í
• M «fco
el i v
ae kartell tUUv.
» »^rivlëeni áe
kar pro4uolr«|o
Thte HMr »• dnvoi«* M ih« imertei» Iho werkini oU m Worker« ar« entiiM «o al) what «Hay produco.
ÄiwrMM i«Ma4-6l«M MIMI, OM. I, INI, II IM »Ml	«MU«. 4MI ■ ti IW ---IM
I Oktale IU «aoer tfc« «t	ef Muik iN, 11»	fnlM. 4M «• V.« MNagV, lil
TMifd vseh dežela, združite se!
FAZ.LTjEJ
na él« vllko vehleMN' ki oo nabal* hW| togo naslova, p nUplfo-
¡kfttvltïul Ako (SOS)
|a šiovllko . . to4o| vam • ^rlho4a|# ilovtlko natega Ilota p*-< leéf no rote I na. Prnai-mo, ponovilo fo lokal-
ŠTEV. (NO.) 507.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

CHICAGO» ILL.» DNE 2t. MAJA, (MAY) 1917.
LETO (VOL.) XII.
Adlerjeva obsodba
[ezaluiei iluten-
m W Ai
ega/aa-
Dr. Friedricli Adler je bil ubsojeu ua smrt. Kakor je znano, je laai i/v rail v hotelu Haeher lui Dunaju atentat na tedaiijegu miuistrskcga predsednika grofa Stuergkha, ter je bil na uiestu aretiral in izročen sodišču.
Trajalo je precej dolgo, preden *c je i* vrši I proces; /a avstrijske nariHie je trajalo eclo jako dolgo. Zgodi se sic ar večkrat, da *c politični procesi v habsburški monarhiji zelo zu vlačijo, kakor jc bilo ua primer z bosanskimi takozvanimi vele-izdajalei, katere so imeli dve leti na natezalnici preiskave. Toda k proeeai zaradi polit ičnil^tcn tatov navadno zelo hite. Nesrečnega Njegi je v parlamentu streljal na justičnega ml Hoehenburgerja, a ni zadel nikljar druzega? kor par desk, *o že v par tednih postavili pred sodišče, ki ga je vrglo za sedem let v ječo, kjer je pred dovršeno kaznijo umrl.
Da so z bosanskimi 4 veleizdajalei" tako dolgo čakali, ima svoj yzrok v tem, da je bilo juri-dično izredno težavno napraviti ta proečs. Tozite-Iji okrog vlade to jako dobro razumeli, da ne vrše "službe pravičnosti", ampak da opravljajo golo politično maščevanje. Vse, kar ne je obtožencem očitalo, se je bilo godilo pred vojno in je bilo vladi znaoo; a takrat ni našla nobenega po voda, da bi bila ščuvala sodnike proti njim, da*i so se v jugoslovanskih krajih zelo radi kovali 44 velcizdajiuski" proced. Ce bi bila mogla označiti njih dejanja za veleizdajniška, bi bila to že davno storila. Toda upanja ni imela, da se najde sodišče, ki bi nedolžne ljudi pieul uič tebi nič obsodilo.
Če torej njihova dcjauja niso bila veleizdajniška takrat, ko so bila storjena, j** nerazumljivo, kako da morejo postati veleizdajniška par let pozneje. Taku be jc moglo zgoditi le zaradi tega, ker je vlada hotela imeti svoje maščevanje in je vedela, ¿la imu sedaj sodišča, ki store vse po nje-ui volji.
A tudi ta ¿odišca so potrebovala dolgo časa. predeli so mogla zavozlati stvar ua tak način, da jč bila "obsodba vsaj po sili mogoča.
Lahko bi navedli *e več takih zgledov. (V *e jemlje to v pošte v, tedaj je ruzuuiljivo, zakaj se je Adlorjev proce* takt» dolgo zavlačil. Tudi tukaj je treba to in ono preparirati, da bi se s sodbo dosegel zaželjeni uspeli.
Izreči smrtno obsodim seveda ni bilo težko. Tudi izvršila bi se bila uajbrže lahko že lani brv* posebnih težav. Avstrija iuia toliko vojaške «lle, da bi bila lahko ščitila krvnikovo delo kakor v Sarajevu, kjer je poslala zaradi atentata na Kram* Ferdinanda kar sodem ljudi ua vislice.
Toda sarajevske vislice so bile postavljene ob začetku vojne, ko jc bilo še vse pijano upanja na velikansko zmago. Adlcrjev proces je prišel v času. ko je trajala vojna že čez dve leti in se je mišljenje o njej in o njenih ciljih pod pritiskom bremen in stradanja že zelo UpremrrMo. Celo na-zori o Adlerjevem atentatu niso povsod baš taki, kakor bi vlada želela.
Ne gre torej le zu to, tla se izreče obsodba, ampak da se napravi tudi vtUk na javno mnenje, ki bi se lahko zaradi nje zelo razburilo.
Ne vemo, če se je vladajočim krogom to posrečilo, mislimo pa, da imamo prav, če dvomimo. Prav močni rtffclogi opravičujejo mnenje, da razburja sodba bolj kakor atentat.	—
Naše načelno stališče glede na atentate je znano iu ostaja nespremenjeno. Nikdar jih uisino odobravali in jih tudi sedaj ne odobravamo. Kakor atiio nasprotni zakoniti smrtni kazni, sc m strinjamo niti z ilegalno smrtno kaznijo. Naposled je tudi Adlcrjev atentat ostal brez pričakovanega učinka, kakor skoraj vsi drugi, llaiic« jc ua čelu avstrijske vlade Clam M a rt ii lic, ki ni za dlako boljši od Stnergkha.
Toda za juridično presojanje dejanja jc tre-l»a že nekoliko drugače pogledati stvar. Moderno pravo zahtevaj Sodite človeka, ne dejanja. To se pravi: Vpoštevati jc treba vse razmere, obtožen-čevc nagibe iu vse, kar se tiče njega in kar jc z njim v zvezi.
Stališče 44tatvina je tatvina", je,popolnoma zastarelo. Velika je razlika, če ukrade bogataš dragocen diamant, ker mu ga njegov lastnik no-
če prodati, ali pa če ukrade revež blebec kruha; ker mu je družiua že vsa sestradana.
To pa velja za vsako hudodelstvo.
Adlerjev atentat so naravnost provoeirale avstrijske razmere. A«Her je videl, da je bila avstrijska vlada tista, ki jc pričela vojno brez vsakega opravičljivega razloga. Videl je, da je Av-striju nadaljevala vojno in ni storila ničesar za dosego utrni. Videl je, da je avstrijska vlada uničila zadnje ostauke politične svobode. Videl je, da ni bil avstrijski parlament že od začetka leta 1H14. sklican iu da so ostali vsi apeli za njega sklicanje glas tipijočega v puščavi. Videl je tiskovno, zlmrovaluo iu združevalno svobodo ue omejeno, ampak popolnoma uničeno. Videl je, da je z zakonitimi rfTedstvi kratkomalo nemogoče doseči najmanjše zboljšanje. Tedaj je segel po zadnjem sredstvu, ki je po njegovem mnenju še listalo iu je poslal v smrt onega, ki je bil po zakonu odgovoren za vse nezakonitosti.
Izkušali so Friedrich a Adlerja razglasiti za blaznega. Ali tu se ni posrečilo. Sam se ni hotel poslužiti tega sredstva za svojo rešitev, zdravniki si» pa tudi izjavili, da je normalen. Vlada bi bila gotovo rada sprejela tako rešitev. Moj Bog, blazen človek je uekaj naredil; to je kakor nesreča iu ne pomeni nič druzega. Toda če je duševno normalen človek streljal nu ministrskega predsednika, tedaj je to simptom, kakor je mrzlica simptom bolezni.
Če je Adler duševno zdrav, tedaj pomeni njegov atentat, da mora biti v Avstriji nekaj velikega v neredu. In prav to bi bila Avstrija rada zatajila svetu.
Ni šlo. Tedaj je naposled uprizorila prucea. Sodišče je oboodilo Adlerja na smrt.
V ameriških velikih listih čitaiuo začudena poročila, da je Adlerja sodilo izjemno sodišče iu da eo porotna sodišča v Avstriji odpravljena. To začudenje je značilno za ameriško ¿urna liât i ko. Še pred napo veti jo vojne, oboiiaoi z mobilizacijskim ukazom *o bila odpravljena porotna sodišča, za celo vrsto kaznjivih dejanj so bila določena vojaška sodišča, razun tega je bila cela vrsta
časopisov uatavljeua, pisemska tajnost uničena, kmalu nato sc jc pričelo zapiranje ljudi, razpuščanje društev in nešteti drugi skrajno reakcionarni ukrepi.
Naravno, da je vse to nezakonito. Prav ta splošna nezakonitost, ki se je tekom vojne še bolj stopnjevala, je napeljala Adlerja nu njegov atentat.
In zdaj ga jc ta nezakonitost sodila. Kaj je bilo od nje pričakovati druzega, kakor da ga ob-sodi na smrtf
Tako se jc res zgodilo.
Adlcrjev. zagovornik je vložil proti obsodbi ničnostno pritožbo. Opira jo na to, da ni bilo sodišče kouipeteiitiio.
■Njegov razlog je popolnoma pravilen. ( e se že sprejme veljavnost zloglasnega avstaijskega paragrafa štirinajstega, ki daje vladi pravico, da izdaja takozvane cesarske uuredbe, kadar ui parlamenta, jc vendar tudi tam predpisano, da sc morajo v*e take naredbe predložiti državnemu zboru pri prvi priliki. Parlameat pa ui nikdar odobril omenjenih naredb, iu sicer po krivdi vlade ne, ker ni iiikdar sklicala parlamenta.
Ali če je to nepristranskemu človeku popolnoma fasno, jc vendar težko verjeti, da sprejme višje sodišče to argumeiitacijo. Kajti tudi višje sodišč«- posluje na podlagi izjemnega zakona. |
Človek bi lahko stavil, da potrdi tudi višje sodišče smrtno obsodbo.
Ko jc gospod Kari Habsburg prišel ua avstrijski prestol, jc imel priliko spraviti to afero s sveta. Ob nastopu novega vladarja je splošna navada, da se poutilosti mnogo, zlasti mnogo poli* tičnih hudodelcev. Ali Kari |ii porabil te prilike; njegova duša je premajhna za to in njegove svetovalce so bogovi udarili s slepoto.
Ruski socialisti so izdali apel ua svoje šoti ruge, zlasti na avstrijske, tla naj ue dovolijo u-siurtitvc Adlerja.
Ce imajo avstrijski socialisti danes toliko moči, je vprašanje. Ali Že resen poizkus za to *vr-ho bi bil lahko velikega pomeua in bi morda do« segel to, eeear ni dosegel Adlerjev atentat.

V nekem članku aodruga Hillquitta čitaiuo, da ni v Ameriki ne enega socialista, ki iuia kaj veljave, da bi bil za separaten uiir med Rusijo m Nemčijo. Ne vemo, če sc sodrug Hllhjuith v tem ne moti. Ce nima beseda tega ali,onega veljave, odločujoče veljave za vso stranko, jo ima pa lahko za gotov krog. In socialiste s tako veljavo, ki so za vsak mir, torej tudi za separaten mir med Rusijo iu Nemčijo, že poznamo. Hrvaški klub v Milwaukee nain na .primer šteje za smrten greh, da nismo za tak separateu mir; in enakega misije-uaj uiorajo biti tudi ostale hrvaške onganaaeije, ki tako vehementno napadajo " Proletarco" v svojih protestih m resolucijah. Kajti " Proletaryn je za mir, ampak ne za tak mir, ki bi podaljšal vojno na drugih frontah, ali pa bi le pripravil novo, še strašnejšo vojno od sedanje.
P roleta rcu bi bil najljubši tak mir, ki bi spravil vsaj v tistih deželah, ki se seçlaj vojskujejo, politično moč v roke socialistov. Morda sc to sedaj ne »godi, ali tako velika utopija to vendar ni, kakor bi sc zdelo na prvi pogled.
Na Ruskem niso danes od tega baš daleč. V novi koalicijski vladi je šest socialistov. To ni navaden vstop kakšnega socialista v buri vezno ministrstvo; kajti v Petrogradu sc danes ne more nič zgoditi brez dovoljenja socialistov. To torej ne pomeni, da podpirajo socialisti kapitalistično vlado, ampak da so si osvojili velik kos politične tnoči.
Vojna še ni končana ; iu kakor so sc reči začele sukati na Nemškem, »e že tudi tam lahko še zgodi kaj taega, da bi bilo kajzerja tako neprijetno, kakor jc bilo Nikolaju Romanovu neprijazno, kar se jc zgodilo na Ruskem.
Za tem gre očividno tudi taktika že takega ruskih socitalistov.
Ali če ne prineseta vojna in mir že takega oapeha, tedaj želimo, da odpravi mir vsaj toliko povodov nove vojne, kolikor je le mogoče.
)fi i listno utopisti. Neštetokrat sino naglasa lirda nima kapitalistična družba nobenih absolutno zanesljivih garancij*oper vojuo, ker tiče v kapitalističnem sistemu samem silili povodi sporov. To smo tolikrat in tako obširno razlagali, da bi se reklo nositi vodo v morje, če bi vse to še enkrat ponavljali.
Toda še je izmed desetih vzrokov nesreče mogoče odpraviti njih šest, bi bilo vendar blazno go-stoleti, da ne maram odpraviti nobenega, če ne
moreni odpraviti vseh.
Tudi sedanja «o cia listič na konterenea v atockholmu ae bavi s pogoji miru. Fantasti zahtevajo mir za vsako ceno, ne pa aocialisti. t Ce pa imajo tudi aocialiati svoje pogoje za mir, tedaj se mora o teh pofftjih tudi govoriti. : ' Ruski aocialiati eo ae aioveano iirekli za mir brez aneks i j in vojnih odškodnin na podlagi svobodnega razvoja narodo^To načelo aprejemaja zaporedoma tudi druge clalistične frakcije.
Ali to je seveda le splošno označeno načelo; kadar sc sklepa mir, ue morejo mirovne pogodbe obsegati le tega načela, ampak treba je — seveda na podlagi tega načela — obdelati vse podrobnosti. Tedaj sc pojavi tudi cela vrsta vprašanj, ki niso kar ii a prvi hip jasna.
Poljaki žele neodvisno iu zedinjeno Poljsko. V ta uamen bi se morali posamezni deli odcepiti od sedanje Avstrije in Nemčije. Seveda po Beth-inami Hollweg to imenoval aneksijo. Toda ruski socialisti prav gotovo ne bodo tega šteli za aucksi-jo; mi tudi ue, Poljaki sami tudi ne in na primer ameriška vlada tudi ne.
Armeni žele za vsako ceno priti iapod Turčije. In armenskemu vprašanju se je vedno pripiao-val velik pomen. Tudi aocialistična Internacio-nala se je z njim prav mnogo bavila. Saj ni čudno. Strahoviti masakri Armencev vendar niso bile malenkosti. Rešitev armenskega vprašanja je zelo nujna. Po načelu, ki ga izrekajo ruski aocialisti, morajo tudi Armenci dobiti svobodo narodnega razvoja. Toda Armenci sami mislijo, da bo ta svoboda najbolje zavarovana, če se združijo z novo Rusijo, ki naj bi jim zagotovila avtonomijo.
Ali bi bila to aneksi jat
iNa prvi pogled bi ae lahko tako označila; toda če se nekoliko natančneje pogleda, je to le prosta zveza iz svobodne volje.
Tako jc cela dolga vrsta vprašanj, ki so v zvezo k mirom ,katerih pravi pomen pa ni splošno znan. Zato ga je treba pojasniti in razprav-Ijati o njem.
Med temi problemi je tudi jugoslovansko vprašanje .Prav sedanja vojna je raakrila njefjo-vo važnost. Ze dostikrat smo pojasnili, da se je ta vojna morala pričeti na Balkanu, zato ker je nemška imperialistična ekspanzija potrebovala pot čez Balkan. In če bi se bila balkanska vojna končala možno balkauako zvezo, kakor so jo zahtevali balkanski socialisti, je mogoče, da bi bila ta vojna izostala, er ne bi bil mogel J^ajzcrizem špekulirati k nasprotji na Balkanu. Prav zato je Avstrija ovirala spravo po prvi balkanski vojni in naravnost podpihovala bolgarskega Ferdinanda, uaj napade Srbijo.
Le žalostna kratkovidnost more smatrati jugoslovansko in balkansko vprašanje za malopo-inembno nacianalno zadevo- V resnici jc to evropski in vsled tega svetovni problem. Trajnost bodočega miru je v veliki meri odvisna od povolj-ne rešitve tega problema, fc
Zatorej se ne sme o tem vprašanju molčati, ampak tinti, ki ao najbolj prizadeti, imaoj tudi največ dolžnosti, da razpravljajo o njem in da po-uče o njem vao Internacionalo.
Mi bomo opravljali to dollnoet, kolikor nam bodo le moči dopuščale. Kajti atorili bi smrten greh, Če je ne bi opravili. Lani amo poslali evojo spomenico Tnternacionali; in če hočemo biti dosledni, moramo nadaljevati to delo. Prav posebno
bomo skrbeli, da bodo ruski socialisti natančno poučeni o stvari in da dabi Internacionala^ podrobnosti, katerih še nima. Ce ne bi tega storili, bi zanemarili svojo veliko dolžnost napram socializmu.
o
Sodrugu Hillquitu verjamemo, da ne pripo-roča separatnega miru med Rusijo in Nemčijo. Ko je vodil \aslišavanje na konvenciji v St. Louisu uaiu jc bilo to jasno. Kajti dejal je, da ima Rusija pravico braniti pridobljeno svobodo ne le proti notranjim, ampak tudi praoti zunanjim sovražnikom.
Toda sodrug Hillquit je bil boter tiate izjave, ki jo je naJrt. louiški konvenciji aprejela večina. In prav ta izjava se lahko razlaga tako, da se z njo odobrava vsak mir, torej tudi aeparatni mir med Rusijo in (Nemčijo. Očividno «o jo mnogi tudi tako razumeli; med te spadajo nedvomno tiste hrvaške organizacije, ki se "zgražajo" nad pisa-vo "Proletarca".
To povaroča nepopolna definicija vojne in. njenih virokov.
Ce je res vsaka vojna le kapitalistična vojna in če služi izključno le kapitalističnim interesom, tedaj je seveda dosledno popolnoma opravičeno, da nastopajo aocialisti z vsemi močmi in brezobzirno proti vsaki vojni; če ne morejo nastopiti zoper vojni v celoti, naj nastopijo zoper tisti del, ki ga morejo obvladati. Ruski socialisti imajo nedvomno priliko, da nastopijo za mir svoje dežele z 'Nemčijo i nnjenimi zaveznicami; ergo naj v zmislu izjave večine nastopioj in sklenejo mir s kajzerjem in Karlom.
Toda ruski socialisti nočejo. Sodrug Hillquit tudi noče.
Zakaj ne?
Zato ne, ker Rusija danes ne vodi kapitalistične vojne, ampak brani svojo demokracijo in je prepričana, da bi bil poraz njene demokracije katastrofa za ves delavski razred
To mialimo tudi mi. Zdi se nam, tla je tudi sodrug Hilkjuit enakega mnenja. Kusija vodi obrambno vojno.
A glejmo 1 Izjava večine svari delavstvo, uaj se ne da vjeti v zanko takozvane obrambne vojne.
To so uiora razlagati takt», da sploh ni o-bramhnib vojn, ampak da je vsaka vojne na vsaki strni imperialistična, da nimajo delavci kaj braniti in da jih ne more vojna v nobenem slučaju na noben drug način zanimati, kakor da nastopajo zoper njo.
A vendar pravi sodrug Hillquit, da imajo ru« ski delavei kaj braniti, ker je v nevarnosti njihova svoboda — oiiroma tiati koe njihove svobode, ki ao ei ga priborili, iz katerega pa mora zraati večja svoboda tanje in ki je obenem opora oavo-boditve ca druge.
' Izjava večine je torej t mišljenjeifi »odruga Hillquita v bivatvenem nasprotju. Nič ne pomaga.
če bo sodrug Hillquit dejal, da opisuje izjav« vzroke kapitalističnih vojn, da je pa Rusija sedaj v posebnem položaju. Izjava, ki sc bavi z vojuo sploh, mora obdelati vse njene strani, posebno sedaj, ko ima ta vojna, kakor pravi Hillquit sam, za Rusijo poseben pomen, drugačen nego je ožuačeu v izjavi večine.
S tem, da sc izreka zoper separaten mir, je sodrug Hillquit že povedal, da ne mara brezpogojnega miru, takozvanega miru za vsako ceno. Tudi on ima svoje pogoje.	„
Ali ne le da ni o izjavi večine citati tega, temveč ta izjava vodi naravnost do zaključka, da moramo biti za mir za vsako ceno.
Zato je ta «java nevarna. Ce bi bila sprejeta, bi se je prav gotovo posluževali tiste, ki zahtevajo mir za vsako ceno, torej tudi za ceno uničenja ruske demokracije, za ceno takih razmer, ki bi nujno zopet provoeirale novo vojno.
Kdor ima to pred očmi, no more glasovati za izjavo večine.
o lajava manjšine sicer tudi ne rešuje vprašanja vojne sploh. Ali če ga ni rešila ne ena lic druga resolucija, je vsekakor boljša tista, ki sc ne ba< ha, da ga je rešila, ampak pušča problem faktično odprt, kakor mora ostati odprt dotlej, dokler ne bo mogla Internacionala v uvKlittjših razmerah in na podlagi vseh izkušenj govoriti o njeui.
Kar je za ravnanje proletariata v Ameriki v sedanjem vojnem času praktično potrebno, pa obsega izjava manjšine vse. Ona daje navodila za razredni boj in za zahteve, ki naj jih proletariat v tej krizi «astopa v svoji deželi, zadostuje praktičnim potrebam, pušča v teoretičnem vprašanju' svobodo tpnonja rn diskusije in odpravlja s tem največjo nevarnost, ki bi mogla zadeti stranko, namreč razkol.	,	,
Nemčija in Av^tri^a sta se baje popolnoma sporazumeli o poljnkem vprašanju, o katerem sta se posvetovala nemški kancelar Bet h ura no Holl-we*f in avatrijsk» zunanji minister grof Ceniki na konferenci v nemškem glavnem stan-.?.
0 tem, kako sta «e oAmi modrijana s^k>ray.iMiie-la, ne pove poročilo ničesar Pa tudi ni treba mnogo besed. Tega, kar bi sc oioralo zgoditi, gotovo nista nklenila. Morala bi se namreč obnoviti vsa Poljska in v ta namen bi morali Avstrija rn Nemčija prepustiti svoje poljske kraje Poljakom. Tega pa po vsej dosedanji politiki in po -vseh dosedanjih izjavah «futovo ne namerava n^ Betbmann Hollweg ne Čemin. Zato tudi na« njiju sporazum ni vreden piškavega oreba.	i
Kaohange Telegraph Company poroča M Berlina, da je niehiftki poslanik v «Norčiji podal ber-linnki vladi noto, ki odloAno protestira proti trab-marvrnski kampanji. HeMIki poslanik m nonriki državni tajnik Zimmermann »ta baje imela dolgo konferenco r.aradi te^ra
»


