Štev. 31. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 27. julija 1928. - Leto VI. Leto VI. Izhaja raak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. NasIot : Mali list, Tricsto, ea-sslla t ontro 37. — Urad : via Valdlrivo 19-111. O J £0 TO rut urednik: «tr. L. BEBCE. POSAMEZNil ŠTEV. 30 STOTINK. NAltOC.MNA za celo leto 10 L., pol leta h L., četrt jeta .S L. - IZVKJi (TALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., 6etrt leta o fj. Mali koledar. Petek, 27. julija: Pantaleon; Natalija. •— Sobota, 28.: Viktor (Zmagoslav); Nazarij. —- Nedelja, 29.: Marta; Beatrika. — Ponedeljek, 30.: Julita. — Torek, 31.: Ignacij (Ognjeslav) Lojola. — Sreda, 1. avgusta: Vezi sv. Petra. —^četrtek, 2.: Alfonz; porcijunkfila. — Petek, 3.: Najdba sv. Štefana; Lidija. — Sobota, 4-: Dominik (Nedeljko); Janez Vianej. MALE NOVICE. Smrtonosna vročina. V Njujorku je bilo samo v času od 4. do Ki. julija 53 smrtnih slučajev radi vročine, 154 oseb je pa utonilo pri kopanju. Dežek. Že stari ljudje ne pomnijo talke suše in vročine, kakršna vlada letos. Vse vzdihuje po hladilnem in krepčilnem dežju. Celo pijanci priznavajo, kako dragocena in blagodejna je voikt. V ponedeljek ponoči je tudi nad Trstom grmelo in padal je dež, ki je za silo ohladil ozračje. A bil je le dežek. Upamo, da ga pride kaj več. Varčevati je treba. Bivši finančni minister De Stefani se je zopet oglasil v listu «Corriere deila Sera« in v svojih pripombah k Mussolinijevemu govoru v ministrskem svetu zahteva od podestatov več varčevanja. Podestati naj porabijo občinski denar le za taka dela, ki kaj nesejo; torej naj ne zabijajo denarja v razna olepševalna dela, kjer ostane denar mrtev. Učenemu ministruje treba pač pritrditi. 8pomeni& v Boouu. V Boemu (ali Bolcanu) na Trentinskem je bil 12. julija odkrit spomenik; italijanske zmage in trentinskih mučenikov za Italijo. Navzoč je bil sain kralj Viktor Emanuel. V avstrijskih Tirolah so isti: dan priredili Nemci Hoferjevo slavnost na gori Isel kakor za protest. Danunoijo obsojen. Spise znanega italijanskega pisatelja Gabrijela D’Annunzija je sveta stolica obsodila kot protiverske in nenravne, ki jih katoličan ne sme naročati in čitati. Subortove slavnosti. Na Dunaju so bile te dni velikanske slavnosti v proslavo stoletnice skladatelja Šuberta (Schubert). Samih pevcev iz v sel nemških dežel je prišlo 100 tisoč. Nedeljski sprevod je trajal 10 ur. Priredba je bila pod zaščito predsednikov obeh nemških držav, Avstrije in Nemčije. Na Dunaj je prišel tudi pred-j sednik berlinskega državnega zbora, j Loebe. Tudi Seipel je govoriil na kongresu. 'Iz cele prireditve je razločno vršalo: «Avstrija in Nemčija sc hočeta združiti, vsi Nemci hočejo priti pod en klobuka. Bila je torej nekaka prikrita manifestacija za «Anšlus». Francoski časopisi godrnjajo. Pedesetletnloa. (cVsi cesarji in vsi kralji v Berolinu so se zbrali«, lak o je pela. nelka pesem o berlinskem kongresu, ki je bil pred 50 leti. Rusija je bila na Balkanu malo poprej nasekala Turke in osvobodila Slle-' vane. Turek je v miru, podpisanem v Sv. Stefanu, kapituliral pred Husi in malo je manjkalo, da ni izgubil samega Carigrada. «Bolneniu možu« so Angleži segli pod rame. Kongres v Berlinu je Ruse potisnil nazaj, zato pa Avstrijo naprej. Ona je dobila dovoljenje vzeti Turku Bosno in Hercegovino. Ravno te dni je preteklo 50 let, odkar so avstrijske čete prekoračile mejo teh južnoslovanskih dežel. Mnogo slovenskih fantov je šlo takrat na vojsko. TEDHIK ZA NOVI GENA OGLASOV IN OBJAV Ža I cm, »Iftlnp t 1 Ktolpcu 4 I,. ‘ * krrvtni ob;a 20*' u < » ulit opusta, pri JO kratni ni objavi (pol leta) avi (celo loto) 60u/o .»rta. :;k vsaka beseda v na* - 40 stotink beseda; z .t. beseda. Pri stalnem primeren popust. Zlati zakladi i ,,Lusitania“. Blizu iske obale leži potopljena «Lusi-tania», parnik Cunard-Line, ki jo je 7. maja 1915 potopil nemški podmorski čoln, ko je plula iz New Yorka v Liverpool. S. 1300 potniki se je tedaj potopil tudi znaten tovor zlata v palicah. To zlato bi radi dvignili in načrtov za to je bilo že mnogo, a nobeden še ni bil izvedljiv. Med drugimi si je dal italijanski inžener graf Carlo Zanardi iz Piacenze 1. 