Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # ST. 10 • 11. MARCA 1955 • LETO XIV • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 RESOLUCIJA SKUPNE SEJE PREDSEDSTEV REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV ZA SLOVENIJO IN ZVEZE DRUŠTEV INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Vsestransko sodelovanje Na obojestransko pobudo sta | gospodarjenja, ki so usmerjena v 86 22. februarja t. 1, sestali v Do- to, da v gospodarstvu čimbolj do-sindikatov v Ljubljani na1 sledno uveljavi socialistično nakupno sejo predsedstvi Republi- , čelo nagrajevanja po delu, bosta skega sveta Zveze sindikatov Ju- odločno vztrajali na tem, da so Soslavije za Slovenijo in Zveze I delavci z višjo tehnično izobraz-društev inženirjev in tehnikov I bo, ki so celo na vodilnih mestih Slovenije. Ze doslej sta obe orga- i v gospodarskih organizacijah, D-izaciji plodno sodelovali pri ure-1 dolžni na topel, človeški način janju posameznih skupnih vpra-1 strokovno pomagati ostalim dejanj. Prav to dosedanje skupno | lavcem in z nesebičnim tovari-delo pa je pokazalo, da je v se- I škim prizadevanjem usmerjati dan jih zahtevnih družbenih pogo- njihova stremljenja za tem, da bi Jih potrebno, da to sodelovanje Ppstane še bolj vsestransko in sistematično. 'bilo njih delo čim plodnejše in da bi se čimbolj izpopolnili v delovnih veščinah. Organizaciji se NASA NOVA PRILOGA Vsako leto zapusti tisoče mladincev splošnoizobraževalne šole in odhajajo v različne poklice. Mladina in starši so pred težko odločitvijo, v kakšen poklic naj se usmeri. Praksa kaže, da v splošnem absolventi šol zelo malo vedo o poklicih, psihičnih in fizičnih zahtevah, ki so zanje potrebne. Večkrat so glede tega v zadregi tudi predavatelji, ki jih starši sprašujejo za svet. Da se te težave vsaj deloma omilijo, bo časopis »Delavska enotnost« vsakih 14 dni priobčil posebno prilogo na osmih straneh z naslovom »Svetovalec«. Polovica lista bo namenjena za nasvete odraslim, polovica pa mladini. Kakšna bo vsebina tistega dela, ki bo za mladino? »Svetovalec« bo prinašal informacije o poklicih, delovnih mestih, obvestila, o problematiki izbiranja poklicev in zahteve za poedine poklice. , Želeli bi, da bi »Svetovalca« imela prav vsaka šola. Svet za prosveto in kulturo LRS priporoča vsem šolskim vodstvom, da ga naroče pri Upravi »Delavske enotnosti«, Ljubljana, Čufarjeva ulica št. 1. Cena posamezni številki priloge, ki jo sicer prejemajo naročniki »Delavske enotnosti« brezplačno, je 10 dinarjev. V letošnjem letu bo izšlo 21 številk priloge in je. cena za tiste, ki si naroče samo »Svetovalca«, 200 dinarjev. Prvi dve številki vam pošiljamo brezplačno na ogled z željo, da naročite »Delavsko enotnost«, oziroma le njeno prilogo. Uredništvo Ob tej priliki so navzoči raz-j^otrili nekatera pomembna družbena vprašanja, ki so skupna obe-organizacijama, zavzeli so do Posameznih vprašanj enotna stajica in se dogovorili tudi o tem, *ako naj organizaciji, vsaka v svojem delokrogu in v skupnem ^delovanju uveljavita osvojena atališča. Nadaljnja krepitev socialističnih odnosov med delavci v gospodarstvu j6 Po soglasni presoji predstavni-kpv obeh organizacij izhodišče nJUne -družbene dejavnosti. Organizaciji menita, da je sa-jno z uvajanjem slehernega de-Javca v aktivno gospodarjenje, z ?°bro in skrbno organizacijo pro-12 v<>d n je, z dosled nim social istič-111,11 nagrajevanjem po delu in z nosebično medsebojno pomočjo, ki J0 jo predvsem poklicani nuditi Cl>nično bolj vešči delavci svojim Pjarišem, možno v polni meri ^blikova.nje samostojne, napredne, vopne osebnosti sodobnega delav-P® in nenehno zboljševanje njego-/p življenjske ravni, kar je osmov-1 smoter graditve socializma in Seb omenjenih ukrepov. Zato si bosta organizaciji z st-mi svojimi silami in možnost-T11 Prizadevali, da bo dejansko sakemu delavcu praktično omo-vpogled v gospodarjenje s Podjetjem in dejansko omogočeno k*ivno sodelovanje pri odrejanju gospodarske politike gospodarske jr^anizacije, kajti že z ustavnim ologJJom je vsem delavcem za-P^tovljena pravica do upravljanja jim je treba pomagati, da se ) sPosobijo za to praktično upravičuje Istočasno bosta organiza-'b aktivno podpirali vse napore jPvPodarsko operativnih in teh-onih vodstev gospodarskih organizacij, |-j )xxlo usmerjeni v to, : a za dosego čimbol jših pro-/vodnih uspehov, ki si jih v svo-jJ1! delti želi vsak priden delavec J ki so temeljni pogoj za izbolj-i{-J? življenjske ravni delovnih < L v okviru zakonitih predpi-Vod' nične zmogljivosti proiz-. m sredstev in ravni tehnične Po, i delavcev, čimbolj iz-n-Po,n> proizvodni proces, orga-(jeja'Clif .dela, delovna disciplina, Vr ?Tn' ln proizvodni normativi v Posamezni gospodarski or-^'«aeiji. Vzporedno s'tem bosta nrj nJZaciii aktivno podpirali vsa zadevanja organov delavskega namreč dobro zavedata, da je prav skrb za napredek tehnične kulture delovnih ljudi edini pošten in iskren način, s katerim se da pomagati delavcem, da pridejo do boljših realnih zaslužkov. Hkrati pa so vsi delavci enako in v lastnem interesu dolžni, disciplinirano izvajati vsa go-spodarsko-tehnična navodila svojega vodstva, kot jih uspešen delovni proces narekuje. Po soglasni presoji predstavnikov obeh organizacij je za uspešno strokovno tehnično izobrazbo delavcev potrebno predvsem izpopolniti naše strokovno šolstvo. Pri tem gre zlasti za temeljno vprašanje: kakšnega fizičnega in duševnega delavca s kakšnimi tehničnimi znanji potrebuje naša industri ja, ker je potem od tega odvisno vse ostalo, kot je trajanje učne dobe, učni načrti, sorazmerje med teoretičnim in praktičnim poukom, učne moči in drugo. Organizaciji sta se zedinili, da bosta neposredno pomagali pri proučevanju zahtev in potreb naše industrije po strokovno tehnično izurjenih delavcih. Kljub temu, da organizaciji pripisujeta silno velik pomen pravilni izpopolnitvi strokovnega šolstva, vendar smatrata, da je nič manjše važnosti pošolsko tehnično izobraževanje delavcev. Organizaciji sta sklenili skrbeti za to, da bodo absolventi strokovnih šol, potem, ko pridejo na delo v gospodarske organizacije, deležni tovariške pomoči s strani strokovno že vpeljanih tovarišev in da jim bo omogočeno, da si bodo neprestano izpopolnjevali in utrjevali praktične strokovno-teh-nične veščine, potrebne za plodno opravljanje določenega poklica. Prav tako sta organizaciji sklenili, da bosta skrbeli za to, da bodo odgovorni tebnično-operativni voditelji gospodarske organizacije spoznali vsakega novega delavca, ne glede na konkretno delo, ki ga bo opravljal v podjetju, z njegovim delom, tehniko dela, varnostnimi ukrepi, ki jih je pri delu upoštevati Poleg tega sta organizaciji sklenili poskrbeti za siste-matrčnejšo splošno tehnično in gospodarsko izobrazbo vseh delavcev, ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Gre namreč za tisto osnovno tehnično in gospodarsko izobrazbo, ki jo naš čas zahteva od slehernega delavca in ki predstavlja neke vrste osnovno tehnično kulturo, skrbeti za redna predavanja in tečaje, v katerih bodo skušali uvesti čimbolj nazorno posredovanje znanj. Povsem razumljivo je, da morajo biti delavci gmotno zainteresirani na tem, da nepre- i stamo izpopolnjujejo svoje tehnič-1 ne veščine. Po soglasni sodbi obeh organizacij novi plačni sistem omogoča nagrajevanje delavcev po učinku, po množini vloženega, znan ja, ročne veščine in vloženega telesnega napora, zato bosta organizaciji neposredno aktivno pomagali pri njegovi dosledni ] uvedbi. Kajti plačni sistem, ki gmotno stimulira delavce, da več in boljše delajo, neposredno vpliva na povečanje količim materialnih dobrin, od česar odločilno za-visi življenjska raven delovnih ljudi. Nagrajevanje po delu prinaša ne le prepotrebno gospodarsko vzpodbudo za delo slehernega delavca, temveč predstavlja tudi osnovno prvino osebnega dostojanstva socialističnega človeka. Organizaciji si bosta prizadevali, poleg družbene in strokovne pomoči, ki jo bosta nudili povsod tam pri uvajanju in izvajanju nagrajevanja po delu, kjer slednje še ni izpeljano oziroma je nepopolno, razjasniti pomen takega vrednotenja dela tudi tistim delavcem, ki morda še niso doumeli, da je zaslužek povračilo za porabljeno delovno silo in učno dobo ali napore delavca in da je vrednost delovne sile tem večja, (Nadaljevanje na 2. strani) izobrazba je Taka tehnična delavcem namreč potrebna ne le zato, da si lahko izpopolnjujejo svoje strokovno-tehnično znanje in veščine, ampak jim omogoča tudi temeljiteje doumeti znanstvene temelje materialističnega svetovnega nazora in družbeno gospodarske vede. Organizaciji sta si popolnoma edini, da za temeljito tehnično izobrazbo delavcev ne zadoščajo zgolj občasna predavanja in da sama gola predavanja tudi niso zadostna, ter sta zato sklenili po- Tovariš Tito je na nedavnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine govoril o naši zunanji politiki, ki sloni na načelih Ustavne listine OZN in se zavzema za mimo mednarodno sodelovanje, spoštovanje enakopravnosti med državami in nevmešavanje v notranje zadeve drugih narodov. Govoril je tudi o nevarnosti morebitne atomske vojne in podprl tiste sile v svetu, ki zahtevajo, naj atomsko energijo uporabijo za dvig blaginje človeštva, ne pa za zastraševanje in uničevanje. Razen tega je tovariš Tito obširno govoril o politiki miroljubne koeksistence, za katero se zavzema naša zunanja politika, 'in o vztrajnem delovanju proti razdelitvi sveta na sovražne tabore. Ocenil je tudi uspehe naše zunanje politike v preteklem letu in posebej govoril o ustanovitvi Balkanske zveze, ureditvi tržaškega vprašanja, normalizaciji odnosov z vzhodnoevropskimi državami in o obisku v Indiji in Burmi, ki je obrodil pomembne mednarodne sadove in predstavlja velik uspeh miroljubnih in naprednih sil sveta POMENEK OB OSNUTKU PRAVILNIKA 0 NORMAH V LITOSTROJU Bodimo dosledni! V osnutku je predvideno naj delavec, ki z delom, plačanem po učinku ne bi dosegel zaslužka po svoji osebni kategoriji in efektivnem času dobi posebno doplačilo. — Doplačila naj bi bremenila režijo oddelka. — Komu koristijo in komu škodujejo podobna določila sem osnutek pra-o normah gospo dar- P reli stal vilnaka skega podjetja Litostroj v Ljub ljani. (Osnutek je sestavil tovariš Rihard Znidard član kolektiva.) Ob prebiranju posameznih določil tega osnutka se mi zdi vredno spregovoriti nekaj j besed ne saimo zaradi stvari, ki ' sem jih našel v osnutku, temveč 1 zavoljo podobnih teženj, kakršne srečujemo tudi v drugih tovarnah. Gre namreč za tole: V marsikateri tovarni so načelno za nagrajevanje po delovnem učinku, po storilnosti dela. Toda, i ■ Letos je vreme zelo muhasto. Najprej nas je dva meseca močil dež, te dni pa je nametlo toliko snega, da marsikje resno ovira promet. Smučarji so seveda po dolgejn čakanju prišli na svoj račun' ko začno te načelne ugotovitve uresničevati v določilih tarifnega pravilnika, pravilnika v normah, pri' premiranju itd., pogostokrat prevlada »socialni moment« nad zdravo presojo stvari in vse načelno pravilne ugotovitve v uvodih so ničeve. S praktičnimi izračuni poderejo marsikje tisto, ikar so prej povzdigovali v nebo, kot edino odrešilno stvar za dvig storilnosti, proizvodnje in dvig življenjske naivni. Toda razložimo si te stvari podrobneje, primerov, tokrat slučajno ob osnutku pravilnika o normah podjetja »Litostroj« v Ljubljani. V uvodu omenjenega osnutka je zapisano tole: »Nagrajevanje, neposredno po učinku, na osnovi delovnih norm. in kategorij dela je najpravdi-nejše...« Človek b; pričakoval, da bo ta duh preveval tudi vsa ostala določila pravilnika o normah. Toda...! V zadnjem poglavju osnutka »Garantirani zaslužki delavcev« pod zaglavjem »Doplačila do garantiranega zaslužka« člen 3 je zapisano med drugim naslednje: »Delavcem, ki z delom, plačanim po učinku pod normalnimi pogoji dela ne dosegajo plače po svoji osebni kategoriji in efektivnem času, gre doplačilo (delavec naj bi dobil doplačilo, in sicer v višini polovične razlike med zaslužkom po normi, kr jo je dosegel in zaslužkom po času.) po sledečem obrazcu: doplačilo = zaslužek po normi — zaslužek po času 2 = zaslužek po normi Ta doplačila se izračunavajo ob koncu vsakega meseca pri obračunu plač, bremenijo pa režijo oddelka. Primer: Delavec N. N. je zaslužili po učinku pri normalnih delovnih pogojih 8800 din v 200 efektivnih urah. Po svoji osebni kategoriji (tu je mišljena kvalifikacija in spretnost delavca, skratka vse tiste vrline, na osnovi katerih lahko opna/vi' delavec delo določene kakovosti v normiranem času) pa bi moral zaslužiti 9600 din, česar pa ni dosegel, kljub temu, da so bili (Nadaljevanje na 4. str nij »DELAVSKA ENOTNOST« IZ NAŠIH ORGANIZACIJ ST. 10 © 11. MARCA 1955 VSEM USTREČI - M MOGOČE zaupni,"m delo! Malo bo čitateljev, ki bi naslovu ne 'pritrdili. Zato ga bodo nekateri kar prešli. Kljub temu pa je prav, da si vsebino naslova ogledamo z vseh strani in ugotovimo, kolikor in kdaj ga uporabljamo. Vsem je razumljivo, da bi bil tisti, ki bi lahko vsem ustregel, pravi genij. Ne samo to, pravi vsemogočnež bi bil. Toda moj namen ni razmišljati o tem, temveč le kako in kdo ta izrek uporablja. Uporablja ga največkrat tisti, ki deli bodisi življenjske dobrine, bodisi pravico. Gorje nam, če bi te stvari delili brez ali mimo moralnih navad in zakonov. Tisti, ki bi delili, bi postali pač »nezmotljivi«, mi pa bi zelo občutili njihov nauk: Vsem ustreči — je nemogoče«. Kakor ima vsaka stvar svojo „ . . dobro in slabo stran, tako je tudi ne kaze več o njih govoriti. Ozri-s tem rekom, katerega se mnogi,mo se *e ™ PTVi primer. Na sin-prepogosto in v nepravem času dikalnem sestanku je zmagal ni delavec, pa tudi večina ostalih so proti uravnilovki. Oni so hoteli preprečiti nekatera kričeča nesorazmerja pred uveljavitvijo tarifnega pravilnika. Toda vsake razprave je kaj hitro konec, če ti pred nos pomolijo geslo: »Vsem ustreči — je nemogoče«. Ali: Takih primerov pa ni malo, kadar gre za blago, po katerem je veliko povpraševanje. Poznam oslabelega partizanskega invalida, ki mora imeti dietično hrano. Toda vedno, kadar želi kupiti belo moko, pride v trgovino prepozno, ker je bela moka že kar vnaprej razprodana. Kakor je skromen, vendar povpraša, kako to, pa neprijazen odgovor glasi: »Veste, vsem ustreči — je nemogoče.« Takih dogodivščin je toliko, da radi poslužujejo. Posebno se ga poslužujejo v sili, da jih reši zagate. Poslužujejo se jih kot čarodejnih besedi in največkrat v škodo posameznika ali celo skupnosti. mojster, ki je dokazoval ostalim, da je vsem ustreči — nemogoče. Delavec pa, ki se mu je godila krivica, je bil do »kraja potolčen«. Delavci in nameščenci, ki zaradi hitro zaključene razprave Samo nekaj primerov, da nam n*so u^e9nili opozoriti na nepra-bo stvar jasnejša. j vilnosti v tarifnem pravilniku, so Na dobro pripravljenem sin- 1 ostal nezadovoljni. Borec-invalid dikalnem sestanku je po poroči- ie os^a} razočaran, še posebno, lih nastal mučen molk. Predsed-\ )e poučil bivši zvesti slu- nik je ponovno povabil prisotne ! zabnik okupatorja., da je vsem k razpravi. Pa se je le oglasil ustreči nemogoče. S to začim-delavec. Prvič je spregovoril na Ta-di postrežejo tudi. pri sta-sestanku. Morda tudi zato niso novanjskih vprašanjih, če bi ho-bile njegove besede tako jasno te^ pokazoti na morebitne neizrečene, kot je to imel v mislih, pravilnosti. Mnogokrat ze vidimo Tako je govoril: »Pri nas ni pravice! Zakaj ne bi imeli vsi enako plačo za delo ...!« Dalj ni prišel. No, ne bi hotel biti v njegovi koži. Mojster prvi, za njim odborniki in končno še predsednik manj bo upravičeno nezadovoljnih. In če bomo tako delali, bodo ostali le še nergači, katere dobro poznamo, pa se sedaj skrivajo za drugimi in za demagoškimi frazami. Ostali bodo hujskači, ki žele v kalnem ribariti. Z njimi ne bo težko, če jim potegnemo krinko z obraza. Potem jih bomo videli takšne, kot so, sovražnike socialistične ureditve. Ko bomo z vztrajnim delom uspeli te zadnje potisniti ob zid, bomo lahko rekli: »vsem je mogoče ustreči!