. I
wétoM
Železnica iz
Kadar ae ¡/polni vrzel, široka 550 milj, bosta Kvropa m Iztočna Indija zvezani z železniško
progo Premostitev 150 milj te vrzeli ae že vrši fu tako se bo vrzel kuialu skrčila na 400 uiilj. Ko bo svet zopet enkrat užival blagre miru ter ae bo končno premostilo tudi teh 400 milj, boste lahko potovali iz Hook of Holland v Delhi v Indiji, ne da bi vam bilo treba stopiti za trenutek na krov kakšne ladje. Poštni čas med Londonom in Delhi ae skrči od sedemnajst na šest dni, ker je treba sedaj sedemnajst dni, da se opravi to potovanje skozi Sueški prekop. Stroški potovanja v Indijo ae bodo najbrž zmanjšali za polovico.
400 milj široka vrzel se nahaja v gorovju IGndukuš, med ruskim Turkestanoui in Indijo. Zanimive podrobnosti glede tega kakor glede drugih možnih črt med Zapadom in Iztokom tvorijo vsebine poročila na trgovski department, katero je sestavil Ilenry D. Baker, sedaj ameriški konzul v Triuida, B. W. I. Tozadevni materijal je bil zbral Baker, ko je bil ameriški konzul v Bombay u in trgovski ataše j v Petrogradu.
Ruski železniški sistem ae končoje sedaj v Termczu, v Turkcstanu, kateri kraj se nahaja le nekako 550 milj od Pesa vara na indijski strani slavnega kiborskega prelaza, ki je slovel skozi stoletja kot "vhod v Indijo" in po katerem so se pomikale armade osvojevalcev od dni Aleksandra Velikega dalje.
fiaker poroča, da zgotove Rusi v por mesecih podaljšanje železniškega sistema od Terniosa do Haraja, v bližini stoka rek Kunluj in Oku, kjer bo le nekako 400 milj ločilo ruske in ongleško-indij-ske železnice. Spojitev teh dveh sistemov je odvisno ne le od sporazuma med angleško in rusko vlado, temveč tudi od nekih dogovorov z Beiuir-
jem is Aiganiatana. Čez njegovo ozemlje bo namreč tudi tekla nova železnico.
Z izpolnitvijo te vrzeli bo znašala razdalja
po železnici med llook of llollaud, izhodni točki za brse pamike v Angliji in mestom Dclki v Indiji uekako ."»bik") milj, razdeljenih naslednje:
Hook of Holland-ilerliu-Varšava- Milj:
.Moskva..............................
Moskvo-Orenburg-Toškent......... 20H2
Tuškent-Kagnu dotok reke Kuuduš .. 7f»0
* Kunduš-Pešava*.................. 4<K)
Pešavar-Dclhi . . , . . ;;..A. .7?%. .. 627
Skupuj...... 56%
Skupna razdalja bi se lahko še nadalje skrčila na nekako 4618 milj, v slučaju, da zgradc železnico, o kateri sedaj- razmišljajo in ki bi tekla po ruskem Turkestanu do obronkov Hindukuaa skozi slavna mesta Khiva iii Bokhara. Seduj ob-stoječa vrzel pa bo izpopolnjena najbrže še preden se zgradi proga Khiva-Bokhara, iu prvi potniki iz Evrope v Indijo bodo morali najbrže pre-voziti polnih 5695 mijl, dočini bo krajša črta šele pozneje urejena.
M)r. Baker opisuje na zanimiv način težkoče, ki nadlegujejo premostitev Ilindukuša in možno-sti bodočih zvenzih Črt med Vzhodom in Zapadom. On pravi:
Da ae udejstvi zveza med ruskim In Indij-h kini železniškim sistemom, bo treba napraviti pot od reke Oksus do izvira reke Indus. Med temo dvema rekama se dviga gdTovje Hindukuš, ki je tudi razvodje in tvori oviro, ki bo delala inžinir-jem velikanske zapreke. To se razteza v daljavi 400 milj ter ima le dva prelaza, nižja kot 12 tisoč črevljcv nad morsko gladino. Eden teh prelazov, 11,640 čevljev visok, se nahaja pri Khovaku,
drugi pa pri Daiu|ani Nekateri drugih prelazov ae dvigajo do višine 19 tisoč čevljev iu nekateri vrhunci celo do £1,000 čevljev. To gorovje m pokrajino *<► večkrat primerno označili kot streho sveta. Tri največje državo aveta, Rusija, Anglija iu Kitajska, ae stikajo tukaj, ne glede na malo zuauo državo Afganistan.
Inžiiiirski problem zgraditve železnice akezl gorovje Hiudiikuš is Turkestana v Indijo, bi ae po-mnenju ruskih inžinirjev, ki so premerili ta svet« rešil na primerno lahek način s tem, da bi izvrtali predor pod gorovjem, ki loči vodovje reka Kunduš, tekoče proti Turkcstanu od vodov ja reke Kabul, ki se izliva v Indus, veliko vodno žilo scvenio-zapadne Indije.
Po cenitvah bi bil tak predor dolg nekako trinajst milj ter bi ga morali izvrtati skozi granitne skale. Izvzemši ta trinajst milj dolgi predor bi bila zgraditev železnice primeroma lahka,, ker bi sledila dolini reke Kunduš na eni strani gorovja in dolini reke Kabul na drugi.
Poprečni stroški za miljo te železnice, vštevši zgradbo predora bodo znašali nekako $100,000 iu vsa proga od reke Kunduš pa do Pešavar v Indiji bi stala potemtakem nekako $44),000.000.
Železniško zvezo med Evropo in Indijo je mogoče ustanoviti še potom drugih črt, vendar pa bo nudila pot skozi Hindukuš neprimerno večje prednosti v primeri z ostalimi. Ob vsem poteku železnice je najti reke z zadostim vodno silo ne le za potrebno pridobivanje energije, potrebne za hidro-elcktrične postaje.
Ne le Indija in Perzija, ampak tudi Mongolska postane najbrž predmet ruske zelezniške ekspanzije. V bodočem omrežju centralno-azijskih železnic bo Mongolska zvezana na zapadtii strani z Evropo, na južni pa z Indijo. Železniški sistem
Bokhare sc bo najbrže raztegnil na Mongolsko in proti Indiji, iu od Sibirske železnice bo tekla nova črta v Urgo, glavno mesto Mongolske. Iz Urge bodo mogoče zgradili črto preko puščave Gobi do Kvaj-hua-čeng, odkoder ao sedaj dogradili črto v Kalgan, da sc »poji.s Pekin-Kalgan zelenico.
Ko bodo vsa ta dela iu še druga dovršena, Is» Peking za štiri dni bližji Londonu, in Mongolska pride pod eivilizuje*i vpliv zapadne Evrope. Naravna bogastva severnega dela Mongolske se bo-do rrffcvilft i izorali ImmIo rodovitne doline, ki leže bres vaake koristi, t e spoje ruski železniški »»istem z Indijo potoni nameravanega podaljšanja skozi gorovje Hindukuš, bo imela Indija vso prednost železniške zveze ne le z Mongolsko, temveč tudi a Kitajsko, seveda v slučaju, da zgrade železnico preko puščave Gobi.
Izpolnitev vrzeli med ruskim in indijskim sistemom bi bila tudi koristna za trgovino Zer dinjenih držav z Indijo, razen če bi bilo treba plačati v Rusiji velike transitne pristojbine za blago. Veliko časa bi se prihranilo s posiljevanjem blaga po tej poti.
Železniška služba uied Evropo in iiulijo bi nudila tudi ugodno priliko za ekspresnu paketno poštno zvezo. H pomočjo novih železnic v Rusiji ii\ žc nameravane zveze z Indiju bi bilo mogoče pošiljati blago direktno iz New Yorka v severna ruska pristanišča in od tam po železnici prav v Iztočno Indijo. Blaga bi ne bilo treba prekladati niti v Londonu, niti v kateri izmed nemških pristanišč. Rusko pristanišče Kola v Laponiji je vse leto prosto ledu. To pristanišče bi lahko upora-bljaK pozimi, poleti pa ArhangcUk.
Vse kaže, da se bližajo centralni Aziji časi novega življenja iti napredka in to v najmodernejšem zmislu.
Enrico Ferri:
Socializem in moderna znanost.
Državno - socialistični arseual poslovnikov in kontrolnih naprav je vse kaj drugeffa kot znanstveni socializem; ta si je v svcsfti, da bo vodstvo novega reda, uprava kolektivne lastnine* ves manj zamotana in zajeten a kot sedanji upravni sistem države, pokrajin in občin, da pa bo kot naraven, ncopovržen produkt novega družabnega reda za družbo in za poedinca mnogo koristnejši. Tista vloga rau pripade, ki jo igra v živalskem orgknizinu živčevje, vloga uravnavajočega stroja,-ki je pri sesalcu spletenejši kot pri ribi. ne da bi vsled tega izgubili organi in stanlcc svojo avtonomijo.
Za izpodbijanje socializma ne zadošča več e-nakomerno ponavljanje ugovorov, opravičeno naperjenih proti utopizmu iu ču stevenemu socializma; te «sneri naj životarijo Še nekaj časa v nejasni megli ljudstvom razširjenih idej, toda od-dnedodne izgubljajo tla ined zavedliHiti pristaši znanstvenega socializma —naj izhajajo iz ljudstva, iz meščanstva ali pa iz plemstva — ki sc je po impulzu KarU Marža oborožil z vsemi pridobitvami moderne vede in ki nič ne uia/a za obrabljene argumente protivnikov. Prežvekovanje teh ugovorov izvira pač iz navade; moderna veda pa gre preko njih kakor t vidi preko utopistič-nega konstruktivnega socializma, proti kateremu ao se obračali.
Euak odgovor velja pomislekom, ki se obračajo proti načinu udejstvovanja socializma. Za utopistični in konstruktivni socializem Je neizogibna misel, da se uveljavi po tem aii onem družabnem reformatorju sproženi družabni rad preko noči» s kraljevskim ukazom ali pa z ljudskim glasovanjem. V tem tmislu nasprotuje utopistični socializem raavojnim zakonom in je zgrešen, in v tej obliki sem ga vedno, zlasti v svoji knjigi So daliamo a eriminalita, pobijal, kajti tedaj (188:1) v Italiji še o/jo bile razširjene ideje znanstvenega socializma.
Tudi politične stranke in znanstvene teorije so pri rodni pudukti in prehodijo razvojne *tep-ii jc det i ust v a in mladosti, preden pooplnouia do-zore.
Tudi v Italiji je dosegel socializem svojo znanstveno fa«o, .ko je imel za seboj otroško dobo izključnega združevanja ročnih delavcev hi doln» nejasne romantike, ki je pretesno in ucpopolno tolmačila pojem revolucija m sc zibala v iluziji» da jc mogoča premiemba družabnega reda kar preko noči, kakor se da z nekaj salvami preustrojiti monarhijo v republiki. Toda vae lažje Je preme-
niti politično lupil m» družabnega organizma, ki ni pregloboko zraščena z gospodarskim življenjem, kakor na gospodarsko podlago družin».
Kot procesi družabnih presuemb prihajajo v poštev: razvoj, revolucija, upor, nasilja prc4i o-aebem.
Tudi v rastlinskem in živalskem življenju in razvoju se pojavljajo ti štirje procesi družobne-ga obnovljenja. Dokler rase kal ali zarodek polagoma po obsegu m po nežnodi strukture, gre za počasni razvoj» kateri prehaja na gotov! točki v proces revolucije, ki se nam javlja v spočetju, porodu, v odstranitvi jajčne lupine itd.; zast;»-pajo pa tudi gibanja, na las podobna revoltoiu, zlasti v živalskih družabab in slednji se nahajajo tudi nasilja med posameznimi poedincl, n. pr. v boju za samico ali za hrano.
V človeštvu srečav aiao vsepovsod te proceae razvoj v neprestanih malih premeinbah, ki jih donaša dan za dnevom, revolucija v več ali manj kritični dobi, ki zaključuje vsako razvojno dobo, rcvolto y gibanju večjih ali manjših mas, jih rode od časa do časa družabna nasprotja iu osebno nasilje med poedinci, kadar prevladajo fanatične strasti» izbruhi zločinskih nagonov ali pa motenega duševnega ravnovesja.
Izkušnja pa 'kaže, da sta razvoj iu revolucija v človeški družbi fiziološka, upori iu nasilja pa da so patološki pojavi. Seveda so vsi ti fogodki naravni in spontanski, kajti patologija je, kakor je pokazal Virebow, le nadaljevanje fiziologije, in za vladajoče razrede naj bi imeli patološki pojavi smiptomatičen pomen, da razmišljajo o drugačnih zdravilih in ne samo o sili, smrtni kazni in zaporu, ki so že ž njimi doslej postavili vsaki politični in socialni krki po robu. '
Toda edino normalno in plodovou "pola socialne preobrazbe, četudi počasnejša in nevidne j-ša, sta razvoj in revolucije, poslednja v e.ksakt-nem in pozitivnem smislu kot zadnji prlaor razvojne dobe in v zelo razširjenem, ampak zmotnem smislu viharnega iu nasilnega prevrata. Očitno je, da stojita Evropa in Amerika izza koma 19. veka sredi revolueijske ddbe; ta revolucija jc pri-pravljena ie po predrdočem razvoju, dozorela pa je v meščanskem družabnem redu. podpirana iz-prva po utopističnem. pozneje po znanstvenem socialirmu. Vsled teh tičimo že v tisti kritični dobi socialnega življenja, ki jo imenuje Bagehot dobo diskusije; že poka tramov je sedanje poli-tično socialne stavbe in kažejo se že tisti značilni simptmiii, ki jih tako nazorno opisuje Taine
VOTH.ESA A TO VES T.
Spisal Podlimbarskl.
Kako pa je strmel župnik, ko je Luka Kozlev-čar a svojo druhaljo stopil predenj in mu objavil hriftiovske težnje in jih ubrano In krasnogolko utemeljil. In dobrodušno in resno je vprašal Kozlev-čarja, kaj je napotilo njegove ljudi, da po taki strašni noči, ko mora vsako človeško bitje koprneti po spravi lit SC V SC raztopiti v medsebojni 4jube-sni, pridejo k njemu in mu stalijo takšno neiz-peljivo prošnjo.
"Napotila nas je kriva vera, ki se širi po dolini in že svoje rogove moli v naše hribe." Tako je odgovoril Luka Kozlevčar.
*In v čem sino v dolini grenili «oper pravo vero T" ga je prijazno vprašal župnik.
"Od ust do ust leti krik, da ni vraga, da ni tistega peklenskega bitja, katero je fiug ustvaril, da p<miža ž njim napuh in oblastnost in one, ki hočejo biti glava. Kdor zanikava peklenskega kralja, tudi ne spoznava več prave vere."
V tolpi za hribovskim prvokam ao pritrjevali z glavami, češ; Tako je!
Kakar se prikaže dobrodušnost kažm* nasmeh
na licih roditeljev, kadar zaališita gorostasen na-smisel iz ust brbljavega deteta, tako sta se posiue-jala župnik in Danič In prvi se jc spomnil znanega izreka francoskega misleca, pa je spojil enako s podobnim ter rekel: "Oh, ne boj ae, ljubi moj Luka za peklenskega kralja, ki jc tako zelo potreben naši popačeni naturi, da bi ga Bog gotovo u-sfvaril za gabrovfrke prepirijivee, ko bi gn ne bil že pred veki in veki postavil v peklo, da ž njim strahu je grelni svet." In z razgnevljeiiim glasom jc zavpit: "Ne bojte se ... še je tista pošast, ki vas bo mrcvarila in vzela v svojo peklensko trlico, ako se ne i*gls<U vsšn trma. Alf še ni dosti gromko govoril Bog v svoji prirodi z vami, ds se noče povrniti sprava in mir v vaša trda srca T Ne izzivajte njegove v.*» mogoč nost i, da se končno ne iz-premeni v kazen to, kar nam je namenil v svarilo!"
Po teh besedah je upnik ost a vil hriliovako «noše ter šel opravil se za služIm božjo. Ko je pristopil v masni obleki preti znamenje, je bila že vsa župnija glava pri glavi zbrana oa prostoru
v zgodovini zadnjih desetletij prod 1789. Ti sinip-toni kažejo, kako se vsepovsod iz špraoj hi ra» pok vzdigujejo plini in sopare, kako Je le temelj družbe izpodkopan, kako narašča tlak izpod po-vriiine; «manjšati se ga ne da z zamašitvijo te a4i one razpoke. tJčinkujejo le m modre reforme in socialna preventivna sredstva, ki so koristna ne le za trenotek, ampak lajšajo, po besedah Marsovih, porodne bolečine nove družbe.
Ako utnevamo razvoj in revolucijo v teiu pozitivnem smidu* sto v resnici najplodovitejša in najzanesljivejša procesa družabnega prenovljen pa ; kot prirodcu in živ organizem Človeška družba ne prenese nobenih nepripravljenih pre-memb ,kakor verjamemo tisti, ki se nadejajo novega družabnega reda izključno ali pretežno od rcvolte in nasilnih prevratov. »Prav tako nespametna bi bila misel, da se da iz dečka, recimo ob puberteti, kar čez noč napraviti moža.
Pomanjkanje element nega geolonkega in biološkega znanja povzroča, da nagibajo preprosti ljudje, ki nimajo strogo šolancga talenta, k anarhizmu, četudi zametavajo nasilno pro;>agaiido. Spominjam se na tiskarja, ki je prišel po enem mojih florentinskih predavanj o socializmu k meni iu mi dejal, da ao mu moja izvajanja močno omajala anarhistične nazore, po katerih naj preide monarhija lepega dne v anarhijo. Take ideje pa so pogosto vse intelektualno imetje tistih ki se zovejo anarhiste, ker so sc navzeli svojih prvih socialnih klej od agitatorja, ki meni, da oznanja anarhijo, ker zahteva odstranitev "poslanske medalje" in ker se pase ob besedi "revolucija." Zategadelj smatram uvedbo temeljitega prirodo-slovncga pouka v ljudske in višje šole za najuspeš« nejši protistrup proti romantičnim oblikam individualistične politike, ki se navdušuje -.a Bruto-vo bodalo in za Titovo modrost. Toda tudi v sol» skih vprašanjih vlada v meščanskem sveru popob na anarhija* kar le podpira mojo trditev, da anarhične razmere zgoraj gojc anarhizem v nižini.
Kaj čuda, če si da sestradan brezposeluik, oslabelih inožganr v napol blaznem stanju iu v svoji globoki nevednosti sugerirati, da dovede u-tsor stražnika, bombni atentat ali upor na bari« kadahide alnejše razmere in višjo socialno pravičnost. V drugih slučajih zapelje, strastne natu-re impulz čuatev in goreča nestrpnost v pu: take reči se resnično dogajajo poleg imaginarnih uporov, ki jih policija venomer in vsepovsod razkriva» da ugaja storim bobnicam obeh spolov, "be-
med znamenjem is cerkvijo. A bila je razdeljena v hribovski iu dolinski tabor. V lw il»ovskein taboru pase je marsikdo na tihem veselilf da se na stari veri še nič ni izpremenRo.
Težka zračna plast, podobna SvinšoMi stisshi, jc ležala nad (labrovoem. < Vrnemo vreme se je u-jcimilo z žalostnim dnevom.
XXII. >
Bolesti sc jp tresel glas župniku, ko jc molil običajno •molitev. Potrtega srca jc klečala za njim občino.
I*o končani maši jc fupuik stopil* k studencu jia kraj korita in govoril jekrotko. fJovoril je o zaupanju v Stvarnika, ki nam pošilja dan in noč, Holnce in nevihto* veselje in žalost, o njegovi modrosti, ki je položila večne zakone v naročje matere prirode, ki imajo vsi isti konce, nam vsi kažejo v svojih končnih namenih božje stremi jene, iz nepopolnega človeka storiti popolnega. Kazal je svojim poslušalcem na pot popolnosti a tein, da jih je spomnil njih greliov, in samega fefa* je ob« tožil, grehov, pa je prosil Boga« odpuščanja zase iu za svoje župljano t£r\uau obetal popravo vseh kriviš, ki ao se vedemos godile v Oabrovcu. Tudi je dal v ropovedi z o žirom na svoje hribovske ov-čice mesta peklenskemu kralju, ki bo prav gotovo
Icauu teorju" in bojazni tistih, ki čutijo, do jim ubaja moč iz rok.
Taktika znanatvenega socializma pa sc je zlasti v Nemčiji pod neposrednim vplivom Mor-xovemga nauka odpovedalo revoiueijskl romantiki, koje brezvspeani poizkusi vladajočih razredov niso uplašili, ker so se s svojimi nezadostni-, mi silami somi ubili ob dosti trdni zgradili bur-žoaaije in ker je slednja za trenotek irtumfirula in se veselila poraza najsmelejših in na j lira brc j-ših svojih sovražnikov. Marksistična siner socializma je revolucionarna v znanstvenem smislu te dooH.M>no*tii,p revratovgknvvb slirdlu aoin oinn besede in stoji v tem trenotku v popolni revoluciji proti meščanstvu, ki je zabredlo v krit' fazo svojega razvoja iu ki vesla s polnim paroui v pristati nojpretiranejšega kapitalizma, v t še bolj kot v Italiji.
Marksistovski socializem izjavijo po svojih noj izobražene jši h zastopnikih trpeči množici modernega proletariata jasno in odkrito, do iiiiua čorovne palice» ki bi ž njo kor čez noč izpremc-nil svet, kakor se spremene gledališke dekoracije, temveč pravi, kličoč delavcem: "Prolctarei vseh dežel, združite se," do bo socialna revoluei-jo triumfirolo šele tedaj, ko dozori v zavesti mas, če se mase zavedo enkrat svojih razrednih interesov in ogromne moči 8voje organizirane volje, če ne pričakujejo več, da se lepega dne zbude v državi bodočnosti, ko so bili 364 dni v letu apatični in brezskrbni in so ae šele 365 dne združili k puču ali ateutatu na posamezne osebe.
Toke misli vstrezojo psihologiji igralca, katero objema delavcc in druge zatirane razrede, pričakujoče dneva, da zadenejo glavni dobitek revolucije, kakor je padala svoj čas niuiia Izraelcem v usta 1)
Znanstveni socializcm kaže na podlagi razvojnega nauka, da so različno sredstvo za preobrazilo tem manj uspešna, čim nosilnejša* so. Ker gn» za preobrazbo vse družbe v njeni gospodarski podlogi in v njenem nravueua, pravnem iu državne mredu, prav zato bo tisti proces najvspcšnejsi in najmanj individiiolen. Individualistične sliac-ke so osebne tudi v svojem vsokdonjem boju, so-cialize uije tudi tu kolektiv ¡stičen, ker ne dela poedinca, poč po vso družim odgovorno za današnje stanje. Zatgodelj ne vidi zdravila v človekoljubju iu dobrodelnosti, ki se — naj bosta še tako plemenita — raztezata le na posamezne osebe; sdravilo je le kotektivistično preuredba ^«¿"e.	(Dalje prihodnjič.)
vzel v svojo hudo trlico V*e one, ki storjenih kri-dil v oni noči, in v neko pomladansko jutro je nesel smrtni angel pšenico z ljuliko pred sodnji sjol najvišjega sodnika. Sorodniki so, kolikor je prav, žalovali po njem. Po stričevi oporoki je |>ostal Tone kolikor toliko neodvisen ud doma in njegova želja po državni službi se je bližalo izpolnitvi. S tem se je močno dvignil v ikgledu svojega očeta, ki se več ni bol, do mu sin Obvisi pri hiši, ne kmet ne gospod. Tudi s Rerik o se je Cijozovec kmalu sprijaznil. Njeno vedenje je bilo tako prijazno in ljubeenivo, da se je moralo prikupiti vsem v hiši; ponižno in ustrežljivo je občevala z vsakim, kakor bi živelo zgolj na miloščini pri Cijozovčevih. (Hjfl-}<vje začela obo^avati in ni je mogla preliva-lKIP'Naj sc zgodi, kor jc namenil Bog! On vse prav naredi," tako se je izrazil Cijazovec nekne pred ženo, ki mu je Daničevo hčer povzdigovala v deremo nCbo.
In prigodilo se je, kar je namenil Bog, Dve leti pt> potresu je mladi uradnik snubil profesorjev občer. 14 Vi ste moj« edinico nesli ua svoj* 1 i* srmtiie uevarnosti, vi ste tvegali zanjo življenje. Kdo je sposobnejši nego vi, da ji postane zaUHmk na potih življenja? Moj ii) božji blagoslov afftmt l" je govoril Danič «rečnemu Tonetu
(Konec.)
i
»•»P^TIHff
Kapitalistična industrija in zdravstvo.
Dandanašnji več pač približno vsak mkleči človek, da je med človeškim delom iu zdrav-jem zelo teana »veza. Kapitalistični sistem, ki aloni na veleimlustriji, je natvaril posebne cdra vat vene razmere, ki jih ni poznal prejsinji človek, živeč mnogo več v prosti naravi od se-
Res je, da je adarvniAka veda zelo močno danjega.
napredovala in se lahko veliko uspeftneje hoda j. Toda način življenja, ki je spojen z vele-industrijo, je ustvaril po|k>lonma nove razmere, ki dajejo svoj pučat tmll aplo&nemu ljudskemu zdravstvu. In če premotrujeiuo sadove teh raz-dustrija je strašna morilka. V prejšnjih časih no strašile kužne bolezni ;aedaj straši industrija v življenju ljudskih muoiic.
Ni, da fri moralo biti tako. Razširjanja bolezni in naraščanja umrljivosti v delavskih slojih ne povzroča industrija sama na sebi, ampak kapitalistična industrija, ki ceni prof it više kakor zdravje ln življenje. V družbi, ki bi bila organizirana <za blaginjo vsega človeštva, bi se tudi industrija lahko uredila na tak način, da bi bilo «zdravje in ii vi jen je delavcev varno v njej.
Sedaj ni tega, in če kdo, ki ni natančneje poučen o razmerah, zve, kak&ne škode povzročajo bolezni v tem sistemu, mora osupniti.
IV Zedinjenih drŽavah naštejemo okrog 30 miljonov delavcev, ki izgube poprečno po devet dni na leto valed bolezni. To znaša skupaj vsako leto celih 739,736 let in če se ceni poprečna dnevna plača na 12.50 in stroški zdravniške pomoči na $1.00 na dan, znaša letna izguba za teh 90 miljonov delavcev nad 945 miljonov dolarjev. Pri tem pa še niso vštete izgube, ki nastanejo vsled predčasnega izčrpanja sil in zastaja-nja industrijalnega razvoja.
Izguba pa ni on^ejena le na delavca samega. Vzeti moramo v poste v tudi izgubo, katero ima pj{o izvajalec ali podjetnik in ki znaša pri posameznem delavcu poprečuo po $5.00 na tiari ali pri vseh delavcih 1500 miljonov na leto.
Modema industrija je nekaj, kar nasprotuje samemu sebi. Ona proizvaja v številnih slučajih bolezni in bedo,* a proizvaja na drugi strsni živila, obleko, stanovsnje, sredstva za potovanje, razvedrilo in na tisoče drugih stvari. Bogastvo, ki ga proizvaja vitako leto industrija, nam daje v roke najuspešnejše orodje za boj proti bo-•leznim.
Splošno priznano dejstvo je, da je mogoče preprečiti bolezni, nastale vsled industrije, in da se lahko življeska dofca vsakoga posameznika podaljša s pomočjo osebne, socialne in industrijal-ne higijene. Prav lahko se.trdi, da je mogoče preprečiti najmanj 26 odstotkov bolezni med delsv-stvom, vled česar bi se zmanjšale sedanje izgube ca celih «7 miljonov dni na leto ter prihralino sle-\svceni *lflfl,7?i0,000, ne glede na večje dobičke podjetnikov.
Na podlagi vsega tega je jasno, da bi ne smela ndbena industrija ie v svojem lastnem interesu škodljivo vplivati na zdravstveno stanje svojega
delavstva. Kljub temu pa ne vdbuja to dejstvo pri podjetnikih onega zanimanja, ki hi ga moralo. I je malo podjetnikov je, ki so iZrsftunali, koliko izgub imajo vskle bolezni meti svojimi dMav-ei. Izračunauje takih izgub pa ni posebno težka stvar in se lahko napravi ns sledeči način:
lkdoči najtprvo poprečni zaslužek s4Vojlh n-sludbeneev. Skupni svoti iplač ?|a vse delavce dodaj struške za ves materija I, ki je potreben pri izdelovanju blaga. To skupno svoto odfttcj od sknp-ulh dohodkov iz prodaje ter razdeli dobljeno svoto med število tlelavcev, ki. so bili zaposleni pri izdelovauju tega Iblaga. Številke, ki jih dobiš na ta način, kažejo, koliko je vsak posamezni dels-vee zaslužil prek svoje plače.
t V bi bila tvornica zaprta, bi izgubil delavec le plačo, dočim bi bili stroški zasurovine prihranjeni za podjetje. Skupna svota preko plačilne listine za uslužbence iu stroški materijala bi tedaj tvorili svoto, katero bi podjetje dejansko izgubilo vsled prekiujenja obratovanja.
Poprečna plača delavcev v Zedinjenih državah zmtše nekako 25 centov na uro. Splošno pa se računa, da mora dohiti podjetje za vsako* uro 50 centov od vsakega delavca, če hoče uspešno o-bratovati. Vsled tega se lahko pravi, da izgubi delavec, če ne dela eno uro, svojih 25 centov, drudba pa SO centov. To se zgodi seveda tudi v slučaju, če se preneha z delom vsled poškodbe ali bolezni. V državah, v katerih so uveljavljene delavske odškodninske postave, mora plačat ipod-jetnik po prvih dveh tednih po poškodbi 50 odstotkov izgube, katero ima delavec vsled poškodbe^ to je polovico 225 centov, vsled česar naraste izguba za podjetje do 62 in pol centa na aro, dočim trpi delavec 12 '¿centov in pol, kar pomeni polovico njegove plače na uro.
• Uslužbenec ima praAico zahtevati varstvo proti ogroienju zdravja pri delu, ima pravico do zdravih delovnih pogojev. Nasprotno pa ima seveda tudi delodajalec pravico zahtevati od delavca, da ohrani svoje zdravje, in v tem slučaju bi morala poseči vmes državna »rfblast in skrbeti zs zdrava stanovanja, zdravo vodo in hrano, kar je vse neobhodno potrebno, če ae hoče delavec vzdržati na višku svoje moči iu uopeinoati.
V normalnih razmerah bi moralo biti delo krepilo za telo in duha. Da pa bi bilo to, bi se morale uresničiti vse zshteve moderne higijene, brez katerih vrši industrija na delavstvo najbolj piNgubonoseii vpliv.
Omeniti hočemo s par besedami razvoj delavca in njega okolice. Preti nekako sto leti se je izdelovalo blago večinoma v delavčevem domu. Ko so se množile zahteve, je poklical svoje sosede, ki naj bi mu pomagali. Podjetje je napredovalo in raslo od dne do dne. Vsled vedno večjega po vpraševanja po delavskih močeh je drlo vse v lake kraje, in posledica je bila prenapolnjenje piv namernih idust rijalnih krajev.
A ko pomislnno, da preživi delsvee od osem do dvanajst ur in od šest do sedem dni na teden ali 52 tednov na letto na mestu svojega dela, si lahko p red st valjamo, kako velikanski vpliv ima-
jo na njegovo zdravje razmere, v katerih opravlja svoje delo.
k Razmere, ki vplivajo na zdravje delavca, so po eni strani naravne ali klimatiČne, po drugi pa «plnšnc. Nevarnost ogrožanja zdravja je v gotovih slučajih odvisna od narave proizvoda. Ti proizvodi so lahko po svoji lisrsvi Škodljivi, kakor na primer kovinski plini, prah in drugi. V drugem slučaju pa so škodljivi pogjl, pod katerimi je treba upravljati kakšno delo. Med te je šteti vročino, soparico, slab zrak, penapolnenje prostorov, premočno luč, čezmerno napenjanje mišic in drugo.
Eden glavni vzrokov slabega zdravja mod delavstvom je penapor, ki je posledica predolgih ur, dalje tlela od kosa in vedno večjega uporabljanja strojev. Delo, katero vrše celice v človeškem telesu, proizvaja na drugi strani v teh celicah raz-patlavine ter povzroča tudi druge bprenienibc. lh> gotove točke id to škodljivo. (*'e pa je delo preveč naporno ali če traja predolgo ali se vnši prehitro, se pričeujajo raapadavine zbirati, celice se izčrpajo ter oslabe. lzinučenost je posledica strupa, ki ga ustvari člOvek sam v svojem telesu in vedno bolj postaja cnanstvenikom jasno, da je neprimeren napor eden največjih škodljivcev zdravja.
akor je že omenjeno, se je vršilo prvotno delo doma in vsled tega je bila tudi razsvetljava, gorkota iu ventilacija neprimerna. Radi načina zgradb pa je bilo tudi nemogoče izboljšati te razmere. V tem ociru se je danes položaj izboljšal in noben podjetnik ne more pustiti vueruar teh prvotnih zdravstvenih zahtev.
Nič ne vpliva bolj na zdravje delavca, kakor ravno kurjava in zračenje. Dognano dejstvo je, da je za telesno -zdravje neobhodno potrebna neprestana dobava svežega zraka. Enake varnosti je primerna razsvetljava delvnic. Nezadostno rsi-svetljeni prostori so vzrok številnim očesnim boleznim in te imsjo zs posledice glavobol, nervoz-nost in prebavne neprilike. Zdra.vniki so tudi mnenja, tla so slabo razsvetljeni prostori vzrok slabokrvnosti, ki je posebno med mladimi delav-kaj pogosta prikazen.
Gotove panoge industrije so nevarne same po sebi in pri teh je zaznamovati kljub vsem'varnostnim odredbam veliko število obolelosti. Te bolezni imenujemo bolezni vsled poklica. Dočim so nam škodljivosti, povzročene vsled strupov, plinov in drugih sličnih stvari, znane, je na drugi strani nebroj tfelaveev, katerih zdarvje je neprestano ogroženo vsled nezdravih razmer, v katerih morajo upravljati avojlp delo. Izračunalo se je, da spada v to vrsto najmanj 90 odstotkov vseh panog industrije. To je tudi polje, kjer bj lahko izvršila industrijalna hhigijena največ dobrega.
Za izboljšanje higijenskih razmer med delavstvom je treba treh stvari: Preiskave, vzgoje in postav.
Vzgoja se ne sme omejiti na delavca samega in na delodajalca, temveč se mora razširit na širše občinstvo, kajti vsa zgodovina tega gibanja nam kaže, da je treba za končni uspeh predvsem pro-
svltljenega občinstva. Vagoja v tem smislu mora biti temeljita in vse zskonodsje bi bile brez uspešne, če bi se ne opirslo tis širšo jsvnost.
Vsak podjeten in polten delodajalec se mora vprašati dandanes: Kaj moram »praviti v svoje podjetje, da /višam produkcijo, zmanjšam stroške ter t Obenem povečam plsčef V teh dnevih velike indust rijalne stiske je treba odgovora na to vprašanje in ako je kje kak činltelj, ki potrebuje rešitve, je to razumna industrijalna higijena.
V	vsej stroki preventivne medicine, to je zdravstva, ki skuša preprečiti bolezni, ne nudi no-f>ena stvar tako nepimrednih in zadovoljivih uspehov, kakor ravno inudstrijakia higijena. Ta pojm je dosti širok, tla obsega vse zdravstvene in bigi-jenične razmere, ki olslajajo delavca pri delu.
V	pričet k u adarvniškega delovanja v indi-striji se je smatralo redno zaposlenje zdravnika v kakšnem indmUrijalnem podjetju za znamenja dobrohotnega razpoloženja nap ram iislu£l>encem. Če je bilo to resnično ali ne, so vemlsr us|>ehi po-kazali, da se je izkazalo tlelo zdravnika uspešno za delodajalca kakor za delavca, kajti obe stranki sta se obvarivali nepotrebnih stroškov, ki nastanejo vsled ipoškodb in bolezni. Delo zdravnika pa je tudi pripomoglo do boljših oduošajev med podjetništvom in delavstvom.
Kmalu se je našlo, da «e je s prihodom zdravnika tudi povečala produkcija. Vedno bolj se je npoznavala vrednost zdravniške pomoči in to prav ^posebno tedaj, ko so pričeli razni parlamenti sprejemati delavske odškodninske postave. Te postave nalagajo breme stroškov vsled poškodb na rame delodsjslcev in slednji so zavezani, da preskrbe ne le zdravniško pomoč v vsakem posameznem slučaju tentveČ morajo skrbeti tudi za to, da se po možnosti preprečijo bodoče poškodbe ter odpravijo razihere, ki so kvarTjive zdravju uslužbencev.
V	nekem velikem podjetju v Massachusetts se je dognalo, da so poskodnvani delavci, ki so se prislužili koinpanijske bolnišnice, prihranili devetnajst ur na mesec proti onim, ki so »skali zdraniške pomoči drugod in med 4000 slnčaji poškodb sta bila le dva lahka sjučaja zastruplje-nja krvi.
V	splošnem obsojajo uspehi industrijalne higijene predvesm v izboljševanju razmer za delavce glede na delavne razmere, higijene in delovni čas nadalje v zmanjšanju neprimernega prenapora in V najmanjšem riziku pri takoevanHi boleznih vsled poklica. Za proizvajalca obstaja dobiček v povečani produkciji, ki stoji v direktnem razmerju z zdravjem delavstva in končno v hlagru, katerega je deležna splošnost potom srečnega, zadovoljnega delsvstva, ki dela pod najboljšimi pogoji in kateremu niso ure dela ure muke in neznosnegs trpljenja.	, ..
AH kakor na vsakem drugem polju se doseže v sedanjem sistemn n>f>eh tudi v tem oziru le tam, kjer je dobra, močna delavska organizacija. V resnici se lahko pravi: Čim boljša je delavska organizacija, tem zdravejše je delavstvo.
Kako se kaže Kras tujim očem.
lAVthur Beninffton, dopisnik ne*vyorš|cega lista 44 Workl", je napisal za svoj časopis članek o primorskem Krasu, ki je zanimiv za Slovence, zlasti za Kraševce, katerim kaže, v kakšni luči vidijo tuje oči ta nenavadni kos sveta.
Benington piše:
Kras ims legendo, ki jo pripovedujejo njegovi maloštevilni prebivalci z nekakšnim odločnim zanosom; Povest se glasi nekako sledeče5
, Ko je 'Bog dokončal stvarjenje sveta, je posvetil sedmi dan miru. Popoldne tega dne je hodil po svetu ter si ogledoval delo, ki «a'je opravil. Tedaj opazi skale in pečine, ki so kazile lepoto njegovih gozdov in livad. Vedel pa je dobro, da sam ni raztresal teh skal in je prišel do prepričanja, da je moral imeti sam vrag svojo roko vmes, ki je hotel na ta način oskruniti površino zemlje*. Nekoliko razjarjen, je vzel v roko vrečo ter pričel pobirati vse te skale. Po dokončanem delu si je zadel to vrečo skal na pleča ter se napotil proti obali, kjer je mislil vreči skale v morje. Vrag, ki se je skrival ter ga je opazoval, pa se je priplazil za njim ter napravil s svojimi rogovi veliko ki k njo na dnu vreče. Vsled tega so popadale vse skale iz vreče na tla, kjer je nastal velik kup.
Ker pa se je solnce že bližalo zatonu, je preložil Bog zbiranje skal na prihodnji dan. Drugi dan pa je uprizoril vrag še več zmešnjav, in sicer z A-damom in Evo ter s prepovedauim sadom. Bog je imel vsled tega veliko več važnejšega posln, kot pa je bilo zbiranje skal. Zmešnjava, ki je nastala tedsj, se je nadaljevala in Bog ni imel nikdar dovolj časa. da odstrnni skale, ki jih je nagroma-dil peklenšček. Tako je ostala do današnjega dne ta razrita visoka planina, imenovana Kras, ki izgleda, kakor da so se skale vsegS sveta razmetale tam ne vse strani. "	S • .
Lahko je človeku hoditi po Krasu. Uhko) ga je celo prehoditi, ali vprašanje je le, katera pot je lažje. Rekam se zdi, da je lažje iti skozi Kras, kakor preko njega. Povsem edine ns vsem svetu
teko reke proti goram in v gore same. Velike reke izginejo v temnih jamah, kjer tvorijo podzemeljske kaskade ali vodopade v globino več stotin čevljev ter velika jezera, na katerih površino ne pade nikdar solnčna luč. V teh vodah plavajo slepe ribe, prilugodene bivanju v večni temi.(Znane človeške ribice.) Povsod, preko vse površine razritega Krasa je najti globoke luknje ali špilje, kotline, imenovane "doline" (deep pits, called dolines), ki služijo deloma kot ventilatorji in svetlobne odprtine za jame, nahajajoče se v notranjosti zemlje. Oore se dvigajo do višine 6000 čevljev in na obronkih je videti sempatam smreke, ki so našle dovolj prostora za svoje korenine, dočim «spe v a jo ob vznožju divje črešnje ter grmičevje različne vrste, ki tvori neprodirno steno živega lesa. V kotlinah, kjer je tisočletno deževje izpremenilo skale v krvavordečo zemljo, goje kmetje majhne skupine koruze, poleg tega polja pa ži\e v bornih kočah.
Na Krasu je opaziti spomladi kontaj kakšno cvetlico. Poletje je vroče in suho. «lesen nima o-nega čara, ki ga inia pri nas. Zime so divje in polno «rašnih vetrov. Pokrajne so naravnost peklenske, njih prebivalci kakor iz kamna, kakor iz-
k lena ni iz njega.
V 44 La IjettuiV\ ki izhaja v Milanu, opisuje Segio Oranegio na živahen način Kras nad zemljo in pod njo. List 44 La Nature" v Parizu je priobčil pred kratkim natančno geologično in topo-grafično študijo tega najbolj težavnega bojišča izmed vseh evropskih bojišč. Iz teh dveh so posneti glavni podatki pričujočega članka.
Če hoče kdo yidetl Kras, mora iti vanj ter raziskati njegove labirinte duplin, rek in jezer. Takozvani 44 Alpinski.kluV* v Trstu je dodobrega raziskal osemnajst jam in prepadov, a večina teh podzemeljskih duplin je ostala še nerazkrita. Raziskovalci so uporabljali vrvnate lestvice in acetilenske svetilke. Nosili so s seboj ptfljske telefone, barometre, kompase m fotografične kamere. Njih obleka je obstojala iz težkega materijala in
nosili so čelade, da zavarujejo svoje glave pred skalami, ki bi lahko padale na njih glave.
Da se dospe v te jame, je treba večkrat plezati naravnost skozi temne kamine ter se supšča-ti navzdol po vrvi. Številni vodni vrelci napolnjujejo zrak z godbo, ki je slična žvrgolenju ptic; prhutanje perutnic neštete množine netopirjev odmeva seniintja v temnem, nedoločenem prostoru. Stene zidov so opolzke vsled moče neštetih stoletji. Veliki stalaktiti vise raz zidov ter so alični velikim drevesnim deblom, ki rastejo v pragozdih Californije.
Izmed številnih rek, ki padajo v morje, je Ti-mavo največja, ki prihaja 200 čevljev široka iz dupline pri St. Giovanai di Dnino .iz zemeljske globine ter meče v morje več kot 85,000.000 kubičnih čevljev na dan. Izvir te reke je na drugi strani kraškega gorovja, v duplini meti Snežnikom ter Reko. Ime Reka je zaznamovanje za podzemeljski tbk, ki teče severozapadno nekakih štirideset milj ter se vrže v niorje pri Sv. Škocljanu, kjer tvori eno največjih podzemeljskih rek v*c-ga sveta. Ta reka teče skoro 22 milj skozi celo vrsto podzemeljskih labirintov, ki se nahajajo vča-si od 900 do 1000 čevljev pod zemeljsko površino. V njih teku dobivajo še veliko množino stranskih dotokov, ki se združujejo vsi v eno reko ter pri-hajajo na dan v takozvani ričiriji.
Dupline Sv. Škocijana, v katere izginja reka, se pričenjajo ob koucu globokega prepada, ki je omejen od visokih gora. V ospredju visokih skal in nekako sto jardov v razdalji je druga stena, izpod katere izvira reka nalik hudourniku. Reka pada v vodopadih ob vznožju gora, se razširja v jezero ter zopet izginja v podzemeljske dupline, vedno globeje v temnino in notranjost matere zemlje.
Nekateri podjetni duhovi so preiskali te podzemske reke in dupline s pomočjo vrvi. Spuščali so s<* preko dvaindvajset vodopadov tlo vznožja duplin ter prišli do površje jezerov, o katerih ni bilo videti nobenega iztoka.
Reka se je zopet zlila v jezero pri vasi Trebi-čah na Krasu. Dostop v te jame se je omogočil z vrvnatimi lestvicami. Po teh lestvicah lahko plezate 1000 čevljev globoko in včasi po ožinah, ki se vam dozdevajo tako ozke, da bi vam skoro stisnile telo. Jama sledi jami, a spojene so med seboj z nizkimi rovi, skozi katere se je s težavo priplaziti. Ko dospete na dno jame, 300 čevljev globoko in 700 čevljev v razdaljo, zapazite reko, ki teče iz globokega kraterja. Na koncu jame tvori reka precejšnje jezero, kjer se zbira voda in sili na dan na drugem koncu gore, pri Devinu, kjer se izliva v prosto morje.
Na nekaterih mestih se stisnejo skale skupaj in' voda ne najde primernega izhoda. Na takih mestih se voda kaj hitro zbira ter postane v teku par ur do 500 čevljev globoka. Pritisk postane tako velik, da uhaja zrak na dan s tako naglico, da je nekoe podrl vrata, ki so bila zgrajena pri vhodu v te podzemske prostore.
Iztočno od Čičarije prihajajo na dan številni majhni vrelci, ki zopet izginejo v tleh ter hite proti morju skozi podzemske labirinte, katere so šele v najzadnjem času preiskali. Te podzemske dupline se imenujejo 44Dimniki" in o njih se poroča, da so najbolj čudovite na vsem sveto. Ti toki se združujejo in prihajajo na dan v reki Risano, nekako dvajset milj južno od Trsta.
Kdina pot, ki je odprta italijanski armadi, vodi preko tega okamenjenega kaosa. Ne ve se še, kaj so storili Avstrijci, da utrdijo lo ozemlje, vendar pa ni treba nobenega stratega ali zemlje-pisca, da se razume, kakšne prednosti nudi to o-zemlje za obrambo in kako nečloveških naporov je treba za njega osvojitev. Trst je varen pred zavzetjem, dokler se ne vzsmejo kraške višine, ki ga obdajajo. Kakšne nevarnosti se bodo nudile italijanskim vojakom, bodo slednji izprevideli šele tedaj, ko bodo zavzemali dolino za dolino, prepad za prepadom, jamo za jamo. Tedaj bodo obenem kleli in zabavljali na bajnega stvarnika, ki jim je dal v osvojitev tako začarano ozemlje.
Iz Rotterdama prihaja sledeče poročilo, kateremu se ne more odrekati gotofva zanimivost: 14 Padec gTofa Tfcze in njegovega kabineta je povzročil v Berlinu veliko srhi in ce «o strah. Smatra se za nov udarec avtokraciji ne le na O-grskem, ampak sploh v centralnih državah, kjer
je imel Tisza veliko oblast.
Resnost političnegs položaja ns Ogrskem se Kreati v sledečem dunajskem telegramu, ki je Ml objavljen v i4Berliner TegeMsttn" in pravi: ,4Nihče ne taji, ds je izkszotil Tlszs velike U-slnge ne le Ogrski, smpak vsemu centralnemn fcloku, Tisza je bil mogočen steber monarhije. Dve
leti je vzdržaval meščanski mir na Ogrskem. Res je, da je to opravljal s silo, toda z neutajivim u-»pehom. Sedaj, ko je odstranjen, privede novo razmerje nove skrbi."
V Berlinu presojajo vse politične dogodke s stališča nemških vladnih interesov. To je popolnoma raznmljivo. In zaradi tega je tudi razumljivo, ds jim dela padec Tisze preglavice. Dosedanji ogrski ministrski predsednik je bil mogočno opora ofieielne nemške politike; boli jih torej, ds se je porušil ta steber. Oni vedo, da je Tisza vladal nasilno, da je bil breobziren in brutalen; ampak to jih ni bolelo. Njegova politika je imela uspeh.
Tisza je bil meti vsemi državniki cent talnega bloka nedvomno najbrntnlnejši. Pod njegovo vlado je bila za ogrski parlament vpeljana posebna straža, ki je imela nalogo po sili odpravljati opozicionalne poslance iz parlamenta, če so postali vladi in njeni stranki neprijetni. Zoper vsako demokracijo je Tisza nastopal z bajoneti in strojnimi puškami, Ves njegov režim je slonel na goli sili. Ali ta režim je bil tsk, da je bila nemška vlada z njim lahko zadovoljna. Padec Tisze pa grozi s tako spremembo režima, da ne bo mogla bili nemška vlada z njim zadovoljna.
Iz vsegs tegs ps spoznava, da je bil 4'sre-

