KlAvanJgtadso. V nedeljo, dne 12. januarja M bo vršilo ob pol 11. uri v dvorani okrajne kimnilnice velevažno kmetijsko-gospodarsko >o«v«tovanj9, kojega namen ]e poživeti pred- vsem delOTanj« tukajftnj« kmetiJBk« podružnica. Znano ]•, da je Kmetijska drutba v smislu novega toatvarnega sakona porMin pre ustrojena t«r j« postala njena fospodareka vaSnost za naiega kmetovalca isr*dno dale koMtnega inačaja. Kmetovalci, n« Mmudite prlUk«, ko b« kuj« naSa gospodank* usoda, po««bno usoda obmtjnih kra}«~r, tar M udel»fclt« omen}ttn«ga •••tanka, nm kat«r«m bo labko rsakdo povedaj svoj« fo«pod»r»ke mnenj» In lelj*. U»«. Umri !• ia bU pokopsa pr«tekU t«d«a focpod Andrej Topol«, po doma4« stari Hraaa, stajr M l«t Btl )• Mlo d«l»Y«n, ter je I« t» j«s«n pokosJl th oUto t kop-Ulikem p«wk«. Pafi -njcUd danaiSnjl d«ltf«l)»l mladint h> M«d drcfimi KTlnakiml Mjml t Laifcm« Jk tudl dn« H. Jaauarja 1990, te \* prlh»&m$ tor»k. Kupd abvcAčenl, tt~HMnJel pa vtjateo TablJenL tmH1*. Drt*yn* oan«Taa fcla t LaAom prlnM T a«d«U« dn« 11 Janaarja 1WO ob 1 uri pejMrtdna t drorani hoUl* »Savlaja« novolet~M) fbdaroraaj« revne iolska mladln*. ~ Pred gMajrovaajem, ki J» uvodna akdjft pripravUaiatf* adbora no-raanajočeg« m l»n»keg« dMredeliMfft to tolopodpornega, dniltr* »Bla9» ire-M t LaJktm, Mstopijo lolarjl 8 petjem iar tftljiTla ta drugim priličnim sporvdom. — Vsiepaln« aL Vabljsnl vd obJanl, ilaaU lc •iM-tt la 9*U«teljJi mladin«. S-f-pttaf«. Uatko leto ]• bilo pcro-fcnfli 18 fWi, roj«nfh ja bilo N otrol, «mrlo J« 92 Mefc. Kot BajBtareJS« |U urmi« moiki JurtJ NonA, stajr tg l«t in E«nskt Marij« Rokuia, ¦ten W l«i IVr. obhajll J« bU« lSm •i )?at8w pd Karibora. V n«d«lM dn« tt. dtMBBbra ^ la«l občlnskl odbor rrojo ladaj* Mjo ˇ pjr»t»klem letu. Na tej mJI m J« ra»M-fti-ljaJ.0 • pritožbl. kat«ro j« rlotllo pet tuKaAajib ebtenoT protl proraiua« krajevnega MUMga edbortL, in §lc«r radi posUvk« «7!M Pia ~ atunenien« ta etrara« potrebičlne M&tk* oei»Tne ftola, kaUro rodljo M. lolske f»k VafilMi oMinsksar* odbora, J« proti prit«O4 »odai« stvamo aUmelJeno •dklonllno falj»>-rfk i«r • bm «nkrat ca rselej uvrgla — •rtr-mJlanifc MftClca ljudl, in njihovoga vodlt«t)tV m Boiftnica, kl m ]• rriila t tortk, dne zi |-WOTnbr* t prid revnlm iolsklm otrokom, ji l»5p*dU t tploino BAdoTolJnost Zaatno šteffi» tdromaJnlh iolskih otrok ]• bllo obdaroTtalk b oblfrko, obuvalom in drugiml dobrotaaL Vsem, ki so ˇ U namen kaj darovali, oMl«a Bog plaiaj ln rallko sreč« v novem lstvt » Okrajnl caatop mariborskl ]• naklonll oMt-al sa yxdrtevanje obfinsklh csst In mo8to<r podporo t mesku 5000 Dln. it Patar prl Uarlboro. LJudako ffl>»nj«. "^ V mr«ttkl«m Istu Je bilo rojenih 04 Tn ricer 31 moaklh ter 33 ienskib oseb. Umrlo p* Jih Je 37 ia stcer 17 možkih in 21 tenskih o«eb. ToreJ ]• bllo 25 rojstev več kot pa smrtnih sluča)*i. Por«jW;«nlh pa Je bilo 25 paror. — Komandir tukajSnJ* orožniška postaj«, g. Kotutar je pr«aa«&čen na Muto. Tmjrhsrg prl Ptnja. Staro leto j« pri koncu, noro Je napočilo. Treba bo polakatl dobrih a^tatorjev, ki bi malo podregali on* takrkajen« druziae, katere le ne vedo, kaj J« »Slovanskl Gospodar«. V vsaki slovenskl krSSanskl hiU naj kraljuje »Slovenskl Gospodar«. Pred ttdnl 80 8« vrsile prl nas dubovn« vaje, kater* imo redno oblskovall. Želoll smo, da bi obrodils dob«r sad. Pa prldejo v iupnijo, nebodljihtreba iantje, kl ao nam umazali celo lupnijo in naSe dobro ime. Posledlca je bila, •d»n na onl avet, drugi v bolnlco, tretji pa . . . KaJ Je vzrokf Premalo katoliške lzobrazbe, pa prevei pijančevanja in ponočevanja. V novem l«tu mora vladati geslo: Mesto v gostllne na akeijo za dobro čtivo, mesto ponočevanja pa dob«r llst all knjigo v rokd, pa bajdl za peč. — Pripravlfamo se zopet na igro, kt bl Jo ra- di uprezorili v predpuBtu. Zato ras lo t naprej uljudno vabi odbor. Podrobnosti objavU mo pozneje, Hajdiaa. Grob se js odprl in poirl bvoJ plen, mlado življenj« ii školil>«r]evega druiinsk*x ga ilvljenja, 17 letno Francko. Pomlad nJBnaga življenja, vsa Bolnčna in sočna, se je ugonobila sama v sebl v trenutku dušne burje, in nit življenja 69 jo utrgala. Starši in domaiinl eo jl dall besedo odpuščanja, ko je njeno srce tako skesano vpilo po odrešenju. In tudi Bog se ji je približal ln ji vtisnll pečat svoj« milosti, da se ji brei ovirs odpro vrata v »v* tl raj, kjer jo ie nekaj let sem čaka brate« Stanko. — V tej mladostnl žaloigri, ko bs j« lzigravalo in lzgubilo nadebudno tivljenje, jt dejstvo sprave z Bogom in bozjimi namestnl« kl, starži, najtoplejši iarek, ki bo sijal v žalostno hišo trgovca Školiber. Drugi žarek ps je zavest, ki so jo sorodniki pokojne Franck« dobili na prekrasnem pogrebu, da namreč vst dobri ljudje sočuetvujemo z žalujočimi. Večnl Oče, vir življenja, bodl Ti edinJ naši mladinl in vsem ljudem tudi gospodar smrti. Sv. Trojica r Slov. corlcah. (Tridnevn1ca.J Lepše nismo mogll obhajati avete božične praznika, kakor na ta način, da imo, kakor di-uga leta, tudi letoa Imeli y cerkvl slovesno trl* dnevnico- kl se je tudl nadvse veličastno vršila in končala. Dobri Terniki bo prihajali vss dnl v prav obilnem številu iz vseh delov našo župnije ter z molitvaml In petjem častill evharističnega Boga, Tudi ii vseh sosednjih župnij je bila udeležba zelo lepa. V cerkvenih govorih smo slišali mnogo lepega in vzvišenega o daritvi svete maše. Tudl cerkveni pevci ln pevke so v teh dneh svojo nalogo rešili jako dobro. Naj bi obrodila ta tridnevnica mnogo sadu I Gornja Radgoaa. (PremfSlJevanJe popdtnika na Šlefanovo popoldne.) Hvala Bogu — božičnl praznik s svojo lepoto in čarobnostjo sem srečno preživel, udeležil sem se polnočnice v krasno razsvetljeni Petrovskl cerkvl — ves prevzet sem posluSal lepe božične pesml. Z« nad dvajset let jih nisem slišal. Kam bi jo le danes, na Štefanovo mahnil? V kavarno? K Slonu? K Angelu? Ko tako omahujoč tavam imimo Posojilnice, zagledam v oknu lepo naslikanega moža, ki me vabi k prireditvi. kat. prosvetnega diuštva: Nežka z Bleda. Hm, narodna igra v petih dejanjih, hm, hm. Gotovo ne bo kaj posebnega, saj še v Slovenskem Goepodarju ni bilo nebenega obvestila, in jaz največ dam le na to, kar prinese Slovenski Gospodar. Pa saj res, nekaj je bilo v cerkvi slišati o tej prireditvi, in sedaj pa še tukaj čitam, da se bo vršiia popoldne ob 16. uri. Malo bi še stopil k Horvatu, kjer so imeli ravno današnji dan pogreb hišnega gospodarja. — Pa kazalec na uri me je opomnil, da se kmalu začne predstava. Ilitro sera bil v. dvorani. — Stoli lepo urejeni, pa redko zasedeni. Stojišče ne natlačeno polno, kakor je le bilo svoje dni. No, pa kaj to? Naenkrat zadoni na moje uho kr.isna godba, dunajski orkester. Zvočnik na levi strani zastora — radio! Srečna miaell — Pred igro in med odmori nas bo razveseljevala prelepa godba, katero si lahko za šenk privošamo. Zvonček! Tiho! In zastor se je dvignil. Vsa dvorana je utihnila, vseh oči in misli so bile vtopljene v zgodbo revne družinice, ki se veseii prelepega