fieri««" izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznlk, dan poprej. flredniStvo se nahaja v „Narodtii Tiskarni", ulica Vetturlni St. 9, kamor je naslavljati pisma. Sefrsnklrana pitima se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Bokopisi dopisov se ne vračajo iM^^^^te^ ^^^^^^k^ ~^^flflM^^ stane na teto 10 K, za pol leu 5 K. za tetrt l«ta 250. Upravntftro se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini it. 9. se plačuje od fveterostopne petit vrste po U vin., za vefkratni oatis primeren poputt PoHamezne itevilk« stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriJkih trafikah St. 17. V Gorici, v torek dne 28. februvarja 1911. Let© XIII. flvslrijska delegacija. V soboto je avstrijska delegacija nadaljevala razpravdL|j proračunu za ministerstvo za zunBaje zadeve. Govo- ril je takrat med drS^mi tudi delegat dr. Šusteršič približno kakor sledi: Povdarjam, da je bila Avstrija po- vodom aneksije Bosne in Hercegovine popolnoma pripravljena. Ta duh v av- strijskem vojaštvu je napravil na razne politične razmere najboljši vtis. Temu dejstvu imamo tudi zahvaliti, da so pojenjale razne neprijateljske struje in da so se politični odnošaji glede ltaüje zboljšali. Nadaljevaje je govornik pole- miziral z dr. Grabmayerjem ter reke], da je napačno, spravljati narodno po- zicijo avstrijskih ltalijanov v zvezo z našim razmerjem do Italije. Nikdo pa ne sme Šiliti čez mejo. Če sploh eksistira v Avstriji Ijud- stvo, ki se z vso pravico lahko pritožuje zaradi krivic in nasilj, je to edino le slovensko. Dr. Grabmayer ,e s pripoz- nanja vredno objektivnostjo podal pre- tresljivo sliko o dotičnih narodnih raz- inerah na Primörskem. Vseeno pa Slo-. venci ne šilijo preko meje, merveč stremijo le za tern, da dosežejo ravno- pravnost. Italijansko kraljestvo nima proti nam nobene opravičene pritožbe. Mi že- limo Italiji mir, blagostanje, napredek, močno pozicijo v Sredozemskem morju in vspehe v kolonijski politiki. Na Bal- kanu hočemo skupnonastopati. More-li italija najti prijatelja, ki bi ji več ali vsaj toliko nudil ? Nič ni tako pri- pravno, da zagotovi Italiji močno pozicijo, kakor če si ona zagotovi naše prijateljstvo kot zaveznica. To bo pa le tedaj mogoče, ko se integritete naše države ne dotakne in ako se vzdrži status quo na Jadranskem morju. Če danes ne morejo vsi prijatelji italijanskega naroda sodeiovati z vsem srcem na slavnostih pomladitve, ki jih priredi Italija, je to treba pripisati dej- stvu, da te slavnosti spominjajo nasil- stva, ki je bilo izvršeno na Svsti Sto- lici. Govornik je izjavil, da bo pravo pomlajenje Italije izvršeno še-le tedaj, ko bo napravljen kompromis s Sveto Stolico, in ko ne bo več nasprotstev, ki dele italijanski narod v dva tabora. Go- vornik jerekel,daje postopanjemonarhije napram Sveti Stolici v soglasju z ogromno večino prebivalstva katoliške Avstrije. Pobijal je napade na Sveto Stolico ter rekel, da je bil prediog socijalistov. naj se odpravi poslaništvo pri Vatikanu, le demonstracija, ttr izjavil svoje veselje, da je grof Aehrenthal označil v odseku svoje mnenje o omenjenem predlogu ne v diplomatics, ampak jasni in določni obliki. Za izvoz naših vin. (Konec.) Neprijetno je tukaj omenjati, daso tisti, ki najmanj vidijo. v kakšnem stanju razvoja se nahaja trtoreja na Avstrij- skem, ravno organi, ki rešujejo gospo- darska vprašanja države. S tern pa niti od daleč ne mislimo naših lokalnih vladnih organov. ki korenito poznajo vinogradništvo v naših krajih, vejo za vse škode in skrbi, ki jih provzroča pre- velik pridelek. Vemo gotovo, da če bi bilo odvisno od lokalnih vladnih organov, bi ti krepko in uspešno podpirali naše inicijative. Ker pa se moramo zanašati na podporo osrednjih oblasti, gotovo ne najdemo one pomoči, onega priznanja, ki ga je vredna naša inicijativa. Posebno ima ministerstvo za po- Ijedelstvo predsodke glede razmer naše vinske produkcije in je mnenja, da je Wvstfijsko vino prešibko, da bi vzdržalo vožnjo čez morje. Tudi Francija ima le malo vin prve vrste, a vkljub temu zavzema prvo mesto na svetovnem vinskem trgu, kajti vino- rejska praksa popravlja in izboljšuje — često še prelahko — na vinu vse, kar je odrekla narava Ker so se :ene vina v rodovitnih letih v južnih deželah države, kjer ima vinski pridelek zbog vremenskih in zem- Ijepisnih razmer večjo trdnobo, zelo zni- žale, moramo gledati, da se izpraznijo trgi naših dežel potom izvoza v tuje- zemstvo. Izvoz našega vina bi bil koristen tudi za severne dežele, ker bi se tarn ne bilo treba bati naše konkurence. Toda brez pripomoči vseh intere- sentov in brez neposredne in krepke podpore osrednje vlade še govoriti ne moremo o kakem eksportu vina. Med drugimi tiči težkoča tudi v vprašanju glede kredita in financiranja podjetja, ki bi ga mi želeli. V avstrijski bančni trgovini ne uživa vino nobene podpore in se ne prišteva predmetom kredita. Veliki bančni zavodi nočejo pre- vzeti garancije za vino in radi tega mora biti izvoz vina financiran na povsem drugi podlagi in s povsem drugačnim kriterjem, ki se razlikuje od vseh drugih vrst trgovine. Vse te težkoče in ovire nam vzbujajo v sreu dvom. bo li ta naša inicijativa uspevala. In nemalo jih skep- tično in dvomljivo sodi o njenem ko- nečnem vspehu. Trdno smo prepričani in upamo, da bo eksportna trgovina z vinom vspe- vala brez posebnih težkoč, če jo bodo vladni cinitelji v prih. časih krepko in zadostno podpirali. Tudi lahko računa- mo na zahteve in naročila