590B0DNB SL09EHI]fl PRED 6. LETI Spet obhajamo obletnico, ne ene, kar cela, dolga vrsta je krvavih dogodkov, ki so se pred 6. leti kar zgrinjali na naš narod v domovini, da moremo še danes komaj drugače ko z grozo v srcu misliti na vse tisto,- kar se je zgodilo na Slovenskem leta 1943 ob italijanski kapitulaciji in po njej. Takrat je po zaslugi italijanske kraljeve vojske in Mussolinijevih "črnih srajc” komuni¬ zem prvikrat preplavil slovenske deže¬ lo. Po krivdi okupatorja, kateri je ko¬ munističnim oddelkom dal svoje orožje, svoje topove in tanke, svoje oficirje in celo svoje generale, so takrat zagorele slovenske vasi, padali slovenski sinovi ter so za vse čase prešla v slovensko zgodovino s krvjo zapisana imena: Tu¬ rjak, Grčarice, Kočevje, Jelendol, Be¬ gunje, Pudob, Bloke, Stafi trg in toli ko drugih, po katerih je v junaških bo¬ jih izkrvavelo na stotine najboljših slo venskih mož in fantov. Kakor je italijanski okupator tisti¬ krat javno in odkrito nastopil zoper za¬ vedne katoliške in narodne Slovence, tako je že dotlej prikrito in skrivaj z orožjem, živežem in obleko podpiral partizanske oddelke, katere je vodil mednarodni komunizem. V vsej sloven¬ ski zgodovini namreč se je doslej vse- kdar jasno kazalo, da se slovenski na¬ rodni sovražniki ne boje socializma in komunizma med Slovenci, pač pa zna¬ čajnih Slovencev, ki svojo ljubezen do naroda opirajo na dosledno narodna in vedno katoliška načela. Zato tudi nič čudnd ;ni, da je laška vojska- na Sloven¬ skem za svoje dediče postavila komu¬ niste. Za Italijani so njihovo mesto za¬ vzeli Nemci, ki jim je bilo malo mar, ali na Slovenskem vlada red ali nered. Mirne duše so gledali, kako so komu¬ nisti z laškimi topovi oblegali Turjak, cd daleč gledali smrt naših fantov v Grahovem, kjer je živ zgorel tudi mla¬ di pesnik Pr. Balantič, dopustili, da so padle Velike Lašče ter črni vrh nad Idrijo, hkrati pa se na Primorskem za zeleno mizo pogajali s komunisti - zo¬ per veri in narodu zveste Slovence. To so zgodovinska dejstva! Tak je bil komunistični "osvobodilni boj” na Slovenskem. Priznati pa je treba, da je komunizem bil ter je še danes moj¬ ster v propagandi — hudičevo zviti in satansko lažnjivi. S tem je zmagoval, da je s pomočjo sebi svojske propagan¬ de pretental tudi naivne Zahodnjaške diplomate, katere je nazadnje tako o- vil in preslepil, da so ga bogato pod¬ prli —- za boj proti rojakom, kateri so ostali zvesti demokraciji in od nje pričakovane rešitve. Ko bi bili zahod¬ njaki le poV tega, kar so zmetali komu¬ nizmu v žrelo, dali za res slovenskim borcem za svobodo, bi danes Slovenija, in tudi Jugoslavija ne, ne bila komuni¬ stična drajna in bi se zahodnjakom ne bile treba bati za ta del Evrope. Tako pa se zdi, da je kri najboljših Sloven¬ cev bila prelita —• zaman. Pa tako se samo zdi. Kri je čudovita in tako dragocena tekočina, da se vsa¬ ka kapljica prelite človeške krvi prej ali slej dvigne in prikliče na zemljo prekletstvo ali blagoslov. V boju zoper komunizem je prvi izmed vseh naro¬ dov svojo kri prelival slovenski narod, njegovi sinovi in očetje so prvi med vsemi narodi junaško žrtvovali svoje življenje za svobodo naroda in člove¬ ka, za narodni obstanek in človeško dostojanstvo. Šest let je preteklo od tistih prvih skupnih slovenskih žrtev. Danes te slovenske žrtve niso več po¬ zabljene in prezirane, kakor doslej, nji¬ hova kri je zbudila svetovno vest. Cerkev je glasno spregovorila vse¬ mu svetu. Svet, ki mu je še kaj do člo¬ vekove svobode in dostojanstva, se dvi¬ ga in zbira, komunistični krvavi kolos pa pričenja pred našimi očmi — razpa¬ dati, kakor razpade vse, kar je zgra¬ jeno na laži, prevari, nasilju, krivici in nedolžno preliti krvi. Danes po 6. letih prvih velikih, skup¬ nih krvavih žrtev slovenskega naroda že doživljamo, da krvavo seme, nasilno vrženo v slovensko zemljo pred 6. leti, že pričenja kaliti. Slovenski sinovi, ki ste postali to seme, hvala Vam! Mir božji z Vami in z našim narodom! ZANIMANJE USA ZA JUŽNO AMERIKO Ameriški državni tajnik je tik pred začekom zasedanja UNO v New Vov¬ ku govoril na banketu vseameriške unije. Dean Acheson je v govoru podčr¬ tal povečano zanimanje ameriške vla¬ de za vse države zahodne polute. Na¬ štel je nekatere razloge za povečano skrb ameriške vlade za ves ameriški kontinent in napovedal, da južnoame¬ riške države ne morejo pričakovati pod¬ por ali posojil iz javnih fondov. Povsod se morajo pač ustvariti pogoji, da bo- . do zasebniki imeli toliko zaupanje, da bodo investirali svoj kapital v podje¬ tja teh držav. Poleg tega je svaril pred nevarnostjo take industrializacije, ki bi bila v škodo agrarni produkciji. Glede varnosti ameriškega kontinenta pa je omenil, da je ta zadosti zaščitena z, do¬ ločbami pakta, ki je bil pred dvemi le¬ ti sprejet na konferenci v Rio de Janei- ro. Kralj Pefer o sedanji titovi politiki Nekateri listi so objavili po franco¬ ski agenciji AFP izjavo jug. kralja Petra, ki jo je podal za francoski dnev¬ nik “Combat”. V izjavi je kralj Peter dejal: Nič bi¬ stvenega me ne bi ločilo od maršala Tita, če bi mi bila dana zadostna de mokratska jamstva”. Listi poročajo, da