« V. J. Iz zadnje številke našega lista smo zvedeli, da je okrajni sindikalni svet Koper naročil 2500 izvodov Delavske enotnosti za svoje sindikalne podružnice, s čimer naj bi vzbudil zanimanje za naše glasilo. Precej članov je bilo, ki doslej Delavske enotnosti niso poznali. Sedaj, ko so skoraj vsi dobili brezplačno zadnji dve številki, so videli, da je tudi v Delavski enotnosti marsikaj zanimivega in se jih je veliko odločilo, da se naroče na naš list. Žal ne- razumele in so mislile, da jim pošilja časopis uredništvo na svojo pobudo. V bojazni, da bi morale časopis plačati, so poslane izvode vrnile in s tem kajpak zmanjšale uspeh namere sindikalnega sveta. Prepričan sem, da koprski okraj že v bližnji bodočnosti ne bo več med zadnjimi okraji po številu naročnikov, saj so si večji delovni kolektivi napovedali tekmovanje v tem, kdo jih bo več imel. Uspehi se že poznajo. Le zaupniki Delavske enotnosti, ki jih ponekod že imajo, bodo mo- DROBNE IZ ORGANIZACIJ i katere podružnice te akcije niso I rali krepkeje zavihati rokave. Z OBČNEGA ZBORA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA METALURGOV SLOVENIJE JASNA NAČELA Preteklo nedeljo je bil v mali dvorani Doma sindikatov v Ljubljani četrti redni letni občni zbor Republiškega odbora Sindikata metalurgov Slovenije. Občnemu zboru so poleg delegatov prisostvovali še tajnik Centralnega odbora Sindikata metalurgov Jugoslavije Franc Taler ter predsednika delavskih svetov jeseniške železarne in Tovarne aluminija in glinice iz Kidričevega. Na občnemu zboru je poročal predsednik Republiškega odbora Tone Sturm. izhod iz neke zagate, pa ti udari vmes: vsem ustreči — je nemo- Taka uporaba tega resničnega lezarni so se plače po lanskem •n — urmraba za šibo. ki er ni tarifnem pravilniku gibale takole: visokokvalificirani delavci Ena temeljnih ugotovitev občnega zbora je bila, da je bil lani plačni sklad po podjetjih nesorazmerno razdeljen, saj iso , plače, marveč veliko bolj kot dobile razlike v plačah med nekva- slej na problem proizvodnje, lificiranimi in visokokvalificira- Kajpak narekuje taka usmeritev nimi delavci prav majhne. V me- ; sindikalnega dela neprestano pro-žiškem rudniku na primer je zna- j učevanje gospodarstva, da bi šal razpon med plačami nekvali- ]ahko sindikalna vodstva vplivala ficiranih in visokokvalificiranih na določitev delavskih organov ki so dobili na mesec manj kot 8000 dinarjev, medtem ko je okoli 65 % delavcev dobilo več kot 12.000 dinarjev na mesec (z dobičkom vred). Že samo ta podatek priča, da so take govorice ^>opolnoma neutemeljene in da se morda za njimi skriva strah pred j odgovornostjo, ki jo bo od njih« časno pomeni, da delo sindikal- delovni kolektiv od večje plače nih vodstev v tovarnah ne sme tudi zahteval. Za nas je povsem 1 biti osredotočeno izključno na jasno, da se iz gospodarskih te- j žav ne bomo izkopali toliko časa, j delavcev 1 :1,36. V jeseniški železarni so se plače po lanskem reka — uporaba za šibo, kjer ni treba, napravi kar znatno škodo. so se usuli na njega: »Ustreči i ^e metati vseh nezadovoljnežev je nemogoče«. Delavec v en lonec> kaiH eni 80 opravi- vsem je bil proglašen za godrnjača. Ali, ker vendarle ni prenehal vrtati, so pričeli iskati vzroke. In kaj so ugotovili. Mojster je tega delavca mrzil, mu dajal naj slabša dela in ga prikrajševal pri zaslužku. To je pač delavca bolelo. In to je hotel izraziti na sestanku, da v njegovem obratu ni pravice, da bi morali prejemati delavci plačo po storjenem učinku. Torej je popolnoma prav mislil. (Mimogrede rečeno, je mbj-ster, pri katerem se je nabrala kar kopa nepravilnosti, prejel svoje.) Na nekem sestanku je šlo za sprejetje oziroma razpravo o tarifnem pravilniku, ob katerem večkrat prihaja do nesoglasij, ker nekateri poizkušajo izvleči večjo čeno nezadovoljni, večkrat celo zaradi nepoučenosti, drugi pa iz skrite sovražnosti proti vsemu, kar je naprednega. Dobro bi bilo, da naši odborniki premislijo, preden napravijo posamezniku krivico, kajti tak način prinese le trenuten uspeh, pa če se še tako ustimo, kako smo koga zabili in napravili red. Zal zasledimo tudi v sindikatih take pojave. Posebno pri mladih odbornikih, ko si ne upravljanja. Občni zbor je še posebej opozoril na izobrazbo sindikalnih 12.384 din, kvalificirani 9971, pol- odbornikov in predlagal, naj bi kvalificirani 7862 dinarjev. De- | spet odprli sindikalne šole. V njih jansko pa so dobili z razdelitvijo I bi se vzgajali sindikalni odborni- drugače pomagati. Toda mi moramo stremeti, da bodb vsi zadovoljni, vsi tisti, ki se jim godi krivca. Razume se, da je težje male krivice odpravljati, kot pa zaščititi se z »vsem ustreči — je dobička vred visokokvilificirani 8.4 % več, kvalificirani 23 %, pol-kvalificirani 40 % in nekvalificirani 41.5 °/o nad dovoljenim povprečjem. S tem se je seveda razlika med plačami strokovnjakov in nekvalificiranih delavcev še občutno zmanjšala. Razume se, da delavci ob takem sistemu nagrajevanja niso čutili potrebe po strokovnem izpopolnjevanju, saj ’mla~ je konec kancev navaden težak ZTICLJO j^l*| m n In mani Trni. mmst.Pr dobil le malo manj kot mojster ali inženir. Sedaj, ob sestavljenjp novih tarifnih pravilnikov si sindikalne organizacije na vso moč prizadevajo, da bi bil razpon v plačah nemoeoče« Toda kakorkoli te to večR> da bi bili organizatorji totio go ho u.n.4 kmalu m- ! proizvodnje boljše nagrajeni, saj težje, se nam bo kaj kmalu po- - ». ... . ,_________ . korist na račun drugih. Omenje-l kazalo kot edino pravilno in vse dilovmgT^roc^a. To je za metalurgijo še toliko važnejše, ker predstavljajo izdatki za plače sorazmerno zelo majhen izdatek podjetja. Na Jesenicah, na primer, znese to komaj 4 %. Vseh ostalih 96 % stroškov proizvodnje pa je odvisnih v glavnem le od organizacije proizvodnje, od tehničnih postopkov itd., zaradi Vsestransko sodelovanje (Nadaljevanje s 1. str.) čim bolj je delavec strokovno tehnično izurjen. Organizaciji pozivata vse svoje člane, naj povsod in na vsakem mestu pomagajo pri praktičnem uvajanju novega plačnega sistema in naj se upro vsem lažno-so-cialnim in I a ž no-d emokr at i čn i m težnjam tistih posameznikov, ki se zavzemajo, v škodo pridnih delavcev in v škodo življenjske ravni vseh delovnih ljudi, za to, da bi bilo delo vseh delavcev — ne glede na vrednost proizvoda — enako plačano, ker to nujno vodi ali v popolno stagnacijo in propast gospodarstva ali pa nazaj k birokratskemu ukazovanju, to je pokorščini in podobnim metodam, katerih smo se komaj otresli. Organizaciji izjavljata, da se ne protivita stremljenjem operativnih vodstev gospodarskih organizacij, da bi čim boljše zaščitile interese državljanske skupnosti in svojih podjetij, da pa bosta v vsakem strokovno raziskanem in objektivno ugotovljenem primeru previsoko odrejene norme, ali v okviru danih možnosti prenizko odmerjene plače, zaščitile oškodovance kn vshh nravniKnv Beseda je nanesla na »Delav-1 „---. ±— „ -------------„ .la 442 'noštah 312 žena in le 130 sko enotnost«. Kaj bi napravili, račun uredništva: pišite krajše enotnost v vse večjem številu hoških Tudi okrajno pošto Kr- da bi bd list cenejši in da bi ga članke, so dejali nikar dolgih »klo- zahajala v delavske hiše tudi v 5ko uspešno vodi — ženaNiihova lahko dobil vsak delavec? j bas«. Ena za uvodnik ali »ne- ; našem okraju_ ter posredovala na- >rizadevnost vestnost točnost in’ Jeseni bo začela obratovati no- ! deljsko pridigo«, kot ji pravimo ‘ Predno socialistično misel vsem V“i ’ v , . ’ „ va tovarna naniria in celuloze v rvri no« ie kar dovoli In še ta našim delovnim sotovansem. Naš £LC59„OTvan“.m 561, "d™"" ; ’ lSt S* kS»2 ! » »«■* —ti* M k . I pirja dovolj. Še izvažali ga bomo j črke loči. Tega je preveč in člo- Največ žena je zaposlenih v lahko. Pa so prišli člani predsed-! vek se utrudi. Delavec je po delu ■jegrafsko-telefonski službi Pri stva Republiškega odbora sindi-: že tako utrujen, da si težko muči ■ iefonu je zaposlenih 209 žensk kata delavcev kemične industrije' oči še z branjem drobnih črk. i2 8. moških- Pri telegrafu pa Slovenije na misel, da bi vsak j Vse to drži! Desetkrat! In vse dlo ? f +muSa1- u°hhu° fstG: član sindikata dobil za članarino > to tudl vemo. Toda kaj, ko je list r,7L sk v,tcbEVeh sl,uzbah m tudi delavski časopis. Članarino le na osmih straneh, dopisov in bopd_f zaradi lažjega dela, kot bi kajpak za nekaj dinarjev po- člankov pa toliko in vsak upravičeno pričakuje, da mu bodo članek objavili. Vsega in ne le košček. Ljudje smo pač različni. Nekateri so zamerljivi in se nočejo več oglasiti, češ kaj sem se mu- kdo^ mislil, temveč zato, ker višali vendar ne toliko, kolikor majo ženske za to delo več ra- danes stane »Delavska enotnost«. ■umevanja in sposobnosti kot prj vsakem izvodu imamo danes hoški. | okoli 7 dinarjev zgube, kar gre Ženo pa najdemo tudi pri že itak iz sindikalnega denarja. _____ m _ __ 'Prejemanju pošte, oddaji raz- Če je stvar taka, naj ta izdatek; £i\ navsezadnje pa' nič "ne obja-»ašanju, v carinsko izmenski še naprej ostane na proračunu j vijo ali pa le majhen košček. Še jU2bl> v TT mehanikih itd. Ven-, sindikatov, list bi stal ob nakladi i takrat ponavadi objavijo le ti-~ar pa so nekatera dela, kot do- ; 250.000 celo nekaj manj kot deset j sto jtar važno Glavno so pa fteva ali peronska služba, prena-, dinarjev in bi stala mesečna na- . spotili. In zamere ni ne konca ?oma in škodljiva za ženino . ročnina morda okoli 30 dinarjev, j ne kraja. Dostikrat ne veš, kaj bi mravje, še posebej ce so žene iz-1 Vse skupaj bi bilo treba seveda : napravil. Vsi bi pa radi da bi bil Ustavljene vremenskim neprili- > še dobro zračunati. Že na prvi. list zanimivejši naj bi objavili _ Podjetje, posebno pa še re- pogled pa je jasno, da bi bil list; ge kakšne smešnice, križanke, po- ^ubliški odbor sindikata PTT si Prizadevata, da čimprej odpra-'dta tudi to pomanjkljivost, ki lahko neprimerno cenejši in izgube ne bi bilo, niti skrbi z neplačano naročnino. OBČNI ZBOR PODRUŽNICE GRADBENEGA PODJETJA V DRAVOGRADU 1ENDAR SMO SE ZBRALI Pri nas v podružnici gradbe-1 podjetja. Zbrali smo se v dvorani ?.ega podjetja v Dravogradu, smo dravograjske elektrarne. Marsi-J močno belili glavo, kako bi j koga smo celo prvič videli med mali vse člane kolektiva na j nami, dasi smo vsi pri enem podkvi zbor. Gradbišča podjetja so, jetju. ^Rireč raztresena daleč naokoli i Pogovorili smo se o vzgoji topise itd. V uredništvu se pa trudimo, da bi našli za vse pravo mero in za vsakega nekaj. Včasih se nam posreči, dostikrat pa tudi ne. Prepričani pa ste lahko, da si vsa taka opozorila vzamemo k srcu in da ne gredo pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven. Skušamo vsem po svojem znanju in možnosti ustreči. Naša iskrena želja člani izvršnega odbora pa je, da bi se predlog Republi- j sind. podružnice škega odbora kemičnih delavcev člani nadzornega odbo-uresničil. S tem bi pridobili širok | ra sind. podr. krog bralcev in prijateljev, kaj predsedniki sind. odb. nes tako potrebno kot hrana. Kot pobudnik tekmovanja vas v imenu kolektiva prisrčno pozdravljam in komaj čakam na naslednjo številko.« Vaš iskreni prijatelj in zaupnik DE Korbin Marsctič DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU Dne 14. marca popoldne ob tri četrt na tretjo je prenehal misliti največji živeči mislec. Kaj je izgubil s tem možem borbeni evropski in ameriški proletariat, kaj je izgubila z njim zgodovinska znanost, tega sploh ni mogoče presoditi. Prekmalu bomo občutili vrzel, ki jo je povzročila smrt tega velikega moža. Kakor je Darwin odkril razvojni zakon organske narave, tako je Marx odkril razvojni zakon človeške zgodovine: odkril je namreč preprosto, doslej pod ideološko peno zakrito dejstvo, da morajo ljudje predvsem najprej jesti, piti, stanovati in se oblačiti, preden se lahko ukvarjajo s politiko, znanostjo, umetnostjo, religijo itd.; da je torej proizvodnja neposrednih materialnih življenjskih sredstev in s tem vsakokratna razvojna stopnja kakega naroda ali kake dobe tista osnova, iz katere so se razvile državne ustanove, pravni nazori, umetnostne in celo verske ideje nekaterih ljudi in da je treba torej te ustanove, nazore in ideje razlagati - s te osnove, ne pa narobe, kakor se je godilo doslej. Toda to še ni vse. Marx je odkril tudi posebni razvojni zakon današnjega kapitalističnega proizvodnega načina in buržoazne družbe, ki jo je ta proizvodni način ustvaril. Z odkritjem presežne vrednosti je vse to na mah postalo jasno, medtem ko so se vsa prejšnja raziskavania tako meščanskih ekonomistov kakor socialističnih kritikov izgubljala Dve taki odkritji pač zadoščata za eno življenje. Srečen je lahko že tisti, ki mu je dano doseči eno samo tako odkritje. Toda na vsakem področju, ki ga je Marx raziskaval, in teh področij je bilo zelo mnogo in nobenega se ni dotaknil samo mimogrede — na vsakem od teh področij — celo na matematičnem je Marx samostojno kaj odkril. Tak je bil Marx kot mož znanosti. Toda to še zdaleč ni bila niti polovica moža. Naj ie imel še tako čisto veselje ob novem odkritju na področju katere koli teoretične znanosti, odkritju, katerega praktične uporabe morda še niti slutiti ni bilo mogoče — docela drugačno veselje je občutil, če je šlo za odkritje, ki je takoj revolucionarno poseglo v industrijo, v zgodovinski razvoj sploh. Tako je natanko zasledoval razvoj v odkritjih na področju elektrike in nazadnje še odkritja Marcela Depreza. Zakaj Marx je bil predvsem revolucionar. Sodelovati tako ali drugače pri strmoglavljenju kapitalistične družbe in državnih ustanov, ki jih je ta ustvarila, sodelovati pri osvoboditvi modernega proletariata, ki mu je on prvi zbudil zavest o njegovem položaju in njegovih potrebah, zavest o pogojih za njegovo osvoboditev — to je bil njegov pravi življenjski poklic. Borba je bila njegov element. In boril se je s strastjo, z vztrajnostjo, z uspehom kakor malokdo. Prva »Rheinische Zeitungc 1842, pariški >Vorwarts< (>Naprej<) 1844, »Briisseler Deutsche Zeitung« 1847, »Neue Rheinische Zeitung« 1848/49, >New York Tribune« 1852 do 1861 — poleg tega pa nešteto borbenih brošur, delo v Parizu, Bruslju in Londonu, dokler ni naposled nastala kot krona vsega velikega »Internacionalna delavska zveza«; resnično, to je bil spet uspeh, ki bi bil njegov povzročitelj nanj lahko ponosen, pa čeprav ne bi bit ustvaril nič drugega. In zato je bil Marx najbolj osovražen in najbolj obrekovan mož svojega časa. Vlade, absolutistične in republikanske, so ga izganjale. Buržuji, bodisi konservativni ali skrajno demokratični, so ga kakor za stavo obsipali z lažmi. On pa je vse to odrival kakor pajčevino, ni mu bilo mar za to, odgovarjal je samo, če je bila skrajna sila. In ta človek je umrl. Milijoni njegovih revolucionarnih sodelavcev, ki prebivajo ob sibirskih rudnikih preko vse Evrope in Amerike do Kalifornije, ga časte. ljubijo in žafujejo za njim, m smelo lahko trdim: lahko da je imel prenekaterega i Njegovo ime bo Jujejo za njim, m smelo lahko trdim: lahko da je nasprotnika, a komajda kakega osebnega sovražnika, i še stoletja živelo in tako tudi njegovo delo! Govor, ki ga je imel na Marxovem grobu Engels dne 17. marca 1883 na pokopališču v Highate. NAŠ ZAUPNIK IZ ŠTOR NAM PIŠE Ne bomo med zadnjimi Pisal sem vam že, da smo se tehniki zbrali vsi zaupniki »Delavske mojstri enotnosti« in se pogovorili, kako delavci in ostali člani 22 1009 1464 pa mislite, 250.000 ljudi! To .pomeni, da bi skoraj vsak peti pre- ti Maribora do Črne v Mežiški ■ delavcev, novem tarifnem pra- ! bivalec na Slovenskem prebral ti- in 0(j Dravograda do So- j valniku, nagrajevanju in normi- sto, kar napišete vi in mi. Se- ■ zaupniki »DE« “^nja. No, uspeli smo vendar in ranju, o vprašanju vajencev v I veda bi bila tudi odgovornost j člani Zveze komunistov el° zavoljo slabih železniških gradbeništvu, sicer bomo ostali! uredništva veliko večja. In te se j člani delavskega sveta y®z nekatere pripeljati na občni brez kvalificiranih delavcev. | ne bojimo. Kaj pa vi pravite k j člani upravnega odbora zastaviti, da bi prišel naš list v skupaj vsako delavsko družino. Sedaj smo si že ustvarili sliko, kako je Kaj nam te številke povedo? z naročniki »Delavske enotnosti« Predvsem vidimo, da je precej pri nas. Kar oglejte si tole raz- sindikalnih odbornikov, ki niso predelnico naročnikov na dan naročeni na sindikalno glasilo, občnega zbora naše sindikalne Res, težko je potem biti odbornik! podružnice (16. januarja). . In drugo. Tudi zaupnikov je pre- j cej, ki niso naročeni. Seveda smo vito" g^nar takoj videli, da je težko agiti-čiamov de rati med delavci, naj se naroče na I list, če sam nanj nisi naročen. 2e 5 to nam zgovorno kaže, zakaj je pravzaprav pri nas tako malo na-ročnikov. Mojstri pravijo, da so naročeni na dnevnik, drugi nimajo časa, tisti, ki dobro zaslužijo, pravijo, tajniki sind. odborov blagajniki sind. odborov skupinski zaupniki zbor s tovornim avtomobilom l M. T. ! temu predlogu kemičarjev? Ur. | inženirji 3 15 15 15 125 15 118 60 8 8 4 2 2 9 2 13 11 1 ... _ _____ po . _ da imajo premajhne plače, z roč- nije. Prišli naj bi vsi tisti zaup- zume, ker ga ne čita in pravi: »No, naj bo! Bom pač eno uro delal za list, ali izpil kozarček vina manj in naročnina bo poravnana.