naših izse- Ijencev, ki bodo zahtevali kot vsi inse- Ijenci vino iz svojih domačih dežel. V JuŽni Ameriki je precejšne Šte- vilo izseljencev iz Dalmacije, Goriško- Gradiščanske in iz Istre. Če bi se ti mogli zalagati z vinom iz svojih dežel, bi se pričel s tem eks- port na zelo vspešni in racijonelni podlagi. Toda, da bo imela stvar vspeh, je treba da se z vso vnemo in resnostjo posvetimo študiji fega kompliciranega vprašanja in da najprvo vspodbudimo ustanove, ki se bavijo s to zadevo. Da bi si izposloval VIII. kongres avstrijskih vinogradnikov v preteklem kimovcu na Dunaju pritrditev prvih in- teresiranih trtorejcev. je sklenil sledeči dnevni red: 1. Treba je protežirati v novih trgovinskih pogodbah bolj krepko in iz- datno vino, grozdje in most. 2. Treba je kolikor mogoče olaj- šati transport vina, grozdja in mošta po Železnici in morju. 3. Vinorejcem je dati na razpolago hladilne vozove za prevažanje vina in mošta in 4. Treba je primerno podpreti in vspodbuditi inštitucije, ki se pečajo z eksportno trgovino. Ta dnevni red je bil soglasno sprejet. „Samouprava". Fran Milčinski: Prav- ljice. Enkrat je bil kralj, ki je imel tri sinove... tako je začel ded in si prižgal svoj vivček. In pripovedoval jepotem o kralju in sinovih, o kraljičinah, o ro- parjih in tolovajih. In otroci smo sedeli okoli njega in pazljivo poslušali na vsako besedico, kajti vse nam je bilo važno, kralj in sinovi, gradovi in vitezi . v zlatih oblekah Zakaj to ni karsibodi. In ded je končal s pravljico o treh si- novih in si natiačil vivček na novo. Od malih otročajev se ni ganil še jeden. vsak je še na svojem mestu. — Še eno, dedek, se glasi od vsehstrani in dedek puhne oblak dima v zrak in začne tisto o zmaju, k< je bil tarn pri Celovcu svoje dni in žrl ljudi in živino. Vsak dan so mu morali dati po jedno dekle in sled- njič je prišla vrsta na kraljevo hčer. Tudi ta je morala iti k jezeru, da bi jo - zmaj požrl. Jokala je revica, jokal je oče kralj in ves narod je jokal. A vse ni nič pomagalo: morala je iti. In tuje prišel junak, mlad in močan, ki se je spravil nad zmaja in ga ugonobil. In zato je dobil pol kraljestva in kraljevo hčer za ženo. Tudi jaz sem bil na svatbi, so rekli dedek, in dali so mi toliko piti, da imam še sedaj usta mo- kra. — Strme je zrl mladi rod na deda, kajti to ni šala, biti na taki svatbi, kjer se je* in pije iz zlatih posod najboljše jedi in pijače. Zvečerilo se je in mati nas je spraviia spat. Toda kraljiči in zmaji so nam še v sanjah rojili po glavi in še dandanes se spomnim rad na vse one case, če tudi je minulo že precej let. In tako sem z radostjo odprl „Pravljice" Milčinskega in se poglobil v to poezijo onih davnih dni, ko še niso strašili razni „moderni" in nemoderni posvetu. Nov svet je to, svet fantazije, svetotro- ške, priproste domišijije, koder nas vodi pisatelj. Zdi se nam, da ustajajo pred nami stari nekdanji časi, ko so šeživali govorile, ko so nosila dekleta še zlate lase in vitezi zlate oklepe. In lep je ta svet, lep za vsakega. Otrok kakor tudi starejši čitatelj se bo rad uglobil v to poezijo, ki je že minila, a nam je ven- dar še nekoliko v spominu, kol so nam jo sporočili od roda do roda iz davnih vekov. S prav srečno roko nam je go- spod pisatelj v omenjeni zbirki zbral kopico pravljic, ki so sicer po večini posnete po narodnih pesmih. a so po obliki njegov lastni produkt. Vzemimo n. pr. kar prvo „0 dušici majceni, ki ni smela v nebesa". Kako naivno, otroško je popisano, kako je dušica šla s tega sveta in prišla pred nebeška vrata. Po- trkala je in prišel je pogledat nebeški vratar sv. Peter, kedo bi rad prišel v nebesa. Ali dušica ni smela notri, do- kler .e bi prinesla vode, ki „izvira iz- pod hriba navzgor, izpod koščene gore". In odšla je in iskala ta studenec. Po- magala sta ji solnce in mesec in res je našla tako vodo — materine solze. A še to ni bilo zadosti. Drugič je morala dušica na svet in morala je sedeti to- liko časa v brinjevem grmu, da se je posušii. In tako je rešila tudi svoja dva brata — razbojnika. Znano pove- stico o volku, ki ni hotel biti več volk, čitamo pod naslovom „Volk Rimljan". Poskušal je biti Rimljan, češ, to so bili slavni ljudje, a se mu ni posrečilo. Stara lačna narava se je zopet oglasila in sovražniki so ga napadli še z večjo silo. Ves potrt je sedel volk pod hrast, češ, nisem ureden drugega kot da me kdo poči po glavi. Za drevom je bil skrit drvar in je res pritegnil volka s sekiro čez glavo. 0 „Trdoglavu in Mar- jetici" je znano že marsikomu. G. pisa- telj je narodno pesem nekoliko prede- lal, a vse v duhu stare pravljice o ve- likanu — grdunu, ki ukrade mlado de- klico. Kako je Tomaž ukanil bridko smrt, je marsikdo že čital v „Legen- dah", ki jih je izdala lani družba sv. Mohorja. Tako je tudi znano že o „Mladi Bredi", ki so jo odpeljali kot nevesto na Turško. Vsebina je nekoliko drugačna, a čita se tako ljubko kot znana narouna pesem. (Glej Štrekelj „Nar. pesmi" I. zv. str. 162.) Tudi o „vilah" je slišal že marsikdo in celo slavni naš jugoslovanski junak kralje- vič Marko je bil sin gorske vile, ki je hodila nevidna k otroku. Da so svoj čas živali govorile smo slišali že vsi. Na take pravljice spominja „Žival se je pogovarjala". Tudi one ljubko žalostne pesmi o „Siroti Jerici** ni pisatelj po- zabil. Povzel je nje vsebino v pravljici o „Mačehi in mamici". Motiv hudobne mačehe je pri nas sploh precej udo- mačen, kar sicer novejši razlagatelji objasnujejo kot boj med