti 
v sistematičnosti slovarskih razlag so v preteklosti oteževale izdelavo wordnetov iz 
nekaterih tujih slovarjev. Na podlagi ugotovitev analize lahko predvidevamo, da bi 
dodatna raziskava pokazala nedoslednosti tudi pri sistematični uporabi razločevalnih 
pomenskih sestavin.
Ob tem smo pokazali, da se uredniki in avtorji slovarjev tudi pri uvrščanju poime-
novanj za kemijske elemente odločajo različno: ali jih uvrstijo v celoti ali pa upoštevajo 
razširjenost v rabi oziroma pogostost v besedilih.
Viri
Akademický slovník současné češtiny. Na spletu.
Duden online. Na spletu.
Slovník spisovného jazyka českého. Tudi na spletu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga izdaja. Tudi na spletu.
Slovník súčasného slovenského jazyka. Tudi na spletu. 
Wielki słownik języka polskiego. Na spletu.
Slovenski referenčni korpus Gigafida, v2.0 (1990–2018), brez bližnjih duplikatov. 
Na spletu.
Literatura
Melina Alexa, Anja Konopka, Lutz Wind, 2016: Gibt es einen medienspezifischen 
lexikografischen Prozess für das Online-Wörterbuch? – Ein Werkstattbericht. 
Lexikographische Prozesse bei Internetwörterbüchern. Ur. Vera Hildenbrandt, 
Annette Klosa. Mannheim: Institut für Deutsche Sprache (OPAL – Online publizierte 
Arbeiten zur Linguistik 1/2016). 8–19. Na spletu.
Klára Buzássyová, 2009: Slovar sodobnega slovaškega jezika (Z vidika zasnove in 
organizacije dela). Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika. Ur. Andrej 
Perdih. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 119–24. Tudi na spletu.
Zdeňka Hladká, Olga Martincová, 2008: Tradice a současnost české lexikografie. 
Теория и история славянской лексикографии. Научные материалы к XIV съезду 
Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij244
славистов. Ред. М. И. Чернышева. Москва: Институт русского языка им. В. 
В. Виноградова РАН. 261–86.
[Zdeňka Hladká, Olga Martincová, 2008: Tradice a současnost české lexikografie. 
Teorija i istorija slavjanskoj leksikografii. Naučnye materialy k XIV s''ezdu slavi-
stov. Ur. M. I. Černyševa. Moskva: Institut russkogo jazyka im. V. V. Vinogradova 
RAN. 261–86.]
IUPAC Commission on Nomenclature of Inorganic Chemistry, 1979: Recommendations 
for the Naming of Elements of Atomic Numbers Greater than 100. Pure and Applied 
Chemistry 51/2. 381–84. Tudi na spletu.
IUPAC Commission on Nomenclature of Inorganic Chemistry, 1997: Names and 
symbols of transfermium elements (IUPAC Recommendations 1997). Pure and 
Applied Chemistry 69/12. 2471–73. Tudi na spletu.
Mija Michelizza, Mojca Žagar Karer, 2018: Internetna leksika v slovenščini: analiza 
novejših slovarskih virov. Jezikoslovni zapiski 24/1. 79–92. Tudi na spletu.
Jana Nová, 2018: Terms Embraced by the General Public: How to Cope with 
Determinologization in the Dictionary? Proceedings of the XVIII EURALEX 
International Congress: Lexicography in Global Contexts. Ur. Jaka Čibej idr. 
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 387–98. 
Na spletu.
Lars Öhrström, Jan Reedijk, 2016: Names and symbols of the elements with atomic 
numbers 113, 115, 117 and 118 (IUPAC Recommendations 2016). Pure and Applied 
Chemistry 88/12. 1225–29. Tudi na spletu.
Karel Pala, Pavel Smrž, 2004: Building Czech Wordnet. Romanian Journal of Information 
Science and Technology 7/1–2. 79–88. Tudi na spletu.
Bolette S. Pedersen, Sanni Nimb, Jørg Asmussen, Nicolai Hartvig Sørensen, Lars 
Trap-Jensen, Henrik Lorentzen, 2009: DanNet: the challenge of compiling a 
wordnet for Danish by reusing a monolingual dictionary. Language Resources and 
Evaluation 43. 269–99.
Andrej Perdih, 2016: Splošni razlagalni slovarji slovanskih jezikov. Ljubljana: Založba 
ZRC, ZRC SAZU. Tudi na spletu.
