Št. 26(1768) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 30. junija 1983
Cena: 15 din
>3. februarja 1975 je bil lisi odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Spominski park Trebče zaživel z brigadirji
Napeljujejo vodo
BISTRICA OB SOTLI - Na severni in južni strani Orliškega pogorja se od Trebč do Bistrice, Bizeljske, Pišec in Podsrede razlega vesela pesem slovenskih brigadirjev. Udeležencem republiške delovne akcije „Spominski park Trebče" so v nedeljo, 27. junija, priredili prisrčno dobrodošlico pred osnovno šolo Marije Broz v Bistrici ob Sotli. Slavnostni govornik je bil Miloš Prosenc, sekretar RK SZDL Slovenije.
Brigadirji so se v ponedeljek zagnali na delo na vseh deloviščih spominskega parka. Na Bizeljskem so se lotili vodovoda, po katerem bodo pripeljali ljudem pitno vodo iz več kot v 6
Miloš Prosenc: ,.Delovni polet mladih — zagotovilo za lepši jutri.“
kilometrov oddaljenega izvira Gabcrnice v Pišecah. Prepričani so, da bodo uresničili pričakovanja prebivalstva, da pa se ne bodo izkazali le pri delu, ampak tudi v vseh spremljajočih aktivnostih brigadirskega življenja.
Vrednost, ki jo bodo letos ustvarili mladi s prostovoljnim delom širom po domovini, ocenjujejo na 150 milijonov dinarjev. To je velik prispevek mladega rodu k izboljšanju razmer, posebej še v času varčevanja. Več kot tretjina akcij je to poletje usmerjenih na kmetijska območja z namenom, da bi brigadirji spoznavali tudi kmečko delo in njegov pomen za stabilnejše gospodarjenje.
J T-
brigadirski
OBRAMBNI DAN
ŽUŽEMBERK — V soboto, 25. junija, so priredili brigadirji prve izmene ZMDA Suha krajina ‘83 obrambni dan. Potem ko so si v vojašnici Milana Majcna ogledali sodobno oborožitev, so brigadriji krenili na pohod na Frato. Na poti do ai° °Prav’*i dve nalogi, najprej so se člani tekmovalnih ekip petih brigad pomerili v razstavljanju in sestavljanju orožja, orientaciji in znanju prometnih predpisov. K pestrosti obrambnega dne je vsekakor pripomoglo tudi streljanje z zračno Puško, tekmovanje v metanju . mbe ter reševanju testov iz SLO tn DS. Brigadirji so pokazali veliko znanja in discipliniranosti, zmagala Pa J® črnogorska ekipa MDB ,,Jusuf Kedzepagič".
Metlika vabi
3- julija srečanje borcev, XIV., XV. in XVIII. divizije 7. korpusa
METLIKA - Ob 40-letnici ustanovitve XIV., XV jh XVIII. divizije ' korpusa NOV in vojnega šolstva bo v nedeljo, 3. julija, v Metliki odkritje doprsnih kipov narodnih herojev, padlih v NOB, in tov. Tita, delo- akademskega kiparja Zdenka palina. Hkrati bo odkritje obeležja bratstva in enotnosti ter obeležja Partizanskemu vojnemu šolstvu. Spomenike bo ob 9.30 odkril generalpolkovnik Branko Jerkič. Ob **• uri bo na kopališču ob Kolpi Sečanje borcev, občanov in prijate-t)ev Bele krajine, na katerem bo govoril Janez Vipotnik, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slo-enije, popestrili pa ga bodo s kultnim programom.
Hkrati bosta v Belokranjskem ?dzeju in osnovni šoli 15. NOUB-belokranjski'odprti razsta-likovnih del in dokumentov o P°(i Gubčeve in 15. belokranjske
brigade.
Brigade v novem naselju
V nedeljo začetek RMDA Bela krajina 83 — Odprl jo je I Bavčar, član predsedstva republiške konference ZSMS
LOKVE PRI ČRNOMLJU - Bela krajina je preteklo nedeljo sprejela prve brigadirje republiške mladinske delovne akcije Bela krajina 83, na kateri bodo letos brigadirji 8 mladinskih ter pionirske brigade pomagali pri razširitvi vodovoda in elektrike in čiščenju opuščenih pašnikov. Sodelovali bosta tudi brigada. Rdečega križa Slovenije ter letos
• Predsednik skupščine RMDA Bela krajina 83 Janko Gladek je v slavnostnem govoru ob otvoritvi akcije poudaril pomen mladinskega prostovoljnega dela, hkrati pa je obsodil fašistično divjanje na Tržaškem.
prvič strokovna veterinarska brigada iz Ljubljane.
Tako bodo brigadirji prve izmene iz Titovega Velenja, Murske Sobote in Postojne obnavljali vodovod Jamniki v metliški občini, brigadriji ostalih dveh izmen pa bodo v krajevni skupnosti Semič pomagali pri izgradnji vodovodnega sistema Krupa ter čistih pašnike na Blatniku in Brezovici. V viniški krajevni skupnosti bodo dokončali vodovod Vini-ca-Perudina-Hrast ter izkopali in
ZVONE DRAGAN BO GOVORIL NA SREČANJU KOZJANCEV
SENOVO - Na osrednji proslavi dneva borcev, združeni s praznikom rudarjev, se bodo v nedeljo, 3. julija, ob 10. uri pri Domu 14. divizije na Senovem zbrah borci in aktivisti kozjanskega okrožja. Na tem vsakoletnem srečanju, ki se seli iz občine v občino, pričakujejo krški organizatorji okrog 4.000 udeležencev, saj bodo sodelovali tudi številni pohodniki, mladina, teritorialci in domačini. Slavnostni govornik bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan.
zasipali jarek za električni kabel. Vrednost del bo presegala 11 milijonov dinarjev. V popoldanskem času se bodo brigadirji vključili v vrsto interesnih dejavnosti ter tečajev.
Hkrati z otvoritvijo akcije so v Lokvah pri Črnomlju predah namenu novo naselje, ki so ga uredili v nekdanji kasarni in nudi prostor 137 brigadirjem. Poleg tega so postavih montažni objekt, v katerem je jedilnica, kantina in razdeljevalna kuhinja ter šotor za interesne dejavnosti.
M.BEZEK
VIŠJA STOPNJA ZA ZDRAVSTVO
SEVNICA - V ponedeljek so skupno zasedah vsi trije zbori občinske skupščine in oba zbora zdravstvene skupnosti. Za takšno delo so se odločih predvsem zaradi rastoče izgube v zdravstveni skupnosti. Med številnimi ukrepi je najpomembnejši dvig prispevne stopnje. Le-ta bo od julija dalje znašala kar 13,54 odstotkov. Večja obremenitev združenega dela, po teh obremenitvah so med prvimi v republiki, je izredno neljub ukrep, vendar ni bilo drugega izhoda. V Sevnici menijo, da bi morah biti pri nekaterih nalogah deležni večje republiške solidarnostne pomoči.
LETOS 2500 VAGONOV PUAČ? - Lani so v delovni organizaciji Slovin Bizeljsko—Brežice izdelali za 2200 vagonov brezalkoholnih pijač in vin. Predsedniku Bulcu so povedali, da tudi letošnji plan doslej uresničujejo. Tako naj bi izdelali 1200 vagonov vin in 1300 vagonov brezalkoholnih pijač. Po prodaji vin doma so v sozdu na prvem mestu. (Foto: P. Perc)
Za izvoz ni dovolj le volja -
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc seje pogovarjal z gospodarstveniki Posavja — Pogoji gospodarjenja morajo biti znani jeseni — oktobra
BREŽICE - Minuli četrtek je bil na delovnem obisku v Posavju predsednik Gospodarske zbornice Slovenije inž. Marko Bulc. Na treh sestankih, v Sevnici, Krškem in Brežicah, se je pogovarjal z gospodarstveniki najpomembnejših kolektivov v regiji.
Med v Jutranjki zbranimi tekstilci V Lisci so, kot pravijo sami, lani se je predsednik Bulc zanimal predvsem za menjavo s svetom. Jutranjka ima tja do leta 1984 zastavljen pogumen načrt Stopnjevanja izvoza.
| Praznik kot le malokje
8. revija pihalnih orkestrov, bobnarskih in majoret-nih skupin Slovenije v Artičah
ARTIČE — Blizu 400 nastopajočih godbenikov, majoretk in bobnarjev je v nedeljo nastopilo na sklepni prireditvi ob krajevnem prazniku artiške krajevne skupnosti. Pozdravilo jih je toplo poletno sonce in okoh 2.000 obiskovalcev 8. revije pihalnih orkestrov, bobnarskih in majoretnih skupin.
Najštevilčnejši so bili tokrat Radečani, saj so poleg papirniških godbenikov prišli še bobnarji in majoretke. Že na dopoldanskem koncertu v artiškem prosvetnem domu pa so nastopili orkestri iz' Trebnjega, Loč, Liboj, Kapel, Krškega in Hrastnika. Vsi ti godbeniki so se v popoldanskem sporedu skupaj z majoretkami Logatca in Ljubljane ter bobnarji iz Artič predsta-
vili v paradi in veličastnem skupnem nastopu.