naravnimi pri- kaznimi, med hudo zimo in med mlado spomladjo. Navedel bi lahko še marsikaj iz vsebine, a to naj zadostuje. Oblika je pravljiški tehniki primerna, jezik ko- likor mogoče priprost, naiven. Sicer se tu pa tarn morda ne čita ravno tako kot se to pripoveduje na zapečku. a pomisliti moramo, kako težko je pisati tako otroško, domače. Gosp. pisatelju moramo biti zares hvaležni za trud. da se je tako poglobil v naivnost pripo- vedovanja in se tako zamisliljvotroško dušo, kajti v prvi vrsti so „Pravljice" pač namenjene naši mladini. Knjiga je pa tudi ilustrirana. Sicer ni mogoče ravno vseh slik enako po- hvaliti, a nekaiere bodo res sluzüe kot izborno objasnilo teksta. Vidi se tu, kako obširno polje je podano tukaj na- šim slikarjem, ki iščejo snovi v mo- demo razburkanem življenju, tu se jim pa nudi tako mirna, tiha poezija. Reči moram, da smo tu še daleč, daleč od cilja. Vsa oprema knjige je jako lična, tisk lep in čitljiv in dela vso cast za- ložništvu gos. Schwentnerja. Gotovo je stala kn>iga precejšno svoto denarja in dosti truda, a vendar bi si želel, da bi bila taka knjiga, ki je namenjena za naj- širše sloje, nekoliko ceneja, zakaj 4 K (vezan izvod) je vendar malo dosti. To je tudi edino, kar bi se dalo grajati. Nekaka ljudska, cena izdaja bi bila pri tej knjigi naravnost priporočljiva, kajti delo zasluži, da se kolikor mogoče raz- širi med našimi mladimi in tudi ^sta- rimi" otroci. d. b. šini. linakö je v Gorici. Lahi imajo v deželnem zboru in v odboru vcčino, zato pa tako obsodbe vredno postopanje. — Pa saj tudi na Kranjskem, kjer je 90% Slovencev in še več, v izrednem slučaju, ko predseduje deželnozborskim sejam glavarjev namestmk, ki je Nemec, go- vori več nemški, kakor slovenski. Se- veda ni to prav! — Za vse te krivlce ne vejo slovenski listi različnih strank. Le goriški slučaj vidijo. Bodimo pravični napram vsem in upoštevajmo razmere, v kalerih živimo! Zopet ljubeznjlvost „Edtoosti". — Naša tržaška prijateljica je zopet iztak nila priliko, da je mogla suniti pod rebra našo deželnczborsko delegacijo. To priliko je pograbila iz „Sloveiica", ki je po zasluženju izrekel grajo dežel- nemu glavarju dr. Pajerju, da je o pri- liki otvoritve deželne blaznice izgovoril le par slovenskih besed. „Edinosti" pa menda ni bilo mnogo na tej graji na naslov dr. Pajerja, ampak njo bi bilo mnogo bolj veselilo, da bi bil „Slo- venec" udaril po slov. „klerikalnih" poslancih, ki so seveda te netaktnosti Pajerjeve toliko krivi kot liberalni po- slanci z dr. Gregorinom vred. Zato je pa „Ed" sama to-le dodala: „ObŽalu- jemo. da ni „Slovenec" malo po bližje označil izvestnih slovenskih mož, ki niso mogli ali hoteli doslej preprečiti neprestanega žaljenja goriških Sloven- es od strani Pajerja . .." Od pregovorne nepristranosti „Edi- nostine" bi bilo kajpada preveč priča- kovati, da bi bila — ker je že izvolila spraviti našo stranko v stik z govorcm Pajerjevim — svoji publiki priznavala, da Je bila „Gorica" prya, ki je izrekla na to stran grajo dež. glavarju — i n bi tudi vsi drugi listi molčali, da se ni zganila „Gorica" — če tudi ne tako robato in s kolom kot „Soča". 0 Bog varuj kaj takega! „Edinostini" publiki je treba neprestano sugerirati le mnenje, da navijajo slov. „klerikalni" poslanci Pajerjev jezik in da on govori, kar oni hočejo. Tako se pise za tepee! Kar se pa tiče preprečenja Pajerjevega žaljenja goriških Slovencev, smo „Edinosti" že pred letom in dnem povedali, da so je onemogočili bivši liberalni poslanci, ker so preprečiii že uvedeno slov. absti- nencijo. Pajer prav dobro ve, da ima v narodnem žaljenju Slovencev za seboj laško večino (tudi Faiduttijevce!) in nasproti naši delegaciji proste roke, dočim ima naša delegacija za vsak ra- dikalen nastop nasproti Pajerju vezane roke zbog slov. needinosti. katero je ustvaril slov. liberalizem. „Edinost" naj torej ne išče „izvestnih slovenskih mož" tarn, kjer jih ni ! V enotno zadružništvo se zadira „Soča", tista „Soča", ki bi morala biti zagovornica takega zadružništva. Ako bi bilo zadružništvo enotno, ne bi prišlo do žalostnih posledic pri liberalni „Glavni posojilnici" v Ljubijani, tudi bi ne prišlo do žalostnih posledic pri liberalni „Mi- zarski zadrugi" v Solkanu, kakor tudi bi ne prišlo do žalostnih posledic, ki pretijo ugonobiti tudi v Gorici marsi- koga, ki je sedel na lim brezvestnim li- beralnim izkoriščevalcem nekih sloven- skih denarnih zavodov. „Laž in obrekovanje so vaša sred- stva". — Pod tem naslovom priobčuje diskreditirana „Soča" članke o kriških volitvah, v katerih znani svetokriški križ dokazuje, da ima vendar-le on prav in ne „Gorica", kar se tiče kriških ob- činskih volitev. S človekom, ki je bil na svetu uže vse, se je tezk'o prerekati. Par let je bil klerikalec (ker mu je kazalo in pä tudi — neslo), zatem \* bil «:nan kakor demokrat, potem kot liberalec. Hnkrat pa je povedal resnico in sicer, ko je izjavil: „S tistim born držal, ki več da". Križanje naj se le pripravijo! Kriški križ bo s tistimi, ki več dajo! Slabši kakor berač. Berač je vsem hva- ležen, tudi tistim, ki malo dajo. Kriški križ pa le tistim, ki več dajo! Avstro-ogrska bank*. — Z Dunaja se poroča, da namerava avstro-ogrska banka ustanoviti več novih podružnic v različnih avstrijskih mestih. Med temi se baje nahaja tudi Gorica. Našll so dečka Bregant, o katerem smo poročali, da je izginil iz domače hiše. Nahajal se je v Fari. Tovonil avtomobll tvrdke Sicherle je včeraj zadel na Verdijevem