božičnega drevesca in božifnih daril, pa ji je usojeno, da si raora vsled neu?miljenosti unrzlih src iskati svoj kruh — rned tujci. Že je bila pridna Nežka blizu tr9fiutka, da pomaga svoji ubogi materi, jo nei/oščljivost tovarišic vrie iz lepe službe v bei!o. Vsa obupana pride v svoj domati kraj in povprašuje pri svojih mladih tovarišicah po materi. Pa saj ji prihaja njena mati sama naproti — vsa uboga, bolna in slabotna. Nežka se ji skrije, upajoč, da bo na skrivnem iz ust svoje lastne matere slišala kako tolažilno besedo zase. In slišala je besede obsodbe — ne pa tolažbe — iz ust svoje ljube mamice. — Le ma la aestrica Lojzka jo je še vedno zagovarjala in branila. — Ta prizor, kako ialuje ubogo materino srce nad nesrefo svojega otroka, je učinkoval na gledalce tako, da je malokatero oko ostalo suho. Razveselili smo se pa tem bolj pri zadnjem dejanju, ko grofinja" Amalija zopet najde mater Marjeto in obe njeni hčerki, ter popravi na velikodušen naSin vso krivico, ki jo je storila svoji »ekdanji uslužbenki — Nežki z Bleda. Zbor mladih, navdušenih Nežkinih tovarišic je zaključil lepo igro. — P^ogledam na uro, kmalu bo šest! Tema me bo ob jela — ker gori po Poličkih hribih še nimamo take svetlobe po ulicah, kakor naši tržani. — Naenkrat mi je čas minil in tudi pot do doma mi je bila čisto kratka, ker so mi cielali družbo lepi prizori, naših mladih, navdušenih igralk. Odzdaj bom vsako nedeljo in praznik pogledal v okno Posojilnice, da ne spregledam tiatega naslikanega možakarja, ki nas vabi k prireditvam katoliškega prosvetnega društva. Pišeticci prl Sv. Tomažu. Spreviden s tolaži!i svete vere je dne 29. decembra lanskega lsta v Gospodu zaspal 91 let star Anton Fekonja. Pokojni je bil vedno čvrst in zdrav. — Vkljub starosti je še vedno opravljal razna poljska dela ter se redno udeleževal službe božje. Bil je tudi vzgleden krščanski mož in dober oče svojih otrok. Bodi mu zemljica lahka! — Istega dne zvečer se je zgrudila na tla in bila pri priči mrtva Alojzija Zmazek, vdova pokojnega mlinarja Matjaža Zmazek v PrSetincih. Pretresla naa je neusmil.jena smrt. ki je v teku enega dneva upihnila luS življen'.a dvema osebama iz naše vasi. Zmazekova hiša je izgubila z njo pridno, pošteno in skrbro mater, katere izgubo bodo bridko občutili reveži. Umrla, uživaj plačilo v rajskih višavah! Sv. Miklavž pri Ormožu. V nedeljo, dne 22. decembra lanskega leta smo poiožili v hladni grob dobro mamico in ženo Marijo Malec, roj. Trstenjak \z Šalovec. Pokojna, ki je dosegla starost 35 let, je bila blaga druša. Na zadnji poti jo je spremljalo mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev iz domače in sosednjih župnij. Pokojna zapuSča šest nepreskrbljenih — otrok in moža, očeta, brata in sestro. — Tebi, draga Mica, ki si svojega zvestega moža in ljube otročiče tako zgodaj zapustiLa, naj bo zemljica lahka, ostalim pa naše sožaljel Polenšak. Za božične praznike se nam je narava odela v belo obleko, kar je pač povzdignilo najlepši čas zimskih praznikov. Za te lepe praznike si nas posebno razveselil ti, predragi Slovenski Gospodar, ki si nas obiskal s tako lepo obširno božično prilogo, katera nas je kratkočasila zbrane ob lepih in Ijubkih jaslicah. Imeli smo za te praznike •>olno veselih, pa tudi žalostnih novic. Ravno na sveti dan smo imeli pogreb Janžekovičevega otroka iz Hlaponec. TJboga, bolehna mati se je vsled velike žalosti zrušila ob odprtera grobu, ker še le par mesecev je m-inulo, kar so ubogi