Pozdravni nagovor predsedni; ka krajevne konference SZDL Franca Glogovška je marsikomu segel do srca. Predstavnik glavnega pokrovitelja revije Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj generalni direktor Silvo Gorenc je v svojem govoru dejal: ,,Taka živa povezanost delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti je pripomogla k hitrejšemu uveljavljanju vloge krajevne skupnosti. Zlasti je potrebno, da preprečimo zastoj ali celo zmanjšanje proizvodnje. Do kraja moramo izkoristiti naše stroje, zemljo, rudna bogastva, znanje in pridnost. Samo večja količina proizvodnje nam bo omogočila preprečiti nadaljnje upadanje standarda.”	p	p
%
PAŠA ZA UŠESA IN OČI - Zakaj prihajajo ljudje v tolikšnem številu na prireditev? Veijetno je najbolj zadel v črno iskren odgovor: „Rad poslušam godbe, opazujem brhke in spretne majoretke ter se poveselim ..(Foto: P. Perc)
prebrodili eno najtežjih let v obstoju tovarne. V zahodni Evropi je celo propadlo več renomiranih firm. V tako težavnih razmerah so se morali bolj preusmeriti na predelavne posle in kooperacije z izredno kratkimi dobavnimi roki. Tudi v krškem tozdu Libna novomeškega Laboda so pri izvozu usmerjeni pretežno na predelavne posle. Predsednik Bulc jc pohvalil izvozne napore posavskih konfekcionariev. Pri Dolnjem Brezovem si je ogledal novo tovarno elastičnih pletenin Inpiet. Sovlagateljem Lisci, Jugranjki in metliškemu Kometu naj bi zagotovila surovine, nujno potrebne tem tovarnam za večji klasični izvoz.
Za poglobljeno obravnavo položaja papirne in lesnopredelovalne in-
• Med nedavnim obiskom v Posavju se je predsednik slovenske gospodarske zbornice Marko Bulc izkazal kot dober in duhovit govorec. Ko mu je neki krški gospodarstvenik postregel s podatkom, da morajo za najete kratkoročne kredite plačati tudi do 35-odstotne obresti, je predsednik Bulc zmajeval z glavo in rekel: „Sem mislil, da so Židje že odšli iz Slovenije."
dustrije je v Krškem zmanjkalo časa, zato bodo o tem, zlasti o sodelovanju tovarne Djuro Salaj z gozdarji, spregovorili posebej ob prihodnjem obisku predsednika GZS. Zato pa se je Marko Bulc dodobra seznanil z
razmerami v kovinskopredelovalni industriji. Kovinarska, Metalna in SOP bi še uspešneje izvažali, če bi bilo urejeno vprašanje kreditiranja opreme.
V Brežicah si je predsednik Bulc ogledal polnilnico Slovina, v krajšem pogovoru s predstavniki posavskih kmetijskih delovnih organizacij pa je prevladovalo mnenje, da kljub nekaterim večjim naložbam v kmetijstvo ni dosti narejenega za hitrejši razvoj manj razvitih.	p	perc
Le 12 strani
Zaradi še poslabšane oskrbe s papirjem, ki je povezana z nujnim povečanim izvozom papirja in deviznimi zagatami tovarne v Krškem, je bil Dolenjski list podobno kot druga glasila primoran še dodatno zmanjšati svoj obseg na vsega dvanajst strani. Zadoščal ni niti vsako leto načrtovani manjši poletni obseg niti sprememba v konceptu lista, o čemer več pišemo na četrti strani, skrčiti smo ga morali še bolj. Za vse neljube posege se bralcem opravičujemo, za uvidevnost pa prosimo tudi tiste naročnike, ki - ne po naši krivdi - prejšnji teden Dolenjskega lista sploh niso dobili.V tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani so nam zdaj zagotovili, da bodo list tiskali v zadosti veliki nakladi, tako da bo na voljo tudi v prosti prodaji, skrčen pa bo, kot že rečeno, njegov obseg vse dotlej, dokler se oskrba s papirjem ne bo izboljšala. Upamo, da nenormalno stanje ne bo dolgo trajalo.
Naročnike še enkrat prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO
Naša edina pot
Ob dnevu samoupravljalcev
V razdobju človeškega življenja je 33 let čas, ko človek doseže svoj ustvarjalni in delovni zenit. Prav toliko let je dopolnilo pretekli teden naše samoupravljanje, čigar rojstni dan praznujemo 27. junija, na dan, ko je ljudska skupščina sprejela na Titovo pobudo zakon o upravljanju delovnih kolektivov z gospodarskimi podjetji.
Žal je ob 33. „rojstnem dnevu" našega samoupravljanja treba zapisati, da preživljamo težke čase. V viharju gospodarske krize, ki je zajela ves svet in tudi nas, se razkrivajo trhle strehe, rušijo papirnate hiše in vse, kar je slabo zgrajenega. Piš razmer je pri nas razkril precej lažnih ..samoupravnih" streh, s katerimi so se pokrili najrazličnejši interesi. Čas nas je primoral, da smo se soočili z resnico, da je v našem samoupravnem življenju veliko polakiranega, da se pod strehami samoupravnega odločanja skrivajo odločitve družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršnih organov, ozki interesi birokracije in administracije.
Analiza gospodarskih in političnih dogodkov opozarja, da se temeljna načela samoupravljanja vse prepočasi uresničujejo, kot je na srečanju samoupravljalcev Jugoslavije dejal Vinko Kastelic. Delavec izgublja vpliv na dohodek, ekonomske odnose urejajo administrativni ukrepi, ki — včasih morda tudi potrebni — niso odraz samoupravnega odločanja.
Sedanji slabi poloaj poskušajo nasprotniki samoupravljanja izkoristiti, za napad na sistem, češ da je kriv za vse. Premalo samoupravljanja, odtujeno odločanje v imenu delavskega razreda je pripeljalo do hudih zadolžitev v tujini, podvajanja zmogljivosti,-zgrešenega investiranja ipd.
Kolesje gospodarske stabilizacije bo torej treba podmčzati še s kakšnimi drugačnimi mazivi, ne zgolj z zahtevami po večji delavčevi produktivnosti in zategovanju pasu, Učinkovito delo delavske kontrole, ki mora preverjati resničnost samoupravnega odločanja, je že ena od tistih maž.
SREČEN SAMO, ČE LAHKO DELA - Najplodnejši slovenski medaljer akademski kipar Vladimir Stoviček iz Krškega je 26. junija slavil 87-letnico rojstva. Dan bi mu minil brez počitka kot vsak drug, če mu zdravice prijateljev, njegovih najbližjih ter številnih drugih občudovalcev njegove neusahljive ustvarjalnosti ne bi prekinile z delom izpolnjenega časa. (Foto: Jožica Teppey)
Posledice slabega kadrovanja
Delovna skupina CK ZKS spet dva dni v kočevski občini — Obiskala tiste, ki jim gre najslabše — Odkrito o slabostih kadrovske politike — Ponosno v Itas in Lik
KOČEVJE - Kadrovska politika v kočevski občini je že nekaj let slaba in neodgovorna, kar velja tako za kadrovanje v združenem delu, kot tudi za odgovorne dolžnosti v občini. Posledica tega je tudi slab gospodarski položaj občine in še posebno nekaterih delovnih organizacij.
gospodarstva že nekaj let nazaduje. Ob prvem četrtletju letos je zaključilo poslovanje z izgubo kar 13 delovnih organizacij. Slabo gospodarjenje je posledica slabe kadrovske politike, familiarnosti in popuščanja.
da bi se v navzočnosti delovnih ljudi in občanov, -ki vedno nosijp posledice dobre ali slabe kadrovske politike. Ocene vodilnih delavcev ob
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ta misel je bila izrečena prejšnji teden med obiskom delovne skupine CK ZKS, ki jo je vodil sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Ivan Godec. Razmere so kritično ocenili že domači razpravljalci, še kritičneje pa gostje iz CK ZKS.
Seveda pa te pripombe ne veljajo za vse. Fizični obseg kočevskega
Kadrovska vprašanja se prepogosto rešujejo v zaprtih krogih, namesto
lrugi polovici tedna bo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi plohami in nevihtami.
Ljubljansko
pismo
Težave se večajo, vendarvobstaja tudi Izhod
V praksi je treba začeti uporabljati rešitve, ki jih predlaga	„ Kraigherjeva
komisija"
Nedvomno ni med nami nikogar, ki bi ne vedel ali na svoji koži ne občutil, da živimo v težavnih gospodarskih in političnih razmerah. Čeprav se z inflacijo in drugimi ekonomskimi nevšečnostmi spopadamo z močnejšim opiranjem na lastne sile, s povečevanjem izvoza — ob hkratnem zmanjševanju uvoza -in celo z udarniškim delom ob sobotah, kadar je na voljo dovolj reprodukcijskega materiala, ekonomičnost gospodarjenja upada, izgube pa še naprej naraščajo. Zaradi naglega upadanja življenjske ravni je v zadnjih mesecih v organizacijah združenega dela prišlo do vrste izsiljenih sestankov.