tekališČu v plinovo svetilko. Železno stojalo sve- tilke je ostalo na nogah, medtem ko je gorenja oprava padla na tla. Avtomo- bilu se ni nič zgodilo. Poroka. — Poročila se je g. Vanda Ivančič z g. Danilo Če b u lar, davč- nim asistentom v Sežani. Umrll so v Gorici od 13. do 21. t. m. in sicer na domu: Norma Terpin, Lucija Jug, Otilija Pettarin, Marija Bre- gant, Frančiška Rosolen, Mar'ja Terno- vec, Alojzij Fantuzzi, Pavlina Kropar. Karol Šuligoj, Ivan Zenkovič, Maria Ko- košar, Armand Kolenc, Ana Batzmann, Franc Velikonja, Hermenegilda Nardin. V b o I n i c i u s m i I j e n i h b r a- t o v : FrančiŠek Baša iz Saksidov, Do- minik Pizzul iz Muše, Josip Žuljan iz Kojskega in Ivan Peršič iz Gradiškute. V ženski bolnici: Ivanka Trampuž in Mime, Antonija Battigelliiz Solkana. V vojaški bolnici ni v tem času nikdo umrl. Argentinsko meso. — V soboto je prišel v Trst parnik s 13inpol tonami argentinskega me^a. Nesreča na morju — Brzoparnik avstrijskega Lloyda „Princ Hohenlohe". ki je vozil v Kotor, se je pri Lošinju nasedel na plitvino. 90 potnikov so sprejeli parniki, ki so prihiteli na pomoč. Ferrerovaulica v Trstu. — Upravno sodišče je v zadevi pritožbe tržaške mestne občine radi prepovedi imenova- nja ene ulice v spomin Ferrerove smrti za „Ulico 20. septembra" sklenilo, da v tej stvari ni kompetentno. Razpis natečaja. Razpisujeta se 2 štipendija po 250 K iz deželnih sred- stev za ubiskovanje mlekarske sole na Vrhniki (Kranjsko). Tečaj se otvori 15. aprila 1911 in traja 5 mesecev. Kdor se hoče potegovati za rečena 2 štipen- dija, se mora zavezati, da bode najmanj prvih deset let nepretrgoma služil v tu- kajšnji deželi kot mlekar, sirarski moj- ster ali potovalni učitelj v tej stroju. Štipendija se nakažeta mlekarski soli, ki pa zato preskrbi dotična 2 gojenca brezplačno s stanovanjem, hrano in vsem potrebnim, kar je z obiskovanjem sole zvezano. Prednost se bo dajala prosilcem, ki so obiskovali deželno kmetijsko šolo v Gorici ali kak enak zavod. S potrebnimi prilogami oprem- Ijene prošnje je predložiti deželnemu odboru do 15. m a r c a t. I. Na c. kr. okrajni sodnlji v Tol- minu je oddati takoj začasno mesto pi- sarniškega pomočnikaz dnevnino K 250 za sedaj le za 2 meseca. Prosilci, ki pi- šejo na stroj, imajo prednost. Prošnje na predstojništvo. Vrtnarskegft nčenca sprejme rav- vnateljstvo kmetijske Sole na Grmu v triletni pouk. Vrtnarski učenec dobi po- leg proste hrane pozneje tudi potrebno obleko in obuvalo. ProSnje za sprejem je vložiti do 10. marca, pouk je pa na- stopiti 15. marca t. I. BoJ za slovensko ftolstvo na Ko- roifcem je prinesel tine \(\ febr. zmago našim bratom. Občina St. Danijel je za svoji dve šoli v Strojni in v Si. Dani- jelu zahtevala slovenščino kot učni je- zik. Upravno sodišče je usliSalo zahte- vo občine. Djž. šolski svet bo moral to razsodbo izvršiti. Kako ? bo nam pokazala prihodnjost. Vabilo na XLVH rednl občnl zbor „Matloe Slovenske v nedeljo, dne 5. marca 1911 ob 10. uri dopoludne v Ljubijani v veliki dvorani „Mestnega Doma". Vrsta razpravam: 1. Predsed- nikov ogovor 2. Letno poročilo tajni- kovo za dobo od 15. marca 1910 do 1. marca 1911. 3. Poročilo Dlagajnikovo o računskem sklepu I. 1910. 4. Poročilo 3 računskih presojevalcev. 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za I. 1911. 6. Volitev 3. računskih presojevalcev (§ 9. lit. a) pravil). 7. Dopolnilna volitev v odbor. Po § 12. al. 5. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gospodje: Dr. Fr. Detela. Peter vitez Grasselli, dr. Fr. Kos, Lrka Pintar, dr. Lovro Požar. Fer- dinand Seidl. Andr. Senekovič. Ivan Sušnik, Ivan Subic, dr. A. Ušeničnik. — V odboru pa še ostaneje gg.: Dr. Bezjak Janko, dr. Demeter Bleiweis vitez Trste- niški, Dimnik Jak.. Finžgar Fr., Gang! E., Govekar Fr. dr Gruden Jos., dr. Ilešič Fr.. Koblar Anton. Koder A., dr. LonČar Dragotin. Maselj Fr.. .Milčinski Fr., dr. MohorčiČ Fr.. dr. Murko M., dr. Opeka M., Orožen Fr.. Perušek R. Ple- tersnik M, dr. Poljanec L.. dr. Sket J.. Svetec L.. Škerbinc S.. dr. Šlebinger J.. dr. Tavčar I., dr. Tominšek Jos.. Trste- njak A., inž. ehem. Turk. dr. Zbašnik l:r.. Zupančič Vil. Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubijani. iz- siopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi lastnoročno podpisani voliini listki ne- riavzočih društvenikov. 8. Samostalen predlog g. prof. Jos. Westra in samo- stalen predlog g. dr. j. Lokarja. 9. Slu- čajnosti. V Ljubijani. dne 23. februarja 1911. Predsednik: Dr. Fr. IlešiČ. Tajnik: Milan Pugelj. Računki sklep in ostali računi so gg. društvenikom na ogled in jini bodo na obüfnem zboru samoni tiskani na razpolago. Nove medmestne telefonske proge Piran-Umag. oziroma javna govorilnica v Umagu. S 1. niarcem t. 1. bo predana jav- nemu prometu nova medmestna tele- fonska proga Piran-Umag oziroma javna govorilnica v Umagu. Ta nova javna govorilnica je upravičena voditi raz- daljne pogovore brez časovne omejitve z vsemi lelefonskimi uradi v okrožju tega ravnateljstva, izvzemši Tolmin, Sv. Lucijo n S., Lošinj Mali. Lošinj Veliki, Buzet. Sušak in Krnico. nadalje s Celjem, Gradcem, Mariborom, Mtirzzuschlagom, Wildonom in Dttnajem. Pristojbine za razmerja, ki so dopuščena brez časovne omejitve, je razvideti iz cenikov. ki leže na vsih telefonskih uradih. Uradne ure javne govorilnice so iste kakor za brzojavno siužbo. Važen ukaz za posojilnice. — Zadnji naredbenik pravosodnega mini- sterstva vsebuje med drugim tudi ukaz