_ /¿dŽAm M -j,,. "I I.....' Ar kvSl> • ttt	•
dnjeevropski blok" tekom vojne faktlčno uresničen in neodvisnost Avstro Odrske skoraj popoU noma uničena. Za vse centralne države je veljala nemška politika, nemška volja, nemški cilji. Ta 44enoto" je sedaj v nevarnosti; in to je hudo, kajti ta enota srednjeevropskih sil je bila prvi vojni cilj Nemčije in pogoj vseh njenih nadaljnih vojnih ciljev.
Zato se nemško časopisje nič ne zmeni o vzrokih demisije, zsto ni tsm nobene besede o volilni reformi, smpak le tožbe, tla se je porušil steber
nemške imperialistične politike.
t
i,'m	_«•» -	;,.> .. ' ....»,. j •. dtfalLA ■ a
FROLETAREC
aUST XA 1HTBKK9I DKLAVSKBOA
LJUDI TV A.
IA VS4.H1 TOREK.
la trtajsittyt mmm
^^■wWw'Wl®!	"1 llllffll wf ViVi
-
nvtui
KTs
na: Za Amiriko $2.00 u celo »,-$1.60 sa pel l«U. Z« Evropo ¿ u Mio leto, $1.2* ta pol lata.
O g fa j i pa dagovot u. /Vi s premem fit %ÍvaliHa pa pale g navega natnantít tudi ttari nasUv.
• -
v AmHM. —
toábe glade narodnega |Ciljanja i drugih nerodnosti, ja poiiljatt r	prsdasdnika družbe
7r. Udovieh, 1844 8. Racine Ave. > Cklcmgo, 1U. ______
PROLETARIAN
Mk IM« «trta«-« Milki«! '«M»
^Imi IM^U WV IVn|V i wWlfe •
tabacriptiou ratea: Uni Ud 8tatea and Canada. «L00 u year, $1.00 for half W. Foraign countriea $2.10 a year,
K
1» for half year Advertising rates am agreement.
IIA S LOV (ADDRESS):
"FROLETAREC" I
W. 91. STRUT CHICAGO. ILLINOIS
XBKAVNIKI IN P&OHIBICIJA.
14 Prohibit! ja'\ v Franciji in Italiji ponieai le prepoved prodaje in uiivanja iganih pijač, kajti nobena odločilna o aeba v teh deželah ni nikdar resno mi alila na to, da bi ne prepovedalo uiiva a je lahkih via, ki tvorijo del vsakega deklica vročino 60 atopiaj (Vizija, a ai dsn pinto lahkega rdečega vina vsake mu francoskemu in italijanskemu voja ko, ker smatrajo največje vojaške in zdravniške avtoritete v Evropi vino za prav tako potrebno za zdravje vojaka kat himno samo.
Francosko vojno ministrstvo je re-kviriralo v preteklem letu 132 miijonov galon vina za francosko armado in mor-nariro. V isti namen je že letos rekvi-rirala 200 miijonov domačega in 40 mi Ijoaov galon alžirskega vina. Za sprav-ljenje te velikanske količine je zgra dila posebna skladišča in kleti.
Italija je odredila vae potrebno, da obdrži doma potrebno količino svojega domačega vina, da ne bo vojak pri krajton pri svoji dnevni raciji. Oee-njevaje primernost teh odredb pravijo londonski "Times'*:
Dr. Landouzy, dr. Anpaad Gautier, dr. Vidal in drage kapacitete zdravniške vede so javno objavili, da je upo raba vina ne le zaželjiv dodatek k hraai vojaka, tem v«* da je vino direkt SO potrebno za popolno usposobljenost vojaka na froati. Pinta vina pri dnev-nih racijah vojaka se smatra vsled tega kot neobhodno potrebua in to radi iz-vaarednih telesnih naporov, katerim se mora podvreči vojaštvo na fronti. Po iakužnji kot je ne more zaznamovati no ben drugi zdravnik v Franciji, je dr. Landouzy odločno izjavil: Ko,t fiziolo-giat, kot zdravnik in dentist odločno odklanjam prepoved uporabe viaa.
Dr. Regs, profesor medicinske fakul lete v Parizu izvaja, da bi bila prohi-bieija vina vspričo sedanjih razmer na-ravnost zl«»čiii nad narodom z ekonom •tega sta I ¡Ala in krivoverstvo s staliAča hifijenc.. isto vino se smatra kot poaebno prikladno za one, ki ne dobivajo aadostne, za njih telo primerne hrane in za ml rasle, ki morajo trdo delati in slabo jesti. Nadalje je vino prikladuo za rekonvalescente, za stare Ijndi, kojih moči pojemajo, za mornarja ter druge, ki so izpostavljeni vre renskim nezgodam. Za vse te je vino naravaost nenadomestljiva tonika.