Opisane razmere si prizadevamo odpraviti s povečevanjem izvoza, z ohranjenjem industrijske proizvodnje na dosedanji ravni ter z obvladovanjem vseh oblik porabe: investicijske, splošne, skupne in osebne. Tako so v zadnjih treh letih organizacije združenega dela Slovenije povečale kritje celotnega uvoza z izvozom od 74,6 % na 94,2 %. Lani so prodale za četrtino celotnega izvoza Jugoslavije na konvertibilno področje, medtem ko je strukturni delež Slovenje v družbenem proizvodu Jugoslavije znašal (le) 16%. Kljub temu uspehu pa tudi v naš republiki osebni dohodki že tretje leto realno upadajo. V letošnjih mesecih so padli kar za 12 % v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Prav tako se zmanjšuje razlika med povprečnim osebnim dohodkom v Jugoslaviji in S k) ve nji.
Zelo naglo se zmanjšuje inves-ticjska poraba. To je sicer bistvena značilnost uresničevanja politike stabilizacije oziroma uskalajevarja naložb v osnovna sredstva s stvarnim dohodkom, vendar se zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti, predvsem na področju gradbeništva, zelo naglo zmanjšuje tudi povprečna stoprja rasti družbenega proizvoda, ki je v Slovenji zdaj nižja kot povprečna stopnja rasti družbenega proizvoda v celotni državi.
Lani je v Slovenji 226 organi-zacij združenega dela poslovalo z izgubo. Skupna vsota izgub je znašala 8,4 milijarde dinarjev, kar je okrog petina sredstev akumulacije. Gre torej za nttjvečje izgube v Sloveniji doslej. V sanacijski postopek bo zato prišlo 41 organizacj združenega dela, v katerih je zaposlenih nad 10.000 delavcev.
Stabilizacjo lahko uresničimo le s prizadevanji vseh, z bistveno drugačnim razmišjanjem in gospodarskim ravnanjem, kot smo si ga privoščili doslej. Zato je toliko boj pomembno, da v vseh samoupravnih organizacjah in skupnostih uveljavimo vsestransko odgovornost, še zlasti odgovornost komunistov za uresničitev sklepov zadnjih sej CK ZKJ in ZKS. Skrajno moramo zaostriti odgovornost tako za rujema nje kot za vračanje slehernega tujega in domačega posojila; poskusi prenašanja te odgovornosti na druge so ekonomsko in politično nadvs|^ škodljivi, saj lahko močno zaostrijo mednacionalne odnose. Seveda pa je glede na različen položaj organizacj združenega dela in z njim povezanimi sposobnostmi za odplačilo tujih posojil nujno treba zagotoviti tudi solidarnost pri odplačevanju teh posojil.
Rezultati dela komisije družbenih svetov, tako imenovane Kraigherjeve komisije, ki jih bomo začeli uveljavljati kot dolgoročni program gospodarske stabilizacije, pričajo, da smo že našli nekatere nove nujne praktične rešitve za izhod iz sedanjih težavnih razmer.
VINKO BLATNIK
Posledice...
(Nadaljevanje s 1. strani)
razpravah o zaključnem računu so izjeme, namesto da bi bile pravilo.
V razgovoru s komunisti, ki delajo na področju zdravstva, so ugotovili, da je bilo za boljše gospodarje-
je na tem področju veliko narejenega, kljub temu pa ima zdravstvena skupnost veliko izgubo. Akcije zdravstvenega doma (na primer za zmanjšanje odsotnosti z dela) ne dobivajo dovolj podpore v delovnih organizacijah.
V Itasu 00 ZK v DSSS ne sprejema stališč predsedstva občinskega komiteja ZK. Sama ni sposobna reševati zadev, saj ne znajo izpeljati pravilno niti glasovanja. Občinski komite se bo v sodelovanju s svojimi organi do 15. julija odločil za ukrepe, ki jih je potrebno v tej 00 ZK sprejeti za ureditev razmer. Skupina CK ZKS bo potem ponovno prišla na obisk v Itas.
V ZKGP bo treba poenotiti stališča do razvoja, kar velja tako za področje gozdarstva in njegovega povezovanja z lesno industrijo, kot za kmetijstvo ter njegovo sodelovanje s tistimi, ki hrano potrebujejo.
V LIK je delovna skupina CK ZKS naletela na čudno vzdušje, saj so vsi razpravljalci iz te delovne organizacije krivili za izgubo in za slabe odnose v kolektivu zunanje činitelje, nič pa niso spregovorili o tem, kaj bi lahko sami uredili. Sestanek je bil prekinjen in se bo nadaljeval kasneje z delovno skupino medobčinskega sveta ZK.
Delovna skupina bo pripravila do 15. julija o-obisku še osnutek poročila, nakar bo dan v razpravo in dopolnitev.
JOŽE PRIMC
Presenetili
Brigadirji naredili več, kot so domačini pričakovali
KOČEVJE - Domačini iz Pred-grada in okolice so bili prijetno presenečeni zaradi pridnosti mladin-cev-brigadirjev iz kočevske gimna-zije, ki so tri tedne delali na njihovem območju. Kljub slabemu vremenu je 35 brigadirjev, mladincev in mladink brigade „Andrej Cetinski—Lev in Jože Boldan-Silni", izkopalo 1.200 m jarka za vodovod, Hydrovod je položil cevi in mladinci so 600 m jarka tudi zasuli. To so opravili v 14 dneh in domačini so bili že s tem več kot zadovoljni.
Brigadriji so nato še teden dni kopali jarek za polaganje telefonskega kabla. Enkrat so šli pomagat kooperantu, ki v Nemški loki čisti zemljišče in pripravlja zemljo, kjer so redili ovce. Urejali so okolico gasilskega doma in igrišče. Domačinom so pomagali pri spravilu sena, Hydrovodu pa pri izolaciji cevi.
Komandant akcije Zlatko Ficko je povedal, da so brigadirji zelo tesno sodelovali s krajani, posebno še s predsednikom krajevne skupnosti Aleksom Vaj so m.
Na zaključni svečanosti je bilo za idir'
lašeni:	Marko	Mleicuž,	Aleš
prizadevno delo 10 brigadirjev pohvaljenih, za udarnike pa so bili
PESEM IZ VEČ KOT 300 MOŠKIH GRL - Takole so v soboto v Šentjerneju poleg hipodroma, kjer je bila osrednja prireditev letošnjega, 12. srečanja oktetov, pod taktirko prof. Jožeta Gregorca zapeli združeni moški okteti iz vse Slovenije. (Foto; I. Zoran)
| Okteti zvesti Šentjerneju
N
I
V
I
N
I
S
I
S
I
N
)
I
S
I
S
>
s
I
s
>
t
s
I
N
I
S
t
V okviru 12. srečanja koncerti po vsej Sloveniji — Osrednji nastop v Šentjerneju spremljalo 2000 obiskovalcev
ŠENTJERNEJ - Kakih 2.000 obiskovalcev od blizu in daleč se je minulo soboto popoldne zbralo poleg tukajšnjega hipodroma, kjer je potekala osrednja prireditev letošnjega, že XII. srečanja oktetov. Po pozdravnih besedah Uroša Dularja, predsednika novomeške občinske skupščine, ki je med drugim poudaril, daje to srečanje, zraslo iz šentjernejskih pobud, postalo že vseslovenska pevska manifestacija, se je zvTsti-lo sedem oktetov, od katerih je vsak zastopal eno slovensko pokrajino oziroma regijo, na koncu pa sta nastopila še združeni ženski in moški pevski zbor.
Prireditev je začel domači Šentjernej ski oktet z znano „Šentjernejsko“, zatem pa so se zvrstili: ženski nonet Vitra iz Ribnice, nonet Certus iz Maribora, Prekmurski oktet iz Murske Sobote, oktet bratov Pirnat iz Jarš (namesto najavljenega slovenjgraškima okteta Lesne), Briški oktet Dobrovo iz Brd, ženski oktet jeseniške Svobode in Ljubljanski (bivši študentski) oktet.
Slednji je požel buren aplavz z „Idilami Jurija Vodovnika" skladatelja Jakoba Ježa, rojaka iz Loke pri Zidanem mostu. I ženskih oktetov oziroma nonetov združeni ženski zbor je nato pod vodstvom prof. Bernarde Kogovšek, vodje ribniškega ženskega noneta Vitre, zapel dve, podobno sestavljeni, vendar številčnejši združeni moški zbor pa pod dirigentstvom prof. Jožeta Gregorca pet pesmi.