pravosodnega ministerstva z dne 0. svečana 1911 o sprejemanju vložnih knjižic poljedelških in drugih posojilnic kot varSčina. Napravosodno ministerstvo so prihajale namreč pntožlje, da so se take vložne knjižice kot varščine nače loma zavračale. Vsled tega kliče pravo- sodno ministerstvo vi>em sodiščem v spomin svoj ukaz z dne 2. marca 1907, St. 3558, s kateriin sc sme po prostem preudarku sodišča pripustiti vložne knji- Žice avstrijskih poijedelskih in drugih posojilnic kot varščine. Analfabettzaa ? Istrl Po zadnji statistiki je v Istri analfabetov: v okra- ju Pazin 50 odstotkov, Pula 35 odstot- kov, Rovinj 25 odstotkov, Poreč 60 od- stotkov, Koper 46 odstotkov, Volovsko 32 odstotkov, LoSinj 40 odstotkov, Krk 32 odstotkov, — povprečno 40 odstotkov. Hrvaških otrok brez sole je 12.000. Pro- šenj, da bi otvorili hrvaške Sole v Istri, je 60. Ako računamo, da vsaka Sola odgovarja 100 otrokom. bi bilo že pre- skrbljeno za 6000 otrok, ko bi otvorili zaprošene sole. 4000 naših otrok je v renegatskih šolah!! Splav prve dreadnonghtke Kakor poroča „Zeit", bode nosila prva dread- noughtka ime našega cesarja. Splav se bode baje vršil v zadnjih dneh meseca maja. Temu slavnostnemu činu bode prisostvoval tudi cesar sam. Povabljeni bodo razni nadvojvode ter visoki dosto- janstveniki. Ta dan bode V Trstu tudi usidrana eskadra vojne mornarice. Godba c. in kr. pešpolka st 17 v Celovcu je odpovedala sodelovanje pri „Kršč. slov. del. društvu v Celovcu" pri veselici dne 19. t. m. z motivacijo, da se nemško občinstvo Celovca raz- burja in da se je bati demonstracij. Torej delajo v Celovcu tudi pri vojakih politiko. Kam plovemo!? . Promet na obeh zaaanjih mosto- vlh čez Kanal v Trstn. Policija je ure- dila promet na obeh odpirajočih se mostovih čez Kanal v Trstu tako: Zu- nanji (novi) most smejo uporabljati samo tovorni vozovi in avtomobili vseh vrst. obloženi in prazni. hotelski omni- busi. pogrebni vozovi in parni valjarji ter poštni vozovi. Na znotranjem mostu pa smejo voziti privatne kočije in fija- karji. kolesarji in motorni kolesarji, kateri pa rnorajo peš čez most, nadalje rešilni vozovi in avtomobili požarne brambe ter vozovi družbe za snaženje cest. vendar smejo vsi ti vozovi upo- rabljati tudi zunanji most. Prestopki se kaznujejo z denarno globo od 2 do 2O0 K odnosno z zaporom o ur do 14 dni. V županstvu Skopo so imeli dne 31. decembra 547 prebivalcev. V Kobarldn so našteli dne 31. dec. 1250 prebivalcev. 87 konjev, 390 krav in 211 prašičev. V Trstu so te dm končali seSte- vati prebivalstvo. Iz tega rezultira, da ima Trst 229.471 prebivalcev, 11.958 his in 47.901 gospodarstev. Od prebi- valcev je 123o pomorščakov in 3052 mož vojaštva. Po narodnosti še niso določili razmerja. V Nemölji so našteli dne 1. de- cembra lam 04 milijonov 896.S81 oseb. Ob zadnjem ljudskem štetj:: leta 1900 so našteli 00 milijonov 641,849 oseb. f Francoski vojni minister. Vojni minister general Brun je v četrtek ne- nadoma umrl. Drobfinice. Orof Lev Nikolajevič TolstoJ, eden največjih ruskih pisateljev in rnislecev, ki je umrl meseca novembra lanskega 90t 3MT mr NT WtT Vtr HP" manufakturna tkgovina ^h "98 TW TW ~WI ^M ^W IJl/UlJ. rlKlJDAK =—= v gorici. = Došlc so krasne novosti za spomladansko sezono. Vzorci se pošiUajo brezplačno in franto na dom. Dopisi. Is Gorice. — Prejeli smo in ob- javljamo: „Soča" *) je sedla gospodu Martinu Žunkoviču s Ptujskega polja na limanlce! Prejela je od tega reformatorja arheologije, zgodovine, jezi- koslovja in etnografije dopii o katerem sam sebi grozno kadi, in tega je obja- vila kot uvodni članek v soboto, 25. t. m. 0 da bi tega ne bila storila! Te blamaže ne izbriše noben „dementi", nobena palinodija (retirada). Ljuba „Soča" t!Či na limanicah in — se ne more od- trgati. Žunkovič pise v tistem članku med drugimi d v o m I j i v i in i „a k- sijomi" tudi to-Ie: ,Na Dunaju je še v 14. stoletju bilo bogo- služje „w indisch", to je: s 1 o- vensko. Listino hrani dvorna knjiž- nica na Dunaju." Človek bi skoro ne verjel svojim očem! To mnenje se jeporodilo v glavi Petra Radiča 1. 1878. in po čudovitih potih se ohranilo do I. 1911 — čestit- ljiva starost, kaj ne? V predgovoru k nemškemu prevodu Duran^jevega „Ra- cijonala" (predg. je bil sprean 1. 1384.) beremo, da se bere maša v katol. cerkvi latinski, grški in slovanski („windisch"); v slovanskem jeziku se bere rnaša ,a- radi njegove razširjenosti in „splošnosti" („gemainhait"). češ, da se noben jezik tako daleč ne razprostira kakor tisti. ki ga imenujejo „windisch" (— slovanski). Te besede veljajo za vso katol. cer- k e v, in sicer tako: v nekaterih krajih se mašuje lat., v drugih grški in zopet v drugih slovanski. Ker pa je prevod posvečen avstrijskemu vojvodi Albrehtu III., ki je prebival na Dunaju, zato je zasuknil Radič stvar tako, kot da bi se one besede tikale Dunaja — in nezmisel je bil porojen! Prežvekovali so ga: J. Kleinmayr, Bur- micz-Milkowicz in predlanskim dnevnik „Union". Kakšen učenjak je Martin Žun- kovič, se razvidi iz dveh, treh primerov. Vsaka kravarica ve, da ima vas Šmarje ime po sv. Mariji, Šmartno po sv. Mar- tinu, Carigrad ( Cesarsko mesto) po cesarjih (bizantinskih)! a g. Ž. nas uči, da je prvo in drugo ime iz občeslovan- ske besede Smara (take besede ni v slovanskih jezikih!!), ki baje pomeni dobro črno prst (!). Carigrad pa iz be- sede car „načelnik pastirske za- druge" (!!). Ker še ni konec pustnega časa, naj omenim še to, da izvaja .ieni Tine ime mesta Pariza