Se je na časnikar¬ ski konferenci kralj Peter zlasti dotak¬ nil novega položaja v Jugoslaviji, ki je nastal na eni strani zaradi Titovega preloma s Sovjetsko zvezo in odnosi med Beogradom in zahodnimi velesila¬ mi, na drugi strani pa zaradi zadrža¬ nja zahodnih velesil napram Titu. Na razna vprašanja glede mnenja ju¬ goslovanskih monarhističnih krogov o sedanjem položaju v Titovi Jugoslavi¬ ji je kralj Peter odgovoril: ‘Brez dvo¬ ma je prišlo do evolucije jugoslovanske zunanje politike. S tem pa seveda ni rečeno, da se je titov režim spremenil. Na podlagi mojih izjav ni treba skle¬ pati, da proti sedanjemu režimu v Beogradu ne obstojajo težke obtožbe”. V odgovoru na drugo vprašanje, ki se je nanašalo na možnost spremembe Ti¬ tove notranje politike z ozirom na sploš¬ no jugoslovansko javno mnenje o odno¬ sih med zahodnimi zavezniki in opozi¬ cijo, ja kralj Peter odgovoril: “Titov re- rim je obsojen na propad, če ne bo te¬ ga upošteval. Poleg tega je pa tudi ob¬ nova Jugoslavije nemogoča brez pod¬ pore in sodelovanja tehnikov in sposob rih ljudi, ki so trenutno deloma v be¬ gunstvu, deloma pa jih je odstranil se¬ danji režim”. MOBILIZACIJA V ROMUNIJI Tisk v svobodnem svetu je te dni ob¬ javil poročila z Dunaja, da razni diplo mati, ki so pred kratkim prišli v to mesto izjavljajo, da se v Romuniji iz¬ vaja tajna vojaška mobilizacija v ta¬ kem obsegu, kakor za slučaj vojne. Iste osebe, ki so zahtevale, da njiho va imena in narodnost ostanejo tajne, izjavljajo, da so bili skoro vsi Romu¬ ni, ki so kdaj služili v vojski kot čas¬ tniki in podčastniki poklicani pod oro¬ žje, število vpoklicanih se je v zadnjem letu najmanj podvojilo. Ameriške osebnosti na Dunaju pot¬ rjujejo resničnost teh poročil, vendar nimajo točnih podatkov o številu vpo- klicancev. Na Dunaj prihajajo tudi po rečila o vedno večji napetosti vzdolž jugoslovansko - romunske meje zaradi vojaških ukrepov na obeh straneh. Splošno mnenje med komunističnimi vladnimi osebnostmi v Bukarešti je, da “zaenkrat še ne bo prišlo do vojne z Jugoslavijo”. Po raznih poročilih pošiljajo veliko število romunskih častnikov v Rusijo na vežbanje v sovjetski armadi. Po istih poročilih so spremenili mesto Cluj v severni Romuniji v “sovjetsko garnizijsko mesto”. V Bukarešti ne za¬ nikajo poročil, da “sovjetska garnizija v Cluju predstavlja obenem tudi glayni stan romunske vojske”. Poravnajte naročnino A LOS 6 ANOS Los eslovenos anticomunistas recor- damos en este mes toda una serie de acontecimientos tragicos, que sucedie- ron a la capitulacion italiana del ano 1943. En esa oportunidad inundd el co- munismo por primera vez toda Eslove- nia con la ayuda del ejercito italiano. Entonces ardieron nuestros pueblos y caian asesinados los hijos eslovenos. Los nombres de Turjak, Grčarice, Kočevje, Jelendol, Begunje, Pudob, Bloke, Stari trg y otros lugares mas pasaron a la historia por los crimenes de la guerra fratricida y atrocidades con las cuales el comunismo quiso eliminar toda la oposicion posible que tan valientemen- te le opusieron los anticomunistas eslo¬ venos. . .Los invasores italianos dejaron luego el lugar a los alemanes, los cuales ob- servaron con toda calma la terrible ba- talla de Turjak, donde las tropas eo- munistas, armadas con los canones ita¬ lianos, asediaron ese famoso castillo historico convertido en baluarte anti- comunista. Ni en Turjak, ni en Graho¬ vo, donde murio carbonizado entre las ruinas del campanario el prometedor poeta Balantič, han hecho los alema¬ nes ni lo mas minimo contra los comu- nistas en defensa de los valientes pa- triotas anticomunistas. Al contrario. Poco distante, cerca de Goricia, soste- nian los invasores conversaciones con los comunistas, para ponerse de acuerdo ambos enemigos del pueblo esloveno ca- tolico, como aplastar a los valientes defensores de la verdadera libertad na- cional. Por mas que mientan los comunistas, jamas podran cambiar los hechos. Toda la “guerra de liberacion” que hicieron ellos, es mentira. En mentir, calumriiar y falsificar no hay quien los gane. Asi lograron embaucar tambien a los “gran- des” politicos occidentales, que les pres- taron toda ayuda en la criminal matan- za fratricida. Si esa ayuda hubiese ve- nido a socorrer a los anticomunistas, no habria hoy en Eslovenia comunis¬ mo y la cortina de hierro quedaria bien lejos. Entre todos los pueblos europeos fui- mos los eslovenos los primeros que com- prendimos la gravedad del momento y la necesidad de la lucha anticomunista! ; Cuantos jovenes idealistas han sacri- ficado su vida para la libertad de su pueblo y de la cultura cristiana! Hoy ya no ignora mas el mundo ese sacrificio heroico. La conciencia del mundo civilizado esta despertandose. La Iglesia levanto su voz para advertir a todo el mundo que ya no puede que- dar indiferente frente a la amenaza que se cierne sobre todos los valores de la dignidad humana. Pero tambien el coloso comunista em- pezo a agrietarse y ya no esta lejos el momento en que ha de deslomarse, co¬ mo todo lo que estriba en mentiras, cri¬ menes, violencias y en la sangre ino- •ente. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 38. Ukrep, ki pretresa ves svet: Anglija je razvrednotila svoj denar V nedeljo zvečer (18. septembra) je angleški finančni minister sir Stafford Cripps po radiu presenetil ves svet z novico, da je angleška vlada sklenila ravrednotiti funt; dočim je bila poprej vrednost funta 4.03 dolarje bo poslej funt veljal 2.80 dolarja, kar pomeni razvrednotenje za 30 odstotkov. To ob¬ vestilo je izzvalo silne posledice po vsem svetu, ker so povsod menili, da je bilo resnično, kar je Crips govoril še med konferenco v Washingtonu, da an¬ gleški funt ne bo razvrednoten; dejan¬ sko pa je bilo drugače in na prvi seji konference v začetku septembra je bil ravno Cripps tisti, ki je predlagal no¬ vo vrednost angleškega denarja. V An¬ gliji naslednji dan borze niso delale, pa tudi v večini drugih držav so bile ban¬ ke in menjalnice ves dan zaprte. Za angleško vlado jo takoj cela vrsta vlad objavila, da vzporedno z Anglijo odre¬ jajo novo vrednost svojega denarja v razmerju do dolarja. In te države so: Avstralija, Burma, Ceylon, Danska, Egipt, Irska, Francija, Islandija, Indi¬ ja, Nova Zelandija, Izrael, Norveška, Južna Afrika in Švedska. Novo vred¬ nost denarja so napovedale še Finska, Nizozemska in Češkoslovaška. Tem u- krepom bodo sledile verjetno še Avstri¬ ja, Brazilija, Kanada, Grčija, Indone¬ zija, Irak, Italija, Japonska, Pakistan, Portugalska, Španija, zahodna Nemči¬ ja. Naslednje države pa so objavile, da vrednosti svojega denarja ne bodo spreminjale: Belgija, Kolumbija, Mad¬ žarska, Sirija, Švica, Turčija in Jugo¬ slavija. — V svojih pojasnilih je Cripps predvsem podčrtaval, da menijo v An¬ gliji, da bodo s tem ukrepom dosegli da bodo povečali izvoz angleških pri¬ delkov v USA in s tem povečali dotok dolarjev. Vse to pa bo možno doseči le, če bo vlada mogla preprečiti, da se na notranjem angleškem trgu sproži in¬ flacija. Tako zagotavlja angleška vla¬ da, da bo na vsak čin zavrla dviganje mezd, ker bi to podražilo angleško produkcijo. Toda mezde bodo zamogle ostati na tej višini samo tedaj, če se življenske potrebščine ne bodo podra¬ žile. Toda istočasno s svojimi novimi ukrepi o denarju je Cripps že napove¬ dal, da se bo najprej podražil kruh in sicer skoraj za 30%. Ako bodo kruhu sledili še drugi predmeti, tedaj je vla¬ da zastonj določila novo vrednost dena¬ rju, ker bi nove cene in tem sledečim zvišane mezde povečale cene proizvo¬ dom in Anglija ne bi mogla biti več konkurenčna. Inflaciji bi sledil zastoj v produkciji in zastoju produkcije brezposelnost — dve največji nevarno¬ sti za ves zahodni demokratski svet. Tega se v Angliji močno zavedajo, ker Cripps že poziva angleško industrijo in izvoznike k naglemu izvažanju proiz¬ vodov na dolarski trg. Upajo pač, da bodo pospešili angleški izvoz in s tem dotok dolarjev v toliki meri do tedaj, ko bi nastopila kriza na domačem trgu in bi jo bilo možno omiljevati z dolar¬ skimi rezervami. — Zato so ponekod, tako zlasti v USA zelo oprezni v preso¬ ji angleških ukrepov. Dotok angleških proizvodov na ameriški trg bo vsekakor škodoval domačim ameriškim izdelkom ne samo doma, ampak tudi na zuna njih trgih. — Svet se sedaj podaja v eno najtežjih kriz, vsekakor v dobi, ko je bila nevarnost komunističnega prodi¬ ranja v Evropi z raznimi pakti in z Marshallovim načrtom zaustavljena. Po konferenci v Washingtonu je Cripps sam podčrtal, da so bili tam sprejeti sklepi, ki so zavarovali angleško sta¬ bilnost do konca leta 1952. Samo ukrep o spremembi angleške valute je zama¬ jal v teh dneh več ko polovico sveta; ako sledi temu daljša doba ustaljenosti tja do konca leta 1952, tedaj bo ena¬ ka doba ustaljenosti zagotovljena tudi ostalemu svetu. Ta korak pa po izja¬ vah članov angleške vlade nikakor ne pomeni, da bi Anglija v novih gospo¬ darskih razmenah nameravala zmanj¬ šati obseg svojih obvez v mednarodnih dogovorih in tudi ne namerava znižati izdatkov za oboroževanje im skupno ob¬ rambo Evrope. Po izjavah iz istih virov smatra Anglija, da bodo novi ukrepi njen položaj v skupni antikomunistični fronti le še okrepili. VELEPROCES NA MADŽARSKEM V Budimpešti pa so 16. januarja za¬ čeli z velikim procesom proti bivšemu zunanjemu ministru Laszlu Rajku, ki je bil vodja madžarskega komunizma in v letu 1935 in pozneje celo notranji minister. Poleg njega sedi na zatožni klopi bivši načelnik glavnega štaba ge¬ neral Palfy, tudi komunist in pa bivši Titov odpravnik poslov v Budimpešti Lazar Brankov. Po vzoru proslulih mo¬ skovskih procesov iz leta 1936 in kas¬ nejših komunističnih procesov v so¬ vjetskih satelitskih državah v Srednji Evropi in na Balkanu vsi obtoženci (in teh je tokrat sedem), kar drve v ploho priznanj, da so bili izdajalci, denunci- janti, saboterji in slično in to v službi USA, Anglije, Francije, Tita, Vatikana in vseh imperialistov. Ob koncu izjav rotijo sodišče, da naj jih hudo kaznuje za vzgled drugim, ki bi mogli spraviti kaj takega skupaj, da bi bili v službi tolikih in tako s| nasprotujočih elemen¬ tov. Rajk je priznal, da so vsi obtoženci pripravljali nasilno spremembo seda¬ njega komunističnega režima in sicer letos koncem maja, oziroma junija. Pro¬ ces v Budimpešti