Prvi del prireditve je bil že v petek, torej dan poprej, ko so prijavljeni okteti in noneti (39 moških, sedem ženskih in dva mešana) nastopili na večernih koncertih v desetih krajih oziroma po vsej Sloveniji. Koncerti so bili v Brusnicah, Črnučah, Dolenjskih Toplicah, Domžalah (Ihanu), Račni pri Grosupljem, Javorniku (Jesenicah), Lenartu, Mariboru, Škofji Loki in Tolminu. Na koncertu v Dolenjskih Toplicah je pel tudi moški oktet Soča, ki ga sestavljajo
zdomci iz Švice.
naši I. Z
N
I
S
I
N
I
N
I
S
I
>
I
S
I
v
*
s
I
s
J
Cvičku boljšo kakovost
S skupščine delegatov Društva vinogradnikov Dolenjske — Veliko lanske letine še v sodih — Neorganiziran odkup
NOVO MESTO - V nedeljo, 26. junija, so se zbrali na skupščini v Novem mestu delegati vseh 10 ožjih vinorodnih okolišev f; okviru Društva vinogradnikov Dolenjske, ki združuje prek tisoč članov; vsi vinogradniki pa sploh še niso organizirani, poskrbeti £> to naj bi bila ena od skrbi društva v prihodnje.
znanje o pridelavi in predelavi gro-zdja ter kletarjenju, da bi im« cviček boljšo kakovost, saj mu bo je to dvignilo veljavo in ceno. Slišati j* bilo tudi želje po sodelovanju s poslovno skupnostjo za vinograd®-štvo ter boljši organizaciji odkup* grozdja in vina, ki je sedaj v Nove® mestu zelo slaba, bo pa še slabša, 4* Hmeljnik ne bo splaval iz teža* Predvsem bi morali že spomlad1 vedeti, koliko bo jeseni tržnih P®-sežkov grozdja ter kdo ga bo odku-pil in pod kakšnimi pogoji. Ker teg* ni, imajo mnogi vinogradniki |e P®*’| ne sode lanske letine, saj na prodaj*! vina po 30 dinarjev za liter spomlad!! niso hoteli pristati. Hmeljnik pa fJ mogel ponuditi več, saj cviček v trgovini nima prave cene. Še teži* bo morda s prodajo letošnje letine, ki prav tako zelo dobro kaže.
Delegati so sprejeli delno sprente njena pravila o delovanju društva Sprejet je bil tudi sklep o vil članarini, ki bo za prihodnje let* 200 200 dinarjev.	:
Z. LINDIČ -DRAGA*
Iz 'poročila upravnega odbora društva o delu v letu 1982 je razvidno, daje bilo dela dovolj, nič manj pa problemov, s katerimi so se ubadali društvo in vinogradniki. Osnovna skrb je bila posvečena zamenjavi samorodnih nasadov z žlahtno trto, kar je že ustaljena naloga, pa povečanju trsnega izbora, za kar naj bi spomladi zasadili nove sorte za preizkus pri vinogradnikih, ki bodo to pripravljeni sprejeti. Skušali so doseči, da bi lahko opravljali analizo vzorcev tudi v Novem mestu, vendar brez uspeha. Društvo je tudi lani organiziralo teden dolenjskega cvička v Novem mestu. Na skupščini so vinogradniki ostro nasprotovali kritikam, da je to le organizirano pijančevanje, in jih ocenili kot zlonamerne. Ob tem so sklenili, da prireditev mora o'stati.
Letos naj bi se društvo še trdneje organiziralo, vključilo nove člane in uvedlo evidenco članov z velikostjo njihovih vinogradov ter vrsto in količino pridelanega grozdja vred. S seminarji pa naj bi še naprej utrjevali
Spet o nutrijah
Vedno več glasov proti
Dokler kandidat za rejo nutrij na potoku Potok pri Vasi-Fari ne dobi vseh potrebnih soglasij za rejo nutrij, mu je treba prepovedati vsaka pripravljalna dela za to dejavnost. Tak je bil sklep na zadnji seji občinskega izvršnega sveta Kočevje, ko so tudi zavrnili predlog, da bi prenesli objekte v vasi Potok na krajevno skupnost KosteL Te objekte je KS nameravala takoj dati v upravljanje rejcu nutrij.
V razpravi je bilo povedanih veliko mnenj, značilnost vseh pa je bila, da so bila bolj ali manj odločno proti reji nutrij. Najprej je bilo Ugotovljeno, da sta ribiški družini Kočevje in Brod na Kolpi proti reji nutrij, ker bi 10.000 nutrij onesna-
ževalo vodo tako kot 700 prašiče* Pogedano jbilo tudi, da so ribič sicer dali soglasje za suho rejo, z* mokro pa le, če bo rejec uredil ® farmo čistilne naprave. Rejec se j1 najprej zaradi tega odločil za suh* rejo, zdaj pa spet za mokro, češ <1 bo odpadne vode speljal v čistilo0 napravo, ki jo grade za obmofj! Vas—Fara. Člani izvršnega sveta ® menili, da se na čistilne naprave ® kaže 10-odstotno zanašati in da lahko kljub temu pride do o nesna ženja Potoka in prvobitno ohranja nje bližnje Kolpe.	pRliitf
Dovolj razvojnih razmišljanj
Delovna skupina CK ZKS končala obisk v krški občini — Dobri vtisi_
KRŠKO - Dvodnevni obisk delovne skupine CK ZKS v krški občini je pokazal potrebo po stalni kadrovski krepitvi in obnavljanju Zveze komunistov ter večjem medobčinskem sodelovanju v Posavju.
Sipka, Marjan Novak, Tomaž Indi-har, Matjaž Vesel, Nevenka Oražem, Janez Kovač in Zlatko Ficko.
Medtem pa je že odpotovala v brežiško občino mladinska delovna brigada ..Kočevski zbor" iz Kočevja. Sodelovala bo na delovni akciji „Trepče 83“. Na delovni akciji bo tri tedne, šteje pa 41 brigadirjev in brigadirk.
J. P.
ZA RAZISKAVE 5,6 MILIJONA
NOVO MESTO - V sredo, 22. junija, je bila seja skupščine novomeške raziskovalne skupnosti. Delegati so sprejeli dokončen finančni načrt skupnosti za leto 1983, po katerem bo imela skupnost na voljo 9 milijonov dinarjev, od tega nekaj več kot 5 milijonov in pol za sofinanciranje letošnjih raziskovalnih nalog, o večini katerih so delegati dobili tudi vmesna poročila. Sprejet je bil tudi sklep o pripravi dolgoročnega plana razvoja raziskovalne dejavnosti do leta 2000. Žal pa se delegatom ni zdelo vredno nameniti 46 tisoč dinaijev za sofinanciranje Dolenjskega lista, češ da ne gre tako razmetavati denarja, namenjenega za raziskovalno dejavnost. Kot da je informativna dejavnost razmetavanje denarja!
PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE
ČRNOMELJ - Ob 20. juniju, dnevu civilne zaščite, je prejela ekipa prve medicinske pomoči iz semi-ške Iskre za uspešno delo, predvsem pa za lani osvojeno tretje mesto na republiškem tekmovanju, zlato značko črnomaljskega občinskega štaba za civilno zaščito. Priznanje za požrtvovalno delo na tem področju v krajevni Skupnosti pa je prejel Mirko Pavlin s Sel pri Semiču.
Potem ko so obiskali Kovinarsko, Tovarno celuloze in papirja D uro Salaj, krški zdravstveni dom, brestaniško krajevno skupnost in senovski rudnik, so člani delovne skupine skupaj s predsedstvom občinskega komiteja ZK Krško zadnji dan obiska 21. junija strnili vtise in izoblikovali le grobo oceno, kajti,
BREZ PRAVE RAZPRAVE
NOVO MESTO - Prejšnji teden, 22. in 23. junija, sta zasedala zbor združenega dela in zbor krajenih skupnosti novomeške občinske skupščine. Glavna tema obeh sej je bilo uresničevanje politike in izvajanje zakonov s področja kmetijstva ter razvoj stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v novomeški občini. Na vseh teh področjih problemov v občini ne manjka, vendar se razmere kmetijstvu počasi le izboljšujejo, medtem ko se tako stanovanjskemu kot komunalnemu gospodarstvu zaradi pomanjkanja denarja povsem resno obeta hudo zaostajanje v razvoju. Ob tem kaže povedati, da delegatske razprave o teh stvareh skoraj ni bilo.
PROSTORSKI PLAN ŠE LETOS
NOVO MESTO - Prostorski del družbenega plana novomeške občine, ki bo odpravil sedanje težave z izdajanjem lokacijskih dovoljenj, naj bi bil po sprgjetem programu izdelan in sprejet do konca letošnjega leta. Zaenkrat vse kaže, da bo ta program moč uresničiti, saj dela napredujejo po načrtu.
Občinska kmetijska zemljiška skupnost je že pripravila predlog kategorizacije kmetijskih zemljišč. V zavodu za družbeno planiranje, ki je prevzel izdelavo plana, pa trenutno poteka vnašanje dosedanjega stanja in interesov za bodočo rabo prostora. Pri tem je že prišlo do konfliktov, saj ni nobena skrivnost, da sc želje na posameznih zemljiščih in krajih zelo prekrivajo. Usklajevanje interesov bo še posebno zahtevno in potrebno za vse večje kraje v občini.
dokončna bo izdelana prihodnji mesec.