iz slov. barje, tudi barižlje(! Kje?) = močvirje!! Ker je „Soča" priobčila samohvalo pismo tega „znanstvenika" na uvodnem mestu, je upati, da postane gospod Martin še kedaj urednik „Soče". *) pa tudi drugi slov. listi. Op. ur. Da ne pozabim: učeni oficir pravi v svojem pismu (glej „Sočo" !). da je bil upokojen bržkone zato. ker se je poka- zal v svojih „znanstvenih" knjigah pre- vefi „revotucijonarnega"!! Hm. hm! Od- ločltni gospodje so brez dvoma spo/nali, da ne more biti pri Martinu vse v redu, kar je jasno Iz njegovih knjig — in za armado ni dobro. če ima take go- spode, Razsoden človek šteje Martinova dela za — humoreske. samo predragi s o ti „špasi". Sla v i s t. VolÖJlgrad (Nesreča.) Pri nas se je v noči (oziroma zvečer) drte 19. t. m. ponesrečil Štefan Štolfa, tu- kajšnji krčmar. V hudi temi je namreč Šel imenovano nedeljo iz Škrbine v Komen, kjer se je zanočil. Ko je sei iz Komna proti domu, se je pred VolČji- gradom ponesrečil. Padel je namreč v prepad. Njegova družina, ker ga ni bilo toliko časa domov. ga ie šla iskat. Nasli so ga šele ob 9. uri zvečer hudo flobi- tega. Spravili so ga domov, a je drugi danumrl vsled dobljenih poškodeb. Politični pregled. Avstrijska Delegacija Delegacija je presla takoj nadnevni red in vsprejela proračun skupnega fi- nančnega ministerstva. Nato je bil vsprejet proračun skupnega najvišega računskega dvora. Sledilaje razprava o bosanskem kreditu. Del. Fon kot poro- čevalec je otvoril razpravo. Plenarna seja ogrske delegacije. Ogrska delegacija je pričela na so- botni seji razpravo o mornaričnem pro- računu. Ministrski predsednik grof Khuen je rskel, da se ne sme delati razlike med enim zaveznikom in drugim. (To se pravi, da se ne sme Ie Nemčiji ka- diti in Italijo omaiovaževati!) On misli, da se v škodo našega ugleda precenjuje vrednost nastopa Nemčije v naš prilog. On ceni lastno vrednost večjo nego po- moč zaveznikov. Le ako bomo lastno vrednost pravilno cenili, bomo v polo- žajuprimerno ceniti tudi vrednost svojih zaveznikov. Hrvatski sabor. Petkova seja hrvatskega sabora je bila jako burna. Poslanec Ante Radic, ki je govoril 14 ur, je v svojem go- voru očital Srbom, da konspirirajo s Srbijo ter da delajo protiavstrijsko po- litiko v Bosni in Hercegovini; zaradi teh očitanj ga je poklical preds. sabora k redu. Poslanec Pribičevič je Radic-a pozval, naj dokaže svoje trditve, dru- gače ga imenuje goljufa. Ante Radic je nato očital koaliciji, da je koalicija družba morilcev kralja. Vsled tega je nastal v zbornici lak hrup. cH je moral predsednik prekiniti sejo. Bolgarskl oar na Dnnajn V soboto je dospel, na Dunaj bol- garski car Ferdinand. Nemikl ceicr ne pojde v Rim k jubilejskim slavno- stlm Zjedinjene Italije artipak pošlje pozdravit kralja Vlktorja Bmanuela pre- stolonaslednika, ki se vrne te dnl Iz Azije v Evropo. Uški listi so s tern ja- ko nezadovoljni in še vedno upajo, da pride cesar sam v Rim. Bande v Macedonljl. V Macedoniji so se pojavile zopet ustaške čete Na več krajih so napadje vojaštvo. PriŠlo je do bitk, v katerih je bilo več vojakov ranjenih in ubitih. Enega davčnega uradnika, katerega sta spremljala dva orožnika so napadli, vse tri osebe ubili in oropali. Tnrčija pred vojno? Iz Carigrada prihajajo vesti, da se Turčija mrzlično pripravlja na vojno. Vojni minister je v parlamentu zahteval nov vojni kredit v znesku enega mili- jona mark, s katerim denarjem naj bi se naročila v Nemčiji vojna munieija. Revoluclja na Ruskem grozi ie zopet. Že več tednov trajajo po univerzah dijaški nemiri. Policija za- pira dijake in profesorje, vdira v vse- učilišča. sploh ima ona sedaj na uni- verzah prvo besedo. Povod splošnega dijaškega širajka je neki ukaz ministra Kaso, ki jemlje dijakom vsako akade- mično svobodo. Vzlic protestom pro- fesorskih zborov minister nikakor noČe umakniti tega ukaza. Darovi. Z a „Šol sk i Dom" so plačali predsedništvu: Š. P. v Avčah 25 K; dr. Andrej Pavlica na račun usta- novnine za župnijo Rihenberk prvi obrok 20 K; dr. Anton Gregorčič v Gorici 20 K; Leopold Petsche, uradnik v p. 2 K. Mesečnino za januar so plačali: A. in F. Anderwald, trgovec 2 K; Viktor Bežek, ravnatelj 5 K; Fran Bitežnik, vodja 2 K; Leopold Bolko, veleposest- nik 10 K; Anton Breščak, trgovec 2 K; Anton Budin. župnik v pokoju 3 K; Karol Cigoj, deželni uradnik 3 K; Jakob Čebular, profesor v p. 2 K; dr. Ivan Eržen, zdravnik 4 K; Fran Finšger, okr. š. nadzornik 4 K; Anton Fon, trgovec 2 K; Josip Fon, sodni svetnik 10 K; Ant. Fras, š. svetnik 5 K; Anton Gvaiz, prof. 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Teodor Hribar, trgovec 5 K; Andr. Ipa- vec, profesor 3 K; Ivančič in Kurinčič, trgovca 2 K; Ivan Kalin. dež. uradnik 2 K; Milton Klavžar, dež. uradnik 2 K; dr. Ignac Kobal, stolni vikar 2 K; Janez Kokošar, župnik (za tri mesece) 9 K Jernej Kopač, svečar 2 K; dr. J. Ličan, profesor bogoslovja 2 K; Gustav No- vak, šolski svetnik 2 K; dr. Anton Pa- pež, profesor 2 K; dr. Fran PavletiČ, odvetnik 6 K; dr. Andrej Pavlica, pro- fesor bogoslovja 5 K; dr. Josip Pavlin, profesor 2 K; Sveloslav Premrou, vodja 2 K; Wan Rejec, prefekt 2 K; Franc Setničar, kancelist 2 K; Ferdinand Sfi- ligoj, denarničar 1 K; Anton Šantel, Solski svetnik 5 K; Andrej Tabaj, kate- het 2 K; Ivan Tabaj, kapelan 2 K; An- gel Trojer, računski revident 2 K; dr. Fran Žigon, prof, bogoslovja 3 K; Fran Leban, vladni svetnik (za tri mesece) 6 K. Dalje so plačale gospe in gospo- dične Finšger Gizela, nadzornikova 2 