je taka kopija mos¬ kovskih procesov, da je vkljub bučnim napovedim naletel le na delno zanima¬ nje. Slovenski begunci v Avstriji se razhajajo Z zadnjimi transporti so iz avstrij¬ skih taborišč odšli naslednji Slovenci v U. S. A.: Dne 11. avgusta so odpotovali: Ambrožič Marija, Blažir Ivana, Boh Franc, Boh Marija, Boh Ivan, Boh Ma¬ rija; Boh Mirko, Brecelj Stanislav, Brenčič Ivanka, Brenčič Julijana, Bren¬ čič Marija, Brenčič Francka, Ceglar Karel, Gnezda Matevž, Grum - Arnež Marija, Juhant Jože, Juhant Jožefa, Juhant Janko, Juhant Franc, Kozjek Jože, Kromar Amalija, Kromar Franc, Kromar Marija, Novak Karel, Oražem Franc, Šenk Frančiška, Šešek Vladimir, Šešek Ivanka, Slabič Franc, Slabič Ju¬ stina, Slabič Peter, Šporer Marija, Šuster Ana, Trpin Peter, Trpin Alojzi¬ ja, Vidervol Ignac, Vidervol Jožefa, Vi- dervol Jožefa, ml. Vidervol Anica, Vi¬ dervol Ignac, Vidervol Magda, Voje Jo¬ sip, Voje Ana, Voje Jožica, Voje Silva, Voje Anica. S. transportom dne 18. avgusta so odpotovali iz Koroške: Bergant Pavel, Bergant Antonija, Bergant Marija, Bergant Pavel, Ber¬ gant Janez, Bojc Jože. Česnik Ivan, Jaklič Ivan, Jaklič Marija Jaklič Mi¬ haela, Jaklič Milan, Jarc Jože, Kri¬ stanc Franc, Milavec Danica, Selan Jo¬ že, Starc [Martin. Dne 25. avgusta so se podali na pot: Dolene Jože, Gostič Marija, Gostič Martin, Gostič Ivanka, Gostič Ciril, Gostič Jožefa, Gostič Albina, Gostič Ivan, Gruden Ivan. Gruden Jožefa, Gruden Janez, Gruden Franc, Gruden Marija, Iglič dr. Maks, Iglič Valerija, Iglič Mateja, Iglič Jana, Iglič Korneli¬ ja, Košak Ignac, Kovačič Erik, Kozira Vladimir, Krvina Janez, Longar Albin, Oven Alojz, Oven Stana, Pirc Jože, Remškar Ivanka, Remškar Alojzija, Roessman Uroš, Vodišek Mirko, Zavr- šnil Gizela, Završnik Centa, Žitko Alojzij. Dne 1. septembra se pa odšli: Bajuk Anton, Funrlan Slava, Grasse- li Erika, Grasseli Robert, Planinšek Jakob, Remec Andrej, Velikonja Zina, Vračko Majda, Zablatnik Gabrijel, Le¬ kan Ljudmila, Strmec Ludvik in ga Fabjančič. NASELITEV BEGUNCEV Mednarodna begunska organizacija — IRO — je objavila v Ženevi podatke, iz katerih je razvidno, da je na njene stroške meseca julija odpotovalo v raz¬ ne države 31.650 beguncev. Približno polovica beguncev od tega števila je od¬ šla v U. S. A. Judovska država je ta mesec sprejela 1.317 svojih beguncev ter je izjavila, da jih dosti več ne bo mogla prevzeti. Države, ki so od meseca julija 1947 do julija letošnjega leta sprejele največ beguncev so pa naslednje: Judovska država 123.266, U.S.A. 82.661, Anglija 82.475, Kanada 69.881, Avstralija 73.414, Francija 36.014, Argentina 27.036, Belgija 22.081 Brazilija 21.603, Vene¬ zuela 12.213. Mednarodna begunska organizacija je v 25. mesecih prepeljala v razne države 570.429 beguncev. Na preselitev pa. čaka po njenih poročilih še 681.657 beguncev. Društvo Slovencev v Mendozi Mendoza, 14. septembra V preteklem mesecu je tuk. slov. ži¬ velj napravil velik korak v graditvi na¬ še skupnosti. V nedeljo 21. avgusta smo imeli ustanovni občni zbor Društ¬ va Slovencev v Mendozi. Iz poročil pripravljalnega odbora je bilo razvidno sve podrobno delo, ki ga je bilo veliko posebno v mesecih, ko so prihajale sem prve številnejše sloven¬ ske skupine. Veliko težav je bilo z iskanjem stanovanj za družine. Priprav¬ ljalni odbor je po svojih močeh storil vse, kar je b'lo mogočo, da je olajšal trdote prvih korakov naših ljudem pri prehodu iz begunskega v normalno živ- nje. Med najvažnejšimi nalogami pa sta bili ureditev lastnega slovenskega verskega in cerkvenega življenja. Vsa- (Nadaljevanje na 3. str.) Stanovanjska zaščita je po predlogu, o katerem razprav¬ lja parlament, v spremenjeni obliki podaljšana do 1. 1952. odn. 1953. Važnejša določila novega stano¬ vanjskega zakona bomo objavili. ARGENTINA Praznik mladine in dijaka je bil 21. septembra, t. j. prvi pomladanski dan, po vsej Argentini. Glavne slavnosti so bile 20. septembra v Capitalu, nasled¬ njega dne so se pa zaključile v Jujuyu. Za ta praznik je bila letos tudi novost, da je s pomočjo raznih dobrodelnih in pridobitnih ustanov kakih 15.000 dija¬ kov odšlo na izleto v prosto naravo, kjer so imeli tudi kosilo na prostem. Svojo naklonjenost do mladine je pa izpričal tudi predsednik republike general Juan D. Peron z gospo s tem, da je povabil na kosilo v svojo letno rezidenco v Oli- vosu. 250 najboljših dijakov. Rekordna pridobitev nafte. Dnevna pridobitev nafte v državni petrolejski družbi — Yacimientos, Petroliferos Fis- cales —■ je v zadnjem času dosegla re¬ kordno količino 3>380.000 1 dnevno. Povprečna pridobitev nafte lani in v prejšnjih mesecih let. leta je bila 2,226.000 1. Odkrit načrt za sabotažo. Predsed¬ nik Državne petrolejske družbe in Druž¬ be za plin ing. Julio C. Canossa je po¬ dal za tisk izjavo, v kateri je dejal, da so policijske oblasti odkrile pripravlje¬ ne načrte za izvajanje sabotažnih de¬ janj na državnih petrolejskih podro¬ čjih. V ta namen so bili od zunaj posla¬ ni v Argentino posebni agenti, ki so na eni strani hoteli ustvarjati nerazpolo- ženje med delavstvom na drugi strani pa z raznimi sabotažami zmanjšati možnost pridobivanja nafte. Končni