Izvršni sekretar P CK ZKS Emil Štern je dejal, da so vtisi v glavnem dobri. Pohvali! je, ker je opaziti dosti razvojnih razmišljanj, predvsem pa opiranja na lastne sile. Precejšnja odprtost občine v povezovanju navzven, s slovenskim prostorom, je spodbudna, toda hkrati preveč pozabljajo na možnosti gospodarskega povezovanja v Posavju. Medobčinsko gospodarsko zbornico kaže postaviti bolj v ospredje. „Ne gre siliti v regionalizem, toda medobčinski organi bi morali bolj težiti k povezovanju in usklajevanju interesov. V ZKS je nasploh premalo medsebojnega zaupanja med samimi komunisti. Pristen delavski interes moramo uveljaviti prav v vodstvih ZK,” je poudaril Emil Štern.
Za elektrikarje pa tudi kmete
Novi prostori, skladišče za delavce Nadzorništva Bistrica ob Sotli
BISTRICA OB SOTLI - Med 220 delavci Elektra Celje-tozd Elektrod istribucija Krško je večina terenskih delavcev. Ti, ki so vsak dan izpostavljeni vremenskim in drugim nevšečnostim, so v večini, zato jim skušajo izboljšati delovne razmere. Prejšnjo soboto so tako delavci Nadzorništva Bistrica ob Sotli ki vzdržujejo vse elektroenergetske naprave od Bizeljskega do Lesič-nega v Hrastju pri Bistrici ob Sotli odprli nove poslovne prostore s skladiščem in garažami. Naložba je Elcktro veljala okrog staro milijardo dinarjev in je pomembna tudi zavoljo hitrejšega razvoja teh manj razvitih, pretežno kmetijskih krajev, ki spadajo pod spominsko območje Kumrovec - Trebče.
P.P.
Le četrtina osnovnih organizacij ZK v krški občini skrbi za redno obnavljanje članstva. Tudi zato to usiha, Še bolj pa zaskrbljuje neugodna socialna (le dva kmeta komunista!) in starostna sestava članstva. Od 1452 članov je 32 odst. neposrednih proizvajalcev, kar je po besedah sekretarja občinskega komiteja Željka Kolarja v zadnjih petih letih okoli 10-odstotni padec.
P, RERC
UMRL ALOJZIJ J. ŽABKAR
LJUBLJANA - Konec prejšnjega tedna je umrl Alojzij Jože Žabkar, župnik iz Krope. Žabkar je bil po rodu Dolenjec, pred vojno je služboval v Metliki in Ljubljani, kjer se je po okupaciji takoj povezal z OF. Kot „rdeči kaplan je izgubil službo, odpravil se je v Črnomelj in vsa vojna leta sodeloval v osvobodilnem boju. Do 1952 je učil na črnomaljski gimnaziji, leta 1969 pa je kot partizanski upokojenec odšel za župnika v Kropo. Ze od študentskih let dalje je Žabkar tudi pesnil, izvirno je njegovo vojno pesništvo. Lani je izšla knjiga „Brevir moj v travi", ki prinaša 40 Žabkarjevih partizanskih pesmi, in zanjo je pesnik prejel letošnjo Kajuhovo nagrado.
Razstava malega gospodarstva in industrije v Krškem obeta boljše so-delovanje — Okoli 6000 obiskovalcev
KRŠKO - Nedavna razstava malega gospodarstva v sodelovanju z industrijo krške občine je' bistveno prispevala k večji uveljavitvi osebnega dela. Razstavljalo je 65 obrtnikov, ki so člani Obrtnega : združenja Krškem, II obrtnikov - kooperantov obrtne zadruge „Resa“ iz drugih občin in 13 ozdov.
Ob dejstvu, da so lani v Krškem s pomočjo obrti napolnili 27 odst. občinskega proračuna, je razumljiva pozornost občinskih mož za nadaljnji, še hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. Tudi precejšnje možnosti za zaposlitev mladih v obrti spodbujajo tudi davčno politiko, da se prilagaja razvojnim težnjam.
Toda zanimivo je, da ponujena ugodna posojila, zagotovljeni lokah in davčne olajšave niso pritegnili mladih ljudi, da bi odprli take obratovalnice. To ugotavljajo tudi ob vsakoletnih srečanjih krških upokojenih obrtnikov. Ugotavljajo, da so bili v preteklosti cenjeni prav moj; stri, ki so med učno dobo izučili mlade poklica, zdaj pa usmerjeno izobraževanje dobesedno ne daje možnosti, da bi si učenci ustrezno prakso pridobili v obratovalnicah samostojnih obrtnikov.
Obrtniki že nekaj časa poudarjajo, da sedanji način ugotavljanja dohodka, ki se obrtniku šteje v pokojninsko osnovo, ni ne dober ne pravičen.
P. P-j
Nova merila za šolnike
  ______________________________________________
Gmotni položaj sevniškega šolstva je vse slabši ^
nega dela, in krajevnih skupnosti & bi posegali v razpravo, češ saj 11 mogoče ničesar spremeniti. j
SEVNICA - Trganje spon proračunskega načina financiranja družbenih dejavnosti, ki ga naj nadomesti svobodna menjava dela, je še vedno pomembna naloga. Na seji skupščine izobraževalne skupnosti 22. junija so sprejeli nova merila za delitev denarja.*
Merila končno omogočajo sklepanje pogodb z osnovnimi šolami v sevniški občini po novem. Kakšen napredek prinašajo, bo pokazala praksa. Številni delegati iz šol so že sedaj opozarjali na potrebo po dograjevanju. Kakršnakoli že so ta merila, pomenijo napredek od nekdanjega sistema, ko je bil osnovno vodilo le šolski oddelek.
Na prvi pogled se za izobraževanje nateka kar dosti denarja, nekaj nad 93 milijonov dinaijev. Ko te denarce razdelijo po številnih „pre-dalčkih", zavlada huda stiska. Od tod verjetno tudi zadrega delegatov v zboru uporabnikov, torej zaruže-
ZBIRANJE STARIH OBLAČIL ŠE TRAJA
ČRNOMELJ - V zbiralni akd starih, še uporabnih oblačil, obut** in posteljnine, ki jo je konec maj' organiziral črnomaljski občinski o» bor Rdečega križa, so v treh črt® maljskih krajevnih skupnostih ter’ Semiču zbrali okrog 2.000 kilog®' mo v blaga. Z akcijo, v kateri f, pomagali tudi mladi člani in aktivr sti Rdečega križa so v Črnomlj11 zadovoljni, vendar ugotavljajo, da sjj občani oddali zelo malo otrošld' oblačil, zato opozaijajo starše, d lahko še vedno prinesejo oblačil01 na sedež občinskega odbora Rdečf ga križa.
Borec proti toči
Prvo izstreiišče protitočnih raket tostran Save ho uporabljal Jože Železnik
Na žetev čaka 18 kombajnov
Za žetev je vse pripravljeno, vendar ne bodo dosegli predvidene količine presežkov Kombajnisti oproščeni davka - Goriva bo dovolj, težje za rezervne dele
Nad domačijo vinogradnika Jožeta Železnika v Vrhu nad Boštanjem bo v kratkem postavljeno prvo izstreiišče protitočnih raket na dolenjski strani Save. Predvideni strelec Jože mlajši, PO poklicu lesni tehnik in vodja sušilnic v sevniški Kopitarni, se je to pomlad udeležil tečaja za strelce protitočnih raket v Šentjurju pri Celju. Tam niso le poslušali predavanj, marveč so opravili tudi „ognjeni krst” s pravimi raketami.
Znano je; da je izgradnja protitočnega obrambnega sistema M osrednje Slovenijo šele na Mčetkih. Predvideno je bilo, da oi eno izstreiišče za rakete že letos zgradili globlje na Dolenjskem. Žal oddajniške zveze tega trenutno ne dopuščajo in se je Mo treba zadovoljiti z izstreli-
em nad Boštanjem pri Sevnici.
Eno izstreiišče, vodeno iz radarskega centra, obvlada v idealnih razmerah območje v krogu okrog 24 kilometrov. Bodoči strelec s temi raketami, mladi •lože, se zaveda velike odgovornosti pri tem delu. „Toče ni mogoče preprečiti, ko se je v ozračju že izoblikovala, temveč Eo se nevarni oblaki šele prično oblikovati. Resna prtprava protitočnega sistema obeta, da bomo vložena družbena sredstva upravičili,” meni tehnik Jože Železnik.
A. Z.
O _ *	*	v	v
oejm/sca
NOVO MESTO: Na PO nedeljsko vem sejmu je cena pujskov popustila za približno 300 dinarjev pri glavi. Naprodaj jih je bilo 260, neprodanih pa je ostalo kar 100. Od 8 do 10 tednov stari so veljali 4.500 do 5.500 din, starejši Pa 5.500 do 7.000 din.
BREŽICE: Na sobotni sejem prašičev v Brežicah so prodajalci pripeljali 455 prašičev. Prodali so jih 351; do tri mesece stari so bili po 250 dinarjev, starejši pa po približno 135 dinarjev kilogram žive teže.