K; Havel Štefanija, učiteljica 40 v; Hrovatin Antonija, nadučiteljeva 2 K; Kopač Marija, svečarjeva 5 K; Papež Milena, profesorjeva 1 K; Pavletič Berta, odvetnikova 2 K; Šantel Avgusta, šol. svetnika 1 K. Presrčna hvala vsem blagim do- brotnikom ! Domače in razne vesti. Smrtna kosa. — V nedeljo je umrla v Šlovrencu pri Neblem gospa Katarina vd. J a ko n č i č roj. Šfiltgoj, mati g. Antona Jakončiča, ravnatelja „Monta" v Gorici. N. p. v m.! Umrla Je v soboto ponoči v Vi- pavi gospa Karolina Majer. Govor delegata Fona je vzbudil povsod veliko pozornost. Tudi večji inozemski listi, kakor n. pr. rimska „Tribuna", so prinesli daljše ekscerpte. Samo dva slovenska stavka. — Poročali smo uže, in sicer prvi, da je deželni glavar dr. Pajer o priliki otvo- ritve deželne umobolnice izpregovoril le dva slovenska stavka. Mi smö to seveda tudi prvi obsojali. Sedaj pa se vrši na- pad za napadom na naše poslance in odbornike, češ; da so oni krivi, da je dr. Pajer govoril tako malo slovenski. Vsem skupaj bodi to-le povedano: Ke- dar bodemo imeli Slovenci večino v de- želnem zboru in v odboru, kedar bo- demo imeli Slovenci deželnega glavarja iz svoje srede, takrat bomo Slovenci ravno tako postopali kakor sedaj Lahi. Zakaj pa ne prisilijo tržaški slovenski deželni poslanci, da bi v tržaškem de- želnem zboru govoril tržaški de- želni glavar slovenski ? Odgovor je se- veda ta, ker so Slovenci v manjšini. Zakaj ne prisilijo istrski slovanski po- slanci, da bi deželni glavar istrski go- voril v deželnem zboru slovanski kljub temu, da je velika večina istrskega pre- bivalstva slovanska? Odgovor je spet isti. Ker so slovanski poslanci v manj- Ove necakinji mesto jedne. Veseloigra v dveh dejanjlh Prevela L. Kersnik-Rottova. (Dalje.) Razboršek: Ne veš li, ljubi sinko, da, kedar ljudje kaj dobrega sjore, vravnajo vse tako, da sami ne pridejo v Škodo. Ako poročiš Tmico, je dekle dobro preskrbljeno in vendar ostaneti dve tretjini premoženja skupaj. Ali----------- morda si pa že zaljubljen v drugo. Milan: Ne, gotovo ne. Ra z b or š e k: No tedaj, zakaj se braniš? Mii an: Ne bodem se branil, ako mi bode všeč. Razboršek: E, pravijo, da je fletna. In — ko sem bil jaz tvojih let, dopadla so mi vsa brhka dekleta. Milan: Lastnost, Intro se zalju- biti, tedaj nisem podedoval od vas. Tako n. pr. bivam že več let pod eno streho s prav zalo deklico, a vendar se mi do danes prav nič ne dopade. Razboršek: Razumem. Ti go- voriš o moji varuhinji, gospodični Ro- ziki. Da. ta mora dopasti tvojemu bratrancu, ne tebi. In dopadla se mu bode; kajti deklica, koja ima 80 tisoč kron letnih dohodkov in poleg tega še lepa — Milan: In popolna goska. Razboršek: To ni res. Gosi navadno gogočejo, a ona ne odpre ust drugače, kakor, kedar je vpraša..a. Milan: In še takrat bi bolje sto- rila, da bi molčala. Razboršek: Beži, beži! ne go- vori slabo o gospodič. Črviček, ona je zaklad za tako ubogega človeka, kakor je moj nečak. Ravno zdaj pride. 4. p r i z o r. GospodiČ. Črvičck. Prejšnja. Razboršek: Kako sramežljivo! Kako pametno. Stopite, bliže rnoj otrok! Rozika: (Se klanja.) Lepo dobro jutro, ljubi gospod varuh! R azbor šek : Tega bode kmalu konec. R o zika: Tako ? Raz borsek: Ženin je došel. R o z i k a: Tako ? Raz boršek: Vaš ženin. R o z i k a: (Se klanja.) Hvala lepa. Razboršek: Slišal sem, da je lep mladenič. Rozika: Tako? Raz boršek: Pa se nič ne ve- selite? Rozika: Da! hahahahaha! Raz boršek: Zakaj se smejete? Rozika: Da vam dokažem, da se veselim. M i 1 a n : Saj še ne poznate pri- hodnjega moža. Rozika: Ga ie spoznam. Milan: Ženini se radi umikajo. Rozika: 0, tega mu ni treba. RazborSek: Kaj takega tudi ne stori; on je pošten Čeh. Milan: Li veste, kje leži ČeŠko? Rozika: 0 da, to je jako daleč. Pelje se skozi Ljubljano. Milan: Prav, kjer pekö tiste dobre kolače. Rozika: (Veselo.) Dobre kolače I Raz boršek: Za Boga! kakor se vidi, niste prišli v zemljepisju dalje, nego do Ljubljane. Ali vas ni dal nič učiti vaš r. oče? Bog mu daj pokoj! Rozika: Ne; rekel je, da imam denar. Razboršek: Skoraj je imel prav. Ako bi dal jaz svojej nočnej čepici doto, gotovo dobi moža. R o zik a: Ravno za to. Milan: Saj vidim, da hodi vsak dan učitelj k vam. Rozika: (Se pokloni.) Gospod varuh so ukazali. naj se učim pisati. Milan: Kaj, prej niste znali pisati ? Rozika: 0 da, pa sem pozabila. Sluga: (Vstopi.) Tukaj so! RazborŠek: Tukaj so! Le notri! le notri ! 5. p r i z o r. Radivoj. Lavoslava. Tinica. Prejšnji. (Tinica ostane v ozadju in posluša.) Radivoj-Lavoslava: (Tečeta k stricu.) Dragi strict Razboršek: (Ju objame.) Otro- ka! sta vidva?sta li vidva otroka mo- jega dobrega brata? Očetovsko vaju pritisnem k sreu. Tisočkrat dobrodošlal Doma sta, torej se složno in po volji uredita. (Dalje pride.) leta v 80. letu svoje starosti, je bil od- ločen abstinent. Ta duševni velikan in ljubitelj človeštva je kmalu sprevidel, da tišči alkoholizem ljudstva ob tta in jib ovira pri dosegi mirnega in zadovolj- nega življenja. Zastavil je proti temu ziu svoje vešče pero. Proroško ivcnč njegove besede: „Oprostitev od tega strašnega zla (alkoholizma) bo činila novo dobo v življenju človeštva, in ta doba, nil slim, da že prihaja". Dnnajčani za časopisje. Velikanski shod so priredili Dunajčani dne 19. t. m., na katerem so se navduševali za razširjanje katoliSkega časopisja. Po- udarjaio se je, da je kljub temu, da je politično v krščanskih rokah, Dunaj na časnikarskem polju vendar še močnejši glede liberalnega, kakor