revi pokopaii ponesrečenega moža Tomaža, in sedaj pa še otroka. Štiri dni pred Božičem pa je splavala nežna duša med nebeške krilatce Alojzija Kekec iz Dolnega brega. Na starega leta dan pa se je zaprl grob nad malo krsto fanteka Franca Slana, tudi iz Dolnega brega. Vse starše pa naj tolaži ob briJki žalosti zavest, da mali angelci prosijo (!;1aj za nje. — Ob tej priiiki Se naj omenimo, kako smo se gibali v preteklera letu. Luč sveta je zagledalo 51 otrok, in sicer 30 fantekov in 21 deklic. V večnost pa jih je odšlo 28; 19 moških in 9 žensk ZaHfcnski jarem si je naložilo 15 parov. Med temi tudi dne 30. decembra naša učiteljica gdč. Opiauš. Vzela si je za spremljevalca skozi življenje bodočega profesorja g. Josipa Irgolič. Mlademu paru želimo v novem stanu obilo sreče! — V letu 1929 je prihajalo nad sto Slovenakih Gospodarjev. Ali naša skrb bodi, da zvišamo to število magari na dvesto Pač za borih 32 dinarjev ni lepšega in zanimivejšega lista, kakor ravno naš stari prijatelj Slovenski Gospodar. Ali je boljše, da greste v krčmo, zapijete teh par dinarčkov v pai urah, potem pa vas drugi dan od tega alkohola glava boli, namesto, da bi celo leto, vsak teden dobili obilen, zaniraiv, podučen in kratkočasen Slovenski Gospodar, tukaj pri nas »NaS virt« imenovan. Ako ga še tako čitale in vsrkUe vase, nikdar vam zdravnika trebalo ne bo. Kaj pa Mohorjeve knjige? Tudi te moramo naročiti! Letos bomo dobili kar 6 knjig za bora dva kovača. Komu se nista dopadli lanski knjigi »Grče« in »Slovenske večernice«? In letos še bodo baje lepše. Zato naročite Mohorjeve knjige in Slovenski Gospodar. Pa tudi agitirajte zato me<i znanci, sosedi in prijatelji. Naj bo v tem oziru leto 1930 pri nas na PolenSaku leto preroda in čile mladosti. Vitanje. Zalostno eo pretekli teden odmevali zvonovi farne in hriberške cerkve, žalo stno zato, ker so oznajali smrt naše ljube sosedinje in dvajsetletne vdove Ane Kušer, po^estnice in gospodinje v St.enici. V sredo, dne 25. decembra ob 11. uri ponofi je po dolgotrajni bolezni izdahnila svojo blago dušo. To je bila ena izmed tistih žnn, o katerih je svojčas rekel rimski papež: »Dajte mi pridnih ma<er in jaz bom svet preobrazil.« Bila je velika dobrotnica revežem, ker ona je imela vedno to ¦dpan.je, ako reveže sprejme, da pride v hiSo mir in sveti blagoslov. Zapušča sina in Bog Jaj, da bi tudi ta gospodaril po materinein vzgledu. Velika udeležba pri njenem pogrebu je pričala, da so ljudje njene zasiuge pripoznali. Tudi mislimo, da ji bo Bog milostljiv jiodnik. Ko je gospod župnik njej v slovo in Ijudem v spodbudo našteval njene vrline, se je čulo glasno ihtenje. Mir njeni duši, preostali rodbini pa naSe iskreno sožalje! Šmartno v Rožni dolinl. Naši reveži so naSli velikega dobrotnika v gospodu J. Ilonigmanu, trgovcu v Celju in najemniku tukajšniega lova. Blagi gospod je poslal deset zavitkov živil za deset siromakov, povrh še obleke in fevljev ter je obljubil isto storiti za vsak Božič. dokler bo imel naše lovišče. S kakšnim veseljem ao reveži nesli vsak svoj dar! Gotovo bo marsikatera goneča molitev za plemenitega dobrotnika našla usli^anje pri O?etu ubogih. Sv. Peter na Medvedovem selu. Žalostne božične praznike je imela rodbina Kovačič ii Laš. Na mrtvaškem odru je ležala žena — mati sedmerih nepreskrbljenih otrok v starosU 41 let. Rajna je bila skrbna gospodinja, zvesta žena in dobra mati. Da je bila zelo spoštovana, je pričal njen pogreb, katerega se je udeležila mnogo ljudstva. Ob