1923. patentirati postopanje, tki naj bi potapljačem omogočilo delo v globinah, ki so jih dozdaj sodili kot nedostopne. Zanardi je trdil, da bi se dali z njegovim postopanjem dvigniti zlati zakladi «Lusitanije», ki leži približno GO m pod morsko gladino. Vendar se njegov načrt ni izvršil. Sedaj se hoče lotiti «Lusitanije» neka ameriška ekspedicija, ki je opremljena z najmodernejšimi potapljaškimi pripomočki. Vsaka potapljaška obleka tehta 800 kg in Je pokrita z jeklenimi in aluminijastimi luskinami. Jeklene klešče za prijemanje predmetov so izdelane tako dovršeno, da bodo mogli potapljači z njimi lahko pobirati s tal tudi posamezne zlate. Gibanje rok in nog bodo urejevala posebna dvigala. S temi potapljaškimi opremami bo mogoče prodreti v globine, v katerih doslej ni mogel delati noben potapljač; saj so jih z najboljšim uspehom preizkusili že v globini 330 m. uLaurentic1'. Bodreč zgled za dviganje zlatih zakladov «Lusitanije» so dali ameriški ekspediciji lepi uspehi enakega podjetja pri parniku «Laurentic». Ta angleški parnik je istotako ob irski obali meseca januarja 1917 torpediral in potopil neki nemški podmorski čoln. Parnik je vozil iz Anglije v Ameriko za šest milijonov funtov šterlingov zlata v palicah. Razen tega je bilo na krovu v sodih za 1 milijon funtov šterlingov srebrnih orja. dvošMinskitt novcev. Ta ogromna množina plemenitih kovin je imela namen, da bi deloma v zlatu in srebru krila eno izmed vojnih posojil antante. Približno 20 km od Lough Swillyja je parnik zadela usoda. Takoj po vojni je dala angleška admi-raliteta razvalino «Laurentica», ki ne leži globoko, preiskati ter je začela z dviganjem zlatih in srebrnih zakladov. Že 1. 191 H. se je posrečilo dvigniti (iOO zlatih palic, katerih vsaka je tehtala 14 do 28 funtov in bila vredna 28—40 tisoč mark. Toda podmorski tokovi so položaj razvaline, polagoma tako izpremenili, da je bilo potapljačem delo vedno težje. Razen tega so zaboji in sodi razpadli in vsebina se je pogreznila v blatu, ki je prekrilo cel parnik. Slednjič je na čisto nepojasnjiv način eksplodirala mu-nicija, ki se je nahajala na parniku in še bolj izpremenila lego razvaline. Te neugodne okoliščine so povzročile, da so 1. 1919. dvignili samo osem palic zlata. L. 1920. so uporabili za to, da so znova dognali lego parnika, nakar so 1. 1921. dvignili nadaljnjih 30 palic zlata. Tedaj je pa iznašel neki angleški profesor elektrotehnični aparat, ki je nadaljnje delo izredno olajšal. Potapljače so opremili s posebnimi sulicami, s katerimi so preiskavah blato, ki je bilo prekrilo ladjo. Na krovu spremljevalnega parnika se je nahajal galvanometer, ki je bil s pomočjo žic zvezan s temi sulicami. Če se je bližala sulica zlatu, je galvanometer to javil, nakar so z ladje takoj opozorili potapljača, naj na tistem mestu dobro išče. Na ta način se je posrečilo, da so 1. 1922. dvignili 899 zlatih palic, 1. 1923. pa še 1050. Razen tega so potapljači dvignili celi milijon srebrnih šilingov. Zlato v palicah je bilo vsled dolge lege v vodi in blatu tako razjedeno, da je bilo podobno zarjavelemu železu in bi ga gotovo nihče ne pobral, ako bi ga našel na cesti. Kriza v Jugoslaviji. General Hadžič, vojni minister, je imel nalogo sestaviti vlado iz nepolitičnih mož. Dolgo časa se je semintja posvetoval, pa se mu ni posrečilo ter je vrnil man dat. Stvar imajo zdaj spet v rotkah stranke dosedanje vladne večine. Mandat za sestavo vlade je dobil slovenski voditelj dr. Anton Korošec. Smrtna kazen v komuniste vski državi. Na Ruskem se je znani proces ^adi sabotaže (nagajanja) v premogovnikih Donješke kotline končal z usmrtitvijo 5 obsojencev. Nemški inženirji so bili