« Navsezadnje se naroči in plača ter pristavi, da »Delavska enotnost« res ni draga. Človek se k vsemu temu vpraša, če nimajo tudi sindikalni sveti na vesti dela krivde za to, da je sorazmeroma malo naročnikov in plačnikov. Menim, da je to tudi njihov list in da bi se morali zanj bolj zanimati. Naj še predlagam, da bi koristilo, če bi spet sklicali posvetovanje zaupnikov našega glasila, saj bi se marsikaj koristnega pomenili in tudi izkušenj smo si nabrali ta čas. Taka posvetovanja bi lahko priredili še posebej po večjih krajih Slove- nim! delavci je pa drugače. Malo potarna in ti dokazuje, da ni prav, da so tako velike razlike v plačah. Potem mu dopoveš, da je to niki, katerih podružnice bi lahko same nosile stroške svojega delegata. Na ta posvetovanja pa bi na vsak način morali priti poleg Pa f“bjnnski parlament razpravlja (ali hoče še vedno imeti) in spore okrog pnblikancem. Socialdemokrate je ta delovali liberalci, podpirali pa bi jo sednika republike, ki bodo čez nekaj Stih v kratkem razpravljal) o zakon- novih ležišč nafte, plač, novih gradenj, sprememba zmedla, in, ker niso boleli monarhisti, industrialci, veleposestniki in mesecev. Do tedaj potrebujejo demo- sarn osnu*kih, ki so jih pripravila po- tujega kapitala v Italiji in še različne povzročiti vladne krize, so pristali na morda tudi fašisti. kristjani vsaj tako koalicijo, kakršna je Vain**!11-8 ministrstva. Eden izmed naj- poglede na pariške sporazume, na odnos kompromis, s katerim so se praktično Tem načrtom pa so se uprli levi- danes, pozneje pa bi lahko začeli res-bah eJs‘h je zakon o zemljiških pogod- Rima do VVashingtona, in če vse to za- odpovedali svojim prvotnim zahtevam, čarsko usmerjeni liberalci in Malagodi »ejc uveljavljati svoje nazadnjaške tež- ‘Nnoge italijanske povojne vlade so okrožimo, potem bomo že nekoliko bolj S tem kompromisom so se strinjali tudi je podal ostavko. Sklicali so sestanek li- nje. Zato se prizadevajo, da bi parla- S; “‘"Jiibljale, da bodo rešile to vpra- jasno videli nasprotja, ki v teh dneh liberalni in republikanski ministri. beralncga vodstva in nekaj dni razprav- mentarno_ razpravo o zemljiških pogod- SCe|.e v korist zemljiških zakupnikov, razjedajo italijansko vladavino. Vladni kompromis o zemljiških po- jjaii it.r se končno sporazumeli, da bo- bab odložili za nekaj tednov. Teh pri- v,. . VI n /1 n nu in ven In nkl iulin V vrl, n vili ilnmnlr nennnclrn liberalni in republikanski ministri. _______ iwuoiim ise Vladni kompromis o zemljiških po- ljali ter se končno sporazumeli, da bo- °CelK icnuj.aa.u z.unupn i«vv v, iti/.jvuttjv uuiijunsAU *i«uohiiu. . .»v,... ----- —; 1J«*1 ICr SC KOUCHO SpOFUZUmeil, UU DO— V---------------------------;—..... .....----------- , 1' PodfsH11 vlada Pa jc vse te obljube V vrhovih demokrščanske stranke, godbah pa ni nobenega zadovoljil in je jo podprli vladni kompromis, obenem zadevanj pa predsednik parlamenta Ho a°Vala in jih zabelila s svojo last- ki jo po De Gasperijcvi smrti vodi le povečal nasprotja v vladni koaliciji pa zahtevali večje koncesije pri tistih Gronchi ni hotel upoštevati in je zah- L. Oblin K« n.n -TO n o V n t mili !nnnv Canl.ni nnlrJan Si nmnutani Hnril-nlni jj| V koalicijskih Strankah. ________:: 1. l.i tiU —1_ J_: -------------tpvnl IU1I nnrlamt»nt j.arnp rnznra vi iati sindikalni list in da tega ne ra- ! zaupnikov tudi sindikalni administratorji podružnic, saj od njih v mnogočem za visi uspeh akcije. No, upamo, da pri nas ne bomo med zadnjimi. Radi pa bi najbolj vnete zaupnike po obratih nagradili in morda imate pri vas kakšno knjigo v ta namen. Jaka Vodopivec glavni zaupnik »Delavske enotnosti« Železarne Štore kiBe?T>.'in8o- Gre za nekaj milijonov Fanfani," nekdanji umerjeni klerikalni delaj^la revežev, ki nimajo zemlje in levičar, pa so spoznali, da jih politika Gronchi, predsednik parlamenta in p°Se'*Y .na veleposestvih ter jih vele- večnih kompromisov ne bo privedla ni- voditelj demokršč. lQhko odpuste kadar hočejo, kamor. Zato so stopili nekoliko na des- vzema in .ne struin v demokrščanski stranki no. kier si hočejo pridobiti nove pri- Pastor- in <•0 vprašanjih, ki jih vladni sporazum ne teval, iwj parlament začne razpravljati zajema. Liberalna desnica se sicer ni ® zemljiških pogodbah že 16. marca, -----------a Scelbovo potjo v VVashing- —nilo sprožiti vladno krizo pred Scelbovim potovanjem. lokrščanske levice, ki se za- umaknila, sklenila je le, da bo počakala, torej še pred Sc< socialne reforme, je očital dokler senat ne bo ratificiral pariških ton. To bi utegn ... , ------------ . ----------------- ----------- r--------------. Pastorejn, voditelju klerikalnih sindika- sporazumov. Po ratifikaciji teh sporazu- tik pred Scelbo ....................... . . trankc levice že več let zahtevajo, staše in no prihodnjih volitvah zmagati, tov, ki je pristal na kompromis, da jc mQv in po izvolitvi novega predsednika Tako je torej v Italiji. Krpajo m J. Veleposestnikom nekoliko zvežejo Poiskali so tudi podporo pri monarhistih »lep sindikalni voditelj, saj je izdal in- republike pa nameravajo zahtevati, naj, krpai°- a luknja je vedno večja, nagi- Pfi odpuščanju zakupnikov, kleri- in pri Zvezi industrialcev ter Zvezi terese delovnih ljudi«. Pastoreja so na- sedanjo koalicijo, ki je sestavljena iz bajo se na desno, potem zopet nekoliko l>a I desničarji, monarhisti in liberali veleposestnikov, dveh desničarskih go- padli tudi mnogi voditelji demokrščan- strank od sredine proti levici, spremene na levo> Kovore ° razrednem mirn m zahtevam nasprotujejo. spodarskih organizacijah, ki imata tudi skega sindikata. Levičarsko usmerjeni v koalicijo strank sredine in desnice. sc ukvarjajo s pravcato razredno vojno, aa *ua' okrog Tremellonijcvcga zako- velik politični vpliv. Začeli so napadati socialdemokratje pa so očitali Saragatu, T . . . . . sklepajo kompromise, iz katerih se po- na “davčni reformi sc je razvila bur- socialdemokrate in republikance (ne pa da je slabo precenil položaj in pristal ških „o2o Ihah vrdiva/Ta razmere Tnot" roj,aJ° nov! sP°ri- iščejo pot iz zagate, pfe razprava. S tem zakonom bi radi liberalcev, ki so postali odkriti konser- na kompromis tedaj, ko so celo n-v-‘—‘ 5 pogodbah vpli al na razmere znot t =««— — jaj PPepili velike davčne utaje industri- vativci) in prikazati hočejo vladno koa- demokristjani branili interese 1 tel, y in veleposestnikov. Predstavniki ličijo kot demokrščansko prizanesljivost revščine. »Združenje neposrednih izkoriščevalskih slojev, ki se zbirajo do majhnih sredinskih strank. 'šil I is,ifni' liberalni in tudi demo- Desno krilo demokristjanov je pt enaaskl Stranki, nasprotujejo tistim prlo stranke desnice v boju proti Tre- vedi”* zakonskega osnutka, ki določajo mellonijevem zakona o davčni reformi. kmečke raJ Posameznih italijanskih strank. Po- l;|erika|na JpoHtika Jpot ki bi , ohde! večaf pa je tudi nasprotja med vladnimi i u rnP"-d, L če’ že ne slrankami. Socialdemokratje so se pri- „J„t eljala Italijo povojna zadovo-vsefa pa č|eSaa»ski stranki, nasprotujejo tistim prlo stranke desnice v boju proti Tre- pogodbah kot reakcionaren akt in Bo- "tatiT™ kaJ- kar "= bi odobravali Američani, in gssss mwmm ipwišl mmmm MriJ';aje in stranke pa se z zakonom člena tega zakona ter ga s tem vrnil Nn j v ec j_.r n orjpaj «n a p r a v ^ v Ju d- LščansL Lsna nrtoadevania In izstonlli To stara bolezen meščan- kongres, na katerem - ... .... .»v, ,v ________ __ u ...... vrnil it a j vclji razuiri pa jc napravit v tau— , v v i j i ....... rajati jun. i u jc stara duic/,cii iucscoii- °<’1,a,'.sa Evropi ne more Italija do- podprli liberalce in skupno z njimi n n- upal, da bodo novo vlado sestavili klc- predsednik bo odšel v Ameriko dne lahko rekli, da je Italija našla samo ns,e veljave, ki jo je imela in jo stopili proti socialdemokratom ter re- rikalni reakcionarji. V tej vladi bi so- 23. marca) in po volitvah novega pred- sebe. Janez Voljč Opomba uredništva: Vidite, dragi bralci, tovariš Jaka je stvar zagrabil na pravem koncu. Prav nič ne bi škodilo, če bi zaupniki tudi drugod sestavili takšne preglede naročnikov, saj bi ugotovili marsikaj zanimivega, kar danes komajda komu pade v glavo. Ce ste morda tudi pri vas kaj iznašli, da bi pridobili čim več naročnikov, nam pišite, da bomo tudi vaše izkušnje posredovali drugim. Tovarišu Jaki in njegovim sodelavcem pa želimo obilo uspeha. Le do 10. aprila je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe in si zagotovite za članarino 300 din 5 knjig (za doplačilo 50 din pa celo 6) in udeležbo pri velikem nagradnem žrebanju, v katerem bo izžrebanih več sto dobitkov milijonske vrednosti. PREKLIC SINDIKALNIH KNJIŽIC Sindikalno knjižico so izgubili in jo proglašajo 23 neveljavno; Anica Marinčič, Ljubljana, Poljanski nasln 40, štev. knjižice 137418; Vinko Dobrota, Ljubljana. Zaloška c. 51. kjrUorUDAiioliiji NOVICE RAZGOVORI S PREDSEDNIKI REPUBLIŠKIH ODBOROV STROKOVNIH SINDIKATOV 0 PLAČNEM SISTEMU Nov natisi iačra|cvai|a BO VPLIVAL NA RAST STORILNOSTI DELA Sodelavec našega lista je obiskal predsednike republiških odborov strokovnih sindikatov. Prosil je, naj mu povedo, kako poteka v podjetjih izdelava tarifnih pravilnikov, pravilnikov o normah, kako vodstva strokovnih sindikatov pomagajo kolektivom pri uveljavljanju plačnega sistema in drugo. V naslednjem sestavku objavljamo nekaj glavnih misli, povzetih iz teh razgovorov. RAZGOVOR S TOVARIŠEM TONETOM STURMOM, PREDSEDNIKOM SINDIKATA METALURŠKIH DELAVCEV SLOVENIJE OSNUTKI TARIFNIH PRAVILNIKOV SO SESTAVLJENI Kako poteka sestavljanje tarifnih pravilnikov v metalurških podjetjih? In kako je vodstvo sindikata pomagalo kolektivom pri tem opravilu? mmmm Tone Šturm, predsednik Republiškega odbora sindikata metalurških delavcev Slovenije Na zadnji seji predsedstva našega sindikata, ki smo jo imeli pred dnevi, smo ugotovili, da so osnutki tarifnih pravilnikov skoraj v vseh podjetjih že gotovi. Pri sestavljanju tarifnih pravti- j.nikov, oziroma oceni delovnih ; mest in ostalih opravilih, je sodeloval razmeroma širok krog ljudi. V Železarni Štore so imeli, razen osrednje, še pet komisij v posameznih obratih. Te so zbirale gradivo za sestavljanje tarifnega pravilnika .Člani podkomisij so bili tudi predsedniki sindikalnih odborov. Izvršni odbor i sindikata jeseniške železarne je izvolil svojo komisijo. Ta je precej pomagala osrednji komisiji pri sestavljanju tarifnega pravilnika. V ravenski železarni delujejo, razen dveh glavnih komisij, še podkomisije v vseh obratih. Zelo dobro so se tega dela lotili v »Impolu«, o čemer pa ste že poročali. Podobno, kot v naštetih podjetjih, so tudi v drugih pravilno porazdelili delo in zato prav čas ocenili delovna mesta in sestavili osnutke. V kolektivih so seveda naleteli pri določanju tarifnih postavk, ocenjevanju delovnih mest, normiranju, premiranju na raznovrstne težave in nejasnosti. Člani našega predsedstva, ki sodelujejo pri sestavljanju pravilnikov v podjetjih, so o teh stvareh poročali na sejah predsedstva. Tu smo se o stvareh pomenili, poiskali pojasnila, če sami nismo znali stvari rešiti in potlej svetovali kolektivom, kako naj urede posamezne stvari, da bodo načela plačnega sistema uresničena. ocenili dela oziroma delovna mesta. Izjemoma so vpoštevali tudi delovno dobo, s tem, da pri nižjih kvalifikacijah prejemki naraščajo počasneje, kot pri višjih kvalifikacijah. Razmerje med prejemki bo 1:4. Upravni odbor podjetja je v načelu sprejel grobi osnutek tarifnega pravilnika in člani kolektiva o osnutku že živahno razpravljajo. Sindikalna podružnica v tem podjetju ima svoje pripombe na osnutek in meni, da za ista dela ne sme biti preveč razlike na prejemkih. Z manjšimi popravki v ocenitvi delovnih mest bodo dosegli letos v Rušah realnejše razmerje v nagrajevanju. V tem podjetju mislijo uvesti tudi kolektivni akord v posameznih oddelkih ter premijsko nagrajevanje. Fremiranje je v kemični industriji zelo pomembno, ker trošijo v procesu proizvodnje zelo drage surovine. Fremiranje bo temeljilo na boljši uporabi surovin, boljšemu izkoriščanju strojev, zmanjšanih zastojih itd. V podjetju »TEOL« v Ljubljani so že izdelali pravilnik o premijah, ki vsebuje elemente za čimbolj racionalno proizvodnjo. Na splošno lahko pričakujemo, da bo nov sistem nagrajevanja povsod mnogo vzpodbudnejši ter bo vplival na dvig storilnosti dela. RAZGOVOR Z JAKOBOM KVASOM, PREDSEDNIKOM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KOVINARJEV SLOVENIJE SISTEM PSEMIJ NAMESTO NORM ZA NEKATERA DELA V PODJETJIH ELEKTROGOSPODARSTVA Kaj lahko poveste našim bralcem o normiranju in izdelavi pravilnikov o normah v podjetjih kovinsko predelovalne industrije, elektrogospodarstva in strojegradnje? V podjetjih kovinsko predelovalne industrije in v kovaštvu prednjačijo z normami in z izdelavo pravilnikov o normah. V podjetjih te industrijske panoge so namreč imeli že do sedaj precej del normiranih. Zato letos v resnici samo dopolnjujejo in izpopolnjujejo sistem normiranja. Povsod že sestavljajo osnutke pravilnikov o normah. Težje je v ostalih dveh panogah, predvsem zaradi značaja proizvodnje in ker ni potrebnih statističnih podatkov. na razpolago statistične podatke o tej službi za nekaj let nazaj, kot jih imajo na primer v industrijsko razvitih državah. Ker teh podatkov ni, si je zelo težko »izmisliti« neko objektivno merilo za pravilno nagrajevanje. In kaj je vodstvo sindikata svetovalo, da bi vendarle tudi tu nagradili vsakogar po njegovih zaslugah? Člani predsedstva našega sindikata svetujejo, da bi v podjetjih elektrogospodarstva pri neka- RAZGOVOR S TOVARIŠEM FRANCETOM PLAZERJEM, PREDSEDNIKOM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATOV KEMIČNIH DELAVCEV RAZMERJA V PREJI BODO LETOS BOLJ PRAVILNA KOT LANI Ali bo letos doseženo realnejše razmerje v nagrajevanju? Pred nedavnim smo imeli skupne konference s posameznimi strokami našega sindikata. Na teh konferencah smo razčistili mnogo do tedaj nejasnih vprašanj in sprejeli tudi skupna stališča glede sistema nagrajevanja. Po vsem dosedanjem delu, in to so pokazali tudi razgovori na konferencah, je videti, da bodo v letošnjem letu doseženo ugodnejše razmerje med prejemki posameznih skupin delavcev, med posameznimi kvalifikacijami in delovnimi mesti. To velja predvsem za industrijo stekla in keramike. V tej panogi že sam tehnološki j proces dela omogoča meriti delo po učinku in je zajeto v delo po normah nad 68 % vseh zaposlenih. Delovna mesta so zelo realno ocenjena. Tarifne postavke visokokvalificiranih delavcev se gibljejo od 62 do 72 dinarjev, kvalificiranih od 45 do 60 dinarjev, tarifne postavke polkvalificiranih delavcev so 34 dinarjev in nekvalificiranih delavcev 29 dinarjev na uro. Prejemki bodo odvisni tudi od vrste poslov. Za kompli-ciranejše proizvode so določeni višji prejemki, za navadnejše manjši. To bo vzpodbuda, da se bo čimveč delavcev usposobilo za dobre mojstre svojega poklica. V steklarskih in keramičnih podjetjih so torej stvari dobro uredili, to pa si lahko štejejo v dobro tudi sindikalne organizacije, ki so odločno odklanjale kakršnokoli uravnilovko. Kakšen pa Je položaj v industriji papirja? Težji položaj pa je v industriji papirja. V večini podjetij so imeli lani v tarifnih pravilnikih določene višje tarifne postavke, kot jim je to dovoljeval obračunski sklad za plače. Letos je seveda treba vskladiti tarifne postavke z obračunskim skladom plač. V papirnici Vevče je bilo razmerje med prejemki dokaj skrčeno. Nekvalificirani delavci in polkvalificirani delavci so bili skoraj izenačeni v najnižjih tarifnih postavkah. (Naj višja tarifna postavka nekvalificiranega in najnižja polkvalificiranega je znašala 38 dinarjev na uro.) Med kvalificiranimi in visokokvalificiranimi delavci pa je bilo razmerje ugodnejše. V Vevčah bo treba znižati nekatere tarifne postavke, če hočejo doseči realnejše razmerje. Podoben položaj je v tovarni Podvelka, kjer so zelo nerealno ocenjena dela visokokva- lificiranih in kvalificiranih delavcev (prejemki kvalificiranih delavcev znašajo 47 dinarjev na uro, visokokvalificiranih pa 53 dinarjev na uro.) Tudi v papirnici Količevo je odnos med prejemki visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev v odnosu do polkvalificiranih dokaj nerealen in kakor je čuti teh stvari ne mislijo popravljati. Precej odločno pa so se za pravilnejše razmerje zavzeli v tovarni papirja Sladki vrh, Ceršak in tudi v Prevaljah. V teh podjetjih so povsem na novo ocenili delovna mesta ter pravilnejše kot doslej ovrednotili vrednost posameznih del. Uspeh seveda ni zaostal. Razmerje med prejemki je 1:4. Kako pa je v kemičnih tovarnah? V kemičnih tovarnah, posebno tam, kjer so pogoji dela težki, in je mogoče le malo del normirati, je položaj seveda nekoliko težji. Sicer moram priznati, da so se skoraj v vseh podjetjih zelo resno lotili izdelave tarifnih pravilnikov. V tovarni »Lek« Ljubljana so na primer pol leta ocenjevali Kako pa je z normiranjem oz. z izdelavo pravilnikov o normah v strojegradnji? Tudi v tej panogi je nekatera dela težje normirati, predvsem tam, kjer je proizvodnja indivi-m __ dualna. Tudi tu manjka potreb- terih"deiih"uvedli ‘sistem* premij,' ^podatkov iz prejšnjih let namesto sistema norm. Premijski I Vendar v podjetjih te težave pre-sistem naj bi temeljiti, med diru-1 magujejo, določajo norme in je gim na varčnejšem ravnanju zl izdelava osnutkov pravilnikov o mazivom (kilogram maziva stane ' normah v teku, 4C0 dinarjev in lahko strojnik podjetju veliko prihrani, če varčuje z njim), na splošnem vzdrževanju strojnih naprav in pogonski pripravljenosti naprav v hidroccrrtralah in termoelektrarnah. Republiški odlbor je dobil doslej na vpogled dva osnutka pravilnikov o normah in sicer iz »Metalne« in »Litostroja«. Iz osnutka pravilnika o normah »Metalne« je razbrati, da se tam predvsem zavzemajo za dobro or- ganizacijo dela, tako da bi imel proizvodni delavec, ki dela v normi ali akordu pri roki vse kar potrebuje. Odvisnost prejemkov tehničnega osebja od organizacije dela pa