Podtaliu zalctelost. ob koncu katere je med drugimi čestitkami Nj Vel. Alfons XIII v osebnem pismu priznal občudovanje francoski karavanici, da je v njegovem kraljestvu zasledil« ter odkrila najvišjo ledenico sveta
Krasota gorskega sklopa Gavarnie in «bajni sijaj španske plati Mont Per-duja« sta privlačila Franca Schrader-ja, ki je celih 58 let proučeval z ljubeznijo krajepis, zemljcslovje io pole-denitve v tej okolici. Takoj spočetka je Schräder uganil pretežni pomen, ki ga je podtalna hidrologija imela v tem sklopu
Po znamenitem znanstvenem vede-
ievanju Je iz tega potegnil mojstrske, preroške zaključke o nastanku kanjonov V svoji predhodni vednosti je zadel prisotnost rovov, ponikev, čemu« nov. požiralnikov in votlin, zbirajočih sneg in vodo v globinah gorskega sklopa. Srečen bi bil. da je mogel zaslediti nadaljnje ledi&če. ki smo ga pravkar očrtali in ki jc snovna posvetitev njegovih naukov. Potrdili so se tudi zakoni o podzemnem vodoslovju (hi-drologiji). ki jih je dognal in na neštetih raziskavah po obeh delih sveta proučeval E. A Martel.
Po knjigi N. Caiterct, Dix ans sous terre, 1937. — A. D.
BOŽIČNI PANJ
L K a »T I A L
NADALJEVANJE
Portugalci Imenujejo tak panj "t r t-(tra-)fugueiro (t j. kar jeza ognjem), Italijani pa ceppo dl natale = bo-tičnl panj: zato pravijo božiču tudi pa-aqua dl ceppo. t. j. velika noč a panjem. Navade ao približno take kakor pri Pro-vansalih. Arder U ceppo - tgatl bot. panj
O в v e d 1 h pravi Hyltdn Cavaltius (• Vä-rend och Vlrdarnei, 1 del, str. 175). da prt njih gori J u 1 a b r в s a (= botlčn« gtavnja) dandanašnji na ognjieču. v prej-Anjlh i-aslh pa v Jami na tleh »redi mte. Tudl A n g: 1 e i I poznajo te običaj; panju pravijo chrletmas - clog, y u 1 e -clog, (tudi yull-clug). yule-log, yu. le-block: Thlemc iKrlt. Wttrterb. der engl, u. deutschen Sprache, I860, П., atr. 533 In I.. atr. 706) In HUpert (Engl.-dcu-tsches Wörterb.. 1838. atr. 623) definirata ta pojem takole: zadaj v kaminu leteli panj sekajo tal žgejo ln ga potem spravljaj" do prihodnjega božiča Thiome prnvi tmil Ae tole: >Na AngleAkem je navada, da tak panj sekajo lntgein ;n gn potem spravljajo vse leto do lategn praznika«. Robert H e r-rlek nam je podnl1» tale kratki popis iege: »Pritgi božično glavnjo (Christ-maa-brand) ter pusti. da gori do sončnega zahoda; ko ga pogaaii. spravi ga. dokler ne pride prihodnji hv. večer. Shrani ga kos. da ž njün prižge« bot. panj drugo leto. ln kjer bo varno «hranjen, tam ne more hudič napraviti ikode*.
P1 a m c 1 poznajo Isto navado; panj imenujejo kers-avond-block, U J. panj bo ti finega večera; blU mora bukov ali «mre-kov. (Reinsberg-Dtlringsfeld, Calendrier belge П.. 325).
N4futurejia omemba bot. panja pri N e m o i h Je navedena v Kindllngerjevih »MUn-eterache Beiträge«. IL. M, listina). Let»
1184. namref je dejal Župnik v Ahlenu (u VVestfalskcm J. >da se mu mora pripeljati na sv. večer drevo za njegov prazn iki ogenj-, (v izvirniku: »Arborem ln naUvlto-te DAmlni ad festivum ignem auum addu-cendam esse diet-but ). J.Grimm navaja .■WelsUlmer (II.. 264 302), kl omenjajo sekanje božič. panja ob МогеЦ. Schmitz (»Sitten u. Brauche dea Elf ler Volkes«, 1856. atr. 41 poroča, da so severno od Motele polagali na ognjlAče panj (Christbrand«): kar ga do 6. 1. nI zgorelo, ampak le zoglenelo, so devall v tirnico, da ne bi mUi Škodovale Situ.