IRSKA AVTONOMIJA.
ŽTVRŽNO VPRAÖANJE V AVSTRIJI.
Dunajska Arbeiter Zeitung piše dne 11. febr.: Odkar drži mraz, so se trgi «elo izpraznili. Dovoz je zelo upal, a Ae ono, kar se vpelje, izgine v trenutku is prometa. Zelenjave in sadja sploh ni. Nikdo ne dospe v mesto, železnice pa a9 zaposlene * drugimi stvarmi. Vsled toga je danes mnogim teftko iti na trg, ker vedo, da ne hodo dobili ondi niti najpotrebnejših predmetov, f'ndno je aploh, da ni trg pri sedanji zimi popolnoma prazen, ali želodec zahteva svoje pravice. Na žalost se danes tgdi naj •kromnejAi želodec le redko nasiti. Več dnij #e zastonj iščemo zelenjave, ftolata in Apinača ne prenesete mraza, ostane torej samo kapus, kateremu pa je poskočila cena od 60 do SO vi narjev in več za kilogram, ker se tudi ta nvaža iz inozfcmstva. Za kislo ae Ije ae pehajo meščani kakor za krnh. Krompirja sploh ni več v prometu, .a nemška repa, ki uadomestuje krom pir, kot sredstvo za polnjenje želod ca, se razproda na mah. Mnogi so se le navadili na nje neprijetni okus, in koatanjarji prodajajo sedaj repo na mesto bajnoslovno dragega kostanja in pečenih jabolk, ki so ravnotako redka, kakor krompir. Madna pijača je gotovo izumrla, a najcenejša jabolka stanejo S do 2.SO Kr. kilogram. Pred letom dnij se je mogto Ae dobiti do rdtj jajc po primeroma dobri eeni, se daj pa jih je tako malo, da Airfte mane prebivstelstva sploh ne morejo priti do njih. In tako sploh jiintamo marsiče-sa, kar bi mogli imeti, ako hi ne čakali na neke energične. Odredbe ministra za prehrano, ki producirá vedno le lepe naredbe, misleč, da bo na ta način o lajšal prehrano."-
An g lesk s vlsda je sklenila «klicati kongres vach irskih strank in frakcij ter zastopnikov raznih poklicev, politikov i. t. d. «Na kongres bodo povabljeni tudi zastopniki revolucionarne organizacije Sinn Fein, ki je lani upriiorila znano revolucijo.
Vodja irskih nacionalistov John Rediuond je izjavil, da je Irsko po stoletjih prvič dobilo priliko, da h8uio reši svoj problem in določi svojo n- >
sodo.
Bilo bi krivično tajiti, da ima ta korak angleške vlade velik pomen. Redmond govori resnico, če pravi, da dobijo Irci s tem priliko, ds Kami odločujejo o svoji usodi; in ve «e pokažejo na tem kongresu sposobne za rešitev svojega lastnega vprašanja, tedaj izgiue irski problem in združena Urit unij» je rešena ene največjih cokel j v svojem razvoju.
Toda dokler ne opravi kongres svoje dela, mora počivati vsak optimizem. 'Naglašali smo že svojčas, da je rešitev irskega vpra&anja danes veliko bolj odvisna od Ircev samih, kakor pa od angleške vlade.
Dolgo časa je bilo narobe. Dokler so imeli konservativci odločilno besedo na Angleškem, je bilo nemogoče pričakovati niimo in uspešno rešitev irskega vprašanja. Zanje je bil irska avtonomija tabu hi kdor se je drznil govoriti o njej, je že veljal za izdajalca. Vladalo je takrat tesnopr-sno mišljenje, da je vsaka avtonomija posameznega dela razbijanje celote. To mračnjaško stališče je povzročilo, da so se Irci posluževali za svoje namene nelegalnih sredstev in da ko rastle zarote na vseh koncih in krajih iz tal. Posledica tega so brli večni boji in spopadi, razmerje med Irci in Angleži je pa postajalo čimdalje bolj napeto in sovražno.
To «e je temeljito lizpremenilo.
Že As<|uithova vlada je storila resne korake, da bi Irsko dobilo Home rule. O resnem namenu ne more biti nobenega dvoma, zakaj zgodovinsko dejstvo je, da se ni Asrpiith ustrašil nobenega boja za odstranitev velikih zaprek, ki so bile uredbi irske avtonomije na poti. Z lepo odločnostjo se je postavil zbornici po robu, in četudi se je pričel spor med obema zbornicama zaradi tega, ker je zbornica poalancev »zahtevala priznanje, da ona odločuje o proračunskih vprašanjih in da ne more gosposka zbornica v takih rečeh menjati njenih sklepov, je bilo to vendar z vprašanjem irske avtonomije v tesni zvezi, ker je baš zbornica lordov najbolj nasprotovala taki avtonomiji.
Da se ta zapreka odpravi, je bilo treba prede-lnti osnovne zakone angleške države; in Ascpiitho-va vlada jih je s poslansko zbornico tako predelala, da ne more zbornica lordov nobenega važnega sklepu poslanske zbornice več trajno ovirati. Zakon, ki ga zadnja trikrat sklene, postane pravo vel javen, tudi če ga gosposka zbornica trikrat zavrže.
Irska Home rule bi bila danes najbrže že zakon, če ne bi bila prišla vojna vmes.
Ali razun tega je še ena zapreka, ki trndi danes še nt odatranjena. To je nasprotje med katoliškim delom Irske in protestantskim ITlsterjem. Irski nacionalisti zahtevajo avtonomijo za ves irski otok; Ulsterci pa nočejo biti podloini parlamentu, v katerem bi katoliški Irci odločali.
To je torej spor med Irci samimi, ne pa med Irei in Angleži.
Lloyd George je izdelal načrt, ki ga priporoča Ircem na taki podjagi, da bi imela vsa irska «voj parlament, mvzeiadi tiste kraje, ki bi to pri» glasovanju sami odklonili. Vendar pa naj bi bila razun tega še komisija, ki bi zastopala vso Irsko in od|oč*la o gotovih vprsšanjih, ki se tičejo vse dežele.	.
To je nasvet ministrskega predsednika; aH kakor je videti, ae ga ne drži kot klop, temveč je pripravljen sprejeti tudi drugačno rešitev, če jo sklenejo Irci sporazumno na svojem kongresu.
Ali težava tiči baš v tem, da je veliko vprašanje, če se bodo znsH in hoteli Irci sami sporazu-ineti. Nasprotja med njimi so doslej tako vflika, da bo treba prav mnogo dobre volje, če bodo hoteli najti spravo. r-y> m *
Lloyd (Jeorgev korak je demokratičen poiz-kus rešitve irskega vprašanja. On prepušča narodu samemu, da odloči, kako naj se urede njegove razmere. A težave; W nastajajo k nasprotja enih in drugih Ircev, kkže>», da ima tudi demokracijo svoje sitnosti, včasi še prav velike, in du "demo-kraeija" ai tisto čudežno geslo, ki spravi vse nerodnosti s sveta.
Irsko vprašanje bi vlada na primer veliko lože rešila avtoritativno, kakor demokratično. i'e ima v angleškem parlamentu večino za Home rule brez šestih ulstrskih okrsjev, lahko izdels tak načrt in napravi iz njega zakon. Kadar M bil sprejet, bi ga s silo že lahko podprla. Saj je vojaštvo tudi lansko revolto zadušilo.
Toda ukrep, ki ga je neprenehoma treba ščitili z bajoneti, ne pomeni, da je vprašanje rešeno. Tista »tranka, proti kateri je bilo "rešeno", bo vedno nezadovoljna; prisilni ukrep jo bo ogor-čil in neprenehoma bo iskala priliko, da se ga o-trese in da doseže, kar je že prej hotela.
Narodna' vprašanja niso tako enostavna kakor zakon teže. Na papirju jih je včasi lahko rešiti v najpravičnejšem zmislu. Toda pravica, katere ljudstvo ne prizna, je praktično krivica.
Irska zadeva pa vsebuje nauk, da imajo narodna vprašanja svoj pomen, in da ga ni mogoče prezreti. Irci hočejo avtonomijo. Dokler je ne dosežejo, jim bo ta Je^najbolj pri sren. Bojevali se bodo zanjo, *oti|| s* bodo in rebelirali bodo zanjo, in razume se, da bo ta boj oviral druga vprašanja, posebno pa socialna.
V interesu socializma torej ni, če se pravi: ' Irsko vprašanje ,nas nič ne zanima" ali pa: "Nacionalna vprašanja se morajo umakniti soci-alizmu", ali pa celo ;"Irskega vprašanja ni."
Je, je; irsko vprašanje je, in v interesu socializmu ga je treba spraviti s poti. To je ps le mogoče na ta naein* da se reši, in sicer spora-zumno s j>ri*adetitm strankami. Kajti le tedaj ne bo to vpra&nje več privlačilo skoraj vseh narodovih sil; le tedsj ne bo nscionslno vprašanje več oviralo socislnega.
Kar velja za Irre, pa velja za vse druge narode, ki se bore za kos samostalnosti. Rešitev narodnih vprašanj ni socializem; ali rešitev narodnih vprašanj je potrebna v interesu socializma, da izginejo zapreke, ki so mu na poti.
m'J lia
NOVA EVROPA.
V Stockholmu se vrše konference socialističnih skupin iz raznih evropskih dežel. Dne 6. junija bi se imela pričeti skupna konferenca, ali doslej šc ni mogoče prerokovati, kako bo s tem. Za sedaj dela vsaka skupina :ase.
Zaradi tega zborovanja se je zbralo v Stockholmu tndi dokaz zastopnikov velikih listov. Poročevalec chicaške "Daily News" je imel intervju s sodrugom Hnysmansem, tajnikom medns-riNlnega socialističnegs birojs in je o tem poro-esl svojemu listu. Huysmana je po njegovem poročilu dejal, da mora sedanja vojna prinesti neodvisnost. sli pa avtonomijo vsem nunjAim narodom v Evropi. Naslikal je tudi nov zemljevid Evrope, kakršen bi moral bHi po njegovem mnenju in po mnenju nmogih drugih socialistov, ki so se s njim vrni seftli za mednarodno konferenco. Huysmans je predvsem dejal, da bi morali ameriški socialisti podpirati vojne cilje predsednika Wilsona, ki so cilji vesoljnega mini in prkvic za male narode. Dejal je tud, da so ameriški socia-listi naredili veliko napako v St. Louisu, kjer s^ je večina delegatov izrekla proti vojni Zedinje-nih držav z Nemčijo. Hiuysmans je nadaljeval:
"Večina socialistične stranke v Ameriki, ki je protivna vojni, zdaj sprevidi, da smatrajo socialisti ostalega sveta njeno ravnanje za kratkovidno, provineijalno in nasprotno interesom svetovne demokracije in svetovnegA socializma. A-merika je bila prisiljena v vojno z Nemčijo. Ni se je mogla obraniti. iNedopustna laž je torej, da je Amerika isksla vojne. . Socialisti niso proti vsaki vojni in boriti se morajo v obrambi.
Boj Amerike v tej vojni je kakor boj socia-liatične stranke. Socializem na zavrača rodoljub-ja; socialist, ki ni dober rodoljub, ne more biti ilober internacionalec. Jasno in odločno pravim ameriškim socialistom, da je vsak aodrug lahko obenem dober socialist in dober Amerikanec Socialist po vsem svet-n — izvzemši nekoliko kratkovidnih imobilistov in zimmerwaldistov -f visoko cenijo In popolnoma odobrsvsjo Wilsonovo deklaracijo vojnHi ciljev."
Huysmans je v nsdaljnem razgovoru poteg-, nil jasno črto med vladami in rekel, da v demokratičnih držav kot »o Zedinjcne države, Francija in Anglija, kjer imajo deluvei volilno pravico in druge svobode ns rszpolago, ni potrebna krvava revohicija za socialni preobrat.
Kar «d tiče bodočega zemljevida Evrope, ¿s. Huysmans predvsem citiral besede ministra za
zunanje zadeve neke'vojskujoče se države, ki se glase: "Vlade v Evropi ne bodo niti ne morejo diktirati mirovnih pogojev za bodoči mir. Mir bo diktiralo ljudstvo in ono sestavi pogoje.
Mirovni pogoji po mnenju Huysmanaa so enostavni; nobenih aneksij, nobene trgovinske vojne po vojni, vse države morajo izprazniti o-kupirane teritorije, Belgija in Srbija morata imeti povrnjeno vso škodo vsled invazije in ravno tako mora biti poplačana škoda, ki so jo naredili Nenici v severni Franciji.
«Nemčija ne «me izgubiti svojih kolonij, ker to bi bila aneksija. Ajzscija-lx>rena povzroča najtežje vprašanje, si* koncerti konca se mora rešiti. Najbolje je, da rešijo to vprašanje Nemci in Francozi v sporazumu, s prebivslstvoni Alzacije in l/orena.	. "
■ v •* i • >
Dardanele bi morale biti intemacionalizira-ne in vse ondotne fortifikaeije odpravljene, toda Turki naj ofodrže Carigrad z evropskim ozemljem, kar so ga imeli pred vojno; Armenija mora biti avtonomna in Palestina naj postane neodvisna fcidovska^republika, da ne bodo židje več brez domovine.
Kumiuiska ne sme itgubiti svojega teritorija m vrhutega mora dobiti kos Sedniograške z rumunskim prebivalstvom. Bolgarska Macedoni-ja pripada Bolgariji. Bošnjaki in Hrvatje so Jugoslovani, ki žele biti s Srbijo in vsled tega naj sestavijo novo državo, ki se bo imenovals Jugo-slsvija. Ako se Jugoslovani «e bodo mogli ze-diniti glede na novo državo, tedaj morsjo imeti avtonomijo tisti, ki še ostanejo pod Avstrijo. Češka mora biti avtonomna.
Poljska ima tr! pota: ali bo neodvisna država, ali pa dobi avtonomijo z Nemčijo ali Rusijo. Nedvomno se pa ml loč i za prvo ali tretje, kakor je zdaj Finska. Avtonomija Ukrajine, Li-vonije in Estonije j* vprašanje, ki ga lahko rešijo imenovane narodnosti s socialistično vlado na Ruskem.
»Vprašanje Trsta in bližnjega teritorija je ravno tako težavno kakor vprašanje Alzacije in liorene, toda upati jc, da bodo to vprašau^e rešili socialisti v Avstriji in Itsliji.
o
*	' H f ; —	'	,	•
V prihodnji številki se podrobneje zmenimo o tem intervjoju. t.
Mirovni shod v chicaškem Auditorium.)
V	nedeljo je bil v Oiicagi' v Auditorium velik shod, ki so ga sklicale razne večalimanj mirovne organizacije, meti katerimi je bila tudi socialistična stranka. Tdeležba na shodu je bila ogromna in par tisoč ljudi ni našlo več prostora v gledališču. Odš!i so potem v Grant J'ark, kjer so u-prizorili drug shod.
K) trm se zmenimo pozneje.
Shod v Auditorium je vodil dekan chicaškega vseučilišča Robert M. lx>vett. Nastopali so razni govorniki, med katerimi je ua-pravil^ Seymour Stedman, bivši socialistični kandidat za guvernerja v državi Illinois posebno velik vtisk.
V	splošnem moramo reči lo: Če bi bilo vse mirovno gibanje tako, kakor se je kazalo na tem shodu, bi bilo vse dobro in Če bi se »tališče socialistične stranke v Ameriki splošno razlagalo na ta način, ne bi bilo treba skoraj nobenih polemik, zlasti pa ne tako o-gorčenih, kakor se pojavljajo sedaj.
Robert M. I>ovett je, otvarja-joč shod, dejal:
"S tem, da smo prestali hiti nevtralna dežela, smo vzeli svetu upanje, da bo mir sklenjen s pomočjo nevtralnih delci. Sedaj je naša dolžnost, da podamo brez nepotrebne izgube časa drugo u-panje, da pokažemo drugo pot do miru ,po kateri bi nam mogli *le diti vsi narodi. Ta dežela jc edina, ki noče uničiti drugih, ki ne dela v interesu sebičnosti.1 Edini izmed v vojni udeleženih narodov more narod Zedinjenrh držav podati pojfoje miru brez suma, da jih ditftira iz egoizma, slabosti, Utrujenosti ali strahu. Ta shod je bil sklican za varstvo naše pravice, da smemo misliti na mjr, govoriti o njem, zahtevati ga, ne glede na to, da smo v vojni. Slišali smo pogostonia geslo: "V miru se pripravljaj za vojno." Sedaj imamo pravico reči: "V vojni se pripravljaj za mir." S pripravijanjefti za mir ne mislimo .delati zaprek uspešnemu vodstvn vojne. Kot miroljubni ljudje moramo priznati, da drži naše pot k mini skozi vojno. Kar moremo zahtevati in ker res za-btevanto, je to, da se pred na mi izgladi steza k miru brez mož nosti izprememb in brez sence o-brata. Bila bi strašna nesreča za ljudstvo, če bi se vojskovalo za narodno nadvlado, to se pravi, če bi sc vojskovalo za samo vojno."
Miss Mary A. MVDervell od vseučilišt-nega Settlenienta je dejala v svojem govoru:
"Treba je, da ai ljudstvo izno-va in iznova ponavlja izjavo predsednika Wilsona, če imanvo dobiti pra\M način miru po končani vojni. fHm nehamo delati načrte za mir, nam ne ostane nič drnzega kakor bojevati se samo zaradi vojne. Te ima ta vojna dosego demokracije za namen, naj odloči ljudstvo samo. o pogojih, ob katerih naj se ustanovi niir. Te pogoje moramo ponavljati ve« čas, dokler traja vojna in dokler ne pride čas za sklepanje mirur tedaj bi bili lahko najvažnejši glasniki največje sile na svetu — sile javnega mnenja."
Seymour Sterdmen je v svojem govoru omenil, ds imajo vojne svoje razloge v materijalnih razmerah in da jih v kapitalistični družbi povzročajo kapitalistični interesi. "«Pravi se — je dejal — da je notranja paznost cena svobode; jaz pa pravim, če nam je potrebna svoboda tiska in govora v času miru, nsm je nedvomno potrebna v času krize, v kakršni se nahajamo sedaj. Eden namenov, za katere je bil sklican ta Rbod, je protest proti odpravi prvega dodatka k konstitucij; od strani vlade ali kongresa. Ka dar je družabni red v nevarnosti je svoboda tiska in besede veliko svetejša nego varstvo uredb f pomočjo molka in zatiranja. Z o-zironi na zapravljanje in uničevanje je nadvse važno, da trdno vztrajamo na svobodi besede m tWks, obenem pa ns odgovor^ na vprašanje: Centu je ta vojna? Le tedaj moremo vedeti, ob kak inib pogojih se more skleniti mir 'Stcdman je naslikal • gospodarske razmere v Ameriki pred izbruhom evropske, vojne. Razložil je kapitalistična tekmo aa dobivanje novih trgov. Potem je a-menil interese Wall Streets in
industrijskih kapitanov v vojni.
"Pravi se pa — je dejal — da se bojujemo zs demokracijo. Ali mislimo s tem demokracijo Indije, Irske in drugih narodov, ki so zatirani pod britanskim kraljestvom T Napravimo svobodo teh narodov za enega izmed pogojev miru. Avstrslija in Kanada imata referendum za registracijo in nabor vojaštva, mi pa ne. Zakaj nef Ljudstvu, ki pošilja svoje si-nove v zakope, lahko zaupamo, Če bo imelo besedo o vodstvu vojna "
ne. %
Na shodu je bila sprejeta re> solucija, v kateri je rečeno:
"Ker zahteva kritični položaj ruske demokrscije in revizija ruskih vojnih žalitev nezavlačen nov pregled mirovnih pogojev vse zavezniške stranke in ker ne more demokracija nadaljevati vojne brez pritiska odgovornosti, brez naznanila svojih lastuih mirovnih pogojev, ki bi jih ves svet razumel in lahko sprejel, in brez zagotovila tistih narodov, s katerimi smo de facto v zvezi, hodi sklenjeno:
.Zbor prebivalci Chicage, ki i-majo pred očmi blagor svoje dežele in svetovne demokracije, poziva svojo vlsdo, naj določno m jasno oznani pogoje mini, ki jih predlagajo Zedinjene države in njih evropski zavezniki;
nadalje da naj bodo ti pogoji v soglasju z razglasom predsednika Wilsona, da mora biti vsak narod svoboden v določanju svojih ciljev, svojih prilik za razvoj brez ovir in brez pretenj;
da mora biti imr, ki naj prinese na svojih krilih ozdravljenje, mir med enakimi in osnovan na splošnem deležu blaginje vseh."
Resolucija je bila poslana predsedniku Wilsonu in kongresn Ze-d in jenih držav.
MORSKI KITI V BOJU Z LADJAMI.
Rlnčajt; da ai upajo morski kiti v neposredno bližlao velikih ladij ter m spuste t njimi celo v boj, niso prav nič redki in vtčkrat se celo zgodi, da Je • ladja preaMgaai del. O tem poroča prav zaaimivo list "Promethens". , 'Leta 1Ä20. je neki morski kit na padel večjo ribiAko ladjo ter jo v kratkem času potopil. Pri tem je utoaile več ljudi. Pri nekem napadu, katerega je I. 187». vprisoril Velik kit na pot-nttki parnik Cunard črte "Seythia", je izgubil parnik en propeler. Pri te« drznem napadu pa je bil tudi kit taka težko ranjen, da je kmalu nato poginil, nakar so ga zavlekli v najbližje pristanišče. Tam so ae prepričali, da ni kit preceajeval avoje moči za taka drzno podjetje. Meril ni namreč aič manj kot 29 metrov. L. 1804. je neki kit preobrnil daasko jadlrnico „Anna" in moAtvu se je le z naporom posrečile priti v reAilne čolne ter od tam na parnik, ki se je nahajal v bližini. Ista us« da je dohitela leta 1902. neko draga jaderniro in prihodnje leto je zopet neki kit potopil majhen parnik. N> dolgo za tem je poatal celo velikanski uemAki potniAki parnik "Kaiser Wilhelm der Grosse0 predmet napada od straai nekega kita, ko se je nahajal parnik na visokem morju. Kot se ae more drugače pričakovati, je ¡»ostala ogromna žival žrtev svoje predrznosti, ne da bi prizadela nasprotniku tudi mg-manjAo Akodo. Bunek pa je bilo ¿utiti po celi ladji in parnik ae je moral ast« ustaviti, ker so ae propelerji zapletli v kitovo telo.
IZ STAJtl HAVANE
V starinskih delih mesta Havant u gleda potnik marsikateri mični prizor skozi odprta vrata, ki vodijo na dve-TiAča, kopajoča se v solačni luči. Povsod je videti drevje, kletke * raznimi ptl« ter svete oprano perilo, ki visi na dolgih vrveh ob zidov ju. Ženske kramljajo, perejo in kuhajo, dočim se igra po dvoriAču cela kopa otrok vsakovrstae polti.
Večkrat je videti kako priletno č.rs-ko > debelo smodko v ustih in to celo po cestah, ae da bi bila dotična dan* kaj vznemirjena ed vpraAujočih pogledov in dvomljivih smehljajev mimoido čih. To je dežela, ki ni zelo oddaljena pd nas, ki pa ae aeverjetno razlikuje od naAe glede na jezik, miAljenje in običaje.
Telesna toflota SO stopinj.
Kakor javljajo Iz Kijeva, sc je dogodil tam neverjeten slučaj. V bol-aiAaict • «v. Vladimirja je imela acks deklica vročino SO stopnlj Celzija, a ai «mrla. Navadno je, da človek unsrjo» ako doseže telesna toplota 40 stopiaj. «krajna meja mogoče telesne vročla« j* 4.1 stopinj. Deklico sta pregledala 'namenita rnska zdravnika Jsnovsfcij iS ObVazcov, a londonsko zdravniAk« dm*tvo je poslalo poseben toplomer v Kijpe, da ae takaie pravilaost merje-

OGRSKA KRIZA

. Vlada grofa Trne je aopet enkrat detuisioui-rala- Kakor je znano, je *la pred krat k mi po svatu vest, da je Tisa* sam resignirul. Kmalu nato so prišla poročila, u katerih jo bilo spoznati, da ja bil čaatiti grof še vedno v službi. Sedanja poročila govore povaem odločno o demis.jt vae njegove vlade. Kra^ Karoi pa še ni «rekel svojega odloka hi je pooblastil Tiszo, da začasne dalje vo-di uradne posle.
Ali v depešah, ki govore o tej demisiji, je zupet nekaj težko razumljivega. Pravijo namreč, da je Tiaza odstopil zato, ker ni kralj pritrdil volilni reformi, katero je ministiukl predsednik predlagal.
Ob tej priliki se je predvsem trefta spran n rti, da ne more v Avatriji in na Ogrskem vlada predložiti nobenega zakonskega načrta brez takozva-ne predsankcije. Vladar mora odobriti predlogo, preden pride »ploh na razpravo.
In zdaj je Čudno to: Po smrti Franca Jožefa ao nam pripovedovali, da bo 11 njegovo veličanstvo" gospod aKrl prav ¡demokratični vladar. Mi si «¡car ne moremo misliti demokratičnega eesnr-ja, razumemo pa optimfcdii ki verjamejo, da je kaj takega naogoče. Predstavljajo si enostavno monarha, ki je v svojem obnašanju nekoliko bolj priprost od drugih iu ki podpira demokratične reforme. ( s
4 Nam to seveda nikakor ne bi moglo zadostovati. Kajti demokracija izključuje sploh vlado posameznika. eJHuokracija se pravi ljudovLada; kjer vlada ljudstvo, pa ne more vladati cesar, kralj, sultan ali kaec. Toda če pustimo to načelo za trenotek na stran, že lahko priznamo, da je tudi med vladarjem in vladarjem lahko razlika. Jožef 11., Leopold, Franc, Ferdinand, Franc Jožef so vsi bili eeaarjb a vsak se je razlikoval od vseh drugih.
Če se nam torej pripoveduje o "demokratičnem" cesarju in kralju Karlu, bi si morali misliti vladarja, ki sicer ni demokrat, ki pa vendar ne ovira takih demokratičnih reform, kakršne se morejo združiti z idejo monarhije.
Meni take reforme »pada gotovo zboljšanje volilne pravice. 0« bi bilo v Karlovem srcu le kaj
detnokraciji naklonjenega, bi moral bret obotavljanja podpisani načrt Čim popolnejše volilne reforma, torej tudi splofcie in enake volilne pravica Saj je celo v Avatriji, torej v pravem Karlovem eeesarstu, nekaj splošni in enaki volilni pravici nočno podobnega. Zakaj torej ne bi «meto biti tega na Ogrskem T
ao telegrami resnični, je torej legenda o Karlovi demokratičnosti popolnoma razdrta. Za ljudb ki opazujejo, kaj se «odi, je «bila seveda že davno p rep natrgana, na primer ko Je izdal zloglasni ukaz, da se vpelje za vso Avstriji) nemščina kot državni jezik.
Ampak to še niso Vse uganke v ogrski ministrski krizi. Pravijo, da je Tisaa demlslonlral, ker mu kralj ni odobril volilne reforme. Odkdaj P* zagovarja Tte*a um širša volilno pravico t Doslej smo le vedeli, da je bil baš Tis/.a najbolj zagri-žen sovražnik «plodne volilne pravice Vn sploh vsake reforme, ki bi se kaj približala splošni vo. lilui pravici Vemo, da ji je nasprotoval Iz soeiltl« nih in nacionalnih razlogov. In niti enkrat ni prišla ia Budimpešte vest, da je avtokratlčni grof kaj odnehal od .svojr tnne.
Kako naj si torej človek razlaga ta protislovja?
llogoče hi bilo, da je vse »kupaj dogovorjena igra. Kljub vsej wv9ji brezobzirnosti je Tisza zadnje Čase imel svoje bridke ure. Da mu jc opozicija delala mnogo preglavic. se spoznava že iz nalceu» ponudil sedež ccge etaoui shrdlu taolnun tega, da je pred kratkim nekaterim opodcional-eem ponudil sedeže v ministrstvu. S tem. ni imel uspeha, ker je opozicija ostala trdovratna. Ni torej izključeno, da je sedaj hotel izrabiti kraljevo avtoriteto, da utrdi svoje «tališče. To se doseže na ta način, da we pokaže ljudstvu: "Glej, vlada bi vpeljala splošno volilno pravico, toda kralj v sedanjem času ne »oglato s tem. In kot lojalni državljani se moramo pokorili kraljevi volji. Torej ostane za sedaj vse pri starrm.^
Mogoča bi bHa tudi druga kombinacija in sicer ta» da se želi gospod Kari Hahshurg sam re šiti grofa Tisze. Telegrami, ki poročajo o demi-"¡jl» nagiašajo, da je Tiaza glavni steber pronem-
W I