odprtem grobu se je poslovil od nje vlč. gospod župnik in bližnji sorodniki, pevci so jej pa zapeli: Blagor njej. — NaJ počiva v miru! Lašhl okiaj. V 51. številki »Slovenskega Gt> spodarja« poroča dopisnik o slabih in zansmarjenih kolovozih, kot jih baje ni nikjer drugod in vprašuje, kdo je temu kriv. Gotovo je, da je ravno v našem okraju precej slabih potov, in da je morda tupatam krivo prebivalstvo ali pa občina, ki je prva dolžna skrbeti za občinska pota Ne sraemo prezreti, da so mnogo krive tudi terenske neprilike. Kjer 80 vasi raztresene po hribih in Je od vasi do vasi včasi po pol ure hoda, in v vasi po pet da šest posestnikov kmetov, ozemlje, koder pelj« pot, pa plazovito in ilovnato, je treba vsak meter poti tlakovati Nastanejo za vsako tako pot — in marsikje je od vasi do vasi več kilometrov — ogromni stroški in veliko dela, ako se hoče pot za silo popraviti. Gotovo ji resničen pregovor, da so ravno ceste in potl znamenje kulturne stopnje prebivalcev dotiinega kraja. Toda ne smemo tukaj metati vsi v en koš. Marsikje gre državna ali oblastna cesta skozi vas, h kateri pa dotični prebivalcl nič posebnega ne prispevajo, ali naj potem hribovski kmet cel mesec dela na občinskib cestah. Gotovo je tudi, da se v drugih okrajih tudi najdejo slabe občinske ceste in pota posebno v vinogradnih okrajih. Najhvaležnejše delo za javni blagor je gotovo: skrb za ceste in je popolnoma pravilno, da občinski odbori, kadar sklspajo o proračunih, stavijo v istega primerne vsote za občinske ceste. — Kajti popravo cest z ljudskim delom ali tlako se malokdaj pravilno izvaja in tisti, ki cesto najbolj rabijo, se tudi radi izognejo ob takih prilikah, občinske doklade pa so za vse enake. Poleg tega ljudstvo razume tlako kot znak nekdan.iega tlačanstva graščakom. Nekatera občine, ki imajo zelo velik in hribovit obseg, se naj podpirajo 9 podporamf od okrajnega cestnega odbora. V teku zadnjih dveh let j« bivSi oblastni odbor nekaterim posebno potrebnim občirinTn podelil večje podpore za obfinske ceste. Tudi naprava novega mostu Cez Savinjo v Šmarjeti pri Rimskih toplicah ]e bi!a oinogočena od strani bivšega oblastnega ea odbora in okrajnega cestnega odbora laškega. Ne bodimo v tem oziru Crnogledi, ampak z združenimi mor-mi v cestnih in občinskib odborih, kakor tudi oprti na pomoč požrtvovalnih posameznikov skušajmo izboljšati n« innio oblastne ceste, ampak tudi pota po na5ih hribovitih krajih. Ceste in pota rabi vsakdo in so v največjo koriat, ako so v ugodnem stanju, vsemu prebivalstvu. Banjaluka. Da ne boste mislili v naši ožji domovini, da mi voiaki tu ne poznamo Božiča, vam v kratkem opišemo naSe praznovanje. V torek (na sveti večert so nam priredili našl nredpostavljeni stareSine božično drevesce, — katero nam je prineslo: jabolka, orphov, sliv, smokev in lešnikov. nadalje čaja in vina ¦ prvovrstno godbo, tako, da nam je šlo prav dobro v slast oh nagovoru naših stareSin. — Ginieni od nepričakovane prireditve smo b« pofutiH kot domaob božifnem drevescu. Na sveti dnn smo Sli skupno k sveti maši ob 8. uri z.iutraj, kar nam 1e zopet sličilo na naSo domafo polnočnico. Po knnfani sveti mašl «mo kornkali z godbo na felu nazaj proti naSim nnvim začaanim dnmovom. Bili smo prosti celi dan ter se po dobrem kosilu zabavali po svoji volji. Toliko v vednost našim naslednikom, da ne bodo mislili, Ce gredo k vo|aknm, da predo bogznaj kam, pač pa v življenie, sirer drusrBfno kot doma, ampak tudl ¦ vpspiimi doživijajl.