METLIKA - V metliški občini je s pšenico posejanih okoli 500 hektarjev njiv, od tega so lastniki sklenili, da bodo pogodbeno posejali pšenico na 156 hektarjih, kar je celo malo več, kot so v republiki zastavili plan za metliško občino. Vendar je treba takoj povedati, da po količini sklenjene pogodbe močno zastajajo za načrtovanim. Obveze metliške občine ob žetvi naj bi bile 317 ton tržnih presežkov pšenice, skle-njenih pogodb pa je le za 160 ton.
„Prepričani smo, da bomo ob žetvi dobili več pšenice, kot je sklenjenih pogodb, 300 ton bomo pa težko dosegli," pravi vodja TZO Kooperacija pri metliški kmetijski zadrugi inž. Jože Bajuk. „Pri nas ne dosegamo dovolj visoke tržnosti - v Sloveniji naj bi ta znašala 2 toni na hektar - predvsem zato, ker naši ljudje pšenico sejejo na manjših površinah. Vseskozi pa je uspešna za-
Sonce kot gorivo
Novost: sušilnice krme z uporabo sončne energije
Gorenjci so, kot je splošno znano, varčni ljudje, da ne uporabimo hujših besed iz šal na njihov račun. In če se ti Gorenjci odločajo za sušenje krme s pomočjo sončne energije, pri čemer ni mišljeno običajno sušenje na soncu, že mora biti nekaj na tem. Ta čas že gradijo dve sušilnici, ki bosta kot gorivo uporabljali s kolek-torji zbrano sončno energijo.
V načelu je stvar preprosta. Zbiralnik sončne energije v taki sušilnici je dvojna streha, ki ima gornji del iz prozorne plastične kritine, spodnji pa iz črno pobarvane iverne plošče. Vmesni prostor je zbirni kanal, v katerem se zrak ogreva, le-tega pa potem močan ventilator potiska v seno, ki ima lahko še sorazmerno velik odstotek (do 60 %) vlage. To dosuševanje omogoča hitrejše spravilo, saj lahko zjutraj pokošeno zeleno krmo popoldne že spravljamo v senik - sušilnico, ne da bi se bali, da se bo kasneje spridila. Gospodarski račun je pokazal celo, da je dosuševanje krme doslej edini ekonomsko upravičen način izkoriščanja sončne energije.
Potrebno opremo bo mogoče kupiti ne le v Švici, kjer se novi način dosuševanja zlasti uveljavlja, marveč tudi pri nas. Ventilatorje z načrtom sušilnic bo izdeloval Vitomir Gros iz Kranja, dodajalne trakove in udarne pUhalnike Vinko Kranjčič iz Brežic, samodejne razdelilnike sena pa Tajfun s Planine pri Sevnici. Vso potrebno mehanizacijo bo mogoče kupiti že na letošnjem avgustovskem sejmu v Kranju. (Iz Kmečkega glasu).
zanimivost
Kmetijski
Plug naj gre za žanjcem
Pred žetvijo ah ob njej opozagajo kmetijski pospeševalci kot y en glas: Poljedelci, ne pustite stmišč praznih, pridelujte dosevke, saj boste s tem koristili zemlji, sebi in družbi! Dovolj ™ane so prednosti zasejanih, pokritih njivskih površin in jih ni treba ponavljati, poglejmo raje, kaj je novega na tem področju 10 kako bi naredili pridelovanje strniščnih dosevkov še donosnejše.
Najprej o najprimernejšem izboru rastun. Pridelovanje pitnika (koruze za klajo), strniščne repe, presajene pese ali kavle strokovnjaki vse bolj odsvetujejo. Te rastline imajo le malo beljakovin, zahtevajo pa tudi mnogo napornega ročnega dela. Boljše rezultate dajejo z beljakovinami bogatejši dosevki iz družine metuljnic, ki so sposobne dušik pridobivati iz zraka. To s° detelje, grašica in grah. Dobre košeninske dosevke dajejo tudi rastline iz rodu križnic, kot so: repica, ogrščica, ohrovt strženar, °>jna redkev. Le-tem je treba izdatno dognojiti z dušikom.
Glede časa sejanja velja, da je pri rani setvi, tja do konca julija, priporočljivo sejati krmno ogrščico, mnogocvetno ljuljko, črnino repico, strženar, aleksandrijsko in perzijsko deteljo ter krmni grah s koruzo ali ovsom. Pri kasnejši setvi se bolje obnese krmna repica, zlasti pa krmna oljna redkev, ki je primernejša za Podor.
Odločilnega pomena je način pridelovanja. Plug mora takoj 23 žanjcem, oranje pa naj bo bolj plitvo. Na krompiriščih je bt^goče uporabljati krožno brano ali predsetvenik. Cim drob-neJŠe je seme, tem bolj mrvičasta mora biti zemlja, globina setve Pa naj znaša od poldrugega centimetra pri križnicah, travah in deteljah do 4 cm pri drugih metuljnicah.
* Sejati je treba v ozke vrste, v ta namen je mogoče uporabljati žitne sejalnice, možno pa je seme dobro raztrositi tudi s *r°silnikom za umetno gnojilo znamke vicon. Na varstvo pred bolhači in gosenicami nikakor ne smemo pozabiti. Dobri Pripravki so: sevin, zolone in radition.
inž. M. L.
menjava pšenice za koruzo v ustaljenem razmerju."
Sicer pa so na žetev, katere glavnina naj bi bila v času od 5. do 15. julija, v metliški občini dobro pripravljeni: Kakovostna lestvica ima tri stopnje in pšenico bodo predvidoma odkupovali, kot da sodi v drugo stopnjo, če pa bodo ugotovili pri določeni pošiljki najvišjo kvaliteto, jo bodo temu primerno seveda
O BOLEZNIH ČEBEL
Čebelarsko društvo Sevnica je pripravilo predavanje o čebeljih boleznih. P.edaval je strokovnjak Javornik. Predavanje o no-semavosti, gnilobi čebelje zalege in varoozi je bilo še posebno zanimivo, da se te bolezni pojavljajo v sevniški občini. Ob večjem sodelovanju čebelarjev z veterinarji bo potrebno čimprej uvesti še evidenco čebeljih družin.
A. F.
LETOS 20 TON AJDE?
METLIKA - V metliški občini si prizadevajo, da po žetvi pšenice nobeno strnišče ne bi ostalo nepre-orano; posejali pa naj bi ajdo in krmne posevke, kot so krmni ohrovt, travne mešanice, koruzo za siliranje. Lani je bila akcija za sejanje ajde na preoranih strniščih dokaj uspešna, saj so kmetje iz metliške občine Žitu prodali kar 15 ton ajde, letos pa pričakujejo celo 20 ton tržnih presežkov ajde. Z Žitom imajo v občini sklenjeno 10-letno pogodbo, po kateri Žito prve dve leti prizvajalcem zagotovi seme ajde zastonj, pridelek pa odkupi po tržni
tudi plačali. Tistemu, ki bo oddal več kot 500 kg pšenice, bo njegov pridelek analiziran, manjšim proizvajalcem pa bodo kakovostno stopnjo določali po povprečnem vzorcu iz posamezne pošiljke.
Kljub temu pa je, kot rečeno, v metliški občini vse pripravljeno za žetev, ki jo pričakuje 18 zasebnih kombajnov, kar zadostuje, če ne bo večjih okvar. Z lastniki kombajnov je metliška kmetijska zadruga sklenila pogodbe, dogovorjena je enotna cena: za kombajne z delovno širino 2 do 3 metre je ura z vezanjem slame 3.000 dinarjev, brez vezanja 2.500 dinarjev; za kombajne z več kot tremi metri delovne širine pa 3.600 dinarjev z vezanjem in 3.000 brez vezanja slame. Da bi proizvajalca žetev stala čim rpanj, so se v metliškem izvršnem svetu dogovorili, da bodo kombajnisti oproščeni davka na dohodek. Seveda je zagotovljeno gorivo za kombajne, prejšnji teden še ni bilo vrvice za vezanje slame, vendar iz republike zagotavljajo, da bo vrvice do žetve dovolj.
Težje pa je rezervnimi deli za kombajne, predvsem za klinaste jermene.
A. BARTEU
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO - Novomeška tržnica je tudi v zadnjih dneh kar dobro založena z raznimi vrstami sadja in zelenjave. Na voljo je precej lepega novega krompirja po 50 dinarjev za kilogram in borovnic po 100 dinarjev za 0,7 litra. Breskve so po 60, marelice po 58 in jabolka po 30 dinarjev, naprodaj so tudi hruške, lubenice itd. Paradižnik je še zmeraj po 80 dinarjev, enako stane kilogram stročjega fižola, paprika pa je po 200 dinarjev.
Večno ponavljanje napak?
Kljub grenkim izkušnjam se spet ponavljajo stare slabosti, ki bodo vplivale na pridelek pšenice
Letos naj bi odkupili 3,5 milijona ton pšenice. To bi bilo dovolj za domače potrebe, kakšnih 300 tisoč ton pa bi je lahko še izvozili Po napovedih, ki smo jih slišali ali jih slišimo tik pred žetvijo, je glede na dokajšnjo sušo v nekaterih predelih države vprašanje, kakšna bo hektolitrska teža pšenice ob žetvi. Se pravi: kakšen bo pridelek na hektar in kakšen skupni pridelek? In končno, koliko pšenice bodo odkupili predelovalci?