ške stranke. To je res in ni ran. Glavni oprode Velike Nemčije ao v Avstriji, ne ua Ogrskem. Mednje «.pada avetrijuki ministraki predsednik Clam
M a rt inic, ki je sieer po svoji rodbini Ceh in je bit prav zato postavljen ua čelo vlade, ki pa v w*uiei nima lie češkega čuvatvovanja, ne čeftkega mišljenja. Kašufr je videti, imajo v Avatriji sploh najbolj šovinistični ueméki naeioualci nuj teč ji vpliv.
Toda na Ognfkem je bil Tiaza nedvomno glavni zagovornik fijpfe» politike» ki zahteva, da naj se habsburška monarhija Čimbolj opira na Nemčijo. Ko so Rusi prvič stali v Karpatih in je bila največja nevarnost, da prodro na Ogrsko, se je peljal Tiaza naravooat h kajzerju Viljemu, ne da bi »e bil sploh kaj «menil za Dunaj-, m Je prosil za pomoč neinškegu vojaštva.
Vendar je pa Tatza vtzlie tej politiki |ovinMitičen Madjar. Prav lahko je mogoče, da je èe md-nji čas vzdrževal direktne stike z nemAko vlado brez obzira na Dunaj, ampak v ta uamen, da doseže od Nemčije večje privilegije za niadjarstvo, kakor od Avstrije. Da bi bil pri tem pripravljen, kolikor je od njega odviono, žrtvovati avstrijske interese Nemčije, je več kakor verjetna.
fe so na Dunaju spoznali to igro, se ne hi bilo nič čuditi, da bi se radi knebili Tisze. Zdi se, da je Karla sploh Že nekoliko strah protekcije, katero mu daje Nemčija. Boji «e, da t>o ljubezen naposled tako velika, da ga kar požre.
Kdor se je bliže zanimal za evropsko politiko, ve. da so nemftki načrti žedavno taki. "Mo*t do Adrije" in "D rang naeh Ost en" niso prazne utvare fantazije. {> prihajajo v Worihtngtonu *e-daj do spoznanja, da je hotela Nemčija ustvariti velilu» "Srednjo Evropo", lahko pravimo, da prihaja to spoznanje pozno.
Da so avstrijski nacionalni eNmcl navdušeni za tak načrt, je stara reč. Ampak za habsburško dinastijo je taka "rešitev" prav tako pogubna kakor poraz Avstrije na vseh bojiščih. Dinasttfni krogi nmo takoj opazili te nevarnosti, ker so bili kakor navadno udarjeni s slepoto. Ali polagoma padajo nekaterim med njimi vendar ljuski-
ne s oči, pa epomava jo 4* »i «veta * Nemčijo skoraj ni* druzega kakor anekaija A v atrije.
To bi bil za dinastijo zadoaten razlog, da bi se skušala rHMtl onih, ki najbolj podpirajo^take^ načrte,	"	Mit
Ce je položaj tak, bo »animivo opaaovati dvoboj med Karlom in Taco.
Kar ae pa tifie volilne reforme na Ograkeni,*Jt od nje prav malo pričakovati, dokler ae navajata v avezi z njo imeni grof Apponyja In Karolyja. Zlasti prvi ni toii nikdar odkritosrčen prijatelj splošne volilne pravice. Želi ai pač nekoliko š^fc, ho volilno pravico, tako da bi dobila njegova stranka več upanja na zmago, ampak aploine vo. lilne pravioe, zlasti take a pravično razdelitvijo volilnih okrajev tudi on «ne mara. Apponyi ni ne liberalec, e demokrat. Poročila, ki tfovore tako» oznanjajo neresnico. Predvsem je Apponyl klerikalec. Povrh tega je pa madjarski Sovini*, ftplo-dna volilna pravica bi pa sčanomu prfvedna toliko socialističnih poslanec v in zastopnikov nemad-jarskih narodnosti v parlament, da bi lahko od-klenkalo madjarrtci hegemoniji.
Ko je bilo pred okroglo dvanajstimi leti n t Ogrskem veliko gibanje za splošno volilno pravico, je Apponyi vea ogorčen zaklical, da hočejo socialisti z "ljudstvo* ubiti "narod" — to sa pravi, dalji uplošna volilna pravica lahko uničila predpravice madjarstva. *
Pač pa se kažejo na Ogrskem razmere, ki se lahko presenetljivo razvijejo. Leto 184». nI pozabljeno na Ogrskem. Vojna pritiska na deželo čimdalje bolj, a ljudstvo razume Čimdalje manj, čemu se pravzaprav vojskuje. A tudi teo~.t*f0 »e vnnože nasprotja med Avstrijo in Ogrsko.
Socialisti na Ogrskem dane« najftrze ne morejo začeti resolucije. Toda če jo 'začno nacionalisti, kar nikakor ni izključeno, dobe soelalisti lahko toliko vpliva, da jo po vede jo-v pravi tir. In to bi bil lahko velik blagoslov, kajti oa ogrske revolucije ne bi bilo daleč do avstrijtike.
Posledice take eventuelnosti so danes nepre-računljive, ali za socializem hi bile velikanskega pomena.
>
ï.y 'v *
in praksa
Na drugem mestu imamo poročilo o shodu, ki je bil v Jaedeljo v ohieaškejn A-uditofijn v notranjem mestu. Bil je zpnimiv »hod, in Ipir se nas tiče, nam daje popolno zadoščenje.' Skoraj vse, kar ae je tam govorHo, bi lahko brez obotavljanja podpisali. Sklican je bil sicer od pacifistov; nas so pa od gotove strani že pometali med "niilitaristc". A čudno! Mi smo s tem pacifisti«'-ueiu shodom lahko prav aadovoljni; nikakor p;, ne Min	so dosledni in če verjamejo sami
^ehi, biti z njim zadovoljni — pacifisti.
Zakaj se pravzaprav s tresočo roko in s sr-doai v očeh pobira kamenje in lnča na nas T
Zato, ker nismo za mir "za vsako ceno!!1 Mi smo za mir, imamo pa zanj svoje pogoje in želimo, da bi sc ti pogoji Čim bolj uresničili. ,
A glej! V Avditoriju ni bilo slišati nikogar, ki hi bil nastopil za 4'mir za vsako ceno" m o ničemer se ni toliko govorilo, kolikor o — mirovnih pogojih.
Ne' le govorilo! Tudi resolucija, ki je bila sprejeta, naglasa pogoje, pogoje . . .
Pasja capa — shod je bil celo patriotičen! Resolucija govori o zboru, ki ima "blagor te dežele" pred očmi. Blagor te dežele — to je ameriški patriotizem. Ni sicer dolarski patriotizem,
katerega je "Proletaree,, vedno obsojal; ni hti-njeni patriotizem, katerega je " 'Prolttarec" vedno razkrival; ni šovinistični patriotizem, ka-v tereni u je " Proletarec" vedno napovedoval boj. • Toda — patriotizem je. Svoja dežela — to je 'patria'; imeti blagor svoje dežele pred očmi, se pravi biti patriotičen.	' w *
A tega — kakor uče naši ljubeznivi sodrugi»*; nasprotniki — ne ame biti. Kajti mi "inoramo'fa' poznati le ves svet, vse človeštvo, ne pa posameznih dežel in posameznih narodov.
llht — nedeljski shod je poznal tudi posamezne dežele in posamezne narode. Ali ni bil tudi on >4na krivom putitf" Ali se ne bo tudi socialistom, ki so bili na tem shodu, očitalo, da so za« blodili, da ►o postali "patriotije" in "buržvazni . liberalci?"
Resolucija, ki je bila sprejeta, govori o kritičnem položaju ruske demokracije. Tudi to je, torej interes posamezne dežele. Mi smo že napisali o intere4h demokratične Rusije, da so nas prsti boleli. Skušali smo dokazati, da so interesi ruske demokracije zelo važna rec, na katero je treba misliti To pravi tudi resolucija nedeljskega shodu.
Zbor je imel tudi blagor svetovne demokracije pred očmi.
(Kadar smo mi govorili o demokraciji in njenih interesih, se nam je očitalo naravnost izdajstvo socialističnih načel, češ da je demokracija meščanski pojem. Nedeljski shod je naglašal de-omokracijo z vsem povdarkom 1
več je pokazal nedeljski shod. Pokazal ja reči, ob katerih se morejo "radikaliairajoči" Hektarji naravnost zgražati. Shod je priznal vojno kot fakt. > k
Z razumom v glavi ae seveda ne more storiti nič druzega. Kajti dejstva ao dejstva, fakta so faktit, pa ni j jih kdo priznava ali taji. Stoletja je cerkev tajila, da se suče zemlja okrog solnca; stoletja je prepovedovala priznavati, verjeti ali učiti to. Kljub temu se jc zemlja sukala, ne par stoletij, ampak sto miljonov let.
Kaj se nam je vse očitalo, ko smo mi dejali, da je vojna fakt! Zdaj je to priznalo nedeljsko zborovanje, redovedni smo, kaj se bo njemu očitalo!
Priznavanje dejstev seveda ne more biti zatajitev socialističnih načel. Kajti ves socialiaem počiva na spoznavanju in poznavauju dejstev. Treba pa ni poznati dejstev le ¿a teorijo, ampak zato, da /*e more po tem spoznavanju u-ravnati praktično delo.
Vojna je tukaj; to ae pravi, da je vojna dejstvo. In ko je bilo to jasno in ko se je obenem pokazalo ,da nimamo danes te moči, da hi mogli n-staviti svetovno vojno, hi bili otroci, če ne bi delali nič drugega, kakor protestirali, vedoč, da ne moremo a protesti prav nič doseči.
Shod v auditoriju pravi logično: C> se moramo bojevati, pioramo vedeti, zakaj se bgj^uiej^.
To je tisto, kar amo mi neprenehoma govorili: Socialistična stranka ài mora pridobiti vpliv na mir in na njegove pogoje; porabiti mora svojo moč, da bi bil mir čim koristnejši svetovnemu proletariatu in da odpravi vsaj toliko razlogov novih vojn, kolikor jih je v kapitalistični drnžbi mogoče odpraviti. Zraven tega jc treba spoznavati vsako priliko, kjer je mogoče uveljaviti kaj Socialističnega ali kaj k socializmu vodečega. —
Popoloma v tej smeri je delal nedeljski shod. In da ni bil "patriotičen" v zniislu huržovaznega šovinizma, dokazuje dejstvo, da je imel Stodmau največji vpliv, da so vihrale rdeče zastave z balkonov in iz lož in da so bili argumenti govorov skopaj izključno socialistični.
Mi smo s »hodom lahko popolnoma zadovoljni.
DOPISI.
' Olcncoe, Ohio
Ko je izbruhnila v Kvropi vojna, so prinesli kapitalistični list: brtojirv, da je dal nemški kajzei postreljati wto socitlističnih državnih poslancev v Berlinu. ♦ To je bilo kakor želja, da naj bi še drugi eesar ji in kralji tak.» storili, da bi bil socializem uničen za vsi čase.
Ako bi bil kajzer res to storil, bi ga po mojeiip mnenju danes m bilo več, ampafc bi ga bil! 2e »po dKi »neg kidat, kakor n» nnsketro earja, ki je tudi mislil, da je njegova moč od večnosti za večnost. Tiiti socialisti, ki >ih jc krvavi ear preganjal, pošiljal v Sibirijo in dal olwsnti, so zdaj sami prišli do vlade in prej tako zaničevani socializem je zdaj portal moč v državi.
Kdo bi bil pred letom dni verjel, da bo na carjevi palači vihrala rdeča fcaatavaf Kdo bi si bil misIH, da !k> v drugi carski palači nastanjen jjpcialističen list in delavski uradi? Napredni ljudje * ne bi bili drznili toliko upati, nazadnjaki pa bi ga bili razgla-sili za blaznega.	>
Naši črnosu knezi okrog Ave Mice kaj težko slišijo be.»edo o socializmu. Oe jim prüeti v ušesa, »-e takoj križajo in trkajo na prsi, Ukor da bi Utegoval sam pekleiv-*ek svoje kremplje po njih, PK* Ifc" popolnoma pozabijo na svoj nauk, da je vse na svetu po liožji v»lji. Torej mora bili 4udi socializem po bot ji volji in socialiste
ie moral ravnotako Bog ustvariti ;akor druge ljudi..
Zaradi tega seveda še ne moremo biti vsi prijatelji, dofclcr je toliko najf>rotij na uvetu, kolikor jih je. Mi na primer vidimo, da nastajajo Lz takih nasprotij največje groze kakor sedanja svetovna vojna, 'in Če bi bilo res tako, kakor pridigajo nebeški agentje. da je vojna posledica božje voHje, tedaj še z Bogom ne bi mogla biti Jobri prijatelji. Če hoče on vojnr mi je pa nočemo, tedaj mora to biti navakrrž.
.Nebeiki piloti mislijo, da . sr vojna tudi l^h&n ustavi z, molitvijo, takorekoč z apelom na bojijo voljo. Mi pa vidimo, da so razmere na tem svetu krive vojne in da ha bomo varni pred vojno, dokler bo vladal kapitalizem. Zato se je treba bojevati proti kapitalističnemu sitemu, ga odpraviti, in na mesto njega ustanoviti tak red, da se ljudem ne bo trebo gledati kakor pes in mačka. Ce odpade kapitalistični sistem, odpadejo tudi vse grozote, ki jih poraja.
Ampak kakor ne pride nič "samo od sebe", tako tudi socia lizem ne. Zanj je treba delati, f e hoče kmet žeti, mora preorati zemljo, sejali, gnojiti, okopavati, »kratka delati. Tako je treba tudi delati za socializem in sicer je ravno sedaj čas, ko je to delo najbolj potrebno. Kujti sedaj gre socializem naprej in njegov Čas prihaja. Sedaj se ne *me pozabiti na socializem ne pri delu, ne v veseli družbi, ne no društvenih, linijskih sejah in sploh nikjer ne.
Kakor je socializem nepričako-
vano prišel v Rusiji, tako pride tudi v Avatriji, v Nemčiji in tudi v Ameriki. Le rok ne smemo držati križem, ampak kadar gre na-

Sly, Minn.
Cenjeno uredništvo: Ne morem si kaj, da ne bi odgovarjal malo na vse spise in dopise v Ave Ma-
Ruski dogodki nam kažejo, da moramo biti na vse pripravljeni. Če pride prilika, da vzame delavstvo moč v roke, ni dovolj, da ima
>íaria in njegovim dopisnikom ni nič všeč časopisje socialistične stranke. Mislim pa, da iz vzroka, ker ga ne razumejo ali ga pa no-
priliko, ampak jo mora tudi znati Ičejo. Očitajo časopisom in njibo-porabitl. Zato je treba znanja inlvim urednikom vsakojake stvari izkušenj. Le če ho delavstvo do-'in nas obkladajo z najgršimi ime-bro pripravljeno, bo znalo prav!ni, z imeni, ki se jih je pri nas v
sliva in kakšno je najno prepri-i — piknik na Joaeph Kastdoovih čanje. Pa to ni bilo pri socialistih, farmah v Nothingh^n, O. ampak pri katoliški družini, katc-i Klub vabi vse slovensko občin-re par članov je bilo tisti dan pri stvo v Clevelandu, da ae udeleži
vkreber, je treba porivati voz. ria. Kakor vidim, uredniku Ave1 obhajilu, na večer so pa doma tega piknika v čim večjem števi-
^--1».:---------• —----1 plesali in delali druge grehe, ki|Iu. Kdor bo poslušal naš klic, mu
niso ravno v čast in ponos. Pa ta-j gotovo ne. bo žal, kajti koncerta kih prizorov je več, ne samo eden. j mu ne bo delalo le ptičje pelje, Ne dobite pa kaj takega pri 1 ju- \ ampak tudi pevski zbor "Zarja
deli, ki so člani socialistične stranke. Socialist pa, kadar ima počitek, vzame knjigo v roke in Atudi-
ki se prav pridno pripravijo, da zapoje nekoliko leprh pesmi. . Ce še niste slišali skupnega petja s
rabiti svojo moč in ustanoviti svobodo; sicer pade lahko z^pet v novo suženjstvo.
Zato vabim, kakor ml Je naro čil socialistični klub Štev. 2, vse sodmge in člane kluba v (»lencoe, O., naj se bolj redno udeležujejo društvenih wej. Imamo nekoliko članov, ki jih m bilo letos Še na nobeni seji. Znano je, da so naše seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne. To si vendar ni pretežko zapomnili. Nekateri člani ne pridejo na seje zaradi osebnih raiemeT. Ali to Je popolnoma napačno. Osebna prijaznost ali neprijaznost nima ničesar opraviti z našimi načeli ni z narHm »kupnim delom. Dobrega socialista še druga sila ne more zadrŽa-vati; še manj smejo vplivati osebne razmere nanj.
Prihodnja redna seja bo 17. junija ob 9 dopoldne v dvorani pre-mogarjev. Pridite torej vsi in vsak naj pripelje še koga s seboj. Na tej seji bo treba tudi voliti no-, vega tajnika.
S socialističnim pozdravom
Nace Žlem?»erger, tajnik
starem kraju sramoval izgovoriti K** zboljšal.
ra sedanji položaj in misli, kako bi | hrvaškim zborom 4 Cr veni barjak\
vsUfc, akoravno ni znal citati. Od urednika Ave Maria bi moral misliti, da je napravil izpit za svojo karijero kje v kakšni tržaški be«-nici, ne pa v latinskih šolah. Sram je lahko vsakega še tako vnetega
Dopisniku it Ely, J. Pešci/ bi pa priporočal, da naj še kaj takih spisov pošlje v javnast kot je v majski Ave Maria, pa bo kmalu dosefrel to, da bomo imeli socialistični klub na Ely. Sedaj ga še ni,
katoličana takega lista in uredni- za,o je pa tudi izobrazba le po bika, ki izpušča iz sebe take izraze ¡šah, kjer imajo "blind pigs". Ko sirovosti kot jih je urednik Avj» ^i bil socialistični klub, bi se pa
Maria v majski številki pod imenom Cvetke iz rdečih vrtov. Mislim, da sam ne ve, kaj piše, ker drugače hi ne bil pisal, naj ne bo prepira med nanii, ker smo bratje, a po drugi strani pa dela vse, sa-r rno da bi napravil razdor po je-dnotah, družinah in slovenskih naselbinah. Veseli ga menda, dn bi ti, ki žive po katoliških naukih, pobili vse, ki se ne strinjajo t njimi. Faktično se je že pokazala ta izobrazba vsaj pri nekaterih. Cenjeni urednik Ave Maria, mislim, da pač vsi vaši pristaši poznajo peto božjo zapoved ravnotako dobro kot mi, pa vseeno sem bil jaz in moj prijatelj v nevarnosti, da bi bili dotični kmalu prekršili omenjeno zapoved nad nama, In samo iz vzroka, ker sva odkritosrčno povedala , kako ml-
vsftko nedeljo zbrali in razmotri-vali o čem boljšem, o svojem delavskem položaju ali pa o drugih važnih rečeh, ki so nam potrebne za naš obstoj. Toliko za enkrat, za naprej pa vsem, ki kaj pišete za napredne liste, varujmo sc o-sebnih napadov in sirovih izrazov.
"Z delavskim pozdravom
Juatin Zajec
se Vam daje tudi za to sedaj pri-lika.
Da ima klub pripravljena še druga razvedrila, se razume samo ob sebi. Toda vsega ne smemo naprej povedati, kajti sicer bi ne bilo nobenega presenečenja. Svojim gostom pa želimo tudi nekoliko šale in zato vabimo vse, haj pridejo, pogledajo in se povesele.
Slov. soc. klub št. 27.
LISTNICA.
Clevelaad, O.
Pomlad je tukaj, svet je »opet zelen in zimske suknje so že davno pospravljene. Kdo bo .tedaj
Vsled postavnega praznika — "Decoration Day,,l dob* naroč-niki list en «lan pozneje. To pa zato, ker gre. Proletarec še le v ¡torek zvečer v stroj, v sredo pa delavci v tiskarni vsled praznika ne bodo delali.
Listnica uredništva.
Pullman: Prihodnjič. — prečepel vse dni in ure v aobi in i Burgettaton: Prihodnjič.
gledal zakajene dimnike!	__
Toda kamt	| V nedeljo, 17. junija je
Soath
v Ri-
Povemo Vam, prijatelji! Slo verview Parku vsakoletni soeiali-venaki socialistični klub št. 27 v stični piknik čikaškega socialisti-Clevelandu je sklenil, da priredi1 Čnega časopisja. Moben somišlje-v nedeljo, 3. junija se ved I 1917 uik ne sme manjkati tatn.