bo prav gotovo vplivala na rast storilnosti dela in proizvodnje. Dobršen del zaslug za takšna stališča in določila pa lahko pripišemo vodstvu tamkajšnje sindikalne organizacije. V osnutku pravilnika o normah podjetja »Litostroj« pa smo zasledili nekatera določila, ki ne upoštevaijo ekonomičnost dela in dajo slutiti, da je pri izdelavi tega osnutka prevladal »socialni moment« nad pravilnim vrednotenjem dela. POMENEK OB OSNUTKU PRAVILNIKA O NORMAH V »LITOSTROJU« Bodimo dosledni! France Plazar, predsednik Republiškega odbora sindikata kemičnih delavcev Slovenije delovna mesta, in vzporedno s tem preuredili organizacijo dela. Dosegli so zelo realna razmerja, ker so pravilno ocenili vrednost delovnega mesta in tudi osebno veščino posameznika. Tudi v največji kemični tovarni v Sloveniji, v Tovarni dušika Ruše so letos povsem znova Jaka Kvas, predsednik Republiškega odbora sindikata kovinskih delavcev Slovenije Člani širše komisije elektrogospodarstva, ki zastopajo proizvodnjo, vzdrževanje in distribucijo, si že precej časa belijo glavo, kako v elektrogospodarstvu čim bolje uveljaviti načelo nagrajevanja po delu. Gre predvsem za nagrajevanje tistega osebja (strojnikov, stikalcev itd.), ki je neposredno zaposleno pri proizvodnji električne energije in upravlja s celotnim, zelo zamotanim mehanizmom hidro ali ter-mocentral. Ta dela je težko normirati, ker osebje le nadzoruje instrumente in obremenjuje ali razbremenjuje naprave po navodilih republiške ali okrajne dtspe-čerske službe, mora delovanje naprav prilagajati stanju vode, potrebam potrošnikov itd. Vsekakor je treba tudi tu uveljaviti načelo nagrajevanja po delu, vendar ne na istih temeljih kot v ostali proizvodnji, saj bi tedaj porušili »vozni red« dispečerske službe. Naša skupnost ne bi imela na primer nobene koristi od tega, če bi si v posameznih hidrocentra-lah prizadevali proizvesti čimveč električne energije, te pa industrija ne bi potrošila. Zato tu ne moremo upoštevati samo količinsko proizvodnjo, temveč tudi še vrsto drugih okoliščin. Komisija teh vprašanj še ni dokončno razčistila. Stvar bi neprimerno lažje rešili, če bi imeli (Nadaljevanje s 1. strani) pogoji za delo normalni. Delavec N. N. dobi doplačilo na zaslužek pa učinlkiu kalkor sledi (po zgoraj omenjenemu obrazcu in torej prejme namesto 8800 din, 9200 din, to je 400 diitn doplačila). Za delno povrnitev izgube zaslužka zaradi izmečkov po lastni krivdi delavcev se tem: prizma v -breme režije oddelka doplačilo po naslednji talbeli: (delavec dobi vedno manj doplačila, če je enak proizvod večkrat slabo naredil in je ta »kartiram, ter je torej uničil materiali). Ta doplia--čila bremenijo režijo oddelka, konto izmečkov, iin se obračunavajo na osnovi posebnih delovnih listkov, ki jih napiše mezdni k za vsak primer posebno, potrdi pa kontrolor, mojster in vodja obrata. A ko je delovna skupina napravila izmeček, je preddela-i vec osnova za določanje, kateri-krat je bilo delo izvršeno.« I Sedaj, ko smo Soočili načelo, I zapisano v uvodu, s praktičnimi določili i'n izračuni osnutka pra-! viiliniika o normah »Litostroja«, ' vidimo, da si stvari nasprotujejo. ' Sestavi jalec osnutka ni bili dosleden. Sprva se navdušuje za nagrajevanje po delovnem uciniku, to je na osnovi delovnih | norm, češ da je to naijpravidnejše, j Pri praktičnih izračunih pa tega | načela ne upošteva. In prav zaradi te nedoslednosti (s podobnimi primeri pa se lahko vsak dan srečujemo v številnih drugih tovarnah) je nevarno, da nagrajevanje po učinku dela ne bo rodilo tega, kar bi moralo. Zakaj? Nekdo, ki po lastni krivdi pri normalnih pogojih dela, ni dosegel predpisanega učinka ali ki je po lastnj krivdi povzročil izmeček in torej oškodoval ves [ kolektiv, bi namreč po takšnih določilih prejel prav toliko ali' le malo manj zaslužka, kot vesten delavec. Prejel bi torej de- Konec koncev gre še za nekaj drugega. Če nekdo prejme plačilo za delo, ki ga zaradi premajhne strokovne veščine ni zmožen opraviti, ne bo nikoli atcu uciaict. i icjci i/i lA/ioj uc- poskrbel za svojo strokovno izo" nar za nekaj, kar mi opravil. Na- brazim. So tovariši ga bodo v sprotno, prejel bi denar za ško- znanju prehitevati in več zaslu-do, ki jo je povzročil podjetju, žili, takšen delavec pa, ki se ne Demair z.a podobna doplačila pa ;bo ničesar novega naučil in bo je seveda treba °d nekje vzeti, j zaostajal v svojem strokovnem Recimo nekomu, ki je bolj pri- | znanju, bo krivil družbo, ker dem, k je presegat norimo ali imel manj izmečka. Noben pošten delavec ne more pristati na takšno delitev sredstev v kolektivu. Seveda se bodo poizkušali ponekod izogniti tako očitnim manj zasluži, čeprav je tega kriv sam in tisti, ki mu je diajail potuho. Če smo se ob uveljavljanju plačnega sistema odločili za nagrajevanje po opravljenem delu in to je edinole pravilno načelo, juLv^ii.14 vuunvv/iiuai** in iv jc uvmviu pia *iuiv krivicam, krivičnemu načinu na- ker si lahko le od teiga obetamo grajevainja, iin prevaliti neopra- ' rast proizvodnje in življenjske vičen del stroškov za plače manj odkriti obliki na nekoga drugega. Morda se bodo odločili, da takšna doplačila vračunajo kar v režijske stroške proizvodnje. Ali' bo tudi v tem primeru kdo oškodovan? Kajpak. Delo, ki ga nekdo ni opravil ali ki ga je površno opravil in povzročil s tem podjetju materialno škodo, bo dobil plačamo na ra-č.un režije, režija podjetja bo naraščala:, proizvodi se bodo podražili im — ta doplačila bo torej plačal potrošnik. Nekateri sicer pravijo, da podobna doplačila ne morejo bistveno vplivati na podražitev ravni, velja to načelo tudi v praksi dosledno uresničiti. Kolikor prej iu bolj bomo to načelo dosledno uresničevali, toliko hitreje bo začela naraščati' proizvodnja in življenjska raven bo višja. Kjer bodo sedaj ob začetku te stva-ri napa.k uredili, jih bo težko popraviti. Veliko lažje je čez mesec ali dva dodati temu ali onemu delavcu dinar več, če smo ob urejanju tarifne politike neko delovno mesto slabo ocenili ali določili preostre norme, kakor pa sedaj nekaj obljubljati im čez nekaj mesecev odškrniti dinar, dva ali več od zaslužka. Gre torej za doslednost, ne proizvodov, kajti del stroškov za s?™0 na jeziku, temveč za do-plače je med materialnimi stro- slednost v praksi. Vsakdo v koški proizvodnje sorazmerno ma I jektivu ali izven njega nam bo lem kost en proti stroškom za ma- a i*° očital nedoslednost, če bo-t e rial, gorivo itd. Res, stroški za j F10 nekoga plačali za to, ker p° S KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA »MURO-POLJE« POSESTVO USPEVA Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice kmetijskega gospodarstva »Muropolje«, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Štefan Joba, so se večidel pogovarjali o gospodarjenju na posestvu. Velike so težave, ker še ni- tem razpravljala že gospodarski svet OLO in Izvršni svet LRS. Beseda je nanesla še na norme, tarifni pravilnik in delovno disciplino, ki je zadnje čase precej boljša. Kljub temu, da je to mlad de- ------ - — lovni kolektiv, saj obstaja komaj majo skladišč. To jim povzroča I dobro leto, je posestvo L čas precej škode, ker pridelkov ne že močno napredovalo. Let.: na- morejo vskladiščiti. Zaprosili so m era vaj o urediti strojni park, že za investicijski kredit ter upa- povečati število živine in dobiti jo, da ga bodo dobili, saj sta o še nove delavce. S. F. , plače so neprimerno manjši od ostalih materialnih stroškov proizvodnje. Toda, če bi tako ravnali v vsaki tovarni iin v vsakem primeru, potem bi zaradi malenkostnih nepotrebnih stroškov naraščala cena izdelkov, in sicer naraščala neopravičeno, brez ekonomsko utemeljenih vzrokov. In še na nekaj ne smemo pozabiti. Če bi bili ti primeri kaj pogosti, bi se lahko porušilo razmerje med kupnimi in blagov- lastni krivdi nj izpolnil predpi' saine naloge. Potrošniki bodo upravičeno nejevoljni, če bi .proizvod te alj one tovarne dražje plačevali zavoljo tega, ker ibi režija podjetja ob takšnem nagrajevani ju neopravičeno naraščala. Torej o teh stvareh preudarimo in bodimo res dosledni pri urejanju tarifne politike. Peter Dornik "2 'TŽell, H9 Konjščina U obratuje sklada zasnovama na raizpoložlji- , turboagregaf te^ollektram^Konl- ščina, ki je ena izmed najmodernejših električnih central v državi. vih proizvodih, ki jih kupec lahko kupi na trgu. Če naraščajo zaslužki in ni istočasno na razpolago odgovarjajočih materialnih dobrin, potem naraščajo cene izdelkov in dogodi se lahko podoben primer, kot sitno ga živeli minulo jesen. Sisak dobi pivovarno Mestni ljudski odbor v Sisku ie prispeval 50 milijonov dinarjev za adaptacijo neke stavbe, v kateri b° ■ že 1956. leta začela obratovati moderna pivovarna in tovarna slada. DELO SINDIKATOV KO SMET A et - pa takšni uspehi t- Kosmet. Pokrajina, ki obsega Aosovo in Metohijo. V bivši Jugoslaviji so bili ti kraiji najbolj "3'Piiščeni, z zaostalim gospodar-tvom jn pravim fevdalnim izko-iscanjem. Revščina, strašna rev-°®a je bila edina pravica ogrom-e večine prebivalstva. Oblaist-tem1- 80 svoje podložne v ttu neznanja, verskemu sovra--p'U in narodnostni nestrpnostih 3'kšen je bil Kosmet — nekoč, v. Danes je drugače. Kosniet do-Jvjja vsestranski preporod. , ..Z ustvarjalnimi močmi gradi-bev socializma, ob vsestranski r^dpotri ljudske oblasti in družini! " toinj. ni,h organizacij, Kosmet spre- ®ja svoj obraz in se otresa gospodarske in kulturne zaostalosti. ers'ki vplivi slabe, a bratstvo in Hotnost Srbov, Šip tar jev in Črnogorcev je najmočnejši čir.itelj dosedanjih in bodočih uspe- Kosmet je resnično na novih ■ Zato samo nekaj podatkov. i’ predaprilski Jugoslaviji je v Kosmetu le 31105 zaposle-ii ,Od tega 9915 delavcev, 5545 . sduiikov in 15645 hlapcev. Prvi zadnji so bili povsem brez- NOV VODOVOD BODO DOBILI j, kratkem bodo pričeli v , rskem graditi nov vodovod, ki j, zadostil potrebam Senovega, ^^tanice, Videm-Krškega in Holice Krškega polja. Vodovod j. dobival vodo izpod Bohorja. 6staa občina v Krškem je že ,, točila poteben material za prva v vrednosti 23 milijonov dii- dela _ kf?ev> stala 13 milijonov dinarjev. sama gradbena dela pa pravni. Za sramotno nizke mezde. gospodarstva, transportna podjet-so razdajali svojo življenjsko ! jia, tobačne postaje, nove proge, moč desetini bogatašev in begov, ceste itd. Kdo ki so živeli v razkošju in izobilju. Pod takšnimi pogoji je bilo delo sindikatov zelo otežkooeno. Na vsem ozemlju Kosmeta je bilo takrat le 10 sindikalnih podružnic z 2000 člani iin še to le v rudniku Trepča, Starem trgu in Peči. Nekoliko poizkusov stavk v Trepči, Peči in Golešu je žamdarme-rija v krvi zadušila. Kosmet je moral hlapčevati za tuje koristi. Zidaj pa. Lani je bilo v Kosme-tu 51245 zaposlenih, od tega samo v industriji ned 25.000 delavcev. Hlapcev ni več. Sindikati so postali močni. V 570 podružnicah je organiziranih 39.000 članov, torej 20-krat več kot pred desetimi leti! V obdobju obnove, kapitalne graditve in delavskega upravljanja so dali sindikati Kosmeta dragocen prispevek. Od leta 1947 do 1950 je bilo proglašenih 8500 uradnikov, več sto graditeljev pa je bilo odlikovanih z redom in medaljo dela. Industrija se razvija, Trepča je povečala svojo proizvodnjo. V Zvečana razširjajo rafinerijo in floraicijo, grade visoko peč in uvajajo elektrolizo srebra. V rudniku Stari trg odpirajo nova okna, največja te vrste v Evropi. Razširjeni in obnovljeni so rudniki »Goleš« in »Deva« ter tovarna cementa »Šarc. Obnovljeni in odprti so srednjeveški rudniki »Ajvalija«, »Novo Brdo« in »Kiš-niica«. Zgrajene so modeme tovarne: predilnica »Kosovka«, v Prištini, tovarna olja in pohištva v Uroševcu, tovarna vezanih plošč v Kosovski Mitroviči,. In še mnogo, mnogo je novega: hidro im termoelektrarne, lesni kombinati, velika kmetijska ceste itd, Kdo bi vse to naštel! Brutto produkt se je lani dvignil za 54% nasproti letu 1951, a na- rodni dohodek za 77 %. In vse to ; dobe delavci in uslužbenci udob tisoč nepismenih delavcev. Odprte so nove 'Izobraževalne šole in delavske gimnazije. Ustanovljenih je nad 130 delavskih km již-1 nic, ki štejejo skupno 40.000 knjig. V 23 kultumo-umetmiških društvih sodeluje stalno nad 2000 članov. Zgrajenih je več lepili kulturnih domov, tako v delavskih središčih Zvečan, Prizren, piri rudniku »Goleš« in »Kosovo« in pri tovarni cementa »Sar«. Delovni kolektivi grade sodobne stanovanjske bloke, v katerih stalno narašča. Sindikati Kosmeta so mnogo ma stanovanja. Dvigajo se nove stanovanjske hiše v Prištini, Ko- storili tudi za izobrazbo im kul- 1 so viski Mitroviči, Uroševcu, Peči turni napredek delavstva. V desetih letih se je v podjetjih naučilo brati in pisati nad deset- Povsod Kosmet krepko koraka naprej, iz teme v svetlo bodočnost, k socializmu. Kočevski cestar janez je držal besedo in opisal, kako je Sel NIKO S TORBO PO GRAMOZ , Zadnjič sem vam obljubil, da ostal in ženi v lonec gledal.« Vi napisal, kako je prišel konč- »Veš kaj, Niko,« sem dejal, p dobri cestar Niko do gramozaJ »Pol litra plačaj, pa naj vse sku-irn.Prav*c* vam povem, da sem paj med nama ostane.« $Q,ei veliko smolo in sem se obri-1 Pod nosom. o likata sem namreč srečal in j® Pobaral, kako je bilo s to reč-• ko je šel v Kočevje s torbo PTamoz. Pa sem slabo naletel, ,_ ^ ID Kil nv/)Mir>ono Xn*Y\ nrnv\ GORNJESAVSKI IN JESENIŠKI MLADINCI RESNO RAZPRAVLJAJO razgibanosti Minuli teden se je na Jesenicah J predvsem da bodo vztrajno za-sle-zbralo nad 200 mladincev z Jesenic j dovali, se seznanjali in sodelovali in Gorenjesavske doline, da se po- \ pri rasti komune. Udejstvovali se govorijo o svojem delu v bodoči je- i bodo bolj kot doslej v politični in sen iški komuni. Na konferenci so ! družbeni dejavnosti in sodelovali ocenik dosedanje delo mladinske j v obravnavanju in uresničevanju družbenega plana in na vseh področjih javnega življenja. Pogovorili so se tudi, kako bodo organizacij s 3 i proslavili desetletnico osvoboditve ki včlanjujejo Mn sodelovali na republiškem zletu postavili smernice |tt je bil preklicano čemem. pra®neje sem zvedel, da sta prišla i)* ^an z ^eno ne^Mi navz- 0h?.aTenčal je: »Eh, kako je bilo! s t Rubili so mi, če bom še kdaj b0?rb° prišel po gramoz, da me 0e 0 dali v zapisnik za nagrado, u boš ti v časopisih ljudem kat°^e- dajal, ne pozabi zapisati, d,- ,? je bilo takrat, ko so tebe >- v zapis nagrado. ja[ tri sto petelinov,« sem de- »Pa še ti za pol in sva bot.« Taka je ta reč. In kar prav pravijo očanci: najprej pred svojim pragom pomedi. organizacije in bodočemu delu. Na območju bodoče komune deluje 19 osnovnih šolskimi komiteji, 1794 mladincev, kar predstavlja samo 64.8% vse mladine v tem kraja. Dobro delajo mladinske organizacije v Dovjem, Mojstrani, Podkorenu, Gozd Martuljku, Ratečah, Blejski Dobravi, Javorniku in na Jesenicah (teren Podmožaklja), med tem ko sn bile slabše organizacije na terenu Središče in Sava na Jesenicah ter v Žirovnici. Grajana je bi. la jeseniška mladinska organizacija, ki ni pokazala pravega zanimanja, da bi svoje članstvo usmerila v dejavnost političnih in sindikalnih organizacij, temveč le v telesnovzgoj. ne, špot-lnc in kullurnoprosvetne organizacije. Ali je potem čudno, da mladincev ni čutiti v organih družbenega in delavskega samo. upravljanja. Kar porazna je namreč ugotovitev, da je v osrednjem delavskem svetu železarne Je. scnice le eden mladinec, čeprav je v tem podjetju od vseh zaposlenih 28.5% mladine. Podobno je tudi v 23 obratnih delavskih svetih, kjer je od 251 izvoljenih članov le 21 mladincev in mladink. Mladinci so na tej konferenci sklenili, da se bodo dosledno ravnali po navodilih in napotilih V. Kongresa LMS in pleriumov CK, delavske mladine v Kranju. NEKAJ MALEGA OKROG REVIZIJE OTROŠKIH DODATKOV 8 ■ ■ Ti črtici nam kažeta, kakšne »upravičence« do otroških doklad vse imamo. Sami opisani dogodki so resnični, le imena so izmišljena. Dogodilo pa se je to v Ljubljani in nekje drugje. Pred leti je šel Jaka Berglez v pokoj. Bil je dober delavec v tekstilni tovarni. Edino napako je imel, da je rad pregloboko pogledal v kozarec. Po delu ste ga večkrat našli v gostilni pri »Dobrem prijatelju«. Tako tudi zdaj. Seveda ima zdaj več časa, zato pa tudi manj denarja. Poseda in čaka in če ga kdo »časti« je kar zadovoljen in vesel takih srečanj. Pa kaj bi tvezili na široko. Nekega dne se je dogodilo, da je v gostilno stopil nekdaj ZAKAJ TOLIKO NEPRAVILNOSTI PRI ŽELEZNICI Groba kršitev tarifnega pravilnika Železniškega transportnega podjetja teT v zapisnik in ti obljubili ^ železničarji se pritožujejo da ePo Tinnrnrirt „ so prikrajšani pri zaslužku. Vod- stvo železniškega transportnega podjetja namreč določa drugačen delovni čas, kot to predvideva ^kdaj so mene dali v zapis- „ 1 tarifni pravilnik, oziroma posa- k iG, ne veš,« pravi Niko, »kako j meznikom ne plača nadur, ki so Zap0 tistikrat, ko si pozabil našo jih opravili. Ti primeri so kar jT°ved: ob vsakem vremenu? pogosti. Železničarji številnih po-huJ1 se Pa nekoč, ko je grozila staj opozarjajo nanje. Zelezničar-■Hgš? Ura, zbal, da se boš kot i ji iz postaje Prevalje pišejo na Norček stopil in si lepo doma ! primer tole: ZMAGALA JE SINDIKALNA EKIPA »PEKO« TRŽIČ Smučarsko prvenstvo slovenskih usnjarjev tie ^dikalna podružnica tovar- J veleslalomu. Ob tekmovalni progi, tog y U^ve »Peko« v Tržiču je le- ! ki je bila speljana od vrhnje e četrtič priredila tekmova- koče skozi gozd na Senožeti in Ušajih veleslalomu za prvenstvo I od tod v dolino, se je nabralo v^jJarfke in usnjarsko predelo- mnogo gledalcev, ki so živo industrije Slovenije. V ne-februarja zjutraj se je h.. . e Tl R T\1 n v-x I v, 1 nAw^ usnjarsko predelo- mnogo gledalcev, ki so ne-1 spremljali potek tekmovanja. Kot moštvo je v tem tekmova- Kfa,rrev^arie iz Konjic, Šoštanja, da s*Ja' Vrhnike, Žirov in Tržiča, s. Pomerijo, kdo je boljši v til j, hatTsn na Planini pod Storžičem nju zmagala prva skupina tovariš - tekmovalcev, ki so zasto- ne obutve »Peko«, ki si je pribo->. °"1:- ■ — - -■ • rila lep prehoden pokal, ki ga je lani osvojilo moštvo tovarne »Runo« v Tržiču. Med posamezniki pa je bil najboljši Vili Logar, ki je tekmoval za tovarno »Savo« iz Kranja ter prvič osvojil pokal, ki ga je branil dotlej Stefe Drago iz kolektiva »Runo« v Tržiču. Vrstni red moštev je bil naslednji: 1. »Peko«, Tržič, 2. »Runo«, Tržič, 3. »Konus«, Konjice, med posamezniki pa 1. Vili Lo- ____ gar, »Sava« Kranj, 2. Tišlar Jože, V našem! »Peko« Tržič in 3. Stefe Drago, »Runo« Tržič. 