oproščeni. Nočejo komunistov. Ko so oni dan češki komunisti pripravljali »rdeči dan«, je bilo zajetih več državnih uradnikov. Dr. Prohaska, vladni komisar v ministrstvu za socialno skrbstvo, je bil zajet, ko je delil komunistične pozive na «rdeči dan». Železniških uradnikov je 12 v zaporu, češka kmečka stranka (agrarni republikanci) so sklenili zahtevati od vlade, naj se državnim uslužbencem prepove članstvo pri komunizmu, Iz oerkvenega življenja. Praznik sv. Janeza Vianeja je raztegnjen na vso katoliško cerkev ter določen na dan 9. avgusta. — Sv. Hieronim Miani, ki se praznuje 20. julija, je pro-1 glašen zavetnikom vseh sirot in zanemarjene mladine. — Sv. Terezija Detetu Jezusa pa se bo slavila poleg Franiiška Ksaverija kot zavetnica misijonov in misijonarjev. Za dekleta. V Trnovem bodo vodile letos častite Šolske sestre trgovski in gospodinjski, tečaj. Gospodinjski tečaj bode trajal | šest mesecev, trgovski tečaj pa celo le-| to. Za eventualne infomacije, se obrnite do vodstva zavoda. Priporočamo staršem ta zavod. Vsaka skrbna drfižina mora misliti na dobro izobrazbo in lepo vzgojo deklet. Kakršne bodo prihodnje gospodinje, ta;k bo prihodnji rod. Naglica ni nič prida. Neka razglednica je bila poslana z Otlice 26. junija. V Ajdovščini je bila pečatena 16. julija in odšla naprej ter prišla naslovljencu v roke 18. julija. Tri tedne potil Je pač vroče.... Portugalci so se oni dan spet nelcaj splašili. Imeli so majhno kvaterno revolucijo. Nekaj je bilo tudi mrtvih. Spomenik Riegru. Čehi so letos na dan 8. julija odkrili spomenik slavnemu voditelju Ladislavu Riegru (izg. Riger). Rieger je bil voditelj Čehov pod Avstrijo v letih narodne pro-buje. Umrl je v visoki starosti 1. 1903. Kontrabant s saharinom. Orožniki so v Trstu našli sled prepovedanega saharina. Neki ženski so vzeli 12 kg saharina, vrednega 4700 lir. Saharin je prihajal v Trst po morju; razpečaval se je med slaščičarje in sladoledarje, ki ga uporabljajo mesto sladkorja. Nesramni lažniki. I Ko je bil novoizvoljeni predsednik : mehikanske republike, general Obregon, ubit, je nastalo umljivo razburjenje v tistih krajih. Vladajoči predsednik Ka-j les je v to zmedo vrgel obtožbo proti j katoličanom, da so oni Ikfivi tega uboja; | katoličani da so ubili Obregona, ker je bil izjavil, da bo’ nadaljeval lvalesovo politiko. Poleg te laži je Kales dal razširiti v svetovno javnost, da je Obregonov morilec rekel: «Zato sem ga ubil, ker mora popolnoma vladati Kristus Kralj«. Kakor da bi bilo zaradi Kristusovega kraljestva treba prestopati 5. božjo zapoved. Očividno je ta «morilčev izrek» nastal v Kalesovi glavi z namenom očrniti, vero in vernike. — Otipljiv dobiček od Obre-gonove smrti bo imel samo Kales, ki bo še po 1. decembru ostal na predsedniškem stolcu, dočim so katoličani upali, da bi Obregon vladal bolj spravljivo od njega. Davek na kratka krila. V mestu Amendralejo, v pokrajini Bajadoz v Španiji, imajo — kakor marsikje drugod sušo v občinski blagajni. Zato so vedno na straži, kje bi se pokazal kak nov davčni vir. Nedavno so se domislili ženske mode in naložili davek na prekratka krila. Davčni izterjevalec hodi po mestu z merilom v roki; kjerkoli zasači žensko, ki ima krilo krajše: nego veleva predpis, ji napove pristojbino, ki ni ravno visoka, in ji da izkaznico za mesec dni. če se ženska v tem času še ni spreobrnila k daljšemu krilu, mora prihodnji mesec zopet položiti pristojbino. Ženske se z obdavčenjem ne dajo preplašiti in — župan je tega vesel, ker mu stalno kaplja v občinski mošnjiček. Zdaj me hočete slikati, ko sem stara. Oni dan so napravili belgrajski časnikarji izlet v vas Vrbice pri Arandjelov-cu, ker so slišali, * da tam živi najstarejša zakonska dvojica v Jugoslaviji in so hotfli na licu mesta ugotoviti, če je to res. In res so našli tam, obdano od številnih vnukov in pravnukov, zakonsko dvojico Dimitrija in Živano Filipovič. Dimitrij/je 110 let star, Živana pa 