—
ADTATUBONT
SLOV. DELAVSKA
Deffagfe. Pa.. 3®. — Predsednik: Joief Httuptin«Ii. b> 140; tajaik: Ivel, Bab*. b Ii«; blogajnlk: If nee K.IH-ai»^ 4JlT^ Seja VMlio tretjo nedelj« v meter u.
"Orel", *v. 40, Wert Newton, Pa. Predseduik: Andrei Vf*irk, ?	Jf'
b. 27; tajnik! Andrej Ogrin, R. F. D. 2, b. 134; blag.: Joief forko, b. 50.— V»i v Weat Newton, Pa. — Beja vaako četrto nedeljo dopoldne xa prihodnji
Setfct ConcmaaoK P«.
Q LAVNI URADNIKI:,, , .	/ 7
I'REDSHDNIK: Ivan Prostor, 61 20 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
PODPREDSEDNIK: Josip Zorko, R. F. T>. 2, box 113 Weat Newton, Pa. TAJNIK: ßlaa Novak, 20 Main 8t., Conemaugk, Pa.
K)MOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrtek, 170 Franklin Maia 8k, Conemaugh, Pa. deljo v dvorani rojäka Tomaiiaa.
IlLAOAJNIK: Joaip iele, «202 8t. Clair Ava., Cleveland, Okio. POMOtNI BLAGAJNIK: Frank PevlovW, b. 647, Forest CVty, Pa.
NADIOIVUU:
I. nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Uaaover 8t., Milwaukee, Wia.
t. nadiornik: Nikolaj Povie, 1 Craib Bt^ Numrey Hill, N. 8. Pittahurgh, Pa
"Mraaja Zvezda", Itv. 41, Clava-laad, Ohio. — Predafdnik: Joief Blat. nik, 3682 R. *2nd St.; tajnik» Jotef Vadnjal, 3647 E. 7Hth 8t., blagajnik: Frane Kokotee, Ml Oit Marble Ave. Vid v Clevelaad, O. — Beja vaako druga eel
Frana •uhajunelar", it. 66, Vela 3
|3*""k^bi' JájnVk ^aVtüWro.
tub. Vü R. fT'8, rmaburg, Kansas.
Heja vaako tretjo nedeljo V meeecu. "Narodna Woga", it. 67, Seminole.
1'h 35 Predsednik: M iba el Buret I*;
tajniki Niek Zvonar I*, b 36; blagajnik Aleka Oetoji*, b. 63. Vsi v «emiuole.Pa 8eja vsako prvo nedeljo v eerkveal dvoraai.
4'Edruienl Balkan'*, iftv. 66, 01 lato». lad. — Predseduik: Fraak Brega/,
b. 737; tajnik: Anton PrlmolU. R. H. 3, b. 5; blagajnik: Ignae Musar, bos 44lf vsi v Clinton, Iad. — Beja vaako drago
nedeljo ob 9 dopoldne pri Crist Pasa-ven to. ,
"Zveatl bratje", «t. TO, New Derrv,
Pennsylvania.—Predaednik: Ivaa Proti,
"Mladi Slovenec", itv. 42, Ofleabv, box 41; — tajnik: Jakob Pinoza. boz 1)1. — Predsednik: Uuia Klopci?; 75; blagajnik: Jakob Rkofit, b. R. Vsi v
EJA Ob 0DP0E4 i. D. F. E. dM 7. maja 1917.
Navzoči: Preda. J^ahn Proator, taj, Blaž. Novak, zapit. Ajnirej Vidrich, blag. Joeip ZeJe, poiu. blag. Frank Pavlovičič, nad«. Nikolaj Pov*e, hi Frank Kaučič, por. odbornika Anton Lavrič in Frank Bavdek, ter pomožni* odbornik Štefan Zabric <wl dr. fttev. 3.
Preda, otvori aejo ob ^. dopol« dne. Zapisnik zadnje odborove seje se sprejme, kakor je bM pri-občen, v celoti.
Tajnik predloži rezultat spM-nega glanov^nja za poni, odbor in
tajnik: Joief Menein, b. 1V7; blagaj.: New Derry, l'a —Heja vsako 1. nadalje	,
Frank Nadve*ntk, b. 401; vti v Ogleaby | v proatorib sobrata Jakob Pinoza ob 0 U 3/ nadzornika, 4z česar Je raz
3. nadzornik: Frank Kanti*, Boz 73, Dreulo, Pa.
PO&OTN1KI:
1.	porotnik: Anton Lavrii, boz 8, Yukon, Pa.
2.	porotnik: Frank Bavdfck, 6303 OlassAve., Cleveland, Oblo/
3.	porotnik: Anton Welly, boz 63, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
P. J. Kern, M. D., 6202 8t. Clair Ava., Cleveland, Okio.
POMOtNI ODBOR:
Martin Jager, Conemaugh, Pa.
Ivan Granener, 340 Koaael Ave., Jokaatowa, Pa.
Ste lan Zabrar, Conemauth, Pa.
Ivan Bukadilnlk, Bo* 253, Kouth Fork, Pa.
Iguar Pečjak, '¿87 Ceper Ave., Johnstown, Pa.
Frane Pristave, Conetnaugb, Pa.
GLAVNI URAD v hiii it 20 Main 8t., Conemaogh, Pa.
Ul. — Boja vsako prvo nedeljo.	uri dopoldne.	1 vidno, da so Mli izvoljeni z večino
•lave", «tv. 48, Portage, Pa. — "Dalavec naprej". Itv. 71. Besse- L-1.1.....U. auH<lv sledeči Predsednik: Karol Amuk, tajnik: Ju- «or. Pa. - Predsedaik: Frane Mohoro i «laanih gllWOV SietUHl, rij Ras potnik, R. F. D. 1, boz 77; bi«- vMU. b. tajnik: Jožef KalW, b. Frank Kaučič, 3. nadzornik gajaik: Martin Raspotnik. Vsi v Port-) 12; blagajnik: Louis Hribar, b. ITI; a ij |> £ v pomožni odbor: age, Pa., R. F. D. 1, b. 6. — Beja vsako 1 vsi v Besemer, Pa.—Beja vsako prvo ( \T ' '	X\ 1	1
tretjo nedeljo.	nedeljo v »roetorih nobrata Martini Martill .lager, ^lan dr. 4teV. 1.,
~ " , It. 44, Cliff Mine, Pa. Aurjaka.
i Coneinaugh ; Ivan Gratiner, élan Predsed,: Alojzij Vidmar, b. 235, Cliff! " Koacalualio, ' • Itv. 7t, Bankhead, j Ar itev 2 Maxhum ftt^fan Z a-Mine, Pa. tajnik Frane Pivk, b. 15, Alta, Canada.-Predsedaik! Joiol Bpie kX^ ""J rT ui; CIKf Mine, Pa.; blagajnik: Joief Bi LWak, b. 547; tajnik: Karol Kanik. P. brie, 4'lan dr. itev. .1. Franklin;
vee, b. 73, I mariai. Pa. zo druge nedeljio
f «ak, D. 047; tajal k:
Tr —
b. 40. Vsi v Be nI
8eja vae-fö. Bo* 537; blagajnik: Peter^Kubany j IVÄn Huhadoltlik, élan dr. 36. L "Mtcnl Dob", it. 46, Jokastowa Pa. I Beja vsako tretjo iíd'eljo v m«¡£e£~ I ^^ Fwrk i I*n,|p l>eiiak' ('lan
— Predsednik: Mat. PeCjak, 287 Coa- "Pod Triglavom", itv. 76, Bmitk ! dr. ¿tev. 45. Johnatown; Frank
peradala Ave.; tajaiki Oregor HreMak field. Pa. — Predsedaik: Josip 8trle, Priatavee, ilan dr. itev. 79. Bon 407 Eighth Ave.; blagajnik: Martin; b. 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivaa ErAaa, KHnar, 708 Cheatnut 8t. Vsi v Johns g. f. D. 7. h »49: bla*a|nik:: Loreie town, Pa. — Beja vsako drugo nedeljo Zupan, R. F. D. 2. b. 156. Vsi v Bmitb v dvorani Bv. Cirila in Metoda.	field, Pa.—Beja vsako drugo aedeljo.
"JuAnl Premogar", itev. 46., Alia, t "Kranjakl prijatelj", Itv. 74, Falls Arkansas. — Predsednik: Msth. Star- Oraak, Ps. — Predaednik: Jernej Gorjup man, b. 107, All*, Ark; tajaik: Loois fc, 484; tajnik Alojaij Blak, b. 61; bU-
gajnik: Janez turga, b. 261. Vsi v
dopise naravnost na glavaega tajnika in nikogar dragega. Deaar na se poanja 1 ¡¿j	'' '*----------- Falls Creek,	Seja vaako drafo 1	„ norntnUta S D P Z
edino potom Poitnih, Expresnih. ali Bančnih denarnin nakaznic, nikakor P«^ae | ®6|« Viakodfi^eaadeUe. nedeljo v proetorih sobrata Alojaij j no tneato S. porotnika U. r. dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar dragega. Denar naj se poillja | ^ '^vanakl B»tja", it. 47. Avella, | «laka.	.......« ¡ ker je	Anton Welley od4el
potom privatnih #ekov. Nakazniee naj se naalovlja: Bias Novak, Conemaugh Pa. Predsedaik: Martia Obad,,br~
Uradne GlaaUo: PROLÏTAREC, 4008 W. S 1st Bt., Chicago, DL	,
Oeajaaa draltya, oziroma njih uradniki, ao uljudno proéeni, poliljati ^ Sfïiiîl'i^ ^ï'r bÄfiTT;k se naravnost na glavnega tajnika in nikogar dragega. Deaar na se P«"^	^uL .^IL ^^
Air.
Tajnik preéita poroéMo podp. Jon. Zorkota, da ae tnu zaradi za-drika ni bilo inogoée udeleiiti aeje, ae vzaine na «nanje. Tajnik poroča, da je k|>ra«iije-
unaugn »	^u, jox 167; "Naprej de Zmage' \ Itev. 75, Pitz 1,	. -i.^,,	«p m/ira
bepo.it' Bank, Conemaugh, Pa., in tako na.lovljeai poiilja z mesenim poroil fJnik: Dominik Feltrin, b. 167; blag.:.| Henry, Pa.- Predsednik: Frank Indof; k vojakom. glamvm pravil aeniora Ioni na naslov gl. tajnika.	Alojzi ja Dolinar, b. 72; vsi v Avells, | tajnik: Anton Boltii; blagajnik: An ixvolltl dnigim potom uploAnegB
V ala^aj., da opazijo druitveal tajniki pri poročilih glavaega tajnika kake - ▼••k« drugo aedeljo.	ton Jeviiv.r. V»i v Fitz Henry Pav „laMOVanja.
.. '	»	t. r . .	t TV j	. "Slovsnakl Mladeniči'', itv. 4*. Au- boi 106. — Beja vsako prvo nedeljrl*	•	,
pomanjkljivosti, naj to aemudoma naznanijo uradu glavaega tajaika, da ao v pri- ^^nL-^ Predjed nt k: Iv w Ojeter, ob 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani j Porodila drufttev fitev. 11. m ß2.
jgflJfrjlpag). ■	■ . > %	, f	•.	. . t .»	|a27 Aurora Ave.: tajnik: Anton Ver
bif, 635 Aurora Ave.; blagajnik: Ivan
sv. Barbare.
1017.
glede areditve aseemienta, da naj
U , ei, a a..- v » MJJSH^r^ 0V,ÄiCu'jn?i,jJln Lim IM h t ah» o naloži na vaakegu
, ... „ A __ irx_ __ .	. , 1. s	.	, .	Baškovič, 613 Aurora Ave. Vsi v Au «lamsburg. Pa. — Predsednik Joeip Je-	,
^Xk » blM»Jnik: Jv;n Ma"1' b- Y rora, m. - Beja v.ak drugi četrtek lov*an, Adamabnrgh, Pa.: tajnik: ! na po 5 centov ve* IlieaeAno, radi DRUŠTEV S. D. P. Z. ZA LETO [Val v Huntington, Arkansas - 8e ja , oh ' yri	v )|vorani ^ H.uke, | Fraak Menart, b. 135, Adamsburg, t	n(k	„flkJad, kakor
t Ave	, Pa.; blagajnik: Pavel Dankovee, b.	, , .
^ .	,Ml>iri1, "Oldvalandake «ovonka", it. 40, Cle- 137, Darragh, Pa. - Beja vsako prvo I «o bile do seda> ae vzame na zna-
Borite«, itev. 1, Cenemaugk. Pa. — Kaas. -- kPredsednik: 31 ihael Fine, vflaB(i 0 __ j^aodaka: Ivana Bmr neileljo v meeoe«.	[mU>
Pre«lse<lnik: FV. Dremelj, 518 Cheatnut | Btone City, Kaas.; tajiük: Loois Zu : d#|	p ^ gf tajalea: Ana Bmre- "aerernl Premogar", Itev 77, Bupe
Kt.; blagajnik Vul. RovsnÄek, Cborry | paniič, b. 4, Mineral, Kana.; blagaj-1 k>; 35gl E	Rf R ; blaga jnies:' rier, Wvo — Predsednik: Ivaa Gliniok,
Vsako prvo nedeljo. "Sokol", Itev. 21.
St.; tajnik John Bkufea, 506 Main nik: Fran Speiser, b. 136, Mineral, Kaa^" Mary' MartinAek, 3550 R 81st Ht. E Street. — Vsi v Conemoogh, Pa. — saa. ^ Beje vsako éetrto aadelje^ _ Vse v Cleveland. O. — Seja vssko prvo
Seju vsako prvo^aedeljo v mesee« v| "Od boja do zmago", Itev. 22., I
dvorani Bv. Akvjzija.
"Pomočnik * —Predaednik tajnik John
^m WJ* ••	t	ne<1elio v uie4eeu
Balle. III. — Pred.; Leoaard Alpner,	„
■ ■ ■ k -	— - ' "ProleUree", itv.
ftnlk", it. 2., Johnstown. Pa.	101 Main Bt.; Ujnik: Ignae- JOrdaa, ^ Upr!(, ' ,«fk	JLrf P
Inik: Glavač Jo^ef. box 144a;	R. F. D. 24, Box 32-a: blagajnik Frane	- J™»*™	^
»hn Grabnar, 546 Rosne! ave.;	Gregorio 101 Maia Bt. Vsi LaBalle,1 ¿J™*'	' r*.«k H„	K.Í. I
; Polane Ivan, R. 7, 1mix H;	III. - Seja vsak prvo nedeljo.	f;,;"» J. P '	F^^Vin
^_____t».	____. a..—«-v«	i».. 0% pMr. mik: Ivan Apnar. r. t»,	tran^lin,
Franklin. Peehnik
b. 120; tajnik Lovrene Zaje«, b. 286; blagajnik Ivan Apea, b. 28«. Vsi v Ku perior, Wyo,	vsako drugo nedeljo
o deseti uri dopoldne.	«
"Slovenija", Atev. 76, Miller Bun, Dobrotin 1 P*- ~ PriSidnUti J'rimod Tomaiin, hla/aj^.»tajnik in blagajnik: Joief Gajnik, b. 3, Kan« Mills-r Kun, Pa. — Beja vsako prvo I poravnati.
nedeljo v meseen pri so*»ratu Jakob | Uruitvo ite>*. 1. želi, da reii gl.
Zadeva po umrlem aohraiu Fr. Luiarju, od dr. fttev. 10. ae re*i, da ae dottfni ček odpoftlje naravnost na dediee; v slneajn, da ima kdo aohratov kaj prejeti, ne imajo dolini med «f*>oj «ami
Radava if.
v^ Johnstown. Ps. - Seja vsakoj "Slavanakl Bmjo", itev. 2S., Coke	' ij".'.«
prvo netijo v dvorani dr. Trigltv. ton. W. Va. - Predsedaik: Fraae -«J® ,	, , _ , __ ,
. "Zaveznik", itev. 3^ Franklin Cene Kotnik, boz 144, Coketon, W. Va.; taj Delavac , Itv 51 Clovelaad. O. «, ^ 7g M|||#r Run	otlbor zadevo nobr. John Kolenea.
niaugh, Pa. Predsednik Andrej Urbas nik: Frank Kociaa boz 86; Ceketowa, Jre<lsedn k »rane Mltas, r.. o « Pj|_ __ Pr#(lM,lnik Marko MmRdič; Uj	OmenjeiM je iagubil vid na levem
324 Onk St.; tajnik Louis Kra«na, b W. Va.; blagajnik: Ivaa Kealevlar, ™ • i M- Primol Tomarin; blagajnik: Peter	. ,J • v nr#Mlino,ak(w>u
218; blag. Anton Ouk, b. 705; v« v Co- box 472, Thomaa, W. Va. - Beja vsake fefc " J '"o' i (P*Hr. Vsi box 25, ReitzT Pa. - Sej.	<Pn dehl > Pr«nogokO|HI. nemaugh, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo zadnjo nedeljo za prihodnji mesec. ^„A'^-lJa v mll ah u uri do«, vaako prvo nedeljo v mesecu pri ae-I Sobr. KoleikC je pri zvezi zavaro-
v Slo, Izobraževalnem Domu. -ftg^ Itev^Pa. - I ^^^ ^ni.^ ^ ^ ' (>^u jSkob Radman. ""	van v oddeHni Za $100.00; valed
"Ljubljanski Orad", It. 52., DeKalb.l "Bonalrakl SloTonci", itev. 79, Bon III.—Predsednik: Pavel Koiir. 14001 Air, Pa. — Predsedaik: Fraae Tnrllč,
"Zavedni Slovenec", it. 4, Lloydeil, Predsedaik: Ivaa Turk, boz 241; taj-i Pa. — predsednik: Frane Meglii, Bes , aik: John Telbaa. bo* 174; blagajnik: verdale, Pa.; tajnik: Anton Gerbee, boz ; Matija Zadravee; vsi v 1 se I in, Pa- — 35, LlovdeU, Pa.; blagajnik: Matija j Seja vsako 1. nedeljo. Hribar, b. 36 Lloydeil, Pa. Beja vsako j "Dalarec, Itev. 20., Roek Bpriags, prvo ne<leljo.	Wvo.—Pred.: Wal. Jugovich,; taj.: Fr.
"Avstrija", it. 5., Ralphton, Pa. — | Verhune, 244 M. 8t.; blag.: Valentin	v®"»c
Predsedipk: Mihael Žibert, b. 34; ^talik, 240 M. Bt. Vai v Rock Springe,
State Bt.; tajnik: Prane Keriié, 1317 Market Bt.; blagajnik: Frane Prebil, 1142 Market Bt. Vai v DeKalb, III. — Seja vaako drugo nedeljo pri aohratu
tajnik: Anton Keanik, boz 01; bla gajnik: Martin Koroiee, boz 205. Vsi v Ralphton, Pa—Beja vsako tretjo nedeljo.
"Svoatl Bratje", it. 6—Predsednik: Anton Istenič; tajnik in blagajnik: John Kralj, b. 227, Garrett, Pa. — Seja vaako prvo neileljo.
"Jedlnost", It. 7.—Claridge, Pa. — Predsednik: Michael Praznik, b. 411; tajnik: Alojzij Jeni*, b. 411; blagaj. aik: Josip Pivle, box 28. Vsi v Claridge, Pa — Seja vsak«) drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnimi Domu.
"Planinski Raj", iter. 8., Dawson, X. Méx. —t Pre<lsednik: Josef «agár, tajnik: Mich. Belan, b. 1015; blagajnik Mihael Krivec, b. 106. Vsi v Dawson, N. Me*. — Beja vsako tretjo nedeljo.
"Zavedni Étajerc", itev. »., .lohns town. Pa — Predsednik: GaAper Galez; tajnik: Fred. Horvat e. o. Memorial llos^itnl; blagajnik: Jskob Puntar.— b. 54, R, F. D. 7. Vsi Johnstown, Pa.— Beja vshk tretjo nedeljo v Celino, Pa.
"Jaanaja Poljana" It. 10., Brown field. Pa.—Predaednik: Urban Pueel, tajnik: Edvard Zalokar, box 6, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John S»ritar, bo* 72, Brownfield, Pa. —Beja vaako prvo nedeljo v Uniontown, Pa.
"Barja Svobode", It. 11., Dunlo, Pa. — Predsednik: Louis Btrle; ta inik: Frane. Kai^lč, b. 73; blagajnik: Ivan Doler., b. 214. Vsi v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Daalca", itev. 12., Hell wood, Ps. —Predsednik: Mihael Blaskovii; taj nik: L011 is Kitt, b. 8."»; blngnjnik: Frane Korele, b. 74. — Vsi v Hellwood, Po. Beja vsako prvo nedeljo. "Večirnica", It. 13., Begaaley, Pa.
Wvo.—Beia vsnko drugo nedeljo v Bio I "«ovtnskl bratje'
venskem I)«»mu	~	wood« W' VlL ""	Matija
"Im.rfltr»"' i»	v,n0rt Pa _' »imêi*; tajnik: Alojzij IVelaa; blagaj
imanüca , It. .6 E*port Pa -	K(mn Vsi k 729 v Rich
Predsednik: John Kern, Bo* 100; ta inik: Fraak Trebeč, bo* 45; blagaj
nik: Alojzij Zupančii, b. 136. Vsi v Ez.
port
: Alojzij Zupančič t, Pa.—Seja vsak<
vsako prvo nedeljo.
wood, W. Va. Seja vsako prvo ne deljo v .meseeu.
b. 153, Conemaugh. Pa.; tajnik: Aatoa Jakobe, R. F. D. 2, Johnstown. Par blagajnik: Fr. Bvete, b. 122, Conemaugh Ps. j Vsi v Bon Air, Pa. — Beja vsake drugo neileljo ob 2 uri popoldan v lastit. 63, Rich- nem domu v Bon Air, Pa.
"Sloga", Itev. 80, Philadelphia. Pa. Predsedaik: Ivan Petna, 2538 Salmoa St.; tajnik: Mihael Omerzu, 2723 E. Huntington St.; blagajnik: Joaip Ko-role, 2555 Salmon Bt. Vsi v Philadel
"Karol Učakar", itv. 54. Koekwood, | l,hia. Pa- ^ja vsako drugo nedeljo v
"Mlroljub", Itev. 2l, Dlamondville, f»; — Predsednik: Joief Hočevar b. «nes^
Wyo.— Predsednik: Alojzij Kralj, b. 16; tajaik: Tom. Pegan, b. 124, Oakley, Wyo.; blagajnik John Btremfelj, b. Ill, Diamondville, Wyo. — Beja
184; tajaik: Aaton Hočevar, boz 184;; "Frrl maj", itv. 81, Biahop, Pa. blagajniki Mihael Hočevar, b. 184; vsi i Predsednik: Andrej Renko, Ceeil, Pa.; v Rockwood, Pa. — Beja vsako prve | tajnik: Mihael Kočevar, Ceeil, I*a., vsako prvo aedeljo v meseca v prostorih sobrata • b. 02; Blagajnik: Ivan Zupančič, Me-
nedeljo v drultvenem domu v Diamond- Ant. Hočevar.	■ Donald, Pa., R. F. D. 2, b. 185—Reja
ville Wvo	' "Vrti Flanln", Itev. 55, Crabtree, I vsako tretjo nedeljo pri sobratu Ivan
''Habsburaki Slaovl", itev. 28., 8.1 P«. — Predsednik: Franc Trafila, b. Zupaniič. Brownsville, Pa. — Preilaednik: Anton 05; tajnik in blagajaik: Andrej Jereb,, "Jeaaro", It. 82, Radlev, Kansaa. —
b. 02; vsi v Crabtree, Pa. — Seja vsa -I Predsednik: Franc Dremiek, R. R. 4. ko drugo nedeljo v prostorih sobrata | hi 26*, Girard, Kausas; tajnik: Ivan Andrej Jereb	j (Joriek, b. 105, Radlev, Kans.; blag.:
Skala ln Balkan", It 56, Pltta Martin Koder, b. 68, Ringo, Kans. -
11.	Zl. . A n	IJ	w	. ' _	e» »
Kova^ič, h. 458, Republic, Pa.; tajnik: Ivaa Erjavec, box 52, Orient, Pa.; blagajnik Joeip Zupančič, b. 318, Republic, Pa. Beja vaako 2. nedeljo.
Jutranja Zarja", it. 29., Meadow burgh, Pa. — Predsednik: Anton Hot !iseja VBok drugo nedeljo v meseeu.
Lands, Pa.—Predsednik: Anton Azman,	vat, 531 Sutsman Bt.; tajnik: Ivan 81
b. 60; tajnik: Andrej Posega, b. 275;	mončie, 1132 Fabvan St.; blagajnik:
blsgainik: Josip Bizjak, b. 253, Mea	»Unc Vilhar, 814 Oarpeater Alley. V si
dow I>nnds, Pa.-Seja vsako prvo ne	v S. S. Pittsburgh, P»--Beja vsako 1.
^Mo.	ti	^	"^SŽSJL*- L kr Ca^m«^ I Anton KaMč, 1002 E. 61st St. Vsi v
"Trpin", itv. 30., Bree?y HiU, Kans. , . '	talaik^' Oi t'leveland, Ohio. Seja vsnko drugo
- Predsednik: Ivan Peinik, R R.2,	^•jJ«11I neileljo v meseeu, v hiM it. 1027 l.
b. 222; tajnik: Karol Worino, boz 22	ril Stibil, b. 404; blag.: Joeip Povgnn.	'	'
Breer.v Hill Sta.; blagajnik: Josip ti-	Vsi box 404, v Carrollton, O -geja01^	. ^
bert, l)oz 54, Breezv Hill Sta.; vsi v	vsako prvo nedeljo v prostorih sobra a	^	Tarmliig
"Terbanaka dolina", it. 63, Cleve land, Ohlo. — Predsednik: Jako)> Črni-lognr, 1027 E. 61 st Bt.; tajnik: Ivan B. Zupančič, 1027 E. 61st St.; blngnjnik:
Caamore, Alta,
Canada.—Predsednik:' Anton Polutnik, b. 185; tajnik: Josip Sribar, b. 201; blagajaik: Fran Kralj, b. 172; vsi v
Mulberrv, Kans. — Seja vsako 3 ne ; Martina Cermelj. deljo.	"Radar", itv. 58,
"Dani aa", It. 31., Roslyn, Wash.—
Predsednik: Martin SmolAnik, b. 035; tsjnik: Anton Adnmich, b. 16; blagaj
nik: Franc Horvat, b. 34. Vsi v Roslyn Icaamoro, Alta, Caaadä. — Beja vteko Wash.—Beja vsako prvo soboto r mes. j drago nedeljo v prostorih sobrata "Zeleni Vrt", itv. 82, Paliaadas, oa- Fraak Kral, ob • popoldne.
10. — Predsednik:: Tom. Herman, b. 1 'Blovsnaki Fantjs", H. 60, Mav-
744; tajnik: Ivan Zupančič, h. 766; nard, Ohio. — Predsednik: Joief Baj. blag.: Jakob Trojar, b. 744. Vsi v Pali-1 da, b. 55; tainik: Maz Jerchin, b. 254; - Predsednik: Franc BeguU, b 34,. ^ ^ _ ^ T§(lk# 4 >#. j blagajnik: l-V «P^daK b. 243. Vsi Ifostetter ,Pa.; tajnik: Ivan Snlmlch, I 1	^	it Mavnard, Ohio. — Beja vaako dru
b. 57, Whitney, Pa.; blagajnik: Anton ««giovenika Zaatava", «t. 33.. Jennv go nedeljo v dvoraai g. Joa. Brabak a Rak, b. 53. Hostet ter, Pa. — Seja vsa. ^^ Arkmmm _ pr*<}**[nik Fl H p "Moonrunaki Trpin", itv. 60, Moea ko drago nedeljo ob 2 h. pop.
"Moj Dom Pred.: Ant
R epi ib^c *Pa.; 'blaga j n"k* "a n t on' *0 rfci'n •	Pa } v "mes'eiu ob To t i ¡rtlo^in 7Yv£ I RO nedeljo v mesecu pri sobr, Jos. Mi
^ič, b. 206, Republic, P«. - Seja vsako »^f • J»1'^ jjf' f1^" rini *v. Barbare.	^	1aoi. h u.
2. nedeljo v Carndale, Pa.	Predsednik: Fr^Sed»i9ek b. •», ' Kaprednl Slovenci", It. 61, Oarv,! "Naprej", Nokomla, IU., It. 68. -
"Slovan", Itev. 15., Bopris, Colo- - V*! , .r v a a Vsi	I lad.—Predsednik; George Laiich, UOfi Preilsednik: Ivan Miklsnc; tajnik:
Predsednik: Silvester Berentin, ' box	1\ J. .7 "J lo^don ' J'«'"»» tajnik: Nick Vuklinich, Ivnn Krajnc; blagajnik: Ignac Verbič.
102; tajaik: Louis Jahn', boz 106; bla	Prv0	ob un ^ b. r,0; blag.: Matija Lssich, 1106 Jef Vsi b. 242, Nokomis, TO. - Beja vsako
gajnik: Joseph Rubnlch, box 106, vsi v j "Planinakl Baj". itv, 35, Lorsi», , ferson St.; vsi v Gary, Ind. — Beja tretjo nedeljo v meseeu. Bonris, Colo. — Beja vsako 1. nedeljo v (Ohio. — Preilsednik: Jakob Hlepiar, | vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata "Slovenec", It. 60, Eckhart Mina,
Prostorih sobrata Ivan Koncilja, vjia.tp E. 31 8t.{ tnjnik: Anton Miglif,	Ivani?.	Md.: Predsednik: Frank Božtf; tajnik:
ledmont, Colo.	1740 E. 20 «t.; blagajniki Ivan Pri-j £<Diko druitvo "Sokol", lUv. 62. i Frane Posenel, R. F. D. 1; blagajnik:
"Bratatvo", Itev. 16., Buxton, Iowa. mo*i<\ 1712 E. 31 Bt., Lorain, Ohio. — Cleveland, Ohio —Predsednica: Zofija I Anton Komac. Vsi Eekhart Mine, Md. Predaednik: Anton Tnmsi*, R. 2. Albia, Seja vsako drago aedeljo v prostorih Birk, 1143 E. 63 8tj tajnica: Fran-1 Heja vsako drugo nedeljo v meseeu. Pa., tajnik: Frank Raspotnik, b. 6M.t; g Viranta.	čiMta Trbelaik, 1177 Norwood Bd.; bla- ••slava" ,lt 90 Aronta Pa. Pred-
... , ,____umi,- ArilMfH. — i rnmimiii» rnii> ■	———- --r—	— --- ...
nedeljo o»> J h. pop	Wozel, b. 182, Jenav Lind. Ark.; taj- Run, Fa.-Predsednik: Fr. Dolinar, b. J*»}
om", ttev. 14 Omnt, Pa - njk ln'hliffajn'lU: Akijr.ij Orepek, R. F. 142; tajnik: Anton Petrovič, b. 134; t. Crnologar b. 102, Rep«bHc, (D , b IftJ; Fort Smith. Ark. - Se ja , blagajnik: Anton iPntar, h. 204, Moon i\ ™ar' k: Frank Grame, bo*	ne<Mio ob 2 url popoldne.	Run, Pa. - Seja vsako tretjo nedeljo^- *
'ton, W. Va. — Predsednik: nik in blagajnik: Jurij Koeumič, box 623, Farmington, W. Va. — Beja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Skldmore, Kans., H. 86. — Predsednik: Simon Repovle, R. R. 1, Weir, Ksns.; tajnik in blagajnik: Ivan Za-kraj4ek, R. 3, b. 57, Columbus, Kans. Seja vsako drugo nedeljo v meseeu.
Livingston, IIL, it. 86. — Predsed nik: Franc ^erne; tajnik: Frane Krek; blagajnik: Mfrhnel 8tra*ič. Vsi b. 667, Liv ingston, 111, Seja vssko drugo ne deljo v mesecu ob 2h pop.
"Rudeôi prapor" M. 87, Bentley vUla. Pa.^Preilsednik: Joief Mllsnich, Bentlevllfe, Ps.| tainik: Alojzij Hu blsgainik : Joief Milsnirh. Vsi 208 Ellsworth, l'a. Beja vsako dru
tega je opravičen 4e za $50.00 za poakocfbe, .katera vaota ae mu od-ftleje od njegove nnrortnme; R U.
P. Z. nima «klada za po&kodbe, pal pa v enakih alutfajih izplačuje odAkodnine tz smrtnimkega sklada ; le vrate ir^lačktve ne amejo presegati nad polovieo ltainrtnine, mi ne nad $250.00.
Seje ae udeleži solir. Frank Oerne, elan dr. atev. 51., Član odbora «a združitev.
Zadevo dr. itev. 3, radi prestopnega lista oobr. M. Roka amatra gl. otW>or za reAeno, kot jo je re<il gl. odbor na avoji zadnji seji, ter sklep ostane pri tem.
Tajnik predloži proračun in preostanek .blagajne bivle S. D. P. m P. D. ter povdarja, da se je moralo rz vmute, katero je imela prejeti 8. D. P. Z. kot čiata preostale gotovine, izplačati «e pozneje i« z vez me blagajne ve^ bolniških podpor, 4cot obveznost bit-še Penzijske dndbe, do 1. decembra 1916. ter da se blagajna izenači s članstvom 8. T). P. Z., podaja sledeči prora«čun: Kot .preostanek blagajne R. I). P. in P. D. rte je prejelo .................*293,17
Obveznosti do 1. dee. 1916. je imela družba na hol. podpori in drugo......145.00
ostalo čistega preostanka $148.37 S. D. P. in P. D. je itela za časa združitve '254 članov, za katere hi morala imeti v blagajni glasom konvenčnega sklepa na vsakega člana po $2.62, »kupno... $665.48 Preostanek gotovine kot o-menjeno............. 148.37
ton Novak, box ft*; blagajnik Volk; vsi v Akron, Mich.—Seja vsakr
prvo nedeljo.	I - t**™ r!nK.- ' Vohoghany, Pa. Seja vsako prvo
' "Zvon", itev. 18., Braddock, Pa. -	JJ. br; P ; tajnik: Andrej Rana*, ' V
Predsednik? Lesjak Josip, 1111 Wood ™ 4th	^' "Bra_____ .... _ ________
Way; tajnik: Jacob Zalarnik, 1013	H0»*- ^si v Barberton, Ohio. j Wlf _ pr„dlM.dn,k: jvan S€nii 440 ^
Talbot a ve., rear: blagajnik: Frane Po -	~ Bejn »««k» drugo nedeljo ob . h. p|frf# R| Ujnik. jvan HkerbU, 46i
nikvar, 1013 Talbot ave., rear; vsi v	P«f»- "a-liop 4th Ht.
!	1*1 !7ViBîrbïUî' 2-! blagajnik t Jeáof Kamat, b. 51. Vsi
Predsednik: Jakob Fink. R. F. D. y f
laeil
•Bratoljub", Ht. 64, MUwankoa,
Braddoek, Pa. — Seja vsako 1 ne«leljo.
"Edmienl Slovenec", it. 16.. Caro-na. Kansas.—Predsednik: Al. Zupan^l^; tajnik In blagajnik: Franc Zupan^ll, h. — Vsi v Carona. Kansas.—Seja vaako drago aedeljo ob 10 nri dopoldne.
"Nada", it. 20.. Hntlngton, Ark na eae.— Predaednik: Martin Pucel, b. 17;
"Dobri Bratje", It. .18., Bridgeport, Ohio. — predsedaik: Martia Potuik, R F. D. 2., b. 12 a; tajnik: Frank Aa droina, R. F. D. 2.. b. 12 a; blsgainik: Frane. Wo^ko, h. 462. Vsi v Bridgeport,
O. Beia vaako prvo nedel jo ob 8. url dopoldne, v dvorani društva sv. Bsrbare, Bav «Isville, Ohio.
burg, Pa. Predsednik: Filip Kraeek; tajnik: Florjan Avsec, R. F. I). 7, b. 87; blag.: Martin Jordan, R. F. I). 7 h. 1*6. Vsi v Greensburgh, Pa. Sejs vssko zadnjo nedeljo v mes. oh 2. uri pop
zapar.ljo kak Ihm pomoto, istotako tistih
I	468
Park St.; blngajnih: Jnrij Dvorlsk, 305 Reed St. Vsi v Milwaukee, Wis. — Baja vsako drugo aedeijj v dvorani katerih drultvsno porodilo je pomaaj Frank Benda, 47» National av.	kliivo, prosim, da mi nemudoma spo
"Bodočnost"/ it. 66, Staunton, XU. ¡ roee, da se nedostatki v imeniku, Predaednik: Ivan Montar, b. 351; taj ki Ixide drugi*, popravlja, nik in blaga|nik t Atefan Flere, R. F, H. B sobratskim potdravom Box 138. Vsi v Stnuntofi, III. Seja vsa I	BLAt NOVAR,
ko tretjo aedeljo v meseeu.	|	tajnik S. D. P. $
Obveznost 254tih članov zve«
zini blagajni je; . . ....$517.11 V dosego te svote razpisuje gl. odbor na vsakega člana bivfte pen-zijnke dmžbe po $2.00, katera vsota mora hiti pokrita v tekočih dveh mfnertih.
Tajnik prečita poročilo o «stanju blaigajne fl. D. P. T. a to se vzame na znanje, (to bo razvidno, ko bo priobčeno v glasilu).
Na dnevni red prt<le zadeva združitve. ^ -J Braf IVostor predloži svoje do-
OPOMBA? Tajnike tistih dmltev, ki pisovanje z dnigimi združevalni-
ml odbori, to je od K. S. P. Z., J. S. K. .1. (zaradi preobširnega dopisovanja se ne more ro dobesedno priobčiti v zapisniku), poroča tudi o sestanku zastopnikov gori omenjenih organVfaeij v Plev., O.,
ki so «e sedli v svrho puivetovatija za zdruikev. Po pojasnilu Je bik, razvidno, da ni pridel omenjan} aeetanek do nikakršnega zaključ. k a. M bi mogel p«epe*it! zdruikev oeirotna etvar, kakor je *e 8. j) P. Z. aklenila na svoji zadnji kon-vetielji (da aprejm* pravila S. P. J. za svojo, ako ae združiti; po poročilih br. Prostorja Je razvid, no, da ao zastopniki na dotičcienn .nestanku bih po večini mnenja, da ae inore adružitev izv.riitt na pod. lagi enakopravnosti organizaeij, kar ae rertvne kot <vova organfea-eija pod popolnoma novim ehar. terjem.
Tajnik prečita dopisovanje me<l njitn in tajnikom H. N. p. j, t<» se vzame na «nanje; nadalje po-jasni finančno staliAče obeh organizaeij, fer je mnenja, da to ne bo delalo nikakršnih preglavie več za združitev.
Brat Terne poroča o svojem delovanju za časa, kar je bH in. voljen v tozadevni odbor, nakar predloži poboje od gl. odbora S. N. P. J.; obenem t>re<llo£i kopij« avojega puma, v katerem lell, da da gl. odbor S. N. P. J. Ujavo, kako misli o fl. «xtboru R. D. p. Z.; obenem želi, da gl. odbor S. P. J. pripozna gl. odbor H. D, P. Z. na prihodnji konvenciji (prt¿ aednika, tajnika, btlagajnlka, pred. na<Jz. odbora ,ler pretiš por. od-bora) kot člane .konvencije z isti-mi pravicami, kot jih uživajo o-stali delegati. Vodgovor Je prejel pistno od gl. tajnika, h kare-rega je razvidno, da «e .gl odbor 8. X. P. J. protivi tomu, čeft da hi ae da na ta način hotelo pripoenati dve -gl. odbora. Poročilo se vzame na znanje.
Sledi opoldanski odmor. "
"Nadaljevanje seje oh 1 M pop. Navzoči so vsi.
Brat Kr. Pavlovčič kot zaupnik D. P. Z. in kot gl. tajnik dr. Sv. Barbare poroča o svojem delovanju za združitev, prečita pismene izjave ostalih gl. odbor-nikov dr. Hv. Barbare, iz katerih je razvidno, da so vsi za taksjSno združitev s 8. D. P. Z. ter da je ogromna večina bodisi članstva t glavnim odborom vred, da se ti dve pennsylvanski slovenski pod-porni organizaciji takoj združite v eno samo, ter v kolikor je on instruirán od ostalih gl odboruikot kakor tndi od posameznih Članov, da naj deluje na to, da dr. sv. Barbare stopi pod eharter H. 0. P. Z. a posluje naj se pa po sistemu, ki naj bi bil najbolj prilt-goden in praktičen. Mnenja je, di 4trkaj ni nobenega zadržka vei, razun samo še splošno gloso van je, katero bi pa brez dvoma i/.padio s presenetljivo večino v prilog tako jnnje združitve. Nadalje poroča, da je gl. odbor dr. Sv. Borbi-re dal preračunati finančno stanje dmÑtva, ker pa actuar s svojim delom do sedaj 4e ni gotov, ne more se sedaj podati v natančnosti poročila finančnegn stanji, , vsekakor pa z gotovostjo up«, da je organizacija solventna, ter da celo isto presega.
Poročilo se vzame z odobravanjem na znanje, ter se sklene, di se deluje z vsemi močmi, da se pridobi tudi dr. Sv, Barbare u združitev s S. N. P. J. istočasno, * slučaju po da bi se pogajanja * S. N. P. J. pretrgala ali pa zakasnila, se bode gledalo na to, da «e ti dve organizaciji združite, ne o-ziraje se na 8. N. P. J.
ftlavni urad S. D. P. Z. je prejel sledeče pogoje za združitev od B. N. P. J..
t rim
POOOJI ZA ZDRUŽENJE
Slovanske Delavske Podpori«
Zvese i:
Slovensko Narodno Podpor*
Jednoto
{
članstvo Slovanske Delavske Podporne Zveze in Slovenske Narodne Podporne Jednote, prva * sedežem v Oonemaugh, Pa., droga v Chicagu, 111., je po večletnem pripravljanju in po disk»*«' jah prišlo do zaključa, da se Slovanska Delavska podporno Zveta združi z Slovensko Narodno Podporno Jednoto in razpusti avnjfl inkorporacijo v državi Penn*vl-vania pod pogojem, do članstva S, D, P. Z. glasuje z dvetretijn^a večino oddanih glasov zn predložene pogoje. Razume se naj. »e člani S. D. P. Z., ki se ne ndrle že tega glasoven ia, smatrajo. «* se strinjajo z izidom tega gla4** vnnja, ne glede kako to ifpade. Kraievni tajniki zveze imajo slati glasovnice posameznih nov gl. tajniku zveze takoj, ka ^ bil izid glasovanja priobčen v ■ihi tvrw in ta jih im» i«f®ílü
8. N. P. J. po »druži««
FOOOJ1:
•fulUitvo S. D. P. Z. sprejme g. N. P. J- sprejeta dne 5. 1915. na Mest i redni •konvenciji v Pittsburghu, Pa. za «vo-j* pravila, katerim >e unu v.vtk
cluii S. D. P. z. podvreči in pokoriti' od dne, ko članstvo S. D: P. 2$ sprejme police i* gt. urada S. V P J , podpisa ue od gl. pretiš. So gl. tajnika S. N P. J.
2 Članstvo a D. P. Z sprejme vas vklope, sprejete potom referendumov in skici)!, gl odbora S. \ p J. za potuomočue, katerim ie hoče podvreči m *e po njih ravnati i dnem, ko prejme police k gl urada. S. N. P. J.
3.	poleg razredov v pravilni 8. X. P. J. se dovili članom S. D. P. Z., ki imajo sedaj polioc glaseče se sa #200 ali $250 za poarartahio, da se jim po združenju izdajo pri S. N. P. J- ravno take police, če tako zahtevajo in da se po združenja ne izda nobenemu staremu in ne novo pr »toplemu članu po-Hca za $200 ali $250, in razreda ne razpustita.
4.	('lani S. D. P. J. .Z., zavarovani za $200 ali $250 lahko znižajo zavarovalnine in vstopijo v razred za $150 zavarovalnine brez zdravniške preiskave in plačaj« a-sesment po starosti pristopa v ivezo in v saldu lestvice N. F. C. ia $150 usmrtnine.
5.	Kdor želi zvišati posnirtniuo od $200 ali $250 na $600, se mora dati zdravniško preiskati in ases-meiit plačati za svoto, za katero iviša "posin rt ni no po današnji starosti.
6.	Člani S. D. P. Z., zavarovani za $500 posmrtniue, morajo stopiti po združenju v razred za $600 brez zdravniške preiskave. Ases-uient plačajo po starosti pristopa v zvezo in v smislu lestvice V F. 0. za 600 oziroma za $100 več kot prej pri H. D. P. fc.
7.	Člani S. O. P. Z., ki imajo sedaj polk*e za $1000, prejmejo po zdmženju od N. P. J. |>olicc za 1000 brez zdravniške preiskave, a-¿esment plačajo po starosti pristo-
v\pa v zvezo In lestvice N. F. C.
8.	Člani zveze, ki so tudi člani 8. N. P. J. pri prvi zavarovani za |Mi?|fcttrniri -za $600; iihko, če taks zadevajo, dobe police od S
S. P. J? po združenju za $1100 tre« zdravniške preiskave. As?s-
drugih zavodov, kjer je naloženo
premoženje zveze.
14.	Odborniki aveze morajo ua svoji seji izdelati resolucijo in predložiti bankam, na katerih nahaja zvcaiuo premoleuje, da u more to pu sprejetju te pogodbe m po pregledu zveiiiiiii kujili «hI državnih nadzornikov ali vešča-ka, dvigniti le a podpisi uradni* kov aveze* na katerih kne je denar ualoaen in s podpui tajnika in gl. blagajnika S. X P. J.
15.	Premoženje zveze, se ima po preselitvi gl. urada 8.' L). P. Z. vložiti v banko, v kateri je nalo-len denar H. N. P. J. na Ime X. P. J., ki se more dvigati do dovršene združitve s podpisi gl. tajnika S. 1>. P. Z. in podpisi gl. t a j-nika in gl. blagajnika S. N, P. J.
16.	Ko se dovrši notranje delo združitve bi ko vsi ul«d S. O. P. X prejmejo police ia gl. urada S. X. P. J., se premoženje a. D. P. JL more dvigniti a poapisi gl. tajnika in gl. blagajnika S. X. P. J. in investirati v smislu pravil 8. N. P. J.
17.	Glavni tajnik 8. D. P. Z. cista ne po dovršenem združenju kot uradnik v gl. uradu S. X. P. J. do prihodnje konvencije 8. X. P. J. z mesečno plačo $100, m je za svoje delo odgovoren gl. tajni ku s. X. P. J.
18.	Glavnim odbornikom 8. X. P. J. s sporazumom gl. tajnika 8. D. P. Z. se da polna moč reševati vse zadeve, ki niso jasno označene v tej pogodbi, ki znajo priti sčasoma, da jih reči v prid organizacije, da se združitev izvrši, čini hitrejeje^tmigoče.
X. P. J. prevzame član-stv/ S. D. P. Z. za svoje članstvo z vsemi pravicami in dolžnostmi, kot predpisujejo pravila 8. X. P. J., prevzame njene dolgove na po-smrtninah, poškodbah in odpravninah in bolniških podporah, ko je premoženje 8. D. P. Z. izročeno 8. X. P. J. in če članstvo 8. D. P. Z. sprejme x 2/3 večino oddanih glasov pravila 8. N. P. J. za svoja pravila in vse sklepe, sprejete na konvencijah, sklepe sprejete potom referendumov th ' sklepe glavnega odbora 8. X. P. J. za njih veljavne.	v ^v^
20. S. X. P. J. jauiči čiaustvu 8. I). P. Z. po združenju iste pravi-ee, ko4 jifeiiuajo člani 8. JN*. J. v smislu pravil, od katerih se zahtevajo ravno iste dolžnosti napram jednoti, kakršne imajo člani