L o t i i i pravijo bot. panju b 1 uk k 1 a, sv.večeru pn blukku vvaknrs (= večer panja), ker na la večer panj prenašajo in sežigajo. — Litovski kučiu v»-karaš = večer ocepkov.
O Albancih tSkipetarih) pi*e J. O. Hahn v »Albanes'sche Studien« (1854. str. 161): »Ko se prinese bo tičal panj») v hUo vstanejo val ntrzočnl in vzkliknejo: Bodi dobrodošel, dragi panj. potrudi se k ognju! Med polaganjem in bezanjem ravnajo z nJim zelo obzirno: od vseh jedi ln pijač se nekaj nanj poleti ali Izlije. To Sego misijonarji na vse krtplje pobijajo. čeS. da Je poganjku — pa Je doslej So niso Iztrrblll«. — Isti pisateil piše nn str. 154. da Sklpe-tari v RI<1 t str noč meu 23. In 24. XII. čujejo od ognju, ki ga kurijo vto noč. ter polagajo k njemu tri če an j eve vejice. Ce* nekaj časn vzamejo vejice od ognja ter jih shranijo. To se ponavlja z Istimi vej:caml 1. in R I Nazadnje se ve. jlce obenem s pepelom lz onih 3 noči vržejo v vinograd, da bi dobro obrodil.
Po J. Grimmu (Deutsche Mythol., 4. Ausgabe, 1875. I., str 511 in 521) so Irci cine L XL kurili mirovni ogenj« s a m h t-helnc. ki po Grimmu odgovarja gorečemu božičnemu panju drugih narodov.
Pri K l m r l h (v Walesu) se je ta ogenj imenoval coelcerth, pri Bretoncth

»J У pesnitvi »Noble number*«, IM.
pa bel tan (Grimm. L. BU; Ш.. str.
275).
Pri Nemcih ]• bot 14 no dr» vete • izpodrinilo bož panj. Ce beremo da je Goethe videl prvo tako drevesce tele v •vojem 17. letu. 1.1765 ne «memo Iz tega «klepatl. da ga pre] also poznaU Po Belilu In Brich u (WOrterb d de utachen Volkskunde«. 1936 «tr 822» je božično drevesce (jeika) prvikrat popisano v popisu alza-Ikega potovanja la I I в 0 5 : »O božiču postavljajo * Strasbourg po sobah Jelke; nanje obetajo cvetlice la pisanega papirja, jabolka, oblate. tumljajoče zlato sladkor, i dr. Okrog drevesca napravljajo Cetvero-oglat okvir, . .« Metčanl v nenemtklh deželah so «prejeli nemSko Jelko ko ao bili Btarl bož panj že opustil! ln popustili — VeČina folklorletov trd) (s navedb« razlogov). da je običaj božičnega panja prvotno poganski da je pa pozneje nanj vplivalo kr&Canstvo.