107 let. Mož je povedal, da žganja ni nikoli pil, pač pa vino, vendar pa je še to opustil zadnjih trideset let. Bil je tak6j pripravljen, ko so ga hoteli časnikarji fotografirati, toda žena se je branila: «Oh, zdaj pridete! Pred devetdesetimi leti bi prišli, ko sem bila še mlada in lepa....» Končno se je tudi ona dala fotografirati. Pred obolenjem odpre usta. V Rouenu na Francoskem je bil pred sodiščem neki Pavel Lasgi, ki je ubil in oropal nekega posestnika ter potenr še hišo zažgal. Ves čas preiskave in sodbe je trdil, da je vse sam naredil brez pajdašev. Obsojen je bil na vislice. Tisto jutro, ko so ga imeli obesiti, je povedal, da je bil neki Renaux (Ren6) njegov pomočnik. Ta Renaux je bil tekom procesa še na pričevanje klican; a Lasgi ga ni hotel niti z besedico izdati. Pod vislicami takorekoč je odprl usta; morda je mislil, da si s tem podaljša življenje. Pa ni pomagalo nič. Zapisali so njegovo izjavo, ga obesili in potem zagrabili izdanega pajdaša. Požari. V Petelinjah pri Šempetru na Pivki je bil grozen požar ponoči od ponedeljka na torek. Užgala je strela. Prizadetih je pet gospodarjev. Ogenj je zahteval tudi človeško žrtev, Marijo Kovačič. — V Šempetru je strela užgala vojašnico, ki je skoraj popolnoma zgorela. Kdo bo predsednik v Ameriki. Sedanji predsednik Coolidge je republikanec. Stranka je na krmilu že izza žalostnega padca predsednika Willsona, demokrata, katerega je po mirovni konferenci ubila moralno in deloma tudi telesno. Sedanji termin je že njegov drugi, dasi v prvega ni bil izvoljen, temveč je zasedel predseniški stolec avtomatično kot podpredsednik ob smrti predsednika Hardinga. Do sedaj še noben predsednik ni vladal več kot dve dobi, to pa iz spoštovanja do očeta Združenih držav, George Washingtona, ki je tretji termin odklonil. Ako bi bil Coolidge zopet letos izvoljen, bi bil to prvi predsednik, ki bi služil tri termine. Najmočnejši kandidat republikanske stranke je trgovski minister in velik osebni prijatelj Coolidgejev, Herbet Hoover, tako zvani ^egiptovski Jožef« za časa vojne. Hoover je kandidat indu-/strijccv in trgovcev. Izgledi demokratske stranke. Demokratska stranka je stranka nižjih slojev. Ta še ni prebolela popolnoma hudega poraza ob Willsonovem padcu. Sedaj se dviga, ker je republikanska stranka zelo zavozila. Na dan so prišli veliki škandali korupcije najvišjih vladnih krogov. Ker je to stranka bogatinov, so v vladi skoraj sami milijonarji. Finančni minister Mellon je tretji najbogatejši človek na svetu. Ti so pa prodajali vladne koristi za svoj osebni dobiček. Tako je minister Hardingovega kabineta, Fali prodal za velikanske dobičke velike oljnate vrelce milijonarju Sinclairu. Demokratska stranka je nekoliko teh krivcev ujela in postavila pred sodišče. Tako je stališče republikanske stranke precej omajano. Le velik mož in pa skrajni^pritisk na odvisne volivce med uradništvom in delavstvom in pa močna agitacija ji more priboriti v jeseni končno zmago.'Nasprotno ima pa demokratska stranka najmočnejšega kandidata, kolikor jih pozna zgodovina. / Smith. Že pri zadnjih predsedniških volitvah je bil Smith močan kandidat in bi bil gotovo tudi nominiran, ko bi prav takrat ne bil znani kukluxkjanizem na vrhuncu svoje moči. Smith ima namreč dve veliki hibi, ki sta mu pridobili veliko smrtnih sovražnikov: 1. on je katolik, 2. 