6 dober strokovnjak in tovariš mesec je odšel iz Ze-V i\/r_ kih delavnic »Boris Kidrič« sto tn*or.u na novo službeno mesariš France Maček, višji poslovodja. V našem m je delal 15 let. Bil je dole v Vesten strokovnjak, ki se dek _ ®k°zi zavzemal za napredlo kletja. Med delavci je bil Poljubljen. kolektiv odseka 54 iz POrJelii- stavnice ter delavci ostalih tajo ; X to’.1 °b tej priliki česti-dov6rri Zeljio, da bi bil tudi na ^elavec SluzP°nom mestu vesten Na naši postaji opravljamo službo v nepriznanem turnusu. Devetnajst ur smo v službi in 29 ur prosti. Tako opravimo na mesec približno 80 nadur. Ker pa turnus ni priznan za plačevanje nadur po 24. členu tarifnega pravilnika, nam podjetje enostavno zaračunava nadure po naj slabšem turnusu, to je 24/24. Tako nam prizna približno 15 nadur mesečno, za ostale pa smo prikrajšani, oziroma se z njimi okoristi podjetje samo. moramo še to, BOKSIT V BELI KRAJINI Laini so odkrili v okolici Vinice v Beli krajini velike zaloge boksita, ki ga delno že izkoriščajo v raziskovalne namene. Velika prednost belokranjskega boksita je v tem, da ga je mogoče kopati v dnevnem kopu. Povedati nam je po določbah 24. člena 1. točke tarifnega pravilnika določen turnus 12/24 glede na obseg prometa. Drugačen turnus lahko vodstvo podjetja določi le izjemoma. Toda te določbe so ostale samo na papirju. Ne vemo kdo je kriv za to, da nam ta turnus ne odobrijo in iz kakšnih razlogov niso izpolnjene določbe tarifnega pravilnika. Tudi železničarji iz Trebnjega se pritožujejo o kršenju tarifnega pravilnika. Tole pišejo: »Na postaji Trebnje bi morali opravljati prometniki po predpisih tarifnega pravilnika službo v turnusu 18/36. Vodilni uslužbenci podjetja so s posebnim dopisom določili ostrejši turnus. Vsak drugi dan moramo nastopiti službo ob 2 uri 20 min. in ostanemo na postaji do zadnjega vlaka, to je do 20 ure 20 minut. Tarifni pravilnik, kakor tudi navodila za sestavljanje tarifnih pravilnikov, ki jih je izdala Generalna direkcija železnic, pa točno določajo, da se sme tak turnus vpeljati le tam, kjer ni med 20 in 5 uro nobenega vlaka.« Tudi strojno osebje v kurilnici Trebnje je prikrajšano na zaslužku, zaradi tega, ker jim podjetje ne izplača opravljenega dela. Eden od delavcev v kurilnici piše tole: »Na spisku nas je cela vrsta, češ da nismo opravili v minulem mesecu 208 delovnih ur. Res pa ga v resnici opravimo? Gre za to: Vodstvo podjetja nam v delovni čas šteje samo ure ob odhodu in prihodu vlaka, ki ga določa vozni red. Zamude vlakov pa nam ne šteje v službo. V delovni čas nam ne šteje niti takšnih zamud, ki so vnaprej določene in planirane. Na primer: Vlak sem moral preobremeniti. S preobremenitvijo lahko vsakdo, ki pozna strojno službo, že vnaprej izračuna zamudo vlaka. Zaradi prevelike obremenitve se namreč ni da i mogoče držati do potankosti voznega časa. Ker sem več prepeljal z eno lokomotivo, sem nedvomno podjetju precej prihranil. Toda moj trud in prizadevnost nista upoštevana, podjetje mi niti ne prizna podaljšane vožnje v redni delovni čas, plačane z rednimi urami, kaj šele, da bi mi priznalo vprašali, nadure, kar bi bilo vsekakor pravilno. ugledni meščan Jože Kržan. Po-' sodnika pride, ki mu bo izprašal gledal je sem ter tja in ko opazi vest, zakaj je lažno pričah Jako, kako sameva pri praznem * omizju in prazni mizi, pristopi in ! Marija Japljeva je delavka, prisede. Z očmi preleti gostilniško snažilka. Njene so vrstnice so presuho in ko se prepriča, da sta proste delovne ženice, toda ena, sama, mu zaupno de: »Jaka, za Štefan dam, če mi narediš malo uslugo.« »Prmejdun, kaj pa?« oživi nagovorjeni in neverno mežika v moža, ki ga je le spoznal. Za hip kot da ne spada mednje. Oblači se po najnovejši modi in si privošči to in ono, kar druge ne zmorejo. Kako to, se sprašujejo. Saj dobiva prav tolikšno plačo kot me. Uganka se je šele nedav- se spomni, da je nekoč nekdo no razvozljala na Zavodu za so- pokazal nanj, češ, ta pa zna živeti. Toda Jaka ni imel časa razmišljati, kajti uglednemu Kržanu se je mudilo in je kar naprej silil vanj. »Torej za uslugo Štefan vina. Potreben mi je samo tvoj podpis na izjavi za otroške doklade.« Jaka je nergal, da nerad hodi na sodišče. Kržan pa ni odjenjal, temveč je dodal še en Štefan, rekoč: »Popil ga boš pozneje, kadar hočeš. Izjava je nedolžna. S pričami, ki me poznajo moram dokazati, da nimam nobenega premoženja. Enega že imam in tudi MLO mi je že potrdil, da nimam nepremičnin. Toda ti prekleti birokrati še niso zadovoljni. Ti mi moraš potrditi, da nimam ničesar, da od nikoder nič ne pre- cialno zavarovanje, ko so dobili neko prijavo. Marija je vdova po domobranskem oficirju. Iz zakona sta ji ostala dva otroka, za katera dobiva polne otroške doklade. Otroka v šoli zelo slabo napredujeta, ker jih mati zanemarja. Zlanje skrbi stara mati, kmetica, ki jih izrablja za vsa kmečka dela. Marija pa je več v mestu kot doma. Toda uslužbenec, ki je delal poizvedbe, jo je k sreči dobil doma. Res živi ločeno od staršev, toda... »Vi posedujete okrog pol hektarja obdelovalne zemlje, ki ste jo kupili pred nekako dvemileti,« je uslužbenec povedal naravnost, da se je Marija ustrašila in prebledela. »Poleg tega otroka živita pri vaši stari materi, ki jih izrablja za pastirja in druga jemam in da živim v svojem gospodinjstvu. Samo to boš potrdil kmečka dela!«" je na koncu trdo na izjavi in dobiš kar sem oblju- 1 pribil. bil. Drži?« je govoril hitro in j »Kaj? Kaj vse mi oponašate,« potihoma ter se ves čas oziral, če 'se je vrgla v jok prizadeta. »To, ni kdo vstopil. i kolikor zemlje imam jaz, jo ima- Jaka je pristal... Vse se je i jo drugi še dvakrat več, pa vse-lepo uredilo. Na lahek način jer eno dobivajo doklade.« dobil za nekaj Štefanov vina. Po j »Lahko poveste kdo?« je mir-malem ga je cukal nekaj dni. Po- ( no odvrnil uslužbenec. Na to ni tem pa je tresnilo. Prišel je poziv dobil odgovora. V sobo je prihi-od Zavoda za socialno zavarova- j tela stara mati in hči ji je v joku nje. Tam so mu povedali, da pri- in na hitrico izblebetala, za kaj vatni uslužbenec Jože Kržan ’ gre. nima pravice do otroškega' do- j Stara mati, trdna kmetica, pa datka, ker živi z družino pri ma- se je začela razburjati in vpiti: teri, ki ima hišo in premoženje,! »Kaj pa vi mislite! Takšnim reda dobro žive itd. j vežem kot so njeni otroci, odtr- Jaka je samo zijal. Kaj takega ‘ gati doklade? Da vas le ni sram!« res še ni slišal. Zakaj je podpisal, j Vihra je bila prevelika, da bi da ga je dobro poznal, so ga, v njej kdor koli dalje izdržal. Se j enkrat se je uslužbenec bežno »Eh, kaj bi,« je nejevoljno ozrl po bogati opremi sobe, ki ni mrmral Jaka v opravičilo, »če ga dišala po nikakršni revščini, se Ob državnih praznikih, ko mo-i pa vi bol.ie poznate. Bo že tako,« vljudno poslovil in odšel. Slišal - - - - - ’ se je hotel izviti Pa se ni. Pred in videl je dovolj. ramo delati, ne dobivamo povišanih prejemkov za 100 %, kot to določa uredba.« Bivši desetar proge in sedaj čuvaj na trebenjski progi, se pritožuje, da bo zaradi kršitve tarifnega pravilnika oškodovan pri pokojnini. To stvar takole raz: laga: »Nad 20 let sem bil desetar proge. Zaradi slabega zdravja ne morem več opravljati te službe, zato sem že nekaj let čuvaj. Čeprav bi mi vodstvo podjetja skladno s 70. členom tarifnega pravilnika lahko priznalo prejemke desetarja, ker imam že nad 20 let službe, mi tega ne prizna. Cez nekaj mesecev bom šel v pokoj s prejemki čuvaja proge, ki so za 3000 dinarjev manjši od mojega osnovnega poklica, oziroma od glavne zaposlitve.« Prepričan sem, da bo o teh stvareh moral razpravljati delav-' siki odbori v Šmar ju, Škofljici in ski svet železniško transportnega ( Gros upi ju zaprosili direkcijo oddelka. Prav gotovo bo izrekel, podjetja za železniški promet, da pravično sodbo o naštetih kršit-; dodajo vlaku -kak voz več, toda vab tarifnega pravilnika, svojo zaman. To stanje je postalo seje, da smo jih opravili nepri-! sodbo pa bo morala nedvomno1 d-aj še bolj težko zaradi mraza, merno več. Zakaj nam vodstvo izreči pristojna inšpekcija. I kateremu so izpostavljeni delav- NA NASLOV PODJETJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET ialo veo udobnosti Vsak dan ob 6.45 uri' prihaja se takšne stvari hitreje rešujejo, na delo in v šole v Ljubljano z Saj gre za na j skromin e j šo udob-dolenjskim vlakom več sto de- j most delovnih ljudi, ki se vsak lavcev in dijakov. Medtem ko je (dan vozijo na delo v Ljubljano, slednjim še kar udobno v dij-a- Menimo, da hi se to lahko sto-škem vagonu, pa se morajo de- rilo s priključitvijo enega ali ilavci i-n uslužbenci stoje stiskati' dveh voz ik večernemu vlaku, ki' v prenapolnjenih vagonih, več- -bi jih pustili, če ne bi bila do-krat celo na nezaprtih hodnikih, volj zasedena, na postaji v Grofa stiska je posebno občutna od s upi ju in jih tu zopet priključili Grosupelj dalje proti' Ljubljani, k jutranjemu vlaku. To menda saj vstopa na ta vlak na posta- j ne bo težko, a ljudem, ki pobijali v Šma-rju—Sap, Škofljici iin 'jejo na delo, bi billo močno ustre-Lavricj nad 300 ljudi. Pred dve- j ženo. \ ma mesecema so občinski lju- podjetja prizna manj ur dela, kot| Stane Zupančič | ci in delavke. Želeti bi bilo, da j kalorij. Nov rudnik lignita Nedavno so v srednji Bosni, na obronkih gore Krmina odkrili oromna ležišča lignita. Lignit je zelo dober, saj njegova kalorična vrednost predstavlja 3685 e »DELAVSKA ENOTNOST« I R i N K 1 ST. 10 © 11. MARCA »Katerega trafikanta? Trafikanta na vogalu- »Točno. On ni samo trafikant, temveč tu* klepetulja.« »Vsakdo rad malo poklepeta.« J »Toda ne vsak na enak način. On klepeta časnikih.« »Kako, o časnikih?« »Vzame časnik in pove, da ve, kdo je, P pove, da ve, kje stanuje.« »Zares?« je rekel En 2. Odgovoril je na pogled, ki mu ga je delaV* namenil. CII. Orazio in Metastasio, ki sta skupaj prišla poslednja, sta mu prinesla škatlico cigaret »Na-zionale«. »Ne, fanta,« jima je rekel. »Ne bom jih vzel.« »Ne boš jih vzel?« je dejal Orazio. Samo on je govoril. Metastasio se ni niti vse-del, temveč se je vrtel po sobi in gledal namr-ščeno predse. Vendar pa se je nasmehnil, kadar se je srečal z očmi Ena 2. »Ne maram, da bi okradla samega sebe,« je rekel En 2. »Ti vendar odhajaš,« je rekel Orazio. »Nekaj bi ti rada dala na pot.« »Polovico bom vzel,« je dejal En 2. »Ne moreš vzeti samo polovice,« je rekel Orazio. »Polovica je moja, druga polovica pa Me-tastasijeva.« »Vzel bom tvojo polovico. Metastasiju se je teže odreči kajenju, kakor tebi, njemu pa bomo. vrnili njegovo polovico.« »Toda Metastasio bo užaljen.« »Ne bo užaljen.« »Užaljen bo,« je rekel Orazio. In se je obrnil k Metastasiu: »Ali ne, Mestastasio, da boš užaljen?« Metastasio se je še vedno z rokami v žepih in kapo na glavi vrtel po sobi. Obstal je ob vznožju postelje in gledal Ena 2. Nasmehnil se mu je. »Ali boš užaljen?« ga je smeje vprašal En 2. Metastasio se je nasmehnil. »Ali vidiš?« je rekel En 2. »Ni užaljen.« »In še kako je užaljen,« je dejal Orazio. »Je že užaljen.« »Užaljen je? Nimam občutka, da bi bil užaljen.« In spet se je Metastasio nasmehnil. »Evo,« je dejal Orazio. »Užaljen je.« Potem bom vzel dve in pol cigareti od tebe in dve in pol od Metastasia.« »Tako bo morda najbolje.« »In tako ne bo nihče užaljen.« »Nihče ne bo užaljen.« Metastasio in Orazio sta vzela nazaj vsak svojih pet cigaret in zdelo se je, da sta zadovoljna, ker sta jih dobila nazaj. Vsak je vtaknil v žep po dve. Eno sta razpolovila. Smejala sta se, prižgala in kadila. »Ali ne boš kadil z nama, kapitan?« En 2 si je prižgal in pričel kaditi. Nobene nisi imel več, mar ne?« Orazio in Metastasio sta se z zadovoljstvom spogledala in pričela pripovedovati o potovanju s kamionom, na katerega sta morala kreniti po svojih poslih preko Genove do Piombma. »Kdaj odhajata?« »Marda v ponedeljek ali v torek. Pred tem pa se bom še oženil.« Orazio je pripovedoval, kako se je odločil, da ne bo več čakal konca vojne in da se bo takoj poročil. »Čemu naj še čakam? To lahko storiš vsak hip in jaz bom storil.« »Preprosto je to,« je rekel En 2. Mar ni preprosto? Zelo preprosto je. Kaj pa borba? je vprašal. Jasno, tudi po ženitvi bo nadaljeval z borbo. Jasno je, da bo nadaljeval. Nadaljeval bo s svojim poklicem zdaj tu, zdaj tam, nadaljeval pa bo tudi z borbo. Zakaj pa ne bi nadaljeval? »Razumljivo,« je rekel En 2. »Razumljivo,« je dejal Orazio. Bilo je popolnoma razumljivo. Bilo je tudi preprosto. In ko je ostal sam, je En 2 dokončno razumel, kako preprosto je "ne oditi iz Milana. Bila je to kot želja po propadu, ne pa sam propad. Nasprotno, nekaj povsem nasprotnega. Bilo je, kot da se bo Berta vrnila, če je brala časnike ali pa ne, in da jo on zdaj čaka. Ali je sploh mogel oditi iz Milana, preden bi se Berta ne ne vrnila? Ni mogel. Danes ali jutri ali kasneje, Berta se bo vrnila. Zvedela bo, kar je bilo, če je brala časnike ali pa ne. In ne bo več odšla in on bo z njo odšel iz Milana. To je bilo. Toda bilo je zelo preprosto. Bilo je kot zimsko sonce pred okni, visoko nad Milanom. Prav ista stvar kot z Oraziem, ki se bo oženil cm. Časniki so tistega popoldneva prinesli tudi neko staro fotografijo Ena 2. Nagrada za njegovo glavo pa je narasla za mnogo tisoč lir. Trafikant na vogalu ulice, kjer je stanoval En 2, je prepoznal na fotografiji človeka, ki je prihajal k njemu po svoj obrok tobaka. »Jezus Kristus!« je vzkliknil. »Kdo bi na to sploh pomislil?« Imel je trafiko, hkrati pa je tudi prodajal vino. V tem trenutku je pet ljudi pilo vino za njegovim pultom. Trije pred pultom, trije delavci na poti domov z dela, dvojica pa, ki jih nikoli prej ni videl, pa je igrala za vino na avtomatičnem biljardu. »Kaj?« je vprašal eden izmed delavcev. »Jezus Kristus!« je rekel trafikant. »Mar ne vidite tu?« Ti delavci so sleherni dan prihajali k njemu ob tem času. Ponudil jim je časnik in pokazal fotografijo. »Ali ga niste prepoznali tudi vi?« Trije delavci so se spogledali. »Mi?« so rekli. »Jaz ne.« »Nikoli ga nisem videl.« »Naprej,« je rekel. Videl je, kako vstopa sramežljiv in preplašen delavec, ki ga je kdaj pa kdaj srečaval na stopnišču s kolesom na rami. »Oprostite mi,« je rekel delavec. »Nisem vas prišel nadlegovat.« En 2 se je hotel dvigniti na lakti. »Ne motite me. Prosim.« »Toda, kaj vam je? Ali ste bolni?« »Malo sem utrujen. Počival sem.« »Morda je gripa. Kar lezite. Z nečim bi se morali pokriti.« »Se bom že pokril. Ali iščete mene?« »Ne, ne, gospod. Nikoli vas nisem videl.« »Ali iščete koga drugega?« »Ne. Nikogar in nič ne iščem.« Mali delavec je gledal okoli sebe. »Razumem,« je dejal En 2. »Radi bi se malo porazgovorili.« »Evo. To je,« je rekel delavec. »Oprostite mi, če sem tako predrzen. Ali vas ne bo žalilo?« »Celo v čast mi je.« »Nasprotno, meni gospod.« »Bil sem sam, vi pa mi delate družbo. Izvedite sesti.« »Toda ne smem se zadrževati,« je dejal delavec. In gledal je Ena 2. »Ali se lahko človek zadržuje. Ne more se zadrževati.« »Ste mar v nevarnosti?« »Jaz, gospod? Jaz ne. Samo bolje je, ne za-državati se. Ali lahko hodite?« »Ali govorite tako zaradi mene?« »Zaradi vas? Vas nisem nikoli videl. Govorim zaradi trafikanta.« Trafikant je prebledel. »Ne?« sta rekla oba. »Tudi midva ne govoriva o njem.« »In potem?« je rekel trafikant. »Razgovarjajmo se rajši o tistem, o katere®1 govoriš ti.« »Oh!« je rekel trafikant. Skoraj smejal se je. »Toda to je nekakše® rebus,« je dodal. »Nekakšen oremus?« sta dejala oba. »Rebus. Rekel sem, rebus.« »Tako ste dejali. Kaj pa je to?« Eden od dvojice je izvlekel iz žepka na t* lovniku žeton za telefon. »Pokazali ti bomo,« je dejal. In stopil ** pult, da bi telefoniral. »Gospod,« je rekel trafikant. »Ali je rebus?« je vprašal človek. »Ne, gospod. Oremus.