demy, dtvšfrraM skupni <é-
Za sbiČaj, da ae Članstvo n^mp-i tajništvu ni pošiljati glasovih.
P«
■___
re zediuUi radi iiaena, določi iiae
P. J. OUbor-
c seje ostanejo fl-«tega društva, katero je po štfc-oenejše; laUko pa se itvoUjo tudi taki, ki «ataj" več zmožnosti, še tako zahteva 2A'l čtanev skupnih diniAtev. 12. točka se ima glasiti: V naselbinah, kjer se nakaja aauio društvo 8. O. P, Z., mu določi gl. tajnik 8. X. P J. novo številko, a iuie ostane staro. V naselbinah, kjer se pa nahajajo društva obeli orgauuacij, iu, se ista v sled nesporazuma ali pa vsi cd morebitnih drugik vzrokov ne morejo zediniti, dobe društva 8. D P. Z. novo številko, ki jhn jo določi gl. tajnik 8. N. P. J., a imena ostanejo prejšnja. • 15. točka, druga vrsta, se izpuste besede ; k.
41 Banko, na kateri je ualožen denar S. N. P. J. na" l <
17. točka, se črta'' $100' 'ter nadomesti z Mne manj kot $125," 20. točka, naj se glasi r Slovenska Narodna Podporna Jeduota postavno jamči (ostalo nespreuieaijeno)
Med točko 21. in 2T. se uvrsti nova točka;
8. N. P. J. pripoana gl. odbornike, 8. D. P. Z. »kot glavne zastop nhke b^vše organizacije, za del gl. odbora 8. N. P. J. na prihodnji konvenciji 8. N. P. J.
Xa gl. stan stranke ali zveznemu Tajništvo J. 8. Z.
TKIMBABCHX EACUV J. 8. Z.	
od 1. januarja do 31. aar	sa 1917.
DOHODKI:	
Januar:	
1'rmioa od dec. 1910. ....	
t lanaroia.............. Clsnake knjlllce.	.. :.»<U4
	
	».S3
Literatura . .... .....	tf.or»
Hu/.uu . ................	SLUM
	e'i>22.10
rebruar:	
" »aaariu« ..............	..,$ 501.ó7
Članske' kujliiee........	S.» »
Znaki.................	ít.w
Literatura..............	as.si
Kazuo .................	24.44 $ 591.34
Marc: t •	
članarina.....%........	, 401.05
Clsnake knjižice........	
Znaki . . vT............	12;15
Literatura .............	41.WW
Bazno.................	$ 4S3.7S
v Nkupaj.............	...♦2,897.42
IZDATKI: Januar:
Htraiiki r.a ¿lauarino...... .r	297.9,1
Pla*e................v...	9.50
1'eUariaa..................................27.25
Tisk la urad. otrebačino..........«3.70
Poad »vezne tiskarne............133.10
Paaojila . .............'..	13.00
Bazno................................04.8«
PiSrur:
Htrakki za t la ua t-i no........t	249.(12
Tink. iu urad. potrebicine ...	127.77
Kond «vozne tiakarae. ..*.,..	123.0U
1'oAtarlua . . r.*..............14.50
Rar.no.......* .......,	.00
« 5i5.m<
Marcr
■ 202.2.*» 104 .SO 11.00 1«.17 44.73 35.00 13.60
Splošna slabost
okamenela jetra, neprebavno^t, zoprtje in zapeke napravijo bolnike, ja k o cls bolnega. Da popravita te nerodnosti, preprečite nj.h na&wj in da ojaiite ves va& sistem, rabite
Severas Baisam of Life
'	(SEVEROV SlVUCNSKJ BALZAM)
IZVRSTNA TONIKA,
Cana 76 centov.
Oni, ki dvomijo, naj blago voljo čitati naslednje pismo, kaU-ro smo pred kratkem prejeli:	'

' Ž*um m v um ■ »h t« IUI s» 8ev«r»v ¿IvIjMukl BftUam I m« la »"m neprvitun» boMiuA v fe»lntlcu. bita m>ui wlo »Uba In «udi taka ImrU. C.» Min porabila a no »teklMioo Havwrurega tiv0an»k«a Baliama. ar kftnita v «a naradnoaO Prosim, obiavlta «o v fta*«>pi»ju ■ t koriti vtaiu onim. kl Imajo podobo« bolaiioa."
Ml» Pacne oi MoQuab. WU.
Kupita Savarova «dravila y vali lekatnl. ZthlavaJU adlnola Saharo va. da m tako Uncnaie ponamlb Ako na morate dobiti Savarovih tdravll v vatem kraju, tadaj pilita naravnost ua	v 4 *	4
W. F. SEVERA COt (Mar Rapids, Iowa
Stranki «a članarino........$
Fuud zvečat» tiakarae,......
Plače ....................
PoAtarina..................
Tiskov, in urad. potrebttiuc.
Agitacija	............
Razno ...................
•■T"
$ 427.50,
Kkuimf ..................ai.«2fl.»4
Dohodki..........fJ,Si»7.42
Izdatki
1,024.81
Hia^ajiui 31. taarea Sl,270.ôs IMFTEK:
Xovo tot"ko 21. in 22. točko je gl. odbor S. D. P. Z. ukljucil, ker uvidi /.a potrebno, da zastopa kot bivšo organizacijo, v slučaju morebitnih kočljivih stvari, nastalih še v prejšnjem času, da se tako morejo temeljito reaati na prihodnji konvenciji 8. X. P. J., v prid skupne organizacije.
Sklene se, da se popravljeni pogoji predlože gl. odboru S. X. P. J., da jHi odobri, ali pa odkloni v teku 14tih dni po prejemu.
Tajnik priporoča, da we stopi v oaji stik tudi z ostalimi organizacijami, katere so se Izrekle za združitev, v s vrbo istočasne združitve s S. X. P. J. da se tako more izvršiti združitev v širšem obsegu.
Tajnik prečita došlo pismo v katerem se pojasnjuje, da je lil
članov S. D. P. Z. v naselbini, kjer	___
do sedaj še m društva S. D. P.jftumpH J. S. 2. NA ZNANJK.
Z., ter da si omenjeiu zcle ustano-
RaaüriU avoj« enanje! Pouiit« ae o aoeiallamul Raavedrite ai duhal 11 Proletaree" imi v avoji kajiievai aalogi alade«a kajiga ia broiar«. PoWji-ta aaroiilo i« danes:
M^lr^r Oorkl: MaU. mahka veiba ......... ...................*l fM
Uptoa Siaclalr (poslov Job. Zavertnlk ta Iv. Kaker): Dinagel. Povaat tx cfcicaiklh klavalc ..♦.••.♦.•••••••«»•••«••••».••••••••••*•••
Enrico Farri: Bocialixem la modaraa veda......................... 60
Proletariat.....................................................10
.10 .10 .10 ae
.IC '.16

»•eeeeeee»(

eeoaaeeae»
Blagajna dne 31. marea....	
Kond zvvzue tiskarne.....	... 0.I5S.S2
I>ol|( zvezi...............	... 371.89
	$7,99.',.29
DOLG:	
T. Cvet kova plača otl 1. jan.	do
31. marea...............	...S 78.00
StrNii k i za 50,000 fond.....	29.00
Stranki za znake in druge	nu-
rotila.................	ll. 15
hnetek..................	.. . $7,095.29
Dolg....................	... 110.15
Cisti imetek due 31. marra	JA $7,879.14
Frank Petrlc)	tajnik.
Za nadzorni o«lbor:	
r.tbin Kristan: Nevarni socializem Kdo uničajs proizvajanja v malem
Socializem . . . . . .........•»....
Socialistična knjižnica, 2 zvezka In "Nato bogaUtva" ............
Kapitalistični rarr<*<1 , , . . . .......................................
Vajna in aoCijalna demokracija . . . . ..............................
Prof. Wahrmnnd (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno nadranja ia svobodna znanost . . . * . ....•.•................•••..••••••.
O konsummh druitvih...........
Kadniina prodajalna ali kontnim ..
Katoliška cerkev ln soclaUzem .....................................10
Spoved papeža Aleksandra .........................................10
Vso te knjige in broinre polijemo pottmine prosto. PBOLETARKO. 4008 W. Slst St.	CHICAOO, ILLINOIS.
aaoeaoaea
.20 .10
.05
Inouïs F. Truge r, s. r. Miter ftekulirh, s. r.
ment ifcajo plačati za $500 tzava-rovahiMie kot plačajo sedaj pri zvezi, za $600 pa kot plačajo pri jednoti. V smislu staroati v kateri je vstopil v zvezo h\ jednoto, se iuia dobiti srednja starostna lestvica, po kateri imajo taki člani plavati svoje asesmente. Priporočljivo pač je, da vzamejo taki člani po združenju police za $1000 zavarovalnine. V razred za $1100 se po združenju ne sprejme noben stari m na novo pristopli clan, in se razpusti.
9.	člani zveze in jednote, katerih zavarovalnina sedaj pred združenjem presega $1500, morejo po združenju zahtevati polico le za $1500 in za to vsoto plačajo svoje prispevke.
10.	Člani obeh organizacij, zavarovani za $500 ali $«00 pri eni organizaciji in za $1000 pri drugi, dé)t po združenju police od S. N. P. J. za vsoto $1500. Prispevke plačajo kot sedaj pri obeh organizacijah za vsoto, za katero so zavarovani.
M. V kraju, kjer nta dva ali več druatev 8. X. P. .J. in S. D. P. Z. i« atevilo članstva ne presega 100 članov, se imajo taka društva po «druženju združiti v ene-društvo, (izvzeta so ženska društva), številka društva sc obdrži N. J. J, ime določajo društva na skupni naj i; za slučaj da sc članstvo ne "M>re zet l Ln it i radi imena, določi ime se ja gl. odbora. Odborniki do flavne seje ostanejo tistega društva, katero je po številu članstvu Močnejše; lahko pa sc Izvolijo tn» 'lilaki, ki imajo več zmožnosti, če ^o zatiteva 2/3 članov obeh 'Initev.
12. V kraju, kjer nI dmSTva S. * P. in obstoji drušftve .^i H-^• Z., dobi tako društvo p« zdru-novo številko, katero dolo-^ gl tajnik S, X. P. J., rt ime a *tane staro.
. ^.(lUv^i odborniki IX P. Z maj<Kaki1ieti, da so pregnane«
k"iire S. D. P. Z. ml državnih nadzornikov ali pa od vedska iu • Jf^Miti morajo gl. (ffljlfrS. $ ■ •• kopij bilance, ki mori i^a-'«ovati naWi\čno. ¡vajmižcnjc, in-
J^'ac, oUeanoatj in vredneatne
S. N. P. J.
31. Pogoji za združenje postanejo veljavni s prviui d«»em, ko 8. D. P. Z. izroči svoje preimrac-nje S. X. P. J. m se gl. tajnik S. D. P. Z. preseli z vsem premoženjem zveze v gl urad S. X. P. J. in je nepreklicano.
22. GHavni odborniki obeli or-gauNEacij in pod bor za združenje I>otrjujejo s svojimi lastnoročnimi podpisi pogodbo za združenje 8. D. P. Z. z S. X. P. J. v smislu izida splošnega glasovanja članstva S. D. 'P. Z. za merodajno, po kateri se inia izvršiti »druženje.
uatančno ime bank b 1
"V ' t
Sledi razpravljanje pogodbe po posameznih točkah, katere se spremene, črtajo ali pa dopolnijo nraledn je:
Med 5. in 6. točko sc uvr?fti nova naslednja točka:
Člani 8. D. P. Z. zavarovani za $100 posmrtnine, morajo vstopiti po združenju v razred za $150 brez zdravniške preiskave, nieae-čnino plačajo po starosti^ pristopa v zvezo, in v smislu X. F. lestvice, za $¿50 oziroma za $50 veo kot prej pri 8. D. P, Z» 9. točka se spremeni sledeče k; ¿lani Zveze H> jednote, kate zavarovalnina sedaj pred zdru njem prewega $1500, debe nore potieo za $*«*>, a se jim ua zahtevo izdata dve polici v dosego cele vsote, za katero so pred združenjem zavarovani pri obeh organizacijah.	JL V točka KL se črta "ali $600*7 «Med 10. in 11. točAo sc uvrsti
nova točka:,	, .,
Za Mniftko podporo zavarovf-ni rluiH ^ D. P. Z. ostanejo pe zttruženju zavarovani, za kolikor so «bili po** združenjesn, fiani, U
00	zavarovani pr» obeli erganiza-cijah za bohiiško p<nlporo, ntoro-ja tudi p« združenju ostati «a^^ rovani r.s bolniško podporo, ^a ko», likor so zavarovani pred združo-
1	gem.
U. t<H*ka uaj se gla^l:
viti svoje lastno društvo, s pripombo, da upajo, da bi društvo v kratkem času zelo naraslo; sklene se, da se v tem slučaju ravna po pravilih, ter se prepusti tajniku, da zadevo reši.
Izjave večine iu manjšine o vojni in militarizmu, kakor tudi vse izpremembe pravil in nova platforma, sprejeta na St. lx>uiški konvenciji socialistične stranke, gre v kratkem na splošno glasova-
3 bei bi
IHi|v(i|a slovenska zlatarska trgovina
frank černe
6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonske, itd. Popravljamo ure po nizki ccni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč alovenakih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Tnmik noroč» da mi tkkoefaie ^ 1,1 Ä,0pi V velJ«vo'	ko bo o
I t" ^^	Uotlej
r, potreb. ».roùHi »tv.r »c p^	VM 8,"e	'» ! puati tajniku, da jih »uroči, ako'1 T , '
pusta
uvidi, da bi se združitev prej '.ie izvršila.
8klep: V slučaju, da M se združitev s S. S. P. J. ne mogla izvršiti v doglednem času, tedaj uaj .se takoj dUipBe kn-sdm» seja odborov 8. D. P. Ž. iu dr. Sv. Barbare, ki naj storita odločne korake za takojšno združitev.
Toliko na znanje, da ne bo zmešnjave.
Tajništvo J. S. Z.
&E
h
Piâitc po cenik, kateri ae Vam pošlje brezplačno. Najboljša blago.	Najnižjo ceno.
]QI
3bc
]eh
0
leit^i
8L0VXH0ÉM V ZAPADNI PElfNSYLVANIJL
Herminie, Pa.
^Jugoslovanski socialistični klub št. 69 v Herminie, Pa., priredi
e ,J	! odvisnosti, velik javen ljudski
o :JO zvečer.
John Prostor, predsednik.
Andrew Vidrich, zapisnikar.
NAZNANILO.
S.
Klub 44Mladi vrfc" štev. 13. J. Z. v,, Sygonu, Pa priredi dne
16. junija t. 1. veliko letno veseli-co, kar uaj cenjeno občinstvo bla* «evoli vzeti na znanje in nas pol-•npšteviino posetiti na omenjeni dan.
«m,	ÄVi^M««»^
diod, na katerem bo govoril stt-drug Etbin Kristan tz Chicaga. V angleškem jeziku pa nastopi govornik tukajšnje okrajne organizacije.
Rojaki, ne zamudite lepe prilike, ki Vam jo pouuja tukajšnji klub in udeležite se shoda v čim večjem številu. Živimo v kritičnem času, ko se pripravljajo nove razmere m treba je, da smo tudi uii;-
pripravljeni za vse slučaje. Kdor prihodnje mesečne seje dne ¿k ju-
PAZITE I Ni HRANITE
Narodni irrok pravi: "Parite na vai beli «lennr zn črne «Ine-ve." To |K)tnctija toliko kakor prvo pasite in hranite dokler xtc ir zdravi in mladi, da boMtr imeli nekaj za *tara iti oaomogla leta.
Vsak i love k mora par.iti in hraniti, ke le to je «Mlina |H>t. ki vn« vwii v neodvinnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, hi» InUko •eni kot itemei|ui kamni |M>slopja /a katerim vrtaki stremi, Dotiro je vedno imeti uu pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do srna po£n«*'a: katnen na kamen palača". Najtežje je početek ali bret |K»ietkn ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vladati vaA denar $«• danes, untpak pazite, d» ga nalagate v gotovo iu varno bunko. Z vlogo enega dolarja dobite vaio bančno knjižico.
' Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po obreati o«l n.jega.
PoMiljnrno denar v Italijo, Ruaijo in Fraocoako.
Protlajemo prve posojilne raortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Hprejemo upi se za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blae I si and Avenue, Ohlcago, IU.
KapimUvb^g« in prebitek znaša nad $6^)00,000.
je pasiven, ac ne inore pritoževati, Pe ga potem < vijo. Interesi
tt ga potem dogodki bi Je jo ln dúdela Vi
\stva so v seda-
nija. Ruzun drugih caio važnih točk, ki jih je treba rešiti, imamo tudi volitev novega odbora. No-
nji svetovni krizi ua duevtiem, l*" člun uaj torej ne uiaajka* Za-redu in delavci saiui moramo Setek točno ob D dopokine.
EI4JB0M J. 8- Z. NA ZNANJE V kratkem dobe naši klubi «hJ tajnikov, okrajnih ali driavnUtots lianiaaeij gleea^iiee za glasovanje o stališču stranke t ozlrom na vojno by militarizem. î)a bo čle-I razwal j Ura vefhbaat iaidc
skrbeti, kako jih borno varovali.
Popolu program objavimo pravočasno v "Prolctarcu" iu v ' -Prosvetr. S soc. pozdravom
Ivan Potočnik, tajnik.
Olevoland, Ohio.
< lanom sneialistične «tränke stanujočim v 2.1. Wnnli in sploh članom klubov *t. 27 in 71 J. K.
V kraju, kjer sc nahaja
N P. J. in Ä. D.1
trei
^MBWw; 1
dA ** zdruitjoJíenb društvp, tako. r.Uri^cuo <lifpt\i <JUt*>*\*tiWrt» naJ^taPH4Seg$i o^
dotuegn d mit va 8 N. P. J,, *me
v "Proletarcu* in Ifadnlčkf Str»- Jb^o^v. suc. udružeujc br. ÎÏ liM prev4>d,polcfckateccg^bomo-; priredr v nedeljo, a. jauuarja '17 goče Člinom glasoratl fotMigcnt-iV> p^tpčkajj za, aii proti. Tar,fre-
eeí
>ki prkreso na sejts ko
se bo glasoeale <> zadevi. Vsak
Hud. Ograjcnšek,
tajnik. Z. «e naznanja, da se vrši 5. junija J' ob H zvečer Ward konvencija, na kateri se.bo vršilo iiomiuirnuje CounciUnana za 2:t Ward.
«I. danli Ward Organizator.
, M.. -.» , Jfc. - J
Milwaukee, Wis
velik izlet v Taska« Grove. Začetek piknika ob S,.. dopoldne. Vstopuiaa 10 ceutov za osebo. 0-troci izpod 112 let se pj-osti. V za
član aaora gbMH>va*4 samo se en0{ na» se W«»odkawn ali pa Buril k n m-itjivvo,	alfe,drugo, ne pa za \v«m| Aiiis kara na Reed St.
obe. Obnov •< . int kntei ib be Zs zabavni odbor	mfa
glasova no za obe Izjavi, liodo no-	^	Thots» Supmb.
veljavne.	r <	;
ZA WISCONSIN.
Milwaukee, Wiâ. i.
Jugoalovauski MM:ialističm kuni ferenčni odbor	4 v Wisent*
*inu iría svojt» retlim sejo.v i>#*ie-
Vsa oatala navodila, do kdaj 1*
Detroit. Mio^. #61^94. Ave., West Allia, Wsi
katn je 4raba vrniti glanosmice, ^ V*4' čl|uetkbil»a Štev. 114 pozi- j Harun rednih mesečnih porom naznačena n» glaaoviilcah.	Ivam, naj se zanesljivo udeleže,na dnevnem redil tudi Važne re"r,
kakor vprašanje o pisavi naših listov. 'Hadnička Straža' in M'ro-leta rec'. Zatorej se vabijo elaui vseh klubov, <la se utlclele seje: elani J. S. 7*. imajo prost vstop iu pravico diskusije.
S socialističnim peadruftotn Tho«. Ktepieh, tajnik.
VABILO
na izlet, katerega priredi Jugo-alovaniki socialistični klub ate^ 65 is Johnstown, Pa. dne 3. juniji
t. 1. v prijazni naselbini nn Kelso,
Pa
Skupaj ae sberemo ob 10. url dopoldne ua Ave it> I in mi d way v dvorani društva "Adrija'', nato se podamo v zgoraj omenjeno naselbino.
Sveže pivo, dober prigrizek ui dobro godbo imamo preskrbljeno. Vabimo vse zavedne deUivuc iz
jukiisliMrnske s <»koli«*«*r ptmebrfo jNa^et'ee ix> Krimbiinm i|n< prOstrfWh ^Iružeitji^ lMi/^M* -^Ufata val de- radti.ie0i
priMrOAi.H». VIh *e v pro^H iYi»mtl bekff!W|^
*povi»Aetfmo. Ob prvi pHliki Tatti
ptivfnemo,	01) HO ti