Andrej Perdih, Nina Ledinek, 2019: Multi-word Lexical Units in General Monolingual 
Explanatory Dictionaries of Slavic languages. Slovenski jezik / Slovene Linguistic 
Studies 12. 113–34. Tudi na spletu.
Andrej Perdih, Marko Snoj, 2015: SSKJ2. Slavia Centralis 8/1. 5–15. Tudi na spletu.
Barbora Procházková, 2016: Zpracování názvů chemických prvků v ASSČ. Kapitoly 
z koncepce Akademického slovníku současné češtiny. Ur. Pavla Kochová, Zdeňka 
Opavská. Praha: Ústav pro jazyk český AV ČR. 183–84. Tudi na spletu.
Geoff Rayner-Canham, Zheng Zheng, 2008: Naming elements after scientists: an 
account of a controversy. Foundations of Chemistry 10/1. 13–18. Tudi na spletu.
Jerica Snoj, 2019: Leksikalna sinonimija v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika. 
Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Stane Suhadolnik, 1968: Koncept novega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Jezik 
in slovstvo 13/7. 219–24. Tudi na spletu.
Bo Svensén, 1993: Practical Lexicography. Oxford: Oxford University Press.
245Andrej Perdih, Franc Perdih: Leksikografska obravnava kemijskih elementov: pristopi in sistematičnost
Ada Vidovič Muha, 2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. 2. dopolnjena izdaja. 
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ladislav Zgusta, 1991: Priručnik leksikografije. Sarajevo: »Svjetlost«, Zavod za 
udžbenike i nastavna sredstva.
Mojca Žagar Karer, 2018: Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi. 
Slavistična revija 66/2. 235–49. Tudi na spletu.
Piotr Żmigrodzki, 2018a: Geneza słownika i historia projektu. Wielki słownik języka 
polskiego PAN: Geneza, koncepcja, zasady opracowania. Ur. Piotr Żmigrodzki idr. 
Kraków: Instytut Języka Polskiego PAN/LIBRON. 9–16. Tudi na spletu.
Piotr Żmigrodzki, 2018b: Ogólna charakterystyka słownika. Wielki słownik języka 
polskiego PAN: Geneza, koncepcja, zasady opracowania. Ur. Piotr Żmigrodzki idr. 
Kraków: Instytut Języka Polskiego PAN. 17–23. Tudi na spletu.
Piotr Żmigrodzki, 2018c: Makro- i mikrostruktura słownika. Sposób prezentacji 
materiału. Wielki słownik języka polskiego PAN: Geneza, koncepcja, zasady opra-
cowania. Ur. Piotr Żmigrodzki idr. Kraków: Instytut Języka Polskiego PAN. 25–38. 
Tudi na spletu.
Summary
This article analyzes the treatment of chemical elements in six general monolingual ex-
planatory dictionaries of Slovenian (SSKJ), German (Duden Online), Slovak (SSSJ), Czech 
(SSJČ and ASSČ) and Polish (WSJP) languages. Two approaches are observed with regard to 
the formation of headword lists. SSKJ, Duden Online and ASSČ contain or plan to contain a 
complete set of elements according to the set of elements officially recognized at the time of 
dictionary compilation. On the other hand, in SSSJ and SSJČ the selection of chemical elements 
is limited according to the frequency in general usage. In the case of WSJP, it is not yet possible 
to conclude the final number of elements included. 
Chemical elements represent a reasonable number of lexical units of the same semantic 
group. Therefore, a high degree of systematicity of definitions in dictionaries would be ex-
pected; however, we can only partially confirm this. In the dictionaries analyzed, different 
hypernyms are used as genus words. The largest number of different single-word hypernyms 
as genus words are used in Duden Online and SSSJ and to some extent also in SSKJ. Only 
two different single-word hypernyms are used as genus words in SSJČ; however, this is often 
compensated for by additional information defining the lower hierarchical level. To a certain 
extent, such an approach can also be observed in Duden Online and SSSJ. The systematicity 
of genus words used can be confirmed in SSKJ, while Duden Online, SSSJ and SSJČ show a 
not fully systematized approach.
The use of terminological labels (chemistry) varies greatly from one dictionary to another: 
in Duden Online they are not used at all; in SSSJ and SSJČ dictionaries it seems that it was 
planned to label all chemical elements with only a few exceptions. In ASSČ, it is planned to 
use terminological labels consistently, whereas in the WSJP terminological labels are only 
partially used.
In case of polysemic entries, one dictionary (WSJP) uses sense indicators. Although the 
indicators are sometimes equal and sometimes different from the genus words used in the 
definitions, dictionary editors do not plan to control them for systematicity.