« Dva človeka sta se naslonila na pult, ede® z ene, drugi pa z druge plati in eden je držal v rokah beležnico in svinčnik. »Dalje. Kdo je?« Bel pot je prekrival trafikantov obraz. _ , Odgovoril je skoraj na uho tistemu, ki r pisal, pa tudi sam se je naslonil na pult. »In stanuje?« Ponovno je odgovoril in znova je oni z8' pisal. »Ali bom dobil vsaj delček nagrade?« je de-jal trafikant. »Delček nagrade?« Oba sta prasnila v smeh. Višji od dvojice ga je frcnil s prstom P°“ brado. »Ljubi,« je rekel. »Mar vama nisem povedal?« je dejal traf*' kant. »Povedal sem vama.« »Tak nehaj že!« je rekel drugi. »Mar »e veš, da moreva midva tudi zapirati?« 155 LET CEMENTA dobivanja aluminija in napravi* prvi aluminij, upora-ben v indU' sirijske svrhe. Odslej je postal aluminij n®" Leta 1860 je neki Nemec zgra- za domačo potrošnjo in še 500.000 °bh^° i^dršrfjsk?V"dejavnoS' dil pri Splitu prvo tovarno ce- ton cementa bomo lahko izvozili. Danes izdelujejo iz aluminij3 men ta v naši državi. Kasneje so najrazličnejše proizvode: trakt«#' bile zgrajene še druge cementar- §T0 LET ALUMINIJU je, kolesa, letala, razne embalaž* ne: leta 1869 v Beočinu na Fru- gradbene konstrukcije in d rož* ski gori, 1877. lBta v Trbovljah, Letos poteka sto let, odkar je Letna proizvodnja aluminija 1895 in 1897 v Ripnju itd. Leta francoski znanstvenik Seint-Kler ša nad 2 milijona ton. Račun*!0' »Nasprotno, jaz sem ga pa,« je dejal trafi-) 1941 81110 Pri nas 13 cemen- Devil, profesor na pariški Sorbo- da znašajo zaloge boksita na sV6- ... „___ ______________z__ t faren sedal na n n -imamo 16. . -__________- , ______________ ___, , _ __■ - ■ -_i__ kant. »Vem, kdo je. Vem tudi, kje stanuje.« »Zares?« so rekli delavci Plačali so in odšli Toda od biljarda sta pristopila k pultu tista dva človeka. »Kdo je?« je vprašal prvi »Kje stanuje?« je vprašal drugi »Motita se,« je dejal trafikant. »Nisem govoril r cementa. Leta 1946 — 698.000 ton, o njem.« / o leta 1953 ze 1,980.000 ton. Lani »Ne?« sta rekla oba. taren, sedaj pa jih imamo 16. ng znašel tehnološki proces pri- tu nad 2416 milijonov ton. Tovarno cementa gradijo še v Novem Popovcu in v Usju pri Skopi j-u. Leta 1939 so naše cementarne proizvedle približno 890.000 ton Potomci Bosancev v Afriki CIV. Sultan Selim I. je leta 1517 dajo plemenu Mager. Izročila se je domala v vseh cementarnah zavzel tudi Egipt. V tem času je svoji minulosti prehajajo iz rod povečala proizvodnja. Cementar- bil ves Balkanski polotok pod v rod. na v Puli je povečala proizvod- turško oblastjo. Sultan je imel v Na ulici so trije delavci krenili vsak na svoj ) njG za 10.000 ton, v Beočinu za svoji vojski tudi oddelek najetih dom. Eden je vstopil v hišo Ena 2, kjer je tudi\ 50.000 ton, v Solinu ža 40.000 ton, vojakov Bosancev, ki jih je sama stanoval. S kolesom na ramenu se jef itd Ko vodil Hasan Kučič — tudi Bosa- popel do najvišjega nadstropja, odnesel kolo v) 'f Splitu za ou.uuu ton im. ko nec_ Bosanskl oddelek je prodrl stanovanje in rekli ženi: »Takoj se bom vrnil.« \ bosta dograjeni se dve cemen- v Sudan in pregnal pleme Jovo- ......................„ ,................. Nadstropje pod njim je En 2 kadil poslednjo? tami, bo znasa-la proizvodnja ce- bira. Ker so hoteli zaščititi to prva tiskarna v Zeti. Prva knjig" cigareto ki sta mu jih dala Orazio in Metastasio,) menta leta 1958 približno 2 in pol področje od vpadov sovražnih »oktoih« pa je bila natisnjen3 ko ie zaslišal trkanje 1 milijona ton, kar bo zadostovalo plemen, so Bosanci zgradili utrd- 4 januarja 1494. Tiskarstvo r be v Asbanu, Ibrimu in Sai. Tu prinesel iz Benetk menih Maka" cn ep iiirii stalno n.asplili. V t.ph • r_ i • 4rmiS' Naša prva tiskarna Pri nas je bila ustanovljen3 M. Andersen Nexo: fmm počel z njim, bilo je dejanje brez smisla. V stiski je jel brusiti njegovo konico; to je postalo sčasoma edino opravilo, ki ga je lahko pomirilo. Sam ga je čutil kot nesmiselno tratenje časa m srdito je udaril po jeklu, kadar ga je prevzela ta strast; vzlic temu pa se je ni mogel otresti. Nekega dne so Blanku in drugim stanovalcem stare občinske hiše odpovedali. Hiša je bila zdaj popolnoma obdana z novimi stanovanjskimi bloki in hoteli so jo podreti, da bi zgradili na njenem prostoru novo. Na takšno možnost Blank za čuda nikoli ni pomislil. Ce bi se bil nekega jutra zbudil in opazil, da so se (Nadaljevanje in konec) Toda na splošno rečeno je bilo vsega tega presneto malo. In “idovi,“‘zapirajtoči sleherni razgled, spet pogreznili v zemljo, bi ko je košček zrcala nekega dne padel na tla, je na tleh tudi ge ne bjl čudu> marveč bi se mu bilo zdelo to povsem pravilno obležal — Blank ga ni več mogel uporabljati. Spoznal je zvezo -n pravigno. Da pa mislijo to staro, že razpadajočo hišo podreti, da med zidovi, ki so mu zapirali pogled; zdaj ni več gledal kvišku, bi zgradili na njenem mestu stanovanjski blok, to mu ni šlo v marveč se vadil videti vse skozi. glavo. To je bilo po njegovem mnenju isto, kakor če bi hoteli po- Zdaj je vedel več kakor prej, zdaj je vse tudi laže spoznaval. gnati v zrah ves svet. da bi napravili prostor drugemu izumu — Ce so roji mušic liki tri velikanske sive sence plesali nad smeti- g tem s0 bili ^ njegovem mnenju vsi pojmi postavljeni na glavo, ščem, je to pomenilo miren, mehak zrak. Ce je plesal zunaj sever, Toda Blank je dobro vedel, kaj tiči za tem; veletrgovec se je zvesti prijatelj putike, je to dobro čutil, ker ga je trgalo po bil tako razšopiril, da mu ni bilo več dovolj, da je zapiral ljudem udih, za kar se je moral zahvaliti vlažnim zidovom. In če se je razgied _ hotel jih je iztrebiti, da bi imel sam dovolj prostora, širil s smetišča smrad, je vedel, da je prišlo poletje — in ta smrad p0tem ko je čevljar oblekel pražnjo obleko, je stisnil pod je imel rad zaradi sončnih žark- v, ki jih je dramil v njem. Ti kamižol0 gladilo z ostro nabrušeno konico, odšel k veletrgovcu znaki so se kar naprej množili in naposled je bilo poletje v Blanku jn pozvonii. Njegov pogled je bil postal zadnje čase nekam čudno zmeraj; zatekel se je bil k domišljiji in sonce si je lahko pričaral, vsi ljudje so se ga bali. kadar je hotel. »Nori čevljar je prišel!« je zaslišal dekletove besede iz sobe. Njegovo žvižganje je bilo povsem utihnilo — saj mu ni bilo potem je prihitel veletrgovec sam in ga osuplo pogledal, več potrebno. Tišina je bila dobila v njegovem življenju svoj »prihajam samo v zadevi odpovedi,« je zajecljal Blank že na pomen; s topim, prisluškujočim izrazom na obrazu je molče sedel pragu in delal. Iz praznote pred njim so vstajali novi svetovi, ničesar »Hm, da> hudiča, kaj pa je s tem?« je zakričal veletrgovec, ni pogrešal. Njegov vid je bil za zunanje stvari le malo razvit, »Mar se vam zdk da ni zakonita?« enolični zid ga je bil oslabil; ljudje, ki so mu gledali v oči, so »2e, ze> toda... ti si se zredil, prevelik vamp ti je zrasel... mislili da je nor, in izogibali so se mu. Nasprotno pa je sijajno saj kar vzbujaš, ti... drugi pa ne pridejo več do zraka. In tako videl na znotraj in vse je nahajal v sebi. hočem napraviti luknjo v tebi ... da bo spet lahko prišel zrak do Sčasoma se je dokopal do marsičesa, kar drži druge ljudi nas _ « je ^jecljal čevljar v presledkih in zasadil ob zadnjih pokonci. Zase ni zahteval ničesar in vendar se je imel za pre- besedah veletrgovcu jekleno gladilo v trebuh, možnega Ljudje okrog njega pa so se mu smilili. Čevljarja Blanka so zaprli; toda pota njegovih misli so bila »Zazidani so,« je mrmral sam pri sebi in žalostno majal z preve£ čudna, da bi ga do sodne obravnave obdržali v zaporu, glavo- »saj jih sonce ne more obsijati.« Človeka, ki zamenja požarni zid z vampežem, ni moč trajno imeti Nikoli mu ni šinila v glavo misel, da se godi njemu prav tako. ^ misieče bitje in dopustiti, da bi sodeloval pri normalni dobro-Vse je bil potisnil od sebe — želje in potrebe — obdržal je samo deinosti človeške družbe. In tako so Blanka brž prepeljali v umo-preprost, topel občutek sočutja z vsemi tistimi, ki so trpeli v bolnico. senci mračnih sivih zidov. Samo on je videl, dd kod prihaja zlo — Tam ge zdaj sedi in misli, da je s svojim gladilom razbil zidove, zato so ga imeli za norca, to je vedel prav dobro. Drugi so menili, Globina se mu je odprla; zdaj vidi veliko zvezo in se ne ukvarja da prihaja zlo od zidov, in so se jezili nanje. Blank pa je poznal z nepomembnimi malenkostmi. Zato ga drže v umobolnici, skrivnost, samo on jo je poznal! Zato se je tako skrivnostno Kdaj pa kdaj ima svetle trenutke, ko izraža svoje misli o smehljal. Ce ni imel posebno mnogo dela, je odložil šilo m se velikih splošnih človeških zadevah in razmerah. Potlej govore igral z jeklenim gladilom. Z njim je bila povezana stara vraža; Q t kolilko bi ga lahko spet izpustili v svet. Na srečo pa potem baje je mnogim njegovim prednikom pomagalo m ščitilo tudi iznenada vprakai ali sije sonce zdaj na staro, razpadajočo hišo njega. Kdor je obrnil njegovo konico v pravo smer, je odvračal ali če Budje mislijo, da bo veletrgovca še enkrat nabodel, zlo 00 hiše in držal v njej srečo. Blank tega ni verjel; gladilo mu je bilo tako rekoč prišlo v roke, sam ni prav vedel, kaj bi so se tudi stalno naselili. V teh rije ki ga je zetski knez Crnje' krajih so se oženili in zdaj po vič ’posiai tja, da bi se izučil te skoraj 450 letih, žive v teh kra- obrti. jih njihovi potomci, ki so mnogo V drugi svetovni vojni je okU' svetlejše polti kot domačini. Tudi pator med drugimi knjigami, » njihov jezik se precej razlikuje so bile v narodni knjižnici v Be° od arabskega in nubijskega jezi- gradu, zažgal tudi našo prvo ka. Ti potomci Bosancev pripa- skano knjigo »Oktoih«. Jack London je prvi prinese! Marxov »Kapital« med prebivalce polarnih področij Leta 1896 so na skrajnem severu Kanade našli bogata ležišča dragocenih kovin. Z množico delavcev in iskalcev zlata se je napotil na polarno področje tudi Jack London. V puščave daljne- sto let kasneje so zamenjali smodnik z dinamitom. črP* Slabe strani radija Radij je sicer zelo važen ga Severa, kamor_ jemljejo lovci Rudarji^ kopljf, samo najpotrebnejše za življenje y rudnikih uranovo rudo, naVad je Jack London prinesel Marxov nQ ng dol Iz statistike J »Kapital« m Darvmovo »Poreklo razvidno_ da žive ti rudarji vrste«. On seveda zlata ni našel. vprečno do 40 let. Močno izžar«' Toda preden se je vrnil v Lon- vanje radya v 20 letih postopa don je vse knjige podaril neki uničuje človeški organizem. D., naselbini iskalcev zlata. Vrnil se slej še niso iznašli sredstev, je z bogatim literarnim gradivom bi to preprečili, in začel pisati svoje vtise iz dalj- d8 nega Severa. Napisal je knjigo AT ■ j • i -i . , j«l. »Glas divjine«, ki mu je prinesla Novo brdo je bilo v 14. sto veliko slavo. Že v srednjem veku so največje rudarsko naselja na svetu Od sredine 14. do prve P01 začeli uporabljati smodnik vice 15 stoietja je imelo N o v rudarstvu Prevedel Jože Župančič. Brdo največ prebivalcev ne 1® srednjeveški srbski državi, toj, V rudarstvu je bil dosežen več na vsem Balkanskem P°. znaten napredek, ko so začeli otoku. Obenem je bilo eno r*a*y uporabljati smodnik za raztrelje- večjih rudarskih središč na sV . vanje skal in premogovih plasti, tu. Novo Brdo je imelo te«^ Prvi smodnik so začeli uporab- približno 40.000 prebivalcev _ ljati v rudniku Ščavnica na Slo- rudarjev. V Novem Brdu je 0lrfžl vaškem že v srednjem veku. Ka- tudi največja kovnica srbslo-j, sneje se je uporaba smodnika denarja, kjer so kovali del* razširila po vsej Evropi. Nekaj skoraj 600 let. i ?< ČLOVEŠKI LIK LITERATURE ne more biti drugačen kot bo človek, ki ga pripravlja revolucija besede, temveč gre istočasno predvsem za mojstra človeških hotenj, gre za to, kako umetnik človeško doume tisto, kar je v j človeškem početju veliko, pleme- pre-to našte- Srečko Kosovel: Godba pomladi Moje srce je gnano od godbe, ki nas čaka na rdeči obali, človek, o človek, v svetli godbi se slutnja (bodoči človek) zrcali. ■ ^ proslavo Prešernovega dne nebogljeno iščejo »velikih tem«, »e. nz slavnostni akademiji v istočasno pa so silno nesrečni, iubljani spregovoril slovenski ker svet noče in noče občudo-hpževnik, kritik, eseist, akade- vati njihovih donkihotskih juna- Josip Vidmar... Komaj je štev. Vidmarju neodpustljivo za- cvi/con-co. ijuuciju «1«™, Vmnx-°oro poleglo živahno odobrava- merijo, ker objektivno priznava nito, kar poraja lepe in človeka rnri- na slavnostnem zboru in je pomen in vrednost osebnih vpli- dostojne plodove, aaijski napovedovalec sporočil vov na književno tvornost in tem Priznati, da so taka nadoseb-ovenski javnosti, da je končan vplivom priznava njihovo veli- na gibala vzpodbujala v pravih v enos slavnostnega govora, že je kansko vlogo v njej. Premala1 mojstrih umetniškega oblikova-ljubljanskih kulturnih krogihj vztrajnost pri poizkusih, da bi: nja besede tisto tvorno silo, ki uvršalo... Ne pretiravam — prodrli v človeške globine, jasno ‘ je rodila izredno dragocene se je vihar ogorčenja... da dokaj zapletenega in čudnih književne umetnine v preteklo-duhovit Kljukec ve celo po- protislovij polnega porevolucij- sti, pomeni to, priznati tudi za rr^ti’ da si eden izmed ugled- skega dogajanja pri nas, ki nosi danes in jutri. To se torej pravi la kulturnih delavcev od same- nebroj povsem svojstvenih obe- iskati neposrednega vzroka za °a ogorčenja ni upal, domov gre- leži j, ter premala vztrajnost v \ prešibko in premalo zrelo knji-e s slavnostne akademije, jasno tem, da bi se v to dogajanje v ževno tvornost porevolucijske do-UfOledati v obraz Prešernovemu polnem smislu vživeli in brez be, med drugim tudi v premalo ki st°P Pred Tromostovjem. , °, da ga je slavnostni govor ** ..... -m i ■ m.■ pboko užalil... Od tistih pa, ,l so jezo poplaknili z žlahtno upljico, pa hudomušni Kljukec ne govori; predolgo in Cc nezanimivo bi bilo Vanje. Ogorčenja torej — na pretek. n Na vseh koncih in krajih žolč-* debate, ogorčeni napadi in 1 v-eyite Polemike ... Ubogi na- ui žurnalist, ki si ob njih zasa-t/, > zaslutil konec sušnih let za uiturne rubrike naših listov ... U fnal° Poznaš priljubljeno filtrsko konvencionalnost, ki var-čuva ognjevitost, ogorčenje, rJ. za ideje v mejah osladno na-zo/?ne Pljndnosti, strahu pred 2 ^tero in bojazen pred blama-p ■ v Od silnega viharja, ki je v zamajati kulturni svet prav . tečajih, je pripihljal v naš tisk j t° cele skozi lokalna vratiča, , rahel vetrič izpod peresa pi- r elja Miška Kranjca_____ Ubogi, h farani žurnalist! Tudi za to ^di hvaležen; vsaj nekaj je. ttirt- pa s* tahko tudi ponosen: di tega rahlega vetriča bi po s(.e3 verjetnosti ne bilo, če bi li-v 1 ne objavili slavnostnega go-f,°ra. Izgleda namreč, da se ne-,,j eri bolj hudujejo na žurnali-j ®>, ki so govor objavili, kot na rj^e> ki so bile v tem svečanem oppru, povedanem s tribune naj-lsie kulturne ustanove v naši ezeli, obrazložene ... Kaj bi jim cmeril, ubogi žurnalist? Enotnejše je obrcati tebe, kot pa spustiti v idejni boj. St, ^ustimo to v nemar — in k frjdri, ki nas zanima!... Katere ki jih je povedal Josip d dinar v govoru na svečani aka-Jjdlji, so razburile duhove na j sem Olimpu? Zal, seveda če c Vrnemo članek Miška Kranj-“> tte Ko na otokih, na polotokih, in na celinah rdeči mostovi, bratje iz Indije, Perzije, Afrike, bratje nam bodo, bodo drugovi. O, izpustite v morje vse ladje! Naj izletijo vsi aeroplani! O, naj zapojejo zlate sirene v srce človeka: »Človek, vstani!« V soncu blestijo se bajoneti. Ali poglej: i ti bodo poli; moje srce je gnano od godbe, ki nas pričakuje na rdeči obali. Ob 51-letnici rojstva slovenskega pesnika Srečka Kosovela, ki se je rodil 14. marca 1904. če nima človek kruha, jaz vem to jako dobro ... Toda jaz za svojo osebo moram reči, da me vznemirja mnogo bolj to strašno duševno uboštvo, ki je razlito kot umazano morje po vsi naši mili domovini. Ne govorim o ljudeh, ki imajo slamo v glavi, teh smo se sčasoma privadili in nekaterim izmed njih polagamo lovor-jeve vence na čelo. A pri nas ni nikjer ne duše ne srca; vse javno in privatno življenje je udušeno v konvencionalnih zunanjostih, v smešnih malenkostih in obzirih.