011 je «moker», to je proti prohibiciji. Klanizem je pa ravno produkt prote-staniovske nestrpnosti in suhaštva. Jtla-nizem je pa našel takrat v nekem Mc Adoo (Mekedu), zetu predsednika Wil-sona in njegovem bivšem ministru, moža istih idej, ki je šel v imenu in s pomočjo teh elementov v boj proti Smithu. Demokratska konvencija leta 1924 je bila velik polom. Nad stokrat so dele-gatje glasovali, da bi prišli do dvetre-tjinske večine, toda nobena stranka ni hotela popustiti, ne Smithova, ne Mc Adoova. Že takrat sc je pokazala velika moč Smithova. V teh štirih letih so se pa razmere radikalno spremenile v prilog Smitha. Republikanska stranka je umazana. Kuk'luxklanizem je na tleh. Tako sramotne stvari so prišle na dan izza kulis te organizacije, da so morali celo ime’ organizaciji spremeniti. Prohibicija se pa tudi ni tako obnesla, kakor so pričakovali. Kaj pa vera. Edino orožje proti Smithu je ostal še njegov katolicizem. Zato se je ves proti-katoliški in suhaški element združil že minulo zimo in začel boj proti njemu zaradi njegove vere. Velik del časopisja je nastopil proti njemu. V raznih deželah so začeli nastopati proti njemu razni voditelji in ga napadati. Celo v senatu samem je nastopil senator Hefflin z veliko silo proti njemu in proti katoliški cerkvi. Obdolžil je cerkev, da je organizirala velik politični stroj, ki bo skušal spraviti po Smithu Združene . države ],':d kontrolo papeža v Rimu! Tako daleč je prišlo in toliko prahu je vzdignil tn boj, da sc je že zdelo, da je Smithova kandidatura pokopana. Toda čudno! Takoj so se našli možje med nekatoliki, tudi v senatu, kakor tudi med časnikarji, ki so to gonjo ostro obsodili in nastopili proti nji. To pa ne samo pristaši- demokratske stranke, temveč tudi republikanske, katerim se je gabila ta verska nestrpnost, tako tuja ameriškemu pojmovanju verske svobode. Poleg tega je tudi Smith sam dal Terasno izjavo, ki je pojasnila njegovo stališče do cerkve in cerkve do njega, ako bi bil izvoljen za predsednika. Tudi več odličnih katoliških duhovnikov se je izjavilo in pojasnilo katoliško stališče. Tako je neki duhovnik Rev. Duffy v Newyorku izjavil: «Ako bi papež napadel z orožjem Združene države, bi jaz kot duhovnik bil prvi, ki bi zgrabil za orožje proti njemu«. In res v nekoliko mesecih se je ozračje čudno sčistilo in iz tega prahu se je še lepše in še jasneje zasvetil čisti značaj Smithov in njegova smožnost vladanja. Danes ima Smith v demokratski stranki, lahko rečemo, 90 odstotkov volivcev za seboj, ima jih pa tudi v republikanski stranki veliko, ki bodo sicer volili republikansko listno in so po političnem prepričanju republikanci, toda za predsednika bodo volili pa Smitha ravno zaradi njegove vere, četudi nekatoliki, da se zada tej verski nestrpnosti z njegovo izvolitvijo smrtni udarec. Volilna ihta. Kako hude bodo pa jesenske volitve in tako čisto, da mu tudi največji nasprotni-ne, so pa pokazale primarne volitve. Samo v Chicago je padlo 28 bomb in bilo umorjenih več političnih veljakov za časa boja. V Jolietu je celo Slovenec Mišič ustrelil svojega političnega tekmeca Težaka in ga na mestu ubil. Kakšen je Smith. To je mož briljantnega značaja, silno simpatičen, silno zmožen in s krasno pretekli ostjo. Tudi ga neka posebna sreča spremlja vsa dolga leta njegovega političnega življenja. Vse je dosegel vsik-dar, kar je hotel. Najštevilnejša država (njujorška) ga je že štirikrat izvolila za svojega governerja. Njegovo življenje je ! tako čisto, da mu tudi največji nasprotni-j ki niti praška ne morejo očitati. Poleg tega je tudi izboren govornik in velik duh, ki zna nastopati tako prepričevalno, da ga do sedaj ni prekosil še nihče. Ali bodo katoliki volili Smitha? Katoliških volivcev je v Združenih državah nad štiri milijone. Ako bi vsi ti -katoliki dali svoje glasove enemu kandidatu, bi to pomenilo skoraj njegovo zmago. Ali bodo dali katoliki vseh strank letos svoje glasove Smithu, ki je z njimi iste vere? Dasi so ameriški katoliki v vseh zadevah vere in cerkve kompaktna masa in skrajno edini, je pa gotovo, da so glede politike popolnoma needini, to je, da so razdeljeni med obe glavni stranki. Največ jih je baje v demokratski stranki. Ker vera nima nikakega stika s politiko, je torej gotovo, da tudi letos katoliki ne bodo enotno volili, temveč bo vsakdo volil s svojo stranko. Tako Smith ne more računati prav nič pa kako posebno pomoš katoliških volivcev. Različni nazori. Nasprotno se pa glede Smithove kandidature čujejo po katoliških listih