FOTOAMATER
Pri tehtanju kemikalij Je »i- rokogrudna« nemarnost prav tako nesmiselna kakor prevelika «pedantno*!« Popolnoma vse eno le «11 raztopit 210 all 220 e ftkslrnega natrons v litru vode toda po drugI «trani ne smet nsmesto predpisanih 8 g hldioklnona primešati razvijalcu kar 10 g Napaka v prvem primeru |e brezpomembna znat« komaj 18 odstotka, v drugem primeru pa gre za 100 odstotkov ln to le dosti več, nego «1 «memo dovoliti (»Galerija«)
Za dragocene negative, ki Imajo prevelike kontraste v svetlobah ln sencah, da W Jih mogel obvladati z mehkim papirjem, navadno oslabitvijo, prekoptran'em all drugimi načini, smo Izbrskali v «tsrejtem letniku znane Votg-tlUnderJeve revije »Der Satrap«, ki le tudi v sedanji novi obliki polna taktn'h koristnih nasvetov, naslednji način »delne oslabitve«:
Kontrastni negativ damo najprvo v običajni bledllec (vode 230 ccm. rdečega krvo'utca 20 g, kalijevega bromlda 8 g). Ko se Je v prozomej»ih delih nceaMvs spremenilo vse srebro v vezano srebro, kar se da dobro opazovati s steklene strani negativa, prekinemo proceduro s tem. da negativ temeljito oplaknemo Potem pride negativ v toplino kopel za kovinsko srebro, torej «a goste dele negativ«, ki Jo sestavimo Iz 100 ccm vode. 5 g kalijevega blkromata 10 ccm koncentrirane žveplene kisline (razstopino «a rabo razredčimo г desetimi deli vode) Kislino moramo vliti v razstoplro, ne raztopine v kislino — da ne bo nesreCe V drugI kopeli ostane negativ tako do'go. da se razs'opl vse kovinsko «rebro In Imamo le sliko Iz rumenega bromovega srebra. FlmulzHa «e pobarva malo rjavo To harvo odstranimo tako, rta Izperemo v vodL kt smo dali vanjo malo koncentriranega amoolaka. Po
temeljitem Izpiranju negativ na novo raa-vljemo. fiksiramo, izperemo, posutima. Pri zalo trdih negativih moramo fiksirati kratko, pri manj trdih ps dalj Časa. Trajan}» tiksaže določa novi značaj negativa ln Ker opravljamo vae te procedur« pri belem dnevu lahko sami zasledi Vm« hi določimo. kdaj Je dovolj. Prve poskuse bomo napravili «eveda i manj vrednimi negativi.
Ns hladnem
se negativi zelo počasi tulijo (s pogoeto-ma tudi neenakomerno PripomCHIvo Je zato. da Jih damo sutltl v zakurjen prostor, kjer pa seveda ne sme biti preveč praha
Potoklub Ljubljana: V torek zvečer kritike (dani naj dajeta svoja nova dela v kritiko!), ▼ petek dlakuslja. določitev izleta Itd. DrugI zaCetnltkl tečaj Fotoklub« LJubljane ae Je na željo mnoelh tnte**«»«,'»v preložil na Januar. Tečaj ae bo vrtu enkrat tedensko zvečer v k1uh»ke«»> 'oh*hi smo objavili v eni zadnjih ttevilk £laa v naii rubriki Do otvoritve tečaja ae t« vedno sprejemalo rrri«»ve novih Interesentov. Nekoliko že Uwetbane amaterje pa opozarjamo, (te se bo istočasno otvoril tudi nadaljevalni teCaJ ki «* J* zanj prijavilo že precej Interesentov. Program In natančnejše po" i le dobit« v Fo-toklubu Ljubljani. — Nate amaterje opozarjamo, da mine z zadnjim dnem tega meseca rok za odpoilljatev «lik za veliki nagradni natečaj »Ideje in oblike«, ki ga prireja mednarodna revija »'""'eri-ja«. Nekoliko prospektov Je v Fotoklubu Ljubljani te na rarpo'ago.
Iz 23 ttevtlke odlične amaterske revij« »Photographie für Alle« navajamo samo nekatere važneJt« pr:»pevke: «Zgodnja zima v fotografiji«. »Pravilno delo i malo kamero« «Barvne fotografije Barvni naslovi«, »Kako «i izdelamo za «vojo kamero sami pripravnostno torbo«. «Priprave za napise ns povečavah tn kopijah« «Osvetlitven čast zs slabo vreme« itd
V znamenju božičnih praznikov jc zadnja letotnja itevilka Knappove male revije «Koto - Beobachter« Daje v obsežnih sestavkih zelo mnogo praktičnih nasvetov za fotografsko in filmsko snemanje vseh dogodkov okrog teh praznikov važna pa »o tudi osvetlitven« navodila ta nova tvoriva t katerimi snemamo v naravnih barvah pri umetni svetlobi Letotnje praznike bo gotovo marsikdo izkoristil za taktne posnetke pa Je dobro, ds se že v naprej pouči o posebnostih teh tvori v V tem oziru mo bo rabila zlasti tudi Se novembrska ttevtlke revije »Photobititter« ki Je posvečena snemanju v naravnih barvah z umetno lučjo Decembrska ttevllka te revije pe mu bo dala splotna navodila za fotografiranje v božičnem Času. ta izbeno primem'h fotografskih boHčnlh daril, pet»Je za nov nagradni natečaj »Lepa božična «lika« L ds.