na¬ men pripravljenih sabotaž je bil ta, da bi državno oblast spravil v tak položaj da ne bi mogla izvrševati svojih obvez iz anglo - argentinskega trgovskega sporazuma. Policija je 6 takih agentov komunistov - aretirala in spravila na varno. Buenos Aires bo iahko sedaj dobival plin naravnost iz državnega petrolej¬ skega področja v Comodoro Rivadavia po plinovodu, ki je dolg 1.813 km. Pri- novod je izpeljan po področju province Buenos Aires in po nacionalnih podro¬ čjih Rio Negra i Chubuta. Načrti za plinovod so bili napravljeni že leta 1935, izvrševati jih je pa začel šele se¬ danji predsednik republike general Juan D. Peron ko je prišel leta 1945 ia oblast. V 428 delovnih dneh je bilo na delu povprečno dnevno 718 delav¬ cev. Zgraditev plinovoda, ki spada med največja dela petletnega državnega go¬ spodarskega načrta, je stala državo 150 milijonov pesov. Mestna občina v Bs. Airesu je poda¬ rila ne\vyorški občini kip San Martina, ki bo stal na newyorški Avenidi obeh Amerik. Za predsednika argentinske delega¬ cije na 4. zasedanju Združenih Narodov je vlada imenovala stalnega argentin¬ skega zastopnika pri Združnih Narodih poslanika Dr. Jose Arce’a. Razvrednotenje angleškega funta ne bo povzročilo motenj v argentinskem narodnem gospodarstvu, ker se je ar¬ gentinska vlada z možnostjo razvredno¬ tenja funta zavarovala v zadnjem an¬ glo - argentinskem trgovinskem spora¬ zumu. F. A. M. A. bo s svojimi letali s 15. oktobrom začela vzdrževati osebni in blagovni promet tudi na zračni progi Buenos Aires — New York. Parlament je sprejel zakon o reorga¬ nizaciji Centralne banke, ki je v Argen¬ tini pooblaščena za izdajo bankovcev. V tem zakonu se banki dovoljuje, da u- porablja nove, času primernejše, določ¬ bo o zlati podlagi denarja. Štev. 38. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Sabotaže na dnevnem redu. V Sloveniji in tudi po ostalih repub¬ likah v Jugoslaviji je iz dneva v dan vedno več sabotaž. Tako je “Partizanka", o kateri smo že poročali, zgorela na Reki v doku. Oznovci so zaradi tega zaprli vso po¬ sadko s kapitanom vred. Uničenje “Par¬ tizanke" smatrajo titovci sami za sil¬ no resen gospodarsko - finančni udarec proti režimu. Zadnja železniška nesreča pri Sv. Petru pri Pazinu je povzročila silno razburjenje v Zagrebu in Belgradu, odkoder so bili otroci, ki so se vozili z omenjenim vlakom na morje. Trdijo, da je bilo pri nesreči mnogo več otrok pobitih, kakor so pa uradno objavili. Starši zdaj nočejo več pošiljati svojih otrok na morje. Na Hrvatskem je pred časom zgore¬ la sladkorna tovarna. Sabotaže so bile tudi v kemični tovarni v Hrastniku in v tekstilnem obratu v Tacnu. Železničarji vedo povedati o števil¬ nih sabotažah na železnici. Tako je zadnje dni avgusta iztiril na progi Za¬ greb - Split vlak, s katerim so se vozili delavci na morje. Nesreča je zahtevala veliko človeških žrtev. Vse te sabotaže prizadevajo titovcem veliko skrbi, ker isti nimajo več kon¬ trole nad ljudmi in ne vedo več, na ka¬ terega delavca se še lahko zanesejo in na katega ne. Titov komunistični tisk vse te sabo¬ taže pripisuje kominformovcem in pra¬ vi, da so to “tista učinkovita sredstva”, ki jih je v eni zadnjih prostestnih not napovedala Moskva. Tito mobilizira? Po raznih poročilih je doma v teku mobilizacija vojaških obveznikov do 29. leta. Vojaške obveznike kličejo pod o rožje poimenično z izgovorom “da se morajo vsi izvežbati, ki še niso služili vojske". Z zvezi s to mobilizacijo je tržaški (Nadaljevanje z 2. str.) ko obsežnejše organizacijsko delo pa je bilo onemogočeno, ker ni bilo mogoče dobiti nobenega primernega prostora za društveno življenje. Vkljub vsem velikim težavam pa smo sedaj vendarle ustanovili društvo, ki naj zbira, podpi¬ ra in vzgaja našo slovensko skupino v mendoški pokrajini, ki šteje sedaj že nad 300 priseljencev. Na ustanovnem občnem zboru so jav¬ no ter glasno izpovedali, da žele z Dru¬ štvom Slovencev v Buenos Airesu tes¬ no povezanega enotnega delovanja, ki mora družiti vse protikomunistične Slovence v Argentini v- slogi in edino¬ sti. Pri volitvah je bil izvoljen za pred¬ sednika ravnatelj Marko Bajuk. Od o- stalih odbornikov pa so prevzeli Pavel Božnar mesto podpredsednika, Janez Triler mesto tajnika, Franc Štern mes¬ to blagajnika, Onušič Anton in Jože Bajda pa obe odborniški mesti brez mandata. G. Ivan Caserman je kot du¬ šni pastir Slovencev v Mendozi stalni član odbora izven volitev. Tričlanski nadzorni odbor tvorijo: Stavbenik Ka¬ rel Kavka, Emil Stumberger in Ernest Ilischegger. S polno zavestjo dolžnosti in odgo¬ vornosti, ki jo imamo vsi za blagor slovenske skupnosti v emigraciji, je no¬ vi odbor prevzel svojo društveno nalogo ter je z vso vnemo zastavil sve svoje si le. da skuša premagati čimprej začetne težave in društvu preskrbeti predvsem potrebne prostore. Slovenije tisk. 8. septembra poročal, da je začel Tito pošiljati močne vojaške oddelke na romunsko in bolgarsko mejo, kjer mu trenutno preti največja nevarnost pred. vpadom kominformovskih sabotaž¬ nih skupin. Moderno suženjstvo. Titovi okrajni ljudski odbori so do¬ bili pooblastilo, da lahko sami in to brezprizivno