celo glasovi, ki niso zadovoljni, da kandidir» katolik, posebno tako odločen katolik, za predsedniško mesto. Ti se boje, da bo s kandidaturo cerkev veliko več izgubila, kakor pa pridobila, pa naj zmaga Smith ali ne. V volivni borbi bo gotovo veliko blata padlo tudi na cerkev, pravijo. Ako zmaga, bo vsaka njegova napaka zadela prav občutno tudi cerkev. Nasprotniki bodo strogo pazili nanj in izrabili vsako senco in jo povečali in udarili po cerkvi. Tudi bo mo^al biti skrajno previden v občevanju s svojo cerkvijo, ker se bo vsaka usluga cerkvi tolmačila kol pristranost, kar bo pa vse pospeševalo mržnjo nekatoličanov proti katoliški cerkvi. So pa zopet drugi, med temi tudi či-kaški kardinal Mundelein, ki se pa vsega tega prav nič ne boje. Ti pa vidijo v kandidaturi Smithovi dolgo zaželjeno priliko, da naj narod pokaže v dejanju, kar trdi v ustavi in v javnosti, ali so v Ameriki res vse vere enakopravne. Ali je res, da imajo katoliki iste pravice kakor jih imajo protestantje. Če država sedajle ne mara katolika za predsednika in sicer tako odličnega moža, kakor je ravno Smith, potem pokaže, da smatra katolicizem za manj vredno vero, da imajo katoliki samo enake dolžnosti, ne pa enakih pravic, da je torej točka v ustavi in vse javno hvalisanje ameriške verske strpnosti samo hurnbug (sleparija). In to se mora itak pokazati prej ali slej. Cerkev je po mnenju teh mož močna dovolj in pa tudi čista dovolj, da se ji ni treba bati tega boja. Izgubiti ne more nič, pridobiti pa vse. Kdo se boji Smithove izvolitve. Demokratskega kandidata in predsednika se boji ameriško delavstvo. Niso namreč še pozabili velike panike za časa demokratskega predsednika Clevelanda. Bogataši in industrijci, v veliki večini v republikanski stranki, so se takrat zmaščevali nad narodom zaradi izvolitve demokrata in takoj napovedali boj. Pozaprli so svoje banke in svoje tovarne in vse delo se je ustavilo. Nastala je velika panika in delavstvo je lakote umiralo. lil tega se boji delavstvo tudi sedaj. Ko je bil izvoljen zopet demokrat Wil-son, bogataši tega niso mogli ponoviti, ker se je kmalu začela svetovna vojna, ki je razmere spremenila in dala Wil-sonu močno orožje v roke, da je to lah- ko zabranil, obenem je pa nastopila zlata doba velikanskih dobičkov zanje in zato tega niso poskusili. Prijatelji Smithovi se pa tudi tega ne boje. Tolik vladarski ženij, kakor je Smith, pravijo, bo znal najti sredstva, da kaj takega prepreči. Zunanja politika. Smitha se boje tudi nekatere zunanje države. Med njimi pred vsem Mehika zaradi verskega boja proti katoliški cerkvi. Smith kot katolik gotovo ne bo mogel in smel podpirati sedanje mehikanske politike. Znano je pa, da se Calles vzdržuje na krmilu s pomočjo vlade Združenih držav. Tudi je znano, da je bil predsednik Wilson tisti, ki se je dal premotiti svojim agentom, ki so ga nalagali, da je pomagal tej sedanji vladni kliki do krmila. Calles pade lahko, ako mu AVashington odvzame svojo podporo. Kot demokrata se boji Smitha tudi Anglija. Demokratska stranka se je že za časa \Vilsona pokazala kot veliko nasprotnico angleških privilegijev v Združenih državah, med tem ko je republikanska stranka kot stranka raznih milijonarskih kraljev, ki imajo tam velikanske vsote svojega kapitala naloženega, vsekdar podpirala Anglijo, zlasti s tarifom pri izvozu in uvozu. Tako je znano, da Anglija izvaža iz Amerike velik del bombaževe volne na Angleško, kjer izdeluje najrazličnejše volnene izdelke in jih potem uvaža zopet v Združene države na škodo države. Tako vidimo, da v resnici cel svet opazuje letošnji volivni boj za predsedniško mesto v Združenih državah in z napeto pozornostjo čaka njegovega izida. Kaj nam z dežele pišejo JEL&ANE. Spet smo imeli ogenj v naši občini. Pred kratkim je gorelo v Rupi in Lipi, a minulo soboto zjutraj ob 2.30 je začelo goreti v Jelšanah. Pogorela je posestniku Antonu Udoviču št. 66 (Kolesu) hiša in štala