I VER JE.
V zapušča i ui generala Kiasinga, ki je umrl
kot nemški generalni guvcruer Helgije, «o našli spouieuieo, o kateri mislijo, da je bila pripravlje-uu za neiuškegir kajxerja. Ta spomeuiea pravi, da je sprava Nemčije t Belgijo absolutno nemogoča in da je aueksija Belgije uujuo potrebua kot priprava za drugo vojno, ki jo bo Nemčija morala voditi z Anglijo. Spomenica naglasa, da ue bi nobena pogodba, naj bi bila kolikorkoli trdna, ue zadržala Belgije od vstopa v'Nemčiji sovražni tabor. Zato se mora Belgija podjarmiti, belgijska dinastija odplaviti in dežela vladati a žeieano roko, da se ue bi ponovila napaka, ki se je storila v Alzaeiji iu l^oreni ter na nemškem Poljskem s jHiizkusi za spravo.
Biasing je spadal med uajotlličnejše pristaše ueinike vojne «tranke iu neuisega imperializma. V Belgiji se je izkazal kot okruten despot in velik del trpljeuja, ki ga je prebil belgijski narod, je bil naravnost njegovo delo. Po metodi, po kateri je on ravnal v težko izkušeni deželi, je lahko ugeniti. kako si je zauušljal tisto železno roko, s katero na.i bi Nemčija tudi po vojni držala Bel-
BLssing ui bil nemški kaneelar. Toda bi! je generalni guverner Belgije iu če ue bi bila nemška Vlada odobravala ujegovih temeljnih nazorov, ga gotovo ue bi bila pustila na tem mestu. M ne,. nje, ki ga ima katerikoli general o velikih poli-. tičuih vprašanjih, ni velikega pomena; ali nazo-
ri generala, kateremu je izročena taka moč kakor generalnemu guvernerju Belgije, 2c nekaj pome-id. In dokler vidijo Belgijiei, da se v dogovorih u-radnih krogih tako govori o aneksiji njihove de-dežele, je ra/umijivo, da se boje takih name.uov iu da ue morejo iuieti uoi>encga zaupanja do nemške vlade.	,
Iz Haaga poročajo, da je iuiela Keuičija do konca aprila po uradnih poročilih 4^tT>,HOOO mož izgub. Blizu enega miljona je mrtvih, ostali so ranjeni iu ujetuiki.
S portugalskega prihajajo poročila, da so bili v L i sabo i A in drugod po deželi resui nemiri zaradi živežuega vprašanja, da je bilo v glavnem mestu 10 mrtvih in 00 ranjenih iu da pe vojaštvo le s težavo napravilo red.
Povsod je živežuo vprašanje na duevnetn redu. lil prepričani smo lalijio. da osja ne na ducv-r«*nt redu še precej časa po vojni.
Pri prehladih ,
«drgnit« nil té pru, kakor ïudl «»»»U «
* Or.
CARL STR0VEP
revii v anfieikem joziku v_
Attorney at Law iq ji: international
^ _	int9M « vitk triMM	CI A LIST RRVIBW," — Wu
PAIH-EXPELLER - •=25* fs 5:
u«i.k.j.uk..j .is*u*v m	zauevan.
Jedlae »rati • varatveae taamho tMra.	At aoha 130*
at*, la MS. v Msmk la mwmS ed ■ | J J J f/ WASHINGTON STREET
CHICAGO. ILL. Tolofaa:
Naslov; Int. ßoc. Review, 1411 Ohio St. Chicago. Ill
lé— w
p. AO. aacirraa a co.
MIMIi Ntw Vwfci W. V.
JAKO VAŽNO VP1AÍANJB? "AH Mm fte poslal zaostalo u roónino sa " Pioletarca"T ioael —
Moderno orejona gostilna VIL LAO* IHN t prostranim vrtom sa islote MARTIN POTO KAR, Ofden Ava., bliso ceotn< fika postajo» Ljons, HL Telafonaka štev.: 324 m
MODERNA KNIOOVVRIOA
Oku»no, hitro in jrpaftao 4«« zs privatnike iu društva, tiprefe mamo naročila tudi is ven
Imamo modama stroje. Vhto cone in poštena postrslkn.
BRATJE HOLAR, 1689 Blno Islani A«*, (Advor, >	OMomo* It
SLOVENCI
pristopajte k
»
Belgijska vlada poroča, da so bili vsi moški od 15. do <kr». leta odpeljani v Nemčijo, kjer mora-' jo delati na poljih. Zdaj popisujejo ženske brez razlike stanu, da bodo delale na polju v Lukseu» burgu. Matere z otroci ImhIo smele ostati doma, druge pa bodo Nemcem ua razpolago. KazHke niso delali po stanu. .	' ' 1
zanimiv Članek o nadzorovanju banke zvanu * clearing house".
Kaj u pomoai aa l/adstve, te jo books	«ainovelie in ISLOVEN8EI NARODNI POD.
pod nadzorstvom 'Oleartag Haam". Ako toll* čitati najnovejše in	PORNI JEDNOTL
I v . ,	„. dobro novice, potem se naroči na	ruttWl
! V*e banki-, ki unsjo »vezo a Chicago	. \ M ,, _ _Xu	—-
Clearing Hou». .0 podvržene *u «g* «J*'Milwaukee Leader navečji so-' nndzorovanju od urednikov tega zavo cialiftični dnevnik vzhodno od
da. Pregledovanje računov in imetja mesta New York. Stane 25c na m» mora vriiti aajmaaj enkrat aa leto meSOC. Milwaukee, Wis. Izvedenci na ta nI no preiščejo stenje — ■ —- -	m
venke baake. V» irotoviao ureftteieio.! f .OLJ1S R ^V BSrd pregledajo vn note, vnričiae, vknjUbe	moderno ur«jen nnlun
ia drug« vrednostne listine, »e prepri || ||||| |||M	IEI9SM, VIS.
¿njo o fondih, ki so naloženi v drugih	t elefon 1199
bankah ia pregledajo knjige in račun»- r	_....____________„_^J
če nnjdejo izvedene i kake «labe ali
Naročite si devnik "Proate ta". fJsft stane za cclo leto pol leta pa $150.
Vstanavljajtc nova društva lK set članov(ie) je treba za nov« društvo. Naslov za list in za tajništvo jc : 2657 So. Lawndalo Avt Chicago, 111.
socialni
(Konec.)
Veliki svetovni pokreti od prvega krščanstva do socializma so bdi tak idealizem, m je dvigal raz-plamcnjaval, prešiugal cele družbe; posameznik se jc čutil spodobnega nadčloveških dejanj iu njegovi osebni interesi «o se umikali idealom celote, vse ujegovo bilje je bilo v službi socialnega id<s ula. Kadarkoli4»e k socialnem idealu dvignemo z prfciujeno od edine ideje in edine težnje, ki nad-krHjuje vse osebue težnje.
Hoeia'ina filozofija, ki se opira obsociologičuo • dognana sociaua dejstva, pravi, da je bil dualh ¿fiiu čutnih predstav in razumovih pojmov, duali-zem individualne emperije iu socialnega idealizma, duulizcui Midividualne zavesti iu kolektivne zavedi v filozofijah simbolizirati v dualizmu človeške družbe, Bog je bil mistična apote^za družbe. V primitivnih družbah je bil Bog mišljen v pri rodu i h stvareh, v živalili in rastlinah. V kul-turnčjŠNi družbah-je bilo božanstvo shierarhi-/ovai.o po družabni organizaciji: v antični demokraciji je bilo več bogov (politeizem«, z luipori-jeui je bil dovršen verski «latam z enim, najvišjim bogom (monoteizem ). Teizeui iu deizem, po katerih ekziatuje Bog bodisi kot transce«Klentna moč v svetu veitno živo pričujoč, ali pa le kot prvi \zrok sveta, enako kakor politeizem, po katerem je Bog s svetom «10 in isto^so le bolj filozofično izdelani uionoteiatieni nazori. Vse to so simboli socialne dej«tvenoati in pričujejo, da bodo teolo-giČnc metafore kot izrazi nad osebne zavesti ve Ijale tako dolgo, dokler ue poslane znanstveno apozonje njih pravega pomen* in zmisla »plošno Zato je tudi s tega stališča ateizem, ki l>oga spkrh taji, zgolj lKaterializean; kajti pomenjal bi dobesedno tudi utajevaaje socialnega idealizma.
Vaa razlika verskega dualizuia tn mdivuiu-aliKHaociaiuega dualizma je v spoznavabii metodi. Nekdanje vprašanje o bogu iu njega ekziatenci nottajajo danes ^-prašanja o Mektivni uvesti, uauite^to te<Aogičnih simbolov rabimo sedaj ekj>-aktne anatvene izraze, ki izkuiajo zadeti dejatvenoat socialnih pojavov/Prej so pravili :Bog in človek; danes pravimo: Družba iu posame-stiik. pile ao božje in človeške stvari, svete, dane« so to socialne in individualne, posvetne, vzvišene In nizke,— ne stvari. Zediniti se in živeti z bogom iu v bogu se pravi po naše postavki se popolnoma v službo socialnih idealov. Kar je nekoč bil verski idealizeui, je danea socialni idealizem. Dokler
človeška misel ui zadela pravega zuačaja pojavov neorganičnega, organičnega, psihičnega in socialnega sveta, je ven svet iu vse življenje za-grinjala v versko siuibolikoJKo pa so se stvari začele pazljivemu mišljenju kazati, kakšne so, je po stalo jasuo, da se umikajo točnim pojmom. Najkompiiciranejši pojavi se ve so mogli biti pregledani šele. ko so se »poim*l> njih temelji, iu tako se po prirodi iu človeku končno prihaja do družbe ,da se spozna njena samobitnost in zakonitost. Stvari sveta se'v celoti ne premiujajo; izpopolni*je se le človeško spoznanje. Od verske me|ode se napreduje do znastvenc metode. In kakor je bilo metafizično življenje osnovano ua uekih meta fizičnih pred polagali, tako bo tudi bodoča praksa zasnovana na ucki metafiziki, samo da bo ta metafizika spekulativno dovešenje znanstvenega spoznanja.	-^MA+rmkmmm
ttedaj se vračam k vprašanjem, na kater* mora socialna filozofija odgovoriti, če uaj hp sploh filozofija.
1.	Ali izhaja socialini filozofija iz kakšuc eks-aktne vodo t Pokazal da se socialna filozofija gradi na faktih kOletivne zavesti, ki so ugotovljeni r ■sociologiji.
2.	Ali je mogoča socialna metafizika T Iz dualizma posameznika in družite ie da najti razlaga
za filozofične uganke od Platona do uovoraeio-ltalkma in se da odgovoriti tudi ua verska vprašanja: da je namreč bog le simbol socialne dej-atvenofti.
3.	Dualizem družbe iu iudividija pomenja, da ima ih-^evno dejstovanje envpirično-racionalcti značaj: Outne predstave so plod individualne *a-vesti, pojmi se tvorijo v kolektivni zav-eati. Člo-veiki ruzum je plod družbe. Pojmi so izraz socialne dejstvenoati.
4.	Socialna filozofija je v trojnem >tiku s strokovnimi vedami, Plasti s socialnimi; kajti socialne človeške lastnosti >0 najvišja funkcija vse-m»rja iu morejo biti tem popolneje pojaaujeue, čim globoke je proniknejo strokovne vede.
Iz \Tsega tega izhaja zaključek za socialno e tiko: Kakor ne moremo razuma preveati na golo nfavnega ideala ponižati na golo orodje osebnega učitka. Čim več živinro za vzvišene socialne ide ale, tem bolj premagujemo svojo osebno slabost In le življenje v socialnem difliu je nravno živ tjenje iu vredno, da ga živimo.
dvomljive vrednostne lintiue, ne te ne Atejejo ve* kot imoviaa baake. Ako »ci je »krčila vredaowt bančnega premože-njn, mora banka kasati pravilno vred noftt v »vojih knjignh. Oo banka dreno Špekulira ia ne ji pride nn »lod, mura to takoj opuatiti. Vae, kar je alabo, rl ■kirnno. ae moia takoj odstraniti in nn | domeetiti s boljša. Če v»egn tegn banka kUro ne popra«! in stori, itgubi vse aadaljnjc ugodnosti in prnviee, ki jih vtivnjo baake, kntere »o zdrnieue v • ' Clearing House.
Kednr »e od v turnejo knki banki te ugodnosti ali te ni sprejetn v Cleruing House ima slednjo aa to dober vtrok-Na drugi strani pa |e o banki ki je ¡ (launa te sveže, že te dovolj jasea do < kas. da iain dobro imoviao, da je ajea !
•	kredit dober in dn vodi «voj denarni ¡ promet po predpisik, varao ia «igurao. ;
Načrt zn aaüxorovsaje bauk potom ¡ Clearing Houxa je bil izdelan v Chicagu I pred deset iszi leti. od katerega časa aa prej ni bankrot i rala niti ene banka, ki je bila v sveži s tem Cleariag Hoosom.
•	Ako je Slo na sli drugi banki slabo!! I valed pnnike ali vojske, so ji takoj pri ;
skoéüe aa pomoč druge Clearing House • banke in ji pomngnle, dokler se niso j povrnile sopet sormnlne razmere. Ta
Naiveči* «lovanska tiskarn? « Ameriki je
M Narodna Tiskarna
■Iv« IsIssS A vena«. CMeifS, 11-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Č eškem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naia poaobhost so tiskovine za društvo m trgovce. ^	,4pROLETARECM se tiska v naši tiskarni
.......ti trt 11.....;..............................\
>V j Cleariag House aadaorovaiai načrt se je poknaal tako vspeOen. da so povsod. ! kjer koli ae nnknja kak Cleartng Rouse,
sprejeli ts nnčrt.
.' American State laakn jc v zvezi s tem Cloaring Housom, je pod njegovim nadzorstvom U ima vae privilegije te (baake. kateri poda vsako leto pet po-, polnih rnčunov.
American Htate Banka pa je tudi pod { drlavaim nadzorstvom in od d» vsnko leto pet detejlirunih rsčnnov o stnaju Baakiag Departmenta države lUiaoia.
Napravite NAfiO baako za VA^O bsnko in Val dennr bo varea in gn lahko dvigaete. koda r ga telite.
Vprnftnjte sa seznam naftik First Oold hipotek Kakor tudi bezaam «100.00 ia j $500.00 tla tih hipotečnih bondov.
I^ADAR potrebujeta društvena po-trebš£inc kot zaaUve, kape. re-falijc. ooiformc. pečat« in vae drago obrnite s« na avoj«ga rojaka
Fe KERŽE CO.,
2711 South Ml I Ur d Avenuc.
CH1CAGO. ILL.
Canika prevrnete zastonj. Vae delo garantirana. iliuMimttr.....................................1
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINClČ	^
3M BtMB STREET Tli. 1475 JOiNSTeHfll. M.
. predsednik. AMBKIftKB DRÍAVNB BA1CKB
Blue Island Ave., vogal Loomis in IS. ceste.
konjskih sil in v katerem se pars vsled «elnèiic vroèiae v «ligue v vinino. A -parat obstoji is stoftea. ki iam ogledala tako pssta t^— «U» «»dbijajo vse »«oln čne torke un bakreno eev, v knteri je vudn in katern se nahajn sredi stož«a. titužer (»remikajo kolosa kskor pri uri. d» vedno sb-di premikanju aolnrn. Ko-J tel lahko dela vsak jasen dsn kakšnih annfli or in potrebuj«' komnj eno uro,| da se napmvi para, nakar stroj lahko! drla do solarnega zahod«. Htr«inki no v primeri s drugimi stroji, pri katerih nv upori: l>lju premog nli elektrike, «elo majhni I>r. Bell meai, da IhnIo lahh« skoraj v Sahari postavili tovarne. H«du čni ftorni kotli ae bo<lo oadi uporabiti In Ha ha rs bo tedaj ognji*0e velike lu dustrije.
poBABA 80LN&CE VBOCIKB. vsuja slanih jedi iu diaav uimn dobre
V Zedinjenih državah m» imeli ponku-U«	; *	"Uberi.-;, ki
.e, kako bl u^mAno izmbili ^In.no vro- ^aja ^ .judovladi rntegn .meaa, je bU
čtno. v Kaliforniji ^ priredili te ^^	^ -
pnrni hotel, hi lasa goailao mot Seoetih «-loh^evo «e^, d. Ih, »žitno: jurnii * ' '	*	. -1" Belo kože«- je užiten namo. fe ga do
bi* sivega v roko. Tega |>tietavi do vratu v tekoe potok, jesti ae dobi ai*e-itnr, pije lahho. Tnho izluaeno meso je
/a silo užitno." — Vaah nfriennaki Ijodožre si opili sekanre takoj potem, ko je prvil jhdel rlovenko meso.
IBBIBÛKI KANIBALI 2e večkrat no razpravljali listi » « ud •tem dejetvu, dn večina afriknnskih lju dožreev ae marn sn meno belokožen. Ko •u preti por leti umorili ljudožrri au Novi tiviaejl aem*kegn mineraloga Var aerjn. ne dn bi gn snedli. jI bile dosti pisanju o tem. Amerižhi lieti so trdUi, da se boji Afričnn nžlvaaja belokožče vegn mesa. da ne bi pritel vaaj Helo-k otee v duh; naj je pravi namen divjate použijejo svoje pobite eovml-U, áa preide vonje moč, katero Ji temi fthreéi sovražnih Tem trdit vaa je ngrmrjal ameriški pisatelj Hof ama, ki jo pojeonil, da Ijodotreem be MM ao iMi, her valed nli
Bodite previdni kaj kupite!
Shakespcare-ove l>esede *'Kaj je v imenu f" vam ne morejo biti vodilo, kedar kupujete zdravila, kajti pri vsakem dobrem pripravku pomeni imr dolgo vrsto let iiajskrbucjsega ¿tudiranja. neste-vikio poizkusov, ki so pripomogli do največjega uspeha. Ako hočete dobiti najb</lj zanesljivo in najbolj učinkovito zdravilo za vse želodčne iifprilike, slabo prebavo, glavoliol. nervoznost, zgubo teka iu energije, itd., zahtevajte od vašega lekarnarja Trinerjevo am«-| riftko zdravilno grenko vino. Ni zadosti, da zahtevate samo •'GreiičecM, temveč rabite impjd-8i«ftm starostnega /Avnro^nnju v j no in pra^dlno ime: *'Trinerjf/vo Kaaadi je pt«|>oliiomn prostovoljen in ameriško zdravilno grenko vino"
Starostno zavarovanje v Kanadi.
Knnsdfths vlada je že leta IMJ3. uvedla zakon m «tarostno xu<nro\iuijf onih ofeb. hi »o prekoračile že ¿a. leto. hprva je bilu ta upravn v rokah trgo vinskegn otldelkn, nedaj je ps |K>d usd aorutvom imatne oblesti
neprisiljen: vaakn oneba. živeen v Kn natli, aeociraje se na n)»ol. stnrost. stan in /tlravje se lahko zavaruje zn stsra lets. de «tobivu po 55. lrtu pokojnino. Premija »e plačuje nn leto n>i «kopaj, nli r manjših obrokih. Kdor mordn ne more plačevati svojih za\nrovalninshih prinpevkov do koui-a. nli 50. lets, se mu že vplačane sveia povrne s obrestmi Zavn rov nlniaskegu stnrost negn certifikata' ae sme ia ne more nihče prodnti. sambi ti. ali sploh sestaviti.
Ves sistem pri upravi tega u varovanja je določen na 4 odetotno sbresto vaa je; «pravne strežhe la drage po straaalre rtdatks trpi kanadsks vlada sama. Usmdanes jo r Kaaadi sleherni požtar opravičen pobirati prlaperhe sa siaroetao pokojnino, vsled česar je In a*tta »varovanju ondi telo r«r«irjen.
iti izognili se Iniste možnosti, da boste dob^i manjvredno, manj učinkovito nadomestilo in v sii-!lfh krajih Inmte mlprto pokazali, j d« hočete zdravilo in ne kako o-' pojno pijačo. Cena 11.00. V lekar-na>, — Trinerjev Lin i men t. ki i-ma «vetovno dobro ime, pomaga ( hitro pri revmatiznm, nerralgiji. | ponearecenjih itd Cena 25 in TjOc Iv lekarnah; po po*ti 35 in 60c. Joa Triner, izdelujoči kemist. — 1333 — 1399 8. Ashland Ave. Chieago, fll.	(Adv.)
Central Hotel
Coneoiaugli, Pa.
Fred. Möwbarger,
LASTNIK.
V teti dnevih
velike draginje
bi ae uioral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za liiio. Popolna resnica je v pregovoru. "Forewarued is Força r med". Slaba prebava glavobol, z guba okusa, splowia slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljifeg» zdravila iua||> pozornosti vašim črevam, bo vam pouioflo preprečiti sitne neprilike.
TrIner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je t lotu zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih, lalo ¿20isti čreva, odstrani zbrano neporabuo tvarino, v kateri ti rode in množe razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus ia ojači kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred veéiat uapadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za n«r-vosnooti želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre-membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše iziucd vseh rnakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic iu lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, ni-ravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.0O„ V lekarnah.
Trlnerfev Uniment
vam prinese v hiso pravo družinsko zdravilo, »le nepreskoljiv za revmatizem iu nevralgijo, je izvrsten pri poneareèenju, u zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. »le jako poživljajoč s» utrujene inisice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 2â i« 5ÛS v lekarnah, po posti 96 in 60e.
Trlner|ev Cough Sédative
je uajbolj zanesljivo zdravilo zojkt prehlade in kašelj, liri|»a» vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za Ihiiineot.
Trinerjevg zdravila so dobila najvišje mogoč« nagrade n» mnogih mednarodnih raaatavah. Zadnje nagrade: Zalta ko-Iu juh San Fraucisco, 1915, (Jraiul Prix—Panama, 1916.
JOS. TRINER
kemik izdelovalec.
1HHJ» Ss. Ashlsnd Ave.
cucsas. nL
Vuk' «rtinirinni del»T«« mo
r« imeti pred ««mi, d« j* )«tM « WU.
Or. W. C. Ohlendorf. M. S
ÏSiMMie
mM je le niiaviU ira., o atengo U redaje ad I ao S 0
aL: od T Ao t rva*o» Is vea C Usa« MveM bolniki noj
^/TD. 2ZAMSK.V
Artistični J~lo-OansKi
.,. Fotogra
t
Poaebno pozornost za slike novoporočenoem OUtočite na«, in prepričajte ae!
¡255 tO. ISth St.
Mod T hrom p in
Sfiiport mlt<*