« Kakor koli je naša revolucija na precej široki fronti pomedla s temi stvarmi, ki jih je Cankar tako odkrito povedal, tako je res, da te besede nedvomno v veliki meri veljajo še za posameznike, ki beže pred našo stvarnostjo. Toda za nas so bolj zanimivi drugi kritiki Vidmarjevih ugotovitev: to so tisti, ki sicer priznavajo nadosebne vplive na književno tvornost, ki pa o teh vplivih drugače sodijo kot Vidmar. O teh pa prihodnjič nekaj besed. (Dalje prih.) France Mihelič: Kolona, v snegu Iz slavnih dni narodnoosvobodilnega boja. — KAKO IN KAJ DELAJO V LENDAVSKI »SVOBODI« Le smelo naprej V fjendaoi ie P°Jno | & se izgovarjajo, da jih, se bodo naučili igrati mladinci. V j v la sele P° f L kongresa »Svo- poklicno delo preobremenjuje.] orkestru igra 24 glasbenikov, vod«.' Kongres je bil za njih pre- Upravni odbor jim tega ne očita, 1 Razveseljivo je, da igrajo o orke-lomnica. t)poznali so, da mora meni pa, da delovni ljudje opra- j stru večidel delavci in šolska mla- pj ■“>= razpolagamo z nikakrš-teksti, v katerih bi posa-$lr?n}ki obrazložili, s čim se ne rn^aj° v izvajanjih Josipa Vid-9 0“ in čemu ugovarjajo nje-TcJ171 ugotovitvam, in pogledom, sp?' }u in tam so razboriti na-De ofn*fci Vidmarjevih ugotovitev no t Poskrbeli, da je širša jav-5est vsaj malce zvedela, okrog ® $e je vnel prepir. ' je? ■ 69 Gstih, ki se z Vidmar- govorom kar na čez ne ^ lwjajo, ne povedo pa prav nič ke, e®° kot to, da so užaljeni, ni J1* 2aPel hvalnice naši povoj-književnosti, je čuti glasove ter*0y’ ki bi jih po tem, ka-trditve v Vidmarjevem go-glau grajajo, mogli razporediti v s, uftem v tri skupi, i, čeprav teh „ Pin rti mogoče ločiti vedno in jicJpalcem primeru s kitajskim c{ Frvt, to so že naši stari znan-jet 2 Polemik in debat, ki never-sie. 0 samozavestno krmarijo brez ' 77.7./1 rl nrti z>/vi -ili 7v n m n n o /"i o 1 o n biti njihova dejavnost večja in širša kot doslej, da igre in koncerti niso edina oblika prosvetnega dela in da je poslanstvo »Svobod«, vsestransko vzgajati in izobraževati. jim po-delček svojega Vsak začetek pa je težak. Za »Svobodo« v Lendavi to še po- vseh rezerv in omejitev toplo in1 temeljitem doumevanju naše se-zavzeto prisluhnili ter pomagali danje družbene stvarnosti in pro- rn.einisK.ega ustvarjalca, jati vse tiste, Ki se iz Katenn | džaroD precej je tudi Hrvatov. 0 Trudijo se, da bi nudili vsem veka, ki nega umetniškega plemenititi njihovo početje ter razgrinjati pred njimi obzorja koli vzrokov skušajo obrniti j družbenega dogajanja in iščejo bodočnosti, ki jih poraja njih po- hvaležnih tem za umetniško obli- četje, jih namreč sili v to, da zanikajo vse nadosebne vplive na književno tvornost. Beže pred seveda dokaj zamotano, društvenih protislovij polno in zahtevno tematiko porevolucijskega časa v labirinte svojega osebnega jaza ter z neverjetno vnemo brskajo po njih. Kadar koli pa udarijo ob stvarno življenje in njegove ljudi, tedaj se v tem dogajanju, bodisi počutijo tujce in se hitro vrnejo sami vase, ali pa se zgube v sto in tisočerih težavah in tegobah vsakdanjosti ter postanejo njih glasniki, ne da bi vedeli o kom pišejo in kaj hočejo. Zato je tako pisanje kaj malo več od slabe novinarske reportaže. Povsem razumljivo je, da jih kovanje v ozkih okvirih od družbenega dogajanja in njegovih gibal odmaknjene osebne notranjosti. Jasno je, da jih je Vidmar s svojim priznavanjem nadosebnih gibal resno vznemiril in da so ob njegovih trditvah dokaj ogorčeni. Ko smo doumeli njihovo ogorčenje, se od njih mirne duše poslovimo s temi Cankarjevimi besedami, ki v nekem smislu veljajo prav njim: »Neprijetno je, enake materialne pogoje in da se Dsak izobražuje v svojem, jeziku. IO teh stvareh upravni odbor ! venomer razpravlja in skuša usklajevati potrebe in želje vseh članov. To pa ni lahka stvar in vedno jim to ne uspe. Morda bi bilo lažje, če bi uspeli vključiti v »Svobodo« vso delovno inteligenco, ki je v Lendavi ni malo. Že manjši del, ki je razumel potrebe društva, je žel lepe uspehe. Toda kolikšni bi bili uspehi šele, če bi pomagali osi vičeno pričakujejo, da sredujejo vsaj znanja. Poglejmo, kaj so delali lani in kako nameravajo letos. V okviru Ljudske univerze so imeli lani osem predavanj. Predavanja je poslušalo ?36 ljudi. Za okoliške kmete pa so pripravili 1? predavanj. Letos prirejajo predavanja vsakih 14 dni. Prva predavanja bodo s področja gospodarstva, nato bo nekaj predavanj o zdravstvu, o tretji skupini bodo vzgoj-nopolitična in v četrti tehnična predavanja. Tudi ideološki tečaj pripravljajo. Predvideno je, da bo tečaj enkrat tedensko v Lendavi, ! dina. Ker bi imeli še več dobrih glasbenikov, so minuli mesec organizirali glasbeno šolo: o šoli poučujejo klavir, harmoniko in violino. Šolo obiskuje predvsem mladina. Tamburaški zbor bodo letos okrepili. Gledališka skupina si še ni pridobila tistega mesta, ki ji gre. Lani so igrali le nekajkrat doma in 'v bližnjih krajih. Tudi Iirva-. ška in madžarska igralska družina Justa imeli lani kaj prida uspeha. Nekaj so krivi ljudje, ki niso obiskovali, njihovih iger. Vse tri družine čakajo letos precejšnje nalogč. Za zgled si bodo morale vzeti inladinsko gledališče, ki je Vsi lahko študirajo V dveh letih obstoja je De- narju ekonomskega izobraževanja enkrat tedensko v naselju Jiafte in en tečaj v madžarskem imelo lani tri premiere in’bo tu-D ]jeT}^ax>l- Ljini so prir e- • di letos pripravilo več novih iger. dih dva jezikovna tečaja: iz an- j Videti je, da je »Svoboda\ v 8JeSn!HLiZa Tll.adlr}°!n nemščino1 Lendavi kljub težavam imela lani za odrasle Letos bodo s temi te- dokajšnje uspehe. Rezultati doka-caji nadaljevali. ' zajejo, da bodo Svobodaši tudi pevskem mešanem zboru /cl,iska plošča na preiii,ovl N rojstni hiši ta« ^ 0 V en« V- Ko.lUah, kjer je bil ro-lo !1' Pisatelj Prežihov Vo-a*rUj .Petletnici njegove smrti Pomiasko ploščo. bila narodnostno in socialno leti (vsako leto en semester) se vprašanje. Ne gre samo za to, da lahko odloči za poseben seminar, je bila književna tvornost gla- ' na primer za Jugoslovansko knji-snik teh problemov, ampak je ževnost Glasbo, Zgodovino de-vrednost književnih del tem po- lavskega gibanja, Zgodovino re-membnejša, čim globlje so umet- | ligije itd. Diskusijski klubi pa so niki prodrli v človeško bistvo najvišja oblika v skupini sploš-samih problemov in čim globlje nega izobraževanja. V teh klubih so zdramili in osvestili sleherne- delavci že samostojno obravna-ga človeka ob njem. Saj je vsa- t vajo in razpravljajo o raznih pro-komur namreč znano, da je umet- blemih. niška raven čitalniških rodoljub- j Tudi program ekonomskega nih popevčic daleč za Cankarjev- izobraževanja je prilagojen iz-sko izklesano podobo domovine, j kušnjam in znanju posameznih Seveda ne gre samo za mojstre skupin delavcev. V prvem šemi- % v. 't ' j kaže, da bo godba še boljša, ko »SVOBODA« V LITIJI ŠIRI SVOJO DEJAVNOST bo v rudniku Kreka velik kul- ----- prosvetni festival rudarskih V se j kuJturnoprosvetuih društev J ugosla- i turno VSI JI POMAGAJO v Pa Pred letom je štela »Sooboda« Litiji le 212 članov. Od tedaj se je članstvo več kot podvojilo. Še približno 30 jih manjka do 500. Največ jih je iz Predilnice. Predilnica zelo pomaga društvu. Omogočila je osem delavcem in delavkam neovirano obiskovanje pevskih vaj. »Svobodo« pa negujejo tudi vse množične organizacije, mestni ljudski odbor in prosvetni delavci. Lani je društvo dobilo prostore za čitalnico in šahovsko sekcijo. Imajo tudi kegljišče, ki v poletnih mesecih privablja precej ljudi. Upravni odbor si zlasti prizadeva, da bi čitalnico obiskovala litijska šolska in izven šolska mladina. Vse društvene sekcije so bile lani zelo delavne. Posebno je bilo treba pohvaliti prizadevnost gledališke družine in pevskega zbora, ki sta obiskala precej kmečkih vasi in kmetom priredila nekaj uspelih iger in pevskih nastopov. Gledališka skupina je poslala dva svoja najboljša igralca v polletni tečaj gledališke šole, ki je bila v okviru Centralne ljudske univerze v Ljubljani. ljudi. Predavali so tovariši Tomo Brejc o zahodnoevropskih deželah, ing. Gašper Muha o novih gospodarskih uredbah, profesor Lenarčič o predšolski vzgoji otrok, Ivan Cvetko o družinski vzgoji, dr. Smidt o pogostih, napakah otrok, Bratko Kreft o življenju Srečka Kosovela, dr. Ivan Bonač o ustroju in delovanju človeškega organizma, in drugi. Ideološki tečaj je obiskovalo 15 tečajnikov, žal neredno. Knjižnico, ki ima nad -5000 knjig, obiskuje 559 bralcev. Tudi letos delujejo vse sekcije uspehom. Predavanja vije. Na festivalu bodo sodelovale tudi »Svobode« slovenskih rudnikov. Knapovske »Svobode« že sestavljajo podroben program, s katerim bodo nastopile na zaključnem tekmovanju, ki bo 17. aprila v Velenju. Tam bo posebna ocenjevalna komisija izbrala najboljšo gledališko družino, godbo na pihala in pevski zbor, ki se bodo udeležili festivala v Kreki. Pevski oktet »Svobode« v Ptuju je bil na Koroškem. V prvi polovici februarja je gostoval na Koroškem pevski oktet »Svobode« iz Ptuja. Obiskal je Škofiče, Železno Kaplo, Sent Jauž in Bož. Na vse koncerte je prišlo veliko koroških Slovencev in Avstrijcev, ki so navdušeno pozdravili naše pevce. V Libojah so organizirali tečaj za ideološko vzgojo. Izobraževalna sekcija »Svobode« v Libojah je organizirala trimesečni ideološki tečaj, ki ga obiskujejo člani Z K in drugi. V tečaj se je vpisalo 30 poslušalcev. S Iz Komna. Na letnem občnem zboru prosvetnega društva »15. februar Komen« so člani predlagali, naj bi se tudi njihovo društvo preimenovalo v »Svobodo«. Ker je za Komen 15. februar pomemben dam so sklenili, da se bo imenovalo društvo: Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« 15. februar Komen«. Iz Ljutomera. Na letošnjih predava- gariizir ali tudi iečaftujih^jezikov. ll ustanovili Prizor iz filma: »Kapetan Kidd« z uspenom. rreaavanja so kih 14 dni, razen tega pa so or tečaj tujih jezikov. ; S|„5a] skupine, morajo social demokrat j e v pri- j hodnjih mesecih sodelovati pri snovanju : nove vojske ter preprečiti v armadi : vpliv bivših generalov. Druga skupina socialdemokratov pa j meni, da se mora stranka še nadalje i upirati oborožitvi z geslom: Najprej- združitev, potem oborožitev! Toda tudi v tej skupini so mišljenja deljena. Nekateri socialdemokrati menijo, da je dovolj, če zbirajo podpise proti oborožitvi, 1 drugi pa pravijo, da mora stranka uporabiti v tem boju vsa radikalna sredstva, pa čeprav ne bi bila v skladu s parlamentarizmom. Ker je nemško ljudstvo v zadnjih i demokratje zatekli h kompromisu med j posameznimi strujami svoje stranke, da | bi ohranili enotnost. V tem kompromisu se zavzemajo za nadaljevanje boja proti četverne IZ JAPONSKE GLASOVE SO KUPOVALI Japonsko državno tožilstvo je sporočilo, da so kandidati za parlamentarne poslance razdelili volivcem pri nedavnih volitvah 3 milijarde jenov (okoli 3 milijone angleških funtov). S tem denarjem so predvsem kandidati desničarskih strank podkupili veliko število volivcev. tednih dokazalo, da se je pripravljeno | sporazumom in Knin.oti ,—ti „k----5T*„: , ..xi_ , razgovore o združitvi Nemčije, obenem pa pravijo, da bodo klonili, ko bodo sporazumi dobili veljavo. bojevati proti oborožitvi z najbolj učin- | ^nravii kovitimi' sredstvi, bodo socialdemokrat je spričo svoje notranje neenotnosti in kolebanja teoko obdržali ugled, ki so si zadnjem času pridobili. Medtem, 'iY,e 6“ * ^auujciu uaau pnuuum. meuiein, torej stopil ko se odpor proti oborožitvi med nem- pa je, kako bodo ta sklep' sprej škim ljudstvom ni polegel, so se social- ški delovni ljudje. Zahodnonemški socialdemokrat j e torej stopili ^na srednjo pot, PRED AZIJSKO-AFRIŠKO KONFERENCO iiri¥M prizadevanja Doslej je že 17 držav sklenilo, da bo sodelovalo na prihodnji azijsko-afri-ški konferenci, ki bo od 18. do 25. aprila v indonezijskem mestu Bandungu. Indija, Burma, Indonezija, Pakistan in Ceylon, ki so sklicale to konferenco, so povabile v Bandung 25 azijskih in afriških držav. Doslej še nobena od povabljenih ni sklenila, da na konferenco ne bo poslala svoje delegacije. Udeležbo so že napovedali: Afganistan, Ljudska republika Kitajska, Kambodža, Egipt, Etiopija, Irak, Japonska, Liberija, Libija, Libanon. Nepal, Filipini, Sudan, Sirija, Siam, Severni in Južni Vietnam. :nK podkupili Japonsko državno tožilstvo namerava poklicati pred sodišče čez 300 kandidatov, ki so hoteli s pomočjo podkupovanja zmagati pri parlamentarnih vo- litvah. INCIDENTI NA MEJI MED IZRAELOM IN ARABSKIMI DRŽAVAMI MALA VOJNA Pretekli teden so se zelo poslabšali i egiptovski meji. Pri spopadu, ki je tra-odnosi med Izraelom in arabskimi drža- j jal tri ure, je bilo ubitih 38 Egipčan0* vami. V noči med 28. februarjem in | in 8 Izraelcev, ranjenih pa 31 Egipčan0* 1. marcem je skupina izraelskih vojakov in 13 Izraelcev. napadla egiptovski vojaški položaj pr železniški postaji v Gazi, na izraelsko- Pričakujejo, da bo prišlo v Bandung kakih 600 delegatov in 400 novinarjev, ki bodo spremljali delo prve azijsko-afriške konference. Predstavnik indonezijske ambasade v Washingtonu je pred dnevi izjavil, da udeleženci te konference ne bodo ustva- rili nobenega novega bloka. Razpravljali bodo le o položaju v Aziji in Afriki in Demonstracije proti nemški oborožitvi v Parizu. Francoski de- Po tem težkem incidentu se je spr0' številnih oboroženih obračun*' tehPrdvYhTkcelin1 stvlrhmiri/in0 medna- j lovni ljudje ne morejo pozabiti strahot druge svetovne vojne, ki žil pl_____________ ____________ _______ vanj vzdolž vse izraelske meje. V bi*' žini Hebrona, zahodno od Mrtvega m°f' ja, so izraelski vojaki ubili 5 Jordan' cev. Sirijski vojaki so streljali na dy8 izraelska civilista in enega ranili. N8 področju Deir El Balat, ob izraelsko' egipčanski meji, so Izraelci streljali ®8 nek egiptovski vojaški položaj. 200 izr** elskih vojakov je vdrlo v demilitariziran pas ob meji Sirije. In tako dalje. Vsa* dan prihajajo iz Egipta, Jordana, Sirij6 in Izraela vesti o obmejnih spopadih lfl novih žrtvah. . Po incidentu v Gazi se je sest** Varnostni svet in razpravljal o tej krši*' vi premirja med Izraelom in arabski*®1 državami, ki so ga podpisali leta 1949* Ker deluje v Palestini komisija OZN premirje, je Varnostni svet povabil šef8 te komisije na svojo prihodnjo sej6. Predstavnik komisije OZN za premirje ! Palestini pa je že izjavil, da je Izracl kriv za napad na egiptovsko vojašk6 postojanko. . Tako se razvija in veča spor m®6 Izraelom in arabskimi državami, ki ?8 rešujejo že vsa povojna leta, toda °6 danes ga še niso rešili. To pa ni san*6 spor med Izraelom in arabskimi drŽf vami. v ta spor so se vmešale tudi tuJe velesile, katerih interesi se križajo 1,8 tem področju in ki s svojimi imperij s*- - j-ieio nomirif. lističnimi načrti škodujejo pomiril rodnega sodelovanja. jih je povzročila Hitlerjeva Nemčija KRIZA V ANGLEŠKI LABURISTIČNI STRANKI Največji spopad stranka«, in da je že »močno oslabil _____±___i_ _ laburistično stranko«. Med parlamentarno razpravo je Bevan ostro napadel uradno politiko vodstva laburistične stranke. — Razcep med laburisti in njihovi različni pogledi na svetovna dogajanja. — Ofenziva laburističnega vodstva proti Bevanu in njegovim pristašem ang lc^k era8 rt a m en t ii^F p notpknU, v I pa je med razpravo dejal, da j Osbore meni, da bodo zaradi najnovej- atikihtid6 r£kaki: ; fesa razcepa laburisti pri bodočih par- Razumljivo je, da skušajo konservativci izvleči čim več koristi iz nasprotij laburističnem taboru.' Konservativec znamenju atomskih groženj in se kon- I atomskim orožjem, da bi ji vzel pogum An?Uja. ■“Porablja za napad. Pozdravil je tudi težnje po atomsko orožje proti napadalcu, ki bi sestanku s sovjetskimi voditelji, toda ta Napadalce, ki so iz Nikarague vdrli v Kostariko, so sicer nagnali nazaj, toda med temi dvemi srednjeameriškimi deželami so odnosi še vedno zelo napeti. Agresivne sile v Nikaragui, ki jih podpirajo nekateri tuji politični in gospodarski krogi, se kljub porazu niso odpovedale svojim nazadnjaškim načrtom. — Na sliki vidimo vojake Kostarike, ki branijo svojo domovino O NEKEM NEDEMOKRATIČNEM UKREPU, KI NASPROTUJE TRŽAŠKEMU SPORAZUMU IZREDNI KOMISAR Tržaška prefektura je v ponedeljek odstavila občinski svet v Nabrežini in imenovala izrednega komisarja^ za to občino. Prefektura se je poslužil je poslužila tega nedemokratičnega dejanja zato, ker je občinski svet v Nabrežini odklonil ulti- mativno zahtevo prefekture, naj na svojem področju dovoli gradnjo stanovanjskih blokov za italijanske priseljence iz nekdanje Julijske Krajine in Dalmacije. Občinski svet v Nabrežini je odklonil zahtevo prefekture, ker meni, da bi povečanje števila prebivalcev na tem področju škodovalo že tako izredno siromašni občini. Obenem pa so občinski svetovalci protestirali proti gradnji stanovanj za italijanske begunce, ker vedo, da je ta gradnja le del splošnega raznarodovalnega načrta iredentističnih sil v Trstu in Italiji, ki hočejo spremeniti narodnostni sestav obalnega ozemlja med Trstom in Italijo v svojo korist. Tem iredentističnim načrtom so se uprli vsi tržaški Slovenci in tudi mnogi napredni Italijani, prefektura pa se ni zmenila za te proteste. Imenovala je izrednega komisarja, ki je pregledal načrte za zidavo stanovanj in gradnjo dovolil. Tržaški Slovenci in napredni Italijani so z ogorčenjem sprejeli vest o imenovanju izrednega komisarja za Ne- uporabi jal le navadno orožje, se je sestanek naj bi bil v »doglednem času« oglasu tudi Bevan, vodja levega krila in na njem naj bi zahodni državniki angleških laburistov. »prepričali sovjetske voditelje, da je Najprej je Bevan grajal vladno poli- treba ohraniti mir«, tiko zavlačevanja pogajanj s Sovjetsko Tako sta se sprli dve struji v an- zvezo, ki bi bila po njegovem mnenju ' gleški laburistični stranki. Ena podpira nujno potrebna m koristna. Dejal je; »V f politiko groženj in pomaga zahodnim Moskvo bi morali poslati angleške dl- , velesilam kovati kapital iz prednosti v nlrtmntcl-o nln t n » i — — 1 1.1* i . « , , plomatske enote in predlagati, naj začno pogajanja. Doga i a pa se ravno nasprotno in diplomatske enote __prih< jajo iz Moskve. Mogoče pa sir Winston Churchill želi pogajanja, in Združene ameriške države tega nočejo? Ali smo torej izročeni na milost in nemilost Ameriki?