z vsem senom vred in nekaj žita. Zgorela je tudi ena junica. Enako je požar uničil stalo soseda Antona Udovič (Janken) št. 14 z vsem senom vred. Hišo so rešili, škoda je velika, Sreča v nesreči je bila, da je malo pihala burja in nosiila iskre proč od hiš, drugače bi bila nevarnost za velik del vasi. Na pomoč so prišli tudi gasilci z Reke — poklicani brzojavno — ki so kmalu pogasili, kar niso še mogli domači. Novo pri nas je še to, da nam vozi pošto sedaj korijera. To je pa narobe, ker dobimo sedaj pošto en dan pozneje in zraven tega nimata več zveze s pošto vasi Pasjak in Šapljane, ki imata razmeroma dosti prometa. Prej jim je namreč dostavljal pošto naš poštar, ki je hodil lio pošto na postajo. Dvomimo, da je to sedaj za poštno ravnateljstvo ceneje — a nam je mnogo narobe, zato prosimo, da bi se poštni promet vršil kot poprej. Revščina pri nas je zelo velika — ni dela ne jela, zato jih mnogo misli na izselitev — a kako, ko je tako malo denarja? In sedaj je pritisnila še strašna suša, ki bo uničila vse pridelke. Vendar plešemo, kot bi ne znali kam z denarjem! Vsako nedeljo — vsaj v eni vasi- naše občine če ne v več — mora biti ples. V sosednih občinah ni niti približno toliko plesov, čeprav revščina tam ni taka kot jiri nas. Le da pride dosti plesnih taks v občinsko blagajno in da se nek-terim gostilničarjem polni žep, za to skrbi naša občina. Ljudje godrnjajo in zabavljajo, ker mladina zadnje lire zapravlja, ko ni v mnogih hišah v pravem pomenu besede niti za polento in sol —-a si ne morejo pomagati! čas bi bil, da bi kr. Prefektura omejila to plesarjenje in veseljačenje, če že ne prepovedala. Zanimivo je to, da se zadnjega plesa v Jelšanah niso hotele udeležiti domača dekleta — razven nekterih najbolj prismojenih zijal — (prevelika suša straši!) in so morali s plesom radi tega predčasno jen jati, ker ni bilo plesavk. čast tem dekletom! TOMAJ je zadnje čase nasrečna občina. Tekom poldrugega leta sta dva podeštata končala s tako slavo, da sta zapustila občini dolg. Sedaj imamo komisarja v osebi g. Cesarc-ja Caso-ta. že drugič je (ta g. komisar) v Tomaju, da uredi občinske zadeve za podeštati. Pri ljudeh je jako priljubljen gospod. Govori se, da se ponujajo razne osebe za podeštatc. Gospodu komisarju, ki ga poznamo kot poštenjaka, priporočamo, da svetuje, ozi- \ roma priporoči na prefekturi moža, ki bo imel čisto vest iti pošteno srce, za bodočega podeštata. želimo si moža, v katerega imamo vsi zaupanje in bo delal za dobrobit občine, moža ki dobro pozna razmere v občini. Gospoda komisarja prosimo, naj se ne da premotiti od raznih zvitih lisic, ki se mu ližejo samo zato, da bi postali podeštati. Več Občinarjev. KATINARA pri Trstu. Od grozne suše trpimo tudi pri nas. Najstarejši ljudje ne vedo povedati, da bi bila kako leto taka suša. Poleg velike vročine je zlasti burja kriva, da se vse suši. Po želji župljanov samih se je tu-tukaj začela prošnja pobožnost za dež, h kateri prihaja lepo število vernikov. RIHEMBERK. Pri nas smo postali nekam zaspani in brezbrižni. To se pravi, za modo, kratka , krila in kratke lase in kar je takega, za to smo zelo vneti. Naša dekleta so grozno lepa. Razume se, da nam pri tolikem sijaju lepote in elegance nedostaje časa za višje reči. Zakaj pa se ne bi fantje kaj zganili? Ali mora res naš slavni Rihemberk tako daleč zadaj marširati? Nekdo. RENČE. V nedeljo 22. julija smo bili spet enkrat veseli. Godi se nam sploh zelo dobro in zato radi poskakujemo in se vrtimo. Drugod se pritožujejo, da je suša in slabi časi: mi pa tega ne čutimo in ne vidimo. Drugod delajo molitve in procesije za dež: mi pa prirejamo plese. Sosedje se na nas jeze, da siuo lahkomiselni in otročji, mi jim pa osle kažemo in se preklicujemo od zadovoljnosti. Pod Fajtovim hribom je gorelo dva dni. Prišlo je vojaštvo iz Gorice in v soboto ogenj zatrlo. Tudi tam gori na škabrijelu .je bilo videli ogenj s te strani. ROMANJE NA VITOVLJE. V nedeljo 22. julija je romala na Vitovlje mladina, fantje in dekleta iz Srednje in Spodnje Vipavske doline. Zastopani so bili iz Sovodenj, Mirna, Dorn-berga, Batuj, Črnič, Oseka, Vogrskega itd. Največ je bilo Dornberžanov, kakih 60.