kaznujejo razne “de- lomržneže” s prisilnim delom do treh let. — Znano je, da sede ravno v ta¬ kih odborih sami komunisti in med nji¬ mi je precej takih, ki so bili vsa leta prej na glasu kot resnično naj več ji de- lomržneži in potepuhi. In, ti sedaj titove politične nasprotnike proglašajo za “delomržneže" in jih kot moderne suž¬ nje pošiljajo na prisilno delo. Večino obsojencev na prisilno delo odpeljejo v kočevske gozdove. Pri tem se prav nič ne ozirajo na zdravstveno stanje ljudi ter so tudi vsa zdravniška spričevala brezpredmetna. Umrla sta: Anton Zalokar, miz. mojster v št. Vidu in klepar Rudolf Loborec. V Ilirski Bistrici so v zadnjem času našli ustreljena dva zaščitnika. Po eni verziji so ju ubili križarji, po drugi pa titovci sami, ker sta bila kominformov- ca. V Ljubljani -so zaprli dr. Ločniška rja. V Ljubljani je v zadnjem času na trgu precej sedja. Na trg so pripeljali tudi hrvaški kmetje belo moko in olje. Ven¬ dar ni bilo nobenih kupcev, ker je bila cena previsoka. V Ljubljani stane kosilo v hotelu “Slon" 200—300 dinarjev. Na prisilno delo so v Ljubljani pobra¬ li zelo veliko žena in deklet. V Ljubljani so lekarnarju dr. Stan¬ ku Kmetu, ki je zaprt, zaplenili stano¬ vanje. Njegovo ženo z otroci so spodili na deželo. V Palmetovem gradu na Igu, kjer so veliki titovski zapori, je tudi tovarna za izdelovanje elektromotorjev. Poročali smo že o divjem izsekavanj« slovenskih gozdov. Titovo komunistično gospodarstvo doma je, kakor znano, na robu propada. Da lahko dobi iz zahod¬ nih “kapitalističnih” držav kak stroj za, svojo petletko, tito, izvaža vse, kar more. Tako tudi les. Pri tem se ne o- zira na neprecenljivo škodo, ki jo pov¬ zroča lastni deželi. Kakor za meso, žito in ostalo, je ti- tova komunistična oblast predpisala kmetom dajetve tudi v lesu. Tako so nekateri kmetje morali oddati po 500, 600 in celo 700 kub. m', lesa.. Za les do¬ ma so pa določene zelo nizke cene, ta¬ ko, da kmetje, ki imajo svoje gozdove malo bolj oddaljene od cest, za les ne dobe skoro nič, ker požro ves izkupiček za les, stroški za sekanje, prevoz in pro¬ metni davek. Zgodilo se je celo to, da je kmet do¬ bil obračun za izročeni les in je ugo¬ tovil, da je dobil za les manj, kakor so pa znašali vsi stroški. Tako bi moral kmet po predaji lesa zato komunistom še nekaj plačati v gotovini. Delavec suženj komunističnega režima. Strogost, ki jo izvajajo komunisti nad delavstvom na Jesenicah, je vedno ve¬ čja. Delavci morajo stalno hoditi na de¬ lo in ne smejo ostajati doma, četudi imajo za to tehtne razloge. Vsak izo¬ stanek z dela namreč smatrajo za sabo¬ tažo. In delavca, ki izostane od dela, ne zadene samo politična kazen, ampak tu¬ di denarna. Z denarno kaznijo je pa kaznovan tako — le: Ne samo, da mu dotičnega ane ne plačajo — to pomeni izgubo o- koli 120 dinarjev —, mu odtrgajo še en dan od plačanega dopusta, to je novih 120 dinarjev. In k temu pride še kazen 200 — 300 dinarjev. Tako je delavec zaradi izostanka e- nega dne kaznovan v vsem z denarno globo 400 — 500 dinarjev. Božidar Jakac, sedanji predsednik A- kademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, je julija meseca slavil petde¬ setletnico svojega rojstva. Med vojno je odšel k partizanom ter se z njimi vrnil po končani vojni v Ljubljano. Ka¬ kor Župančič se je tudi on ves čas udi- Bs. Aires, sreda, 21. septembra CEPLJENJE PROTI KOZAM. Vse slovenske rojake opozarjamo na pred¬ pis sanitetnih oblasti o obveznem po¬ novnem cepljenju proti kozam. Da lju dje ne bi izgubili preveč časa s čaka¬ njem pred raznimi zavodi, je Društvo Slovencev poskrbelo, da bo cepljenje tudi v DRUŠTVENI PISARNI NA VICTOR MARTINEZ 50 in sicer prvič v nedeljo dne 25. septembra ob pol e- najstih dopoldne, drugič pa v nedeljo dne 2. oktobra ob isti uri. Vse rojake o- pozarjamo, da je v njihovem lastnem intereso, da se dajo čimprej cepiti, da pozneje ne bodo imeli sitnosti! HALBEJEVA “REKA” V IDNAVE Igralska družina Narte Velikonja je vprizorila v nedeljo 18. sept., v režiji svojega predsednika Janeza Perhariča Halbejevo vislansko kmečko dramo njal sedanjemu komunističnemu reži¬ mu. Tekmovanje igralskih družin v Slo¬ veniji. V Sloveniji ie od spomladi dalje tekmovalo okoli 120 igralskih družin. Prvenstvo je dosegla igralska družina iz Novega mesta, ki je nastopila z Mo- lierovim “Tartuffom". Dobila je 30.000 din nagrade. Drugo mesto je dobilo sindikalno gledališče z Jesenic z upri¬ zoritvijo Cankarjevih “Hlapcev’. Preje¬ lo je 20.000 din. nagrade. Tretje in četrto mesto ter nagrado si pa dodeli¬ ta Prešernovo gledališče iz Kranja in igralska družina iz Ruš. Obe družini sta igrali Potrčovo dramo “Lacko in Kref- li'. “Reka”. Močno realistično, toda etično zelo podčrtano ibsenovko v hauptmano vi maneri, ki sicer zahteva malo oseb, toda ti naj bodo tipi in naj ustvarijo resnično baladno razpoloženje in na¬ petost, je ta družina postavila na oder tako, da smo gledalci čutili mraz ob tra¬ gediji, ki se je zaostravala pred našimi očmi. Glavna drama se je dogajala ob Ja¬ kobu (Petrič) in ženi Renati (Petriče¬ va). Petrič je tokrat ustvaril nov mo Cen lik, morda svoj najboljši, ki je bil zmožen sprožiti zadnje maščevalno de¬ janje. Renata, ki je prvič nastopila v vidnejši vlogi, je dobro podala ženo, ki jo ljubijo tri bratje, pa je ohranila svo¬ je dostojanstvo: ni rešila moža, rešila pa je sebe. Tudi vsi drugi so podali ka¬ rakterne postave, tako Starka (Mač¬ kova), Ulrichs (Križ), ter seveda raz (Nadaljevanje na 4. str.) EUROPLATA Pokos 129, 1 p. — Buenos Aires (ZA KONGRESOM) Uradne ure: 9. — 12. in 14. — 19., ob sobotah samo od 9. — 12. PAKETI ZA SLOVENIJO in za ostalo Evropo. Dostava traja tri do štiri tedne. I) Paketi, ki se pošiljajo preko Kopenhagena, Danska.