Po skušnjah vemo, da odkup ni odvisen zgolj od pridelka, kakor pridelek ni odvisen zgolj
p
*4
4
4
4
4
*4
*4
4
4
*4
4
4
5
4
4
4
4
*4
4
4
*4
*4
*4
4
*4
4
4
4
5
Ž
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
KfthEN SPOTIKE
diti predlogu pridelovalcev, da bi odkupna cena za pšenico morala znašati 17,5 din z dva in pol dinarja premije vred. To bi bilo tudi v sorazmerju s sedanjo tržno ceno koruze. V teni sorazmerju se, kot prejšnja leta, še vedno vrtimo in ga nikoli ne najdemo ne pravega ne pravočasno, čeprav bi se lahko naučili iz skušenj prejšnjih let, da je bil slab odkup pšenice vedno in v prvi vrsti posledica slabe politike odkupnih cen. Skušnje nam potrjujejo, da je bil odkup boljši tam, kjer je bil bolje organiziran, kjer so si pravočasno zagotovili denar za odkup, vozni park, ustrezna skladišča in kjer so znali človeško priti do pridelovalca.
ŠTEFANKUHAR
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Uneja:Tit Doberšek
Stekleničenje?
Vinogradniki pozabljamo, da še vedno ni rešeno vprašanje izvajanja 51. čl. Pravilnika o kakovosti virta (Uradni list SFRJ št. 17/81), ki ga je izdal direktor zveznega zavoda za standardizacijo.
Člen 51. navedenega pravilnika določa:
Vino za neposredno ljudsko porabo se daje v promet driginal-no, pakirano v steklenicah s prostornino do 3 1.
Izjemoma se vrhunsko vino z geografskih poreklom daje v promet za neposredno ljudsko porabo originalno, pakirano v steklenicah s prostornino do 0,75 1.
Akcija vinogradnikov
Društvo vinogradnikov Dolenjske in Društvo vinogradnikov Bele krajine sta v svoji vlogi 8. julija 1981, naslovljeni na republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na Zadružno zvezo Slovenije, na poslovno skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, na vodjo slovenskih delegatov v zboru republik in pokrajin in na izvršne svete občin Novo mesto, Trebnje, Sevnica, Krško, Brežice, Metlika, Črnomelj, Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju predlagala odpravo veljavnosti 51. čl. Pravilnika o kakovosti vina vsaj za jugovzhodno (posavsko) vinorodno območje Šlovenije z utemeljitvijo, da vprašanje točenja neustekleničenih vin rešuje republiški predpis, to je Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z neustekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom (Uradni list SRS št. 18/77) in zato izvajanje določil 51. čl. Pravilnika o kakovosti vina v SR Sloveniji ni potrebno. Svojo vlogo je društvo utemeljilo še z drugimi konkretnimi podatki.
Uradnega odgovora še ni
Vse do danes društvo vinogradnikov na navedeno vlogo ni prejelo uradnega odgovora in je to vprašanje še vedno na črni listi, kot je to imenoval televizijski napovedovalec Tomaž Terček v eni izmed televizijskih oddaj. Pričakovati bi bilo, da bi vsaj navedeni izvršni sveti prizadetih občin sporočili, kaj so njihovi delegati glede tega vprašanja ukrenili. Društvo je prejelo
le napol uradno obvestilo medobčinskega kmetijskega inšpektorja Novo mesto, in to o sklepih, sprejetih na sestanku kmetijskih inšpektorjev pri republiškem kmetijskem inšpektoratu. To obvestilo se glasi: - Glede na določilo 51. čl. Pravilnika se namizna vina z geografskim poreklom na območju SR Slovenije do nadaljnjega še lahko daje v promet neustekleničena, kot to urejajo republiški izvTŠni predpisi.
Navedeno obvestilo pove, da je izvajanje določil 51. čl. pravilnika le odloženo, sam 51. čl. pa s tem še ni ne odpravljen in ne ustrezno dopolnjen. Zato se vinogradniki ne smemo uspavati, saj obstoja stalna nevarnost, da 51. ČL pravilnika vsak čas stopi v veljavo. Dokaz za to trditev najdemo v Delu, kjer smo decembra lani brali, daje poslovna skupnost predlagala spremembo slovenskega zakona o vinu, predvsem pa določH o prodaji z zahtevo, naj bi takoj prenehali prodajati odprta vina.
Društvo vinogradnikov Dolenjske je v dopisu 10. decembra ponovno naslovilo na republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vprašanje ustrezne rešitve 51. čl. pravilnika, ker je bilo pred tem že obveščeno o negativnem stališču poslovne skupnosti. V dopisu je društvo vztrajalo, naj se odpravi 51. čl. pravilnika ali pa naj se ta člen vsaj dopolni z besedilom, da se kakovostno in namizno vino z geografskim poreklom sme dati v promet tudi ne-ustekleničeno na območjih in s pogoji, ki jih določi pristojni republiški upravni organ.
Glede navedene vloge je nerazumljiva izjava odgovorne osebe inž. Anžičeve na sestanku pri predsedniku komiteja inž. Kne-ževiču ter zastopnikom društev vinogradnikov z Dolenjske in iz Bele krajine, da za navedeno stališče poslovne skupnosti ničesar ne ve in da je zato vloga društva vinogradnikov brezpredmetna.
Iz povedanega se vidi, da je tudi v Sloveniji še mnogo takih (žal celo na odgovornih mestih), ki zagovarjajo izvajanje 51. čl. pravilnika. Zato se obe društvi vinogradnikov morata še naprej boriti za uveljavljanje svojih gospodarskih koristi, ki bi bile z uveljavitvijo 51. čl. pravilnika močno prizadete.
DT.
Brežice: letos 600 ton pšenice
Kombajni so nared za žetev v začetku julija - Delali bodo od vida do vida
od vremena. Predvsem vemo, da so na odkup pšenice vplivali razni dejavniki, med njimi zlasti primerna in pravočasno določena odkupna cena, dobra ali slaba organiziranost odkupa, pravočasen odkup - po možnosti na njivi ali takoj po žetvi -ugodno menjalno razmerje koruze za pšenico, a tudi neovirana žetev.
Ob tem lahko gotovimo, da odgovorni niso izpolnili obljube, o dogovorjeni ceni pšenice, saj so se o enotni odkupni ceni in enotni premiji dogovorili dober teden po obljubljenem roku - 1. juniju. Na seji koordinacijske komisije pri zveznem izvršnem svetu so se dogovorili, kot smo že poročali, da bo 6dkupna cena prvorazredni pšenici 15 din, drugorazredni 14 in tretjeražredni 13 din za kilogram. Sporazumeli so se tudi glede premij.
Če tako določeno ceno za pšenico primerjamo s sedanjo tržno ceno koruze, ki znaša 15 dinj kg, potem bi kazalo pritr-
komentiramo
BREŽICE - V prvih julijskih dneh se bo v brežiški občini začela žetev pšenice. Pridelek lepo kaže in direktor temeljne organizacije Kooperacija Agrarie Jože Verstovšek se nadeja, da bodo pogodbene obveznosti do družbe izpolnjene.
Organizacijske priprave so pravočasno stekle, kombajni so ta hip še vsi sposobni za delo. Zapletlo se bo kvečjemu tedaj, če bi prišlo do večjih okvar, ker nimajo na zalogi rezervnih delov. Družbeni sektor ima na voljo tri kombajne, strojne skupnosti prav tako tri, zasebniki pa
SEVNICA: ŠE ENA BOLEZEN PŠENICE
V sevniški občini so postali pozorni ob primerih bolezni pšenice v času zorenja. Pospeševalna služba pri temeljni 'organizaciji za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu (Mercator) je povabila k sodelovanju strokovnjake Hmeljarskega inštituta iz Žalca. Ugotovili so, da gre za tako imenovano črno žitno nogo. Pri za to boleznijo oboleli pšenici pričenja spodaj gniti steblo, kar povzroči sušenje klasja. Žal v tej fazi ni več pomoči. In kako se neljubi bolezni ogibati v bodoče? Strokovnjaki pravijo, da do nje prihaja od ostankov žit, ki vzklijejo na polju od prejšnje žetve, povzročajo pa jo tudi travnati pleveli, posebej pirnica. Na okuženi njivi naj bi pšenico ponovno sejali šele po štirih letih. Treba je torej pravočasno zatirati plevele, potrjuje pa se tudi stara resnica o nujnosti kolobaijenja posevkov.
okoli trideset, le da so ti zelo različnih znamk.
Kooperanti imajo s pšenico posejanih 125 hektarov površin, Agraria pa 70. Ob žetvi bo delavnik na poljih trajal od jutra do večera. Kmetijci upajo, da se bo vreme do takrat ustalilo.