# Mladina je poprejšni dan opravila" doma sv spoved in drugo jutro jih je veliko prejelo sv. obhajilo na Vitovljah. Združeni pevci so kaj lepo prepevali razne moderne cerkvene skladbe, med temi tudi skladbe slavnega Vipavca Stankota Premrla. Pel je tudi znani tenorist Jožko Bratuž ob spremljevanju brata Lojzeta. Po kratki južini so se romarji napotili čez Krnico proti Kuclju. Na Krnici je bil odmor, kosilo in prosta zabava. Romarji iz Spodnjega kraja so se potem vrnili čez Vitovlje nazaj v svoje vasi, drugi pa so jo udarili proti Selovcu in potem na Kucelj. Ob 4. popoldne so se spustili nazaj v dolino med veselim pe-vanjem. Bil je lep dan in spomina vreden. dornberg Suša je letos posebno huda. Koruza se je prezorila in že napravila banderca. Iz nje ne bo nič. Tudi na trti je že suša vzela tret j inč sadu. V ponedeljek zvečer, ko se je pripravljalo k dežju, je vsa vas na nogah čakala. Res je okrog dveh po polnoči prišla ploha, pa le v nezadostni meri. V soboto smo obhajali praznik našega patrona sv. Danijela. Slovesnost je Povzdignil s svojo prisotnostjo mons. Berlot iz Gorice, kateri je tudi pridigo val. Bila je tudi procesija. Tudi za dež molimo vsak dan. Bog nas usliši čimprej! Sv. KRIŽ pri Trstu. Od 12. avgusta 1894. je tukajšna podružnica sv. Roka postala majhno svetišče Lurške Matere božje. Cerkvica, ki je stala zapuščena že od časov cesarja Jožefa II., je bila takrat obnovljena in blagoslovljena. Takrat je bil tudi blagoslovljen kip Lurške M. B. ter v slovesni procesiji prenešen iz župne cerkve v cerkvico sv. Roka, kjer je bila postavljena podoba lurške dupline ter oltar M. B. Ob 60 letnici lurškcga prikazovanja, I. 1918. je bila spet lepa procesija v Sv. Križu. Tudi letos, ob 70 letnici Lurda, se pripravljamo za izredno slavnost, katere vspored bo izšel na posebnih tiskanih vabilih. Procesija s kipom Lurške Gospe bo v nedeljo 12. avgusta popoldne. Če takrat ne bi vreme dopuščalo,: bo procesija na Veliki šmaren popoldne. Vsa soseščina je prijazno vabljena. KOPRIVA. Naš občinski župan ima nekatere svetovalce, ki ne izražajo ljudskih misli in želja, ampak bolj mislijo o sebi, da so nekaj višjega. To razmerje seveda ne vpliva ugodno na potek občinskih zadev. Usojamo si predlagati g. obč. načelniku, naj si izbere drugih svetovalcev. Saj on je kmet in ve, kako so kmečke stvari. HARije ppl Bistrici. Naše poštne razmere niso posebno zadovoljive. Do glavne pošte v Bistrici je uro hoda, v Harijah pa imamo le poštno nabiralnico. Pisma se razdeljujejo navadno ob nedeljah. Če pa kdo ni tgkrat zraven, potem kdo ve kdaj pride do j svojega pisma. Uradnih ur ni. če pa človek sam pride prašat za kako pismo, utegne dobiti kaj neprijazen odgovor. Pri teh razmerah se lahko zgodi, da kako važno pismo pride prekasno v roke naslovljencu. LEŽEČE pri Divači. Vročina žge in pari po vsem Krasu, da že ni moč več prestajati. Na 27. junija se je začelo napravljati za dež, a prihrumela je burja, ki že gospodari več tednov in se še vedno oglaša v presledkih. Poljski pridelki so uničeni, živina trpi; travniki so ožgani, da nima kje pasti; krmiti jo moramo doma; bati se je, da že itak nizka cena živine pade še niže. Merodajni krogi bi morali to vpo-števati in priskočiti kmetu na pomoč zlasti pri odmerjevanju in iztirjevanju davkov. Tudi vode nam zmanjkuje za ljudi in za živino. Vaški vodnjak je premajhen za vse potrebe. Za živino imamo par kalov, a zdaj šele prav spoznavamo, kako bi bil koristen kal ob cesti iz Ležeč v Divačo «Pod zgunom«. Tam je primerna lega, nateklo bi se vode od vsakega dežja in živina je ne bi stradala. Le sloge je treba in vztrajnega dela in vse se naredi. Tudi pi i nas so začeli nekateri bolj