« Bevan je tudi očital Churchillu, da ni uspel prepričati predsednika Eisen-howerja o nujnosti konference s sovjet- zahodni atomski oborožitvi, druga pa nastopa proti politiki groženj, za razgovore s Sovjetsko zvezo in postopno mirno reševanje spornih vprašanj. Med glasovanjem je 62 laburističnih poslancev podprlo Bevana in ni glasovalo za uradno resolucijo laburistične stranke. Parlamentarni spopad pa se owerja o nujnosti k on teren ce s sovjet- zasedanju parlamenta nadaljevat m kimi voditelji ter dejal, da je jratifi- j sPr°žii doslej največjo Tcrizo v laburi-kacija pariškim sporazumov kot pogoj 1 stl^ni stranki. ‘ ' ' ....... ’1 ‘ ‘ !*> »Mi I of ?n° -- to konferenco prazen izgovor. ..... ne govorimo sedaj o bodočnosti nemškega ljudstva, pač pa o zaščiti celotnega človeštva,« je dejal voditelj britanske laburistične levice. Potem pa je Bevan ostro napadel tudi uradna voditelja laburistične stranke, Attleeja in Morrisona. Dejal je: »Žal mi je, da nista oba sedaj tu. Attleeja jasno vprašujem, če se strinja brežino, in pravijo, da je tako ravna- i s predlogom vlade o uporabi atomskega nje prefekture nedemokratično in na- j orožja proti kateremu koli napadu. Če sprotuje določbam tržaškega sporazuma ' bo tako tolmačil svojo resolucijo, po-ter posebnemu narodnostnemu statutu, j tem ne bom glasoval zanjo. To je poli-ki ga je italijanska vlada podpisala. j tika blaznosti.« Nekdanji laburistični minister Kartic Chawcross je javno napadel Bevana in dejal, da je njegova teza »neumna, samomorilska in skoro kriminalna«, ker bi omogočila »komunistom, da nas uničijo s svojim daleč močnejšim konvencionalnim orožjem«. Bevana grajajo tudi drugi laburi-lji. Pos’ Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški »vet Zveze sindikatov za Slovenijo Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in nprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284 Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305. 1-221 List Izhaja vsak petek. Ro k op —-—•—- — . - — — «x,«topisov ne vračamo. Me- sečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din. polletna 240 din, celoletna 480 din: posamezna številka 10 din. stični voditelji. Poslanec George Brown je izjavil: »Doživeli smo, da je Attlee-jevo politiko na poniževalen in škodljiv način zavrnil človek, ki ni bil nikoli pripravljen podrediti se sklepom večine, razen kadar so bili v skladu z njegovim stališčem.« Bevanu nasprotuje tudi njegov znani pristaš Grossman, ki je v »SuQ.day Pictorialu« napisal, da si laburistična stranka ne more privoščiti izgube Bevana, še manj pa more Bevan uspevati brez laburistične stranke. lamentarnih volitvah propadli, in pravi: 1 j ali barikade po ulicah pri pristanišč)*' >Np m nrpm n N n Ki m __• _ _ i____ • _ • - _ 1 „ U> tega dela sveta. Med Izraelom in ar: eč ...._____ plodno sodelovanje, kad8* incidenti' skimi državami ne bo bo mir in bodo na obeh straneh zmagale mir0* lfubne težnje in kadar bodo velesi*6 dovolile narodom teh dežel, da svobod®6 in neodvisno odločajo o svoji rsodi. ARETACIJE V BOLIVIJI V bolivijskem glavnem mestu La P8' zu so zaprli več ljudi, obtoženih, da 5. sodelovali s komunisti. Med aretirani®1 je tudi nekdanji guatemalski ambasad0 Martinez Belada. ki je po zmagi Arina5 zaprosil za politični azil v Boliviji. ■ BARIKADE V GENOVI Na ulicah italijanskega pristani5*-8 ^Genove je prišlo v minulem tednu resnega spopada med stavkajočimi Prlf staniškimi delavci in policaji. DelavC' ki stavkajo že šest' tednov, so postaj 1 ; „1; V_: 1_1 -_____ I:_t.___:____Črv' »Ne moremo dovoliti, da bi vlado se- j policija pa je na delavce jurišala ^ stavila stranka, ki je tako razdvojena.« I barikade razdrla. Ta nasprotja pa zelo škodujejo angleški laburistični stranki. Laburist f W alk er je pred dnevi dejal, da je »sedanji spopad največji, kar jih pomni | Korejski deček obtožuje. Še o stavki jeseniških delavcev v letu 1904 (Prispevek zgodovini delavskega gibanja na Slovenskem) dobro delali, malo »ausšusa« naredili, •pa še tega so jim prei plačali. Seveda je nezadovoljnost med delavci rasla in rasla in so se čule razne pritožbe. Ko so v petek dobili izplačan denar in videli, koliko je tovarna spet utrgala, kako malo s0 zopet zaslužili, bruhnilo je na dan, kar se je kuhalo že dlje časa. V soboto zjutraj ob 6. uri so vsi delavci ustavili delo in to brzojavno naznanili c. kr. okr. glavarju v Radovljici. Ko sem v Delavski enotnosti z dne 14. jan. t. 1. bral članek z naslovom »Prva generalna stavka jeseniškega delavstva« sem se spomnil na naslednje odstavke v spominih Antona Zug-witza »O početkih delavskega gibanja na Jesenicah«: Štirje zastopniki delavcev so pritožbe in želje svoje naznanili general-di rektorju Luckmannu. In Lucku direktorju Luckmannu. In Luckmann, znani Luckmann iz trgovske zbornice in deželnega zbora, kaj pravite, kaj 5 1 il? ~ * w »Kakor že omenjeno, so se leta 1904 celo klerikalci postavili proti Kranjski industrijski družbi. Delavci silno izkoriščani. Podjetje jih je pritiskalo in marca meseca 1. 1904 so začeli delavci na Jesenicah štraj-kati, čez teden dni so se jim pridružili tudi na Savi. Stavko je z dovoljenjem klerikalnega vodstva, ki mu je politično bila zelo všeč, vodil Gostinčar ml., kj je bil stavec, v Katoliški ti, skarni. Mi na Savi nismo posebno zaupali v t.o stavko in smo na shodu pri V zvezi s tem poročilom, ki pa — kakor bomo videli iz nadaljnjih izvajanj — ni povsem točno, sem si ogledal časopise iz leta 1904, predvsem glasilo Jugoslovanske socialno demo- kratične stranke Delavec — Rdeči prapor, ki je tedaj izhajal vsak petek v Trstu in pa glasilo SLS Slovenca. Poročila so tudi v Slovenskem narodu,. Laibacher Zeitung itd. V vseh teh li- odgovori: Pa' žgance jejte in'coklje'no-st!h je mnogo poročil o jeseniški stav- ,Ue In kako jim ■ '0jbil Tsako 'zbolj. ki, ki so Sl pa pogosto tnd, povsem šanje plače. [>/ej dam HvljenjeU nasprotujoča. Iz njih sem si napravil (Podčrtano tudi v izvirniku), o tej stavki naslednjo sliko: Začetek in razlogi staoke: je odgovoril? Po domače rečeno, norca se je delal iz delavcev trpinov. Ali se ne pravi to norca delati, če na pritožbe delavcev, kolika draginja je in kako malo zaslužijo, da ne morejo shajati. Stavka je pričela na Javorniku v soboto 16. aprila 1904, ko je stopilo v O tem Markotu sklenili, da povabimo za svetovalca sodr. Miho Cobala iz Zagorja, ki je bil vsem nam znan kot i eku šen bojevnik. Prišel je takoj k nam, z njim pa še tajnik - kovinarjev Hilari iz Gradca in Jože Breskvar iz Ljub- stovko vseh 400 delavcev. O tem piše Slovenec v št. 88/XXXII. z dne 19. aprila 1904 na prvi strani v članku pod naslovom »Štrajk na Javorniku«: »Dolgo je že vrelo, v soboto 16. aprila pa je začelo kipeti. Vsi delavci na Javorniku so ustavili delo v tovar- Delavec — Rdeči prapor poroča v svoji št. 18/VII. z dne 29. aprila 1904 o stavki na Javorniku naslednje: »Delavci tovarne kranjske industrijske družbe so stopili v stavko, ker Javorniku tovarniška stanovanja. Višji uradnik tovarne, znani Pongratz, je grozil delavcem, da jih bo dal vse postreliti, če ne pojdejo delat (Slovenec 26.^ 4. 1964). Stavko so vzeli v roke krščanski socialisti, med njimi z Jesenic delavca Glavič in Kočar, ki sta tudi govorila na shodu 24. aprila na Jesenicah, dalje jeseniški župnik Zabukovec, kproškobelski župnik Košir, jz Ljubljane pa tipograf Ivan Gostinčar, Miha Moškerc in dr. J. E. Krek. Ker je gen. direktor tovarne izjavljal, da ga stavka ne skrbi, dokler delajo na Savi, so 26. aprila 1904 stopili v stavko tudi vsi delavci na Savi, tako da je stavkalo skupeo 1600—1700 delavcev. 28. aprila je tovarna s tiskanimi pozivi . pozvala vse delavce na delo, sicer jih bo odpustila, obenem pa jim je odpovedala tovarniška stanovanja. Kljub temu, da pozvani stavkokazi niso prišli, sta 28. aprila oba župnika obiskala gen. dir. Luckmanna. Po razgovoru z njim sta — po poročilu Rdečega prapora z dne 13. 5. 1904 — direktorju obljubila, da bosta vplivala na delavce, naj prenehajo s stavko. . rija kakih 500 mož je popolnoma brez posla. Zato se Vas prosi, da naznanite to v vašem cenjenem listu. Obenem Vas vene _______ prosimo, če bi Vam bilo mogoče nekaj podpore poslati, ker stanje naše je ^ sedaj zelo kritično j,n delavstvo podpori potrebno, alje 1 ladalje Vas prosimo nam kake pismene poduke najhitreje poslati, ker mi smo bili dosedaj še malo organizirani in ne znamo pravilno postopati, — S popolnim zaupanjem do Vas . . .< Tako^ je pisal »podpiralni odbor stavkujočih« onega dne, ko so delavci popoldne sklenili s stavko prenehati. Finančne opore stavkujoči niso imeli in je tudi ni bilo pričakovati. Rdeči Na to objavo odgovarjata v Slovencu v uvodniku »Stavka na Javorniku in na Savi« dne 5. maja 1904 v št. 102 župnika Košir in Zabukovec, da je bilo izboljšanje obljubljeno in celo pravita, da je »to gen. djr. Luckmann dvakrat pod častno besedo izjavil«. Toda v Slovencu z dne 7. maja 1904 beremo med jeseniškimi novicami »Zopet vre, zelo vre med tovarniškimi delavci, ker je g. Luckmann vrgel med nje izjavo, da s stavko niso uj.č dosegli«. Iz tega bo torej videti, da bo ročilo Rdečega prapora o neuspi stavke prej ko ne točno. Težko je zdaj oC prapor očita kršč. socialistom, da so Popoldne istega dne je bilo delavsko zborovanje, na katero je prišel jim je ravnateljstvo plače izgrižalo Ta izkoriščevalna družba, ki im« ni Kranjske industrijske družbe. Stavka okoli 400 delavcev. ljane. Ti trije so nam dalj potrebne nasvete in bilo je več lepih zbo- rovanj. Ko so klerikalci videli, da niso sami, da bi mogli po svoji volji delati, so pa hoteli stavko končati. Koj so sklicali shod, povabili dr. Kreka, ki je podal vse argumente v silno de- Zgodovina štrajka je ta: Po novem letu je bilo veliko delavcev s Save prestavljenih v novo tovarno na Javorniku. Tovarna je prehitro skupaj znesena, delavci trpe v tudi v Trstu svojo tovarno, kjer so delavci na nečloveški način izkoriščani, je pognala 400 delavcev v obupen štrajk. Zmagala bode seveda družba, ker delavci so neorganizirani. Družba pa je močna in v zvezi z močno Montansko Družbo.« (Zanimivo je, da je bila stavka ob izidu tega poročila res že izgubljena, d asi tega avtor poročila še ni mogel vedeti.) nji^ veliko več kot so prej na Savi in magoškem govoru proti nadaljevanju stavke. Med shodom so uprizorili po- gajanja: delegirali so enega samega zastopnika, delavca Glaviča, klerikalca. Stavka se je seve končala brez li nesreč se je že v tem kratkem času primeroma proti prej veliko več zgodilo; prejšnji teden sta se zopet dva ponesrečila. Delo je na akord. Narediti morejo na Javorniku mnogo manj kot prej na Savi, polovico jim O razlogih stavke pa piše Rdeči prapor v isti številki, da so to izko- uspeha in Ltikmann se je v pogovorih z delavci pozneje šalil: »Kaj pa ste mislili, ko ste začeli stavkati, saj stavke niso za Slovence, to je za Ame-rikance.« pa zavržejo kot »ausšus« in odtegnejo od plače, tako da mnogi družinski ix„ e.n —______i..--- Delavci so bili poparjeni, ker so obljube, s katerimi so šli v stavko, ostale le — obljube. Klerikalci so seve še isto leto očetje še 60 kron ne zaslužijo na mesec in morajo stradati. Nekateri boljši delavci zaslužijo kar po celi 2 kroni na dan manj kot prej na Savi, torej na mesec nad 50 kron manj. Nekateri mojstri vpijejo nad delavci, da so reveži kar zmešani; radi bi vse prav storili, veliko zaslužili, hitč, riščanje in pa težnja vodstva tovarne, da bi izgubo, ki jo je imela tovarna, ker je moral obrat na Javorniku zaradi pomanjkanja vode delj časa stati, prenesla na delavstvo in jo pokrila z nižjimi mezdami in raznimi odteg-ljaji. Potek stavke: Stavka je izbruhnila — kakor je videti — spontano, kajti šele po izbruhu stavke so sestavili stavkarski odbor in podporni odbor in določili tudi zahteve. (Rdeči prapor 29. 4. 1904). ____________:____: • —: K:i. •___ navodilu dr. Kreka ustanovili strokovno organizacijo, ki sta ji načelovala Glavič in pa Čebulj.« po delajo na žive in mrtve, nazadnje pa )jo je še toliko »ausšusa« in tako se godi Strokovne organizacije ni bilo tedaj na Jesenicah nobene (Slovenec 19. in 50. tistim delavcem, ki so že leta in leta o tovarni, vajeni del.., in so na Savi 4. in Rdeči prapor 29. 4. 1904., tudi Zuew,j,tz). Delavci so bili neizkušeni, vodstvo tovarne pa neizprosno. Takoj so odpovedali nekaterim delavcem na dr. J. E. Krek. Tam so izvolili de-putacijo, ki je — po poročilu Rdečega prapora — izvedela isto stvar kakor župnika, to je, da tovarna ne izboljša nič, da pa smejo delavci spet pričeti z delom. Po poročilu Slovenca z dne 50. 4. 1904 pa so izvedeli, da dobijo javorniški delavci isto plačo kakor so jo imeli savski, na Savi pa se akordne plače ne bodo poslabšale. Na vse to so delavci sklenili prenehati s stavko jn se je delo v petek dne 29. aprila spet pričelo. Tako so stavkali na Javorniku 13 dni, na Savi pa tri dni. Vzroki hitrega zaključka stavke. Kakor že rečeno, delavstvo na Jesenicah tedaj ni imelo nobene organizacije. Stavko so vodi Ji neizkušeni ljudje. V Rdečem praporu z dne 6. maja je objavljeno pismo, datirano 28. aprila 1904 in podpisano »Vsi zavedni delavci. Podpiralni odbor stavkujočih za Savo v gost. Markot na Savi«. V pismu najprej protestirajo proti pisanju Slovenskega naroda o stavki, zatem pa pravijo v pismu: »Mi nismo nahujskani ne od ene ne od druge stranke. Naše neznosno stanje nas je samo k temu prisililo, da smo odločno stopili v stavko. Obe stranki postopata, soc. demokratska in krščansko socialna, prijateljsko in solidarno. Delavstvo je popolnoma mirno in je za stavko navdušeno. Žandarme- —»vce tudi denarno pustili na cedilu, dasi imajo denar. Moralno so imeli stavkujoči za seboj vso Gorenjsko, podpirala sta jih javno Slovenec in Rdeči prapor, medtem ko sta dajala Slovenski narod in Laibacher Zeitung podporo stališču tovarne oz. njenega gen. direktorja, znanegA nemško-liberalnega prvaka in dež. poslanca. Socialni demokrati so poslali na pomoč tajnika kovinarske zveze iz Gradca Hilarija in Jožeta Breskvarja iz Ljubljane (o Čobalu, o katerem piše v svojih spominih A. Zugvvitz listi iz 1904 nič ne pišejo), vendar klerikalcem v vodstvu stavke to ni bilo prav. Slovenec je v poročilu o koncu stavke (na prvi strani 30. aprjla 1904) napisal tudi tole: »Prismolila sta se dva socialna demokrata včeraj na Savo; tajnik soc. dem. kovinarske zveze iz Gradca in za mešetarja z njim Breskvar iz Ljubljane. Nekaj ključavničarjev sta spravila skupaj. Kaj sta jim kvasila, ne vemo . . .« — _ K' ^J »IV ivtvuv. Itinu JC '» J ugotoviti, ali je dir. L. snedel besedo, ali pa sta župnika — morda celo v sporazumu z njim — porabila tako obljubo . kot trik za zaključek stavke. O tem je bilo tudi nekaj po lemi' ke med Slovencem in Rdečim praporom. V uvodniku »Krščanski socialisti — voditelji stavk« v štev. z dne 6. 5. 1904 govori R. P. o neuspehu treh mezdnih gibanj, kj so jih vodili kršČ. socialisti (papirnica Vevče, tob. tov. v Ljubljani in železarna Jesenice) ter zaključuje s temi besedami: »Kakor m* ne razumemo vodit," romanja na Sveto goro ali v Jeruzalem-, tako tudi vi ne razumete voditi stavke. Čevljar ostani pri svojem kopitu!« & k u ji k tc tl v, n V< St g< tl t* Se Vsekakor je^ imela stavka dobre p0: " ’ delavstvu, da tud* A. Zugvvjtz kot udeleženec stavke piše tudi, da se je klerikalcem mudilo s koncem stavke, ko so videli, da delavstvo ni več odvisno samo od njih. Iz vseh teh razlogov so delavci sprejeli predlog obeh župnikov in dr. Kreka o prenehanju stavke, zlasti, ko so jj,m še obljubili vse ono, o čemer piše — kakor navajam zgoraj — Slovenec. IJspeh ali neuspeh stavke? Rdeči prapor piše v svojem poročilu z dne 13. maja 1904, da je gen. direktor Luckmann odbil vsako izboljšanje in da sta oba župnika z obljubami preverila delavstvo. Gen. direktor KID Luckmann in tehn. dj,r. Trappcn sta objavila v Laibacher Ztg. z dne 2. maja 19i 'tg. z dne 2. maja 1904 poročilo o vzrokih in poteku stavke. sledice. Pokazala je uemvsivu, aa iu«.»-dobra volja in enotnost (stavka je bil3 vzorno enotna) sami po sebi ne p°' magata,^ če ni stavka dobro* pripravljena, če nima izkušenega vodstva i*1 finančnih virov ter rezerv, kar vse lahko nudi samo dobra strokovna organizacija. Zato sta se kmalu po stavki, ustanovili i krščansko socialna i socialno demokratična strokovna zveza* Prva je že delovala, a je zamrla. 50 let je komaj pretekle od stavke na Jesenicah in kolikšne spremembe smo doživeli. Leta 1904 so pisali člani stavkovnega odbora »Prosimo za kake pismene poduke, ker ne znamo pravilno P°' stopati«, stavko sta tedaj vodjla dya župnika in na nekem shodu so jim3 v zahvalo sprejeli celo resolucijo "" zdaj pa jeseniške in drugi delavci sami upravljajo tovarne. 8. maja 190-1 je bil delavski shod na Jesenicah pod vodstvom kler,'kalcev — po poročilu Slovenca z dne 10. maj3 zaključen »z živio klici cesarju in sV' očetu«, danes pa jih zaključujemo 9 klici socialističnemu napredku. Cvetko A. Kristan Ul. S Ul. je >s Pr Pr ES Pe Pa Po Se i f i b “ri k' je i % H liu Slu