* PAKET TIP 6 5 kg kave 5 kg sladkorja 4.500 kg riža Poštnina CENA $ 105.- 15.- CENA $ 120,- Brez dodatka 10 odstotkov 2) Za pakete Tip 10 do Tip 17 je treba plačati še 7,50 poštne pristojbine. PAKET TIP 10 $ 39,— 2% kg. kave 2 kg. sladkorja PAKET TIP 16 $ 44.- 8 koščkov pralnega mila a 430 gr 2 kosa toaletnega mila a 100 gr 1 kos mila za britje, 50 gr. 4 zavitki pralnega praška a 250 gr. PAKET TIP 17 $ 25.— 500 gr. kave 500 gr. sladkorja , 500 gr. riža Zaradi deviznih sprememb je cena vsem paketom zvišana za 10 odstotkov. V Nemčijo in Avstrijo morete poslati pakete z “Blitzgutsheinom”, ki jih do¬ bi naslovnik v roku osmih dni, po ceni 29.—, 43.— in 56.—- pesov. Imetniki teh bonov lahko dvignejo blago iz 52 skladišq v raznih krajih Nemčije in y Avstrije. Slovenci v Argentini Staran 4. SVOBODNA SLOVENITA Štev. 38. (Nadaljevanje s 3. str.) gibani brat Henrik (Borštnik), ki je vzburkal vihar v družini in gospodar Peter (Perharič). Igralci so uspeli in dali na oder lepo ljudsko igro, pa tudi zadeli razpoloženje in tempo (napetost). Ni pa se občinstvo odzvalo povabilu IDNAVE v taki meri, kot to gotovo ta dobra igra zasluži. Prihod novih Slovencev. V ponede¬ ljek, 19. septembra, je prispela v Bs. Aires ladja Florida. Z njo so med osta¬ limi begunci drugih narodnosti prišli v Argentino tudi naslednji Slovenci: Čer¬ melj Olga, Jerončič Anton, Letnar Franc z ženo Marijo in otroci Jože tom, Brigito, in Stanislavo, Mikolič Ivan, Muršec Ivan ter dr. Sotelšek Branko z ženo Marijo in hčerko Hele¬ no. Slovenski otroci v starosti od 6. do 12. 'leta bodo tudi letos lahko v poletnih mesecih preživeli popolmoma brezplač- mo 14 dni v državni počitniški otroški koloniji na Ezeizi. Starši, ki bi se ho¬ teli poslužiti te ugodnosti za svoje ot¬ roke, naj jih prijavijo v pisarni Druš tva Slovencev, Victor Martine? 50 do konca t. m. Sporočiti je treba ime in priimek otroka, njegovo starost ter ime in priimek tor naslov staršev ali va¬ ruhov. Generalni tajnik Pax Romane g. Sugranyes de Franch se je te dni mu¬ dil v Buenos Airesu, kjer se je najprej sestal s člani odbora SKAS — a ter se z njimi posvetoval o sveh vpraša¬ njih, ki se nanašajo na sodelovanje Slov. kat. akad. starešinstva v okviru Katoliške mednarodne zveze intelek tualcev. Odlični gost se je na posebnem, sestanku sešel s člani SKAS — a, da jim poda pregled dela Pax Romane in da se pozanima za položaj in potrebe članov Slov. kat. akad. starešinstva. Maša za slov. protikomunistične žr¬ tve. V nedeljo, 25. t. m. bo ob desetih na Belgranu v kapeli g. Salezijancev sv. maša za vse žrtve Turjaka, Grčaric, Ko¬ čevja in za ostale, ki so padli na sloven¬ ski zemlji po ti. kapitulaciji septembra 1943. leta. Pridite in počastite njih spomin! SMUK NA NIRECO Bariloche, 11. septembra Hinko Bertoncelj drugil v prvi kategoriji. Južno od našega mesteca zapirajo deželo jezer in gora na robu patagon¬ ske puščave gole in puste gorske kope: Cerro Sirečo in Cerro Ventana. Poleti se malokdo zmeni zanje. Svet na zahodu, kjer je dovolj zelenja in. gozdov, je do¬ sti zanimivejši. Pozimi pa nudijo te go¬ ličave idealne smuške terene. Samo pro¬ metne zveze so dale Catedralu prednost pred njimi. Za poslednje tekme v se¬ zoni pa je Club Andino izbral Nireco, kjer je snega v obilici, medtem ko Ce¬ rro Catedral že močno razkazuje v spodnjem pobočju kopna rebra. V tej poslednji preizkušnji so manj¬ kali le štirje olimpijci, ki zastopajo ar¬ gentinski smuški šport na prvenstvu Južne Amerike v Chilah. Sicer pa je zbral klub Andino še enkrat svoje naj¬ boljše moči za smuk na Nirecc. Proga je bila v zgornjem delu silno strma, sneg leden in trd. V dolnjem predelu precej odvisna od mazanja. Tekmovalci prve kategorije so pokaza¬ li svoje sposobnosti, kajti kljub težki progi in neugodnem snegu so bili pad¬ ci redki. Hinko Bertoncelj je odlično vo¬ zil in je kazne, da se je nekaj tednih, ki jih je prebil na smučkah, temeljito Slovenski Izseljeniški Oder Cerkvena dvorana Ciudadela SOBOTA, 8. OKTOBRA 1949. OB 19. URI in NEDELJA, 9. OKTOBRA 1949. OB 18. URI Jurčič — Govekar: “DESETI BRAT” Narodna igra v 5 dejanjih Režiser: S. Jerebič Scenograf: V. Petkovšek - Vstopnice: v predprodaji, Ramos Mejia, Alvarado 350 ——-- RICOMARO PAQUETES PARA EUROPA Uradne ure: ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah od 16. do Hipolito Irigoyen 434/VI - Dep. I 1 ''' U,L ' (Na samem Trgu 25 de Mayo) Uradujemo tudi v slovenščini! Tel. 33-1746 Z a v i t h i za Slovenijo IN OSTALE EVROPSKE DRŽAVE Dostava iz Švice v treh do štirih tednih. Naše znane “enotne” in “mešane” pakete pošiljamo hitro, zanesljivo in po naj nižjih cenah. Na razpolago imamo posebne pakete po izbiri odpošiljatelja. " C A S A B 0 Y U " OLAZABAL 2 3 3 6 , tel. 76-9160 pol kvadre od ogla Cabildo 2300. Nudi lepo in bogato izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, poročnih prstanov, spominskih daril in modernega nakita. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO! (Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje). S L O V E N C.I ČILE Prihod novih Slovencev. Santiago de Chile, v začetku septembra. V sredini avgusta je prišla v Čile prva večja skupina Slovencev, pred enim le¬ tom. so prišle sem samo tri slov. druži¬ ne. Sedaj so prišli med drugimi: Tiselj A. z ženo, Jančar A. z ženo in enim o- trokom Pepic Jože z ženo in tremi ot¬ roci. Pirnat Franc z ženo in otrokom, Devetak Valter z ženo in 2 otrokoma. Mole Anton z ženo in 1 otrokom, Pečnik Drago z ženo, Rajh Marjan, Šinkovec Franc z ženo in 3 otroci, Frece Oton z ženo in 1 otrokom, Kajbič Alojz z že¬ no in 4 otroki, Leskovšek Vili z ženo in 1 otrokom, Petek Karel z ženo in 2 otrokoma, Glavič Ferdinand z ženo, Je¬ rič Jurij z ženo in 1 otrokom in Lor¬ bek Rihard. Maloštevilna slovenska skupina v Santiago de Chile jim je ob prihodu gla v vsakem pogledu, na roko, tako pri is¬ kanju služb, kakor tudi stanovanj. Zelo se je zanje žrtvovala č. s. prednica bol¬ nice sv. Vincencija s. Vincencija Kaplja. Ob njihovem prihodu so o njih pisali tudi vsi čilski listi. Večinoma so že vsi dobili stanovanja in zaposlitev. Vsi le¬ po pozdravljajo svoje znance in znan¬ ko po svetu. Njihovi, znanci jim morejo pisati na naslov: Rev. M. Vicenta Kap¬ lja, Superiora Hospital clinica San Vi- cente, Santiago de Chile. opcmogol po svoji bolezni. Bil je dru¬ gi in le Enzo Manccioli se je namestil pred njim. Sledili so: 3. Victor Gelain, 4. Clemente Telechea in kot šesta Ane Mari De Lai... V drugi kategoriji je zmagal Carlos Sonntag. S tem lepim uspehom tretjega naših smučarjev se zaključuje smuška sezo¬ na. Smučarji bodo spravili svoje smuč¬ ke in začeli — delati. V. A. Društveni vestnik Društvo Slovencev opozarja slo¬ venske družine, da je treba po tuk. zak. predpisih novorojenčke prija- vti pristojnemu občinskemu uradu (registro civil) v osmih dneh po rojstvu. Kdor opusti prijavo v tem času mora plačati kazen. PO SVETU AVSTRIJA IRO priganja k emigraciji: Svoje poslovanje so pri IRO pospeši¬ li in uredili. Kdor dobi sponzorja, dobi takoj vprašalne pole, ki jih mora čim preje izpolniti, gre v par dneh na komi¬ sijo in pred konzula. Ves postopek je včasih že v 14. dneh gotov. Zavlačeva¬ nja ne puste. Niti toliko ne gredo na roko, da bi lahko brat počakal sestro in šel z drugim transportom, teden dni kasneje. Stoje na stališču da kdor je polnoleten, bo že sam našel Ameriko. Porcke: Safošnik Rajko se je poro¬ čil 24.7. s Kajfeževo Anico. Cenkar Franc je vzel Peternelovo Ivanko, Rib¬ ničan Vesel Franc se je pa poročil z neko Avstrijko. Hrana. Ko bi bilo dovolj grošev, bi za hrano ne- bil danes noben problem. Povsod dobiš vsega in dovolj, brez kart, samo denarnico moraš imeti polno. Bela moka 3,50, kruh — prosto 3,50, sladkor 7,50, mast 23, olje 16. itd. Je pa še vedno enako: kadar je denar, ni robe in obratno. Pakele v Slovenijo POŠILJA IZ ŠVICE 5 kg. kave la. 5 kg. sladkorja 5 kg. riža la. 5 kg. mila la. 5 kg. kakao holand. 800 gr. Ceylon čaja Moka, začimbe, poper, čokolada, milo itd. Paketi po prosti izberi Streptomicin, zdravila itd. Pravtako pošiljamo živilske pakete iz Buenos Airesa po dnevnih cenah. Izvozno do¬ voljenje, pakiranje in poštnina ? 19.50 Novo tekstilno blago do 5 kg. $ 25.50 Staro blago do 5 kg. S 22.50 P A N E T H Y Cia. DIAGONAL NORTE 501, of. 810 ZAVITKI ZA JUGOSLAVIJO Najstarejša dobrodelna organizacija v Evropi, pri¬ znana od Mednarodnega Rdečega križa, s čemer je podano popolno jamstvo za hitro in gotovo odpošiljatev paketov. Zavitki so zavarovani in prihajajo v enem mesecu na določeno mesto po oddaji naročila. Zavitek 5 kg 2% kg 2 kg Zavitek 5 kg 4.5 kg Zavitek 2.3 kg 2 kg Zavitek 4.5 kg 4 kg Zavitek 5 kg 4.5 kg Zavitek 5 kg 4.5 kg kave in sladkorja brutto surove kave sladkorja sladkorja brutto $ kristalnega sladkorja čokolade brutto $ Fondant čokolade, 300 riža $ 39,- 17.- 44,— tablic Zaradi deviznih Poštna Zavitek čaja 1.2 kg brutto S 42. — 1 kg čaja Zavitek ovsenih kosmičev 5 kg brutto ? 17. — 4.5 kg ovsenih kosmičev Zavitek mila 5 kg brutto $ 44. — 8 koščkov pralnega mila a 430 gr 2 kosa toaletnega mila a 100 gr 1 kos mila za britje 50 gr 4 zavitki pralnega praška a 250 gr Zavitek nogavic A (brez poštne pristojbine) $ 24.— 1 par Nylon nogavic, prvovrstnih z gladkim šivom. Modne barve. Ve¬ likost 9, 9!4, 10. Pri naročilu vse to navesti. Poštna pristojbina za zavitek $ 7.50 sprememb je cena vsem paketom zvišana za 10 odstotkov. ZAHTEVAJTE NAŠE POPOLNE SEZNAME naročila, plačila s čeki in giro postal naslavljajte na “Colis Suisse” brutto riža testenin brutto testenin moke brutto moke $ 28.- $ 33.- $ 25. Agenda Colis Suisse, 25 de Mayo 189, Buenos Aires (Pasajes Maritimos y Aereos) (prešnji naslov RECONQUISTA 144) IMS, *. J*.