krščanskega časopisja. Pozivali so duhovsčino, ka- toliška društva, pobožne družbe, po- slance in voditelje. naj store vse za p ovzdigo in razširjenje katoliškega ča- sopisja. Na zborovanju je bilo tudi mnogo katoliškega plemstva. Nauki, ki so se dajali Dunajčanom, veljajo tudi za nas. Parnife se potopil. fflnogo Uadi ntonilo. — Parnik „Hurriet", ki se je potopil severno od Gedde, je vozil 300 oseb, to je, 600 romarjev, 180 vojakov in 20 potnikov 1. razreda. Večina pot- nikov je utonila. Vihar v Nemčiji Po vsej Nemčiji je razsajal vihar, ki je znatno poško- doval tudi telefonske zveze. Iz Ham- burga se poroča, da je vihar gnal morje proti kopnemu tako, da je reka Laba narasla za celih 7 in pol m, vsled česar je poplavila mnogo hiš. Suga Iz Pekinga se poroča. da kuga nazaduje in da je beležiti z vsa- kim dnem manj mrličev. Iz Rnslje izganjajo žide. V gu- vernementu Cernikov so izgnali veliko množino židovskih družin. Iz enega sa- mega okraja so izgnali 93 družin. Svinja zgrizla otroku roke. — 22. t. m. je v Čepinu na Hrvaškem neka kmetica dala svojemu otroku v zibki kos kruha v roke. potem pa ga pustila samega ter se šla z žganjem krepčat v bližnjo krčmo. Med tem zaide v sobo k otroku domača svinja, ki mu najprvo požre iz roke kruh, nato pa se loti še otrokovih rok in mu jih do Iakti zgrize. Na otrokov krik so prihiteli sosedje, ki so odgnali svinjo. A dete bo pač vse dni svojega življenja nosilo žalostne znake materinega žganjeljubja. Važna pomorska iznajdba. — Po- ročnik avstrijske pomorske mornarice, Viktor Božič, je dobil na Angleškem pa- tent za stroj, ki ga je iznašel in s ci- gar pomočjo je mogoče, vedno določiti na visokem morju, na katerem mestu se ladja nahaja, bodisi to podnevi ali ponoči brez vsakega računanja ali opa- zovanja. Aparat namreč natančno za- znamuje avtomatično na zemljevidu pot, ki ga ladja prevozi in to neodvisno od kakih zunanjih vplivov, kakor tudi brez vsakega nadzorstva. Q " I *l podpirajte tlOlclKIl slov. šolstvo H v G-orici! ZI Loterijske itevllke. 20. februvarja Trst '.......26 25 81 11 83 Klobučar M. Horvat v Gorici Gosposka ullca štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI uliea della Croce štev. 6 DOBER KROMPIR za seme ima na prodaj Avgust Stnnič v Gorici, Via del Kristo St. 9. Hlevski gnoj je na prodaj na Mirenski cesti st. 269 pri g. Santo Cattaruzza. Dr. Ruggero Kürner zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—II. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran ¦ Joslpovo tekališče 6 (tik lekarne Kürner). Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c =* v Podgori ^^s VUpU AoloJlllolop liltlMd (na cetti, ki pefje proti Gradilki) I O O O ; Trguje tudi z opeko vsake vrste, j ima veliko zalogo vsakovrstrtega trdega in mehkega lesa, ima tudi ! vsake vrste grede, tramove 33 od ! 3-12 metrov dolge in 3!3 od 3-12 1 colov debele. ZAHVALA. Za izkazana srčna čutila povodom smrti našo «epo?;ahne hčerke I MARIJE KANCLER, uöenke VII. razreda c. kr. vadnice v Gorici I nas veže dolžiiOBt. da na tem mestu izrečemo svojc najsrčnejšo zahvalo vsem dragim I sorodnikom, prijatftljern in znancem, ki so nepozabno pokojnico spremili k večnemu I počitku. Fosebno se zahvaljujemo preč. g. župniku za gin!jive besede na grobu, gg.čnam I ui'.iteljicam. učenkain »ošolkam za spremstvo in za darovani venec. Bog vsem stotero I popiačaj! I 3OLKAN, dne 27. februva ja 1911. ' ŽALUJOOA DRDŽINA ¦¦¦¦¦ "' ^ ¦^¦^^—^—^^I^B^^— VABILO k občnemu zboru „CENTRALNE POSOJILN1CE" registrovane zadruge z omejeno za- vezo v Gorici, ki se bode vršil v četrtek dne 9. marca 1911 ob 10. uri predpoldne v posvetovalnici „Centralne posojil- nice" (Corso Verdi 32 I. nadstr.) se sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo načelstva. 2. „ nadzorstva. 3. Potrjenje računskega sklepa za leto 1910 in določba o upo- rabi dobička 4. Izvolitev enega člana načelstva. 5. Izvolitev nadzorstva. 6. Izprememba pravil. 7. PorocilO o izvršeni reviziji. 8. Morebitni predlogi. Naöelst o. Med. univ. dr. Peter Defranceschi bivši primarij moške in ženske bolnice v Novem mestu se je naselil v Gorici ter ordinira od 10 do 12 dopoldne in od 2 do 3 popoldne v nisi Corso Giuseppe Verdi St. 37. Nova lekarna se je otvorila ta iiv M st. l Lastnik nove lekarne je IVAN TROMBA, St^tel Mo ne pozna tvrdke Stojtel Kerševani & Čuk na Stolnem trguj (Piazza Duomo) v GOR I Cl štev. 9> Vsakdo pozna to tvraKO, Ker ima na proaaj Original Victoria siyalne stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najlrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in i točno. Original Yicturia sivalni stroji so se I vsem šiviljam, krojačero in drugim močno pri- I ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- J ==-.—===== nega stroja ====:—====== I („Original Victoria" šivalne stroje. 1 Tvrdka da na razpolago u^iteljico, ki poučuje 1 brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi i stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje p (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vaakovrstno kmetijsko orodje: slamoreitnice, sti- aas^ skalnice, drozgalnize (stpoje za- t>n^^ mastenje grozdja), pluge, ^U brane itd. itd. wv§S& Ta tvrdka ima na prodaj naj- HHÜÜ boljša dvokoleso bela, rdečaitd. z znari.ko KERŠBVANI & Č U K, ki jih sama izdeluje. Nadalje, puike, samokrese, drugo belgijsfco oroije, »tre- ^—^^^ IjivOn — Potem najboljše gramotone. 1 Daje na obroke. -~ CENIKI =*- se razpošljajo i^^is zastonj. s=i=