TOK je sklenil s kmeti pogodbe za 320 ton pšenice. Z družbenega posestva Agrarie pa je bodo oddali 280 ton, skupaj torej 600 ton. Kmetje so na račun setve pšenice že dobili nekaj reprodukcijskega materiala in koruze, zato direktor Ver-
SPOROČILO
Ob vse večjem pomenu, ki ga kmetijstvo in dobra oskrba s hrano dobivata v našem življenju, je v okviru delno spremenjenega vsebinskega koncepta Dolenjskega lista uredniški odbor sklenil celotno tretjo stran lista v prihodnje namenjati temu področju. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki imajo o teh vprašanjih kaj povedati, od pridelovalcev in kmetijskih strokovnjakov do predelovalcev in porabnikov hrane.
stovšek ne pričakuje nobenih težav pri odkupu., Ne ve pa še povedati, kako se bodo odzvali tisti kmetovalci, ki se za oddajo pšenice niso zali- ^
J. TEPPEY
pogodbeno vezali.
SPOSOJENO TRNJE
— Dežuje, to je dobro za žito in za elektriko, toda prav to nas skrbi. Ostali bomo brez izgovorov.
(Iz Svijeta)
\
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NCkŠIH OBČIN
Jj
r
Drugačen Dolenjski list
Z današnjo številko se začenja poletni obseg, pa tudi poskusno obdobje izdajanja lista, ki ne bo imel več togo odmerjenih občinskih strani
Kot smo prejšnji teden na prvi strani napovedali, prehaja z današnjo številko Dolenjski list v poletni, predvidoma tri mesece trajajoči zmanjšani obseg. Sprememba je predvidena z vsakoletnim načrtom izhajanja, letos pa jo dodatno zahteva še veliko pomanjkanje rotacijskega papirja in nujno vsestransko varčevanje. Zato je list šc bolj skrčen, kot je bilo predvideno, upamo pa, da take nenormalne razmere ne bodo dolgo trajale.
Po priporočilu izdajateljskega sveta Dolenjskega lista je uredniški odbor sklenil to obdobje izkoristiti za praktični preizkus delno spremenjenega koncepta lista, po katerem ne bo novinarsko gradivo iz naših občin več razvrščeno po strogo odmerjenem zakupljenem prostoru, pač pa po merilih, ki bodo vodila k izboljšanju kakovosti obveščanja.
Danes je pred vami, spoštovani bralci, prva taka številka. V uredništvu se zavedamo, da je mogoče spremembe uveljaviti postopno in v soglasju z bralci, ki jim je list namenjen. Ne želimo tudi, da bi bilo pisanje manj pregledno, zato bomo še vedno težili, da bodo novinarski prispevki urejeni ne le po tematiki, marveč, če bo le mogoče, tudi po območjih, tako da bo bralec lažje našel prispevke, ki ga še posebej zanimajo.
Kot že rečeno, za izbor novinarskih prispevkov ne bo več odločilen od posamezne občine zakupljen časopisni prostor, temveč novinarska vrednost sestavka samega, napisanega po pravilih socialističnega samoupravnega novinarstva, kot ga razumemo v vsej njegovi širini in njegovih možnostih. Temu bodo služili tudi različni poudarki in tehnični prijemi pri urejanju lista, sprememba pa bo omogočala tudi večjo elastičnost in smotrnost pri urejanju Dolenjskega lista, ki mora bolj kot doslej postati pokrajinsko, medregijsko politično informativno glasilo.
Sicer pa: pred vami so, spoštovani bralci, poskusne številke in veseli bomo, če nam boste pisali ali povedali, kaj menite o njih.
UREDNIŠTVO
Za resnico o avtomobilih IMV
Po sledi spornih nakupov avtomobilov za dinarje — Kaj pravijo „srečneži"
Zgodba o prodaji iemvejevih osemnajstic in devetk za dinarje bi bržkone ostala zapisana samo med ljudstvom, ko bi Pavliha, za njim pa še Delavska enotnost te dni ne objavila celotnega seznama znanih ljudi, ki so imeli možnost kupiti te avtomobile za dinarje, medtem ko so morali navadni smrtniki odšteti dinarje deviznega porekla. Razumljivo je, da je Pavlihe v Novem mestu pa tudi v nekaterih drugih krajih Dolenjske takoj zmanjkalo. Ker je omenjena prodaja vzbudila veliko govoric in ugibanj, je jasno, da ob vsem tem nismo mogli stati ob strani, zato smo hoteli odkriti, kakšna je resnica o prodaji avtomobilov za dinarje.
Predsednik odbora samoupravne delavske kontrole IMV Slavko Drab je rad postregel z vsemi .podatki. Odbor samoupravne delavske kontrole se je začel zanimati za ta primer na pobudo nekega člana konference osnovnih organizacij ZK v IMV, katerega pa Drab ni hotel imenovati. Odbor je dobil celoten (? ) seznam kupcev osemnajstic in devetk ter zahteval od kolektivnega poslovodnega organa pojasnilo, ali je kateri od samoupravnih organov oddobril tako prodajo. Postavili so
Velik uvoz kvari ugodno sliko
Novomeško gospodarstvo je do konca maja izvozilo za več kot 4 milijarde dinarjev
NOVO MESTO - Po prvih podatkih je gospodarstvo novomeške občine v prvih petih mesecih letošnjega leta doseglo razmeroma zelo ugodne izvozne rezultate. Uresničilo je 38,4 odst. celotnega izvoznega piana občine, vrednost na tuja tržišča prodanega blaga pa je 66,7 milijona dolaijev ali dobre 4 milijarde dinarjev.
Tudi dinamika izvoza je tem času za 14 odst. večji kot lani, bila v tem času precej boljša kot prejšnja leta, predvsem na račun velikega izvoza IMV, ki je v petih mesecih že izpolnil polovico letnega izvoznega plana. Drugi največji izvoznik je bila tovarna zdravil Krka, sledijo pa Novoles, vse Iskre, Novo-teks itd. Konvertibilni izvoz je bil v
v celotnem izvozu pa je prodaja za trdno valuto znašala 88 odst.
Žal te dokaj razveseljive podatke kvari precej velik uvoz. Njegova vrednost je znašala kar 3,89 milijarde dinarjev, kjer je prav tako kot v izvozu velik delež IMV ki mu je
DELAVNI REZERVISTI
ZRVS Birčna vas so v nedeljo, 26. junija, priredili skupaj s predstavniki komiteja za SLO in DS, mladinci in
fasilskim društvom vajo na terenu, o pohodu do Cerovca so se udeleženci vaje seznanili z dekontaminacijo zemljišča, padli so v „sovražni-
kovo" zasedo, na koncu pa jih je presenetil še letalski napad na naselje. Vajo so zaključili na strelišču, kjer so se pomerili v streljanju in znanju iz vojaške teorije. Vaje je v vseh pogledih zelo uspela, poleg vabljenih rezervnih starešin se prostovoljno sodelovalo tudi precej drugih krajanov.
Obveščanje na slepem tiru
V trebanjski občini izhaja samo eno tovarniško glasilo — Komisije za obveščanje se ne sestajajo
TREBNJE - ..Vodilni v delovnih organizacijah, družbenopolitični delavci in delavci v neposredni proizvodnji menijo, da je informiranje potrebno, a v resnici nič ne naredijo zanj. Vodilni skoparijo z dajanjem informacij, od delavcev pa v devetih letih nisem dobil niti enega pri-
DUŠAN ZAKRAJŠEK: V Trimu ta mesec ne bo izšlo glasilo, ker je bilo premalo prispevkov
spevka,” je dejal Dušan Zakrajšek, predsednik komisije za politično propagando in informiranje pri občinskem svetu Zveze sindikatov Trebnje in urednik glasila Trimo.
„Znano je, da pri vseh občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij obstajajo komisije, kakršno imamo pri sindikatu, a se doslej še nismo sestali, da bi
ugotovili, kaj moramo na področju informiranja narediti, da bi se izboljšalo. Resnica je, da se te komisije niti ne sestajajo, kaj šele, da bi dale pobude za nove in boljše oblike informiranja. V trebanjski občini namreč nimamo tudi ene občinske publikacije, s katero bi obveščali občane o najpomembnejših dogajanjih, v delovnih organizacijah pa nimajo glasil. Za zdaj je Trimo edina delovna organizacija, ki ima svoje glasilo, tozdi, katerih sedeži so v drugih krajih, pa v teh glasilih niso pogosto zastopani. Prav v teh časih, ko se vsak dan srečujemo s težavami zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, bi morali biti delavci bolje informirani. Težave imamo tudi v Trimu, kjer vlada prepričanje, da kritičnih stvari ne smemo objavljati, kot urednik glasila pa nisem vabljen na seje poslovodnega odbora ali kolegija. Tam pa se odloča o usodi kolektiva,” pravi Zakrajšek.
Kot je bilo moč opaziti med akcijo „1000 delavcev — sodelavcev” bi tudi z novimi prijemi lahko v marsičem izboljšali informiranje. Tedaj se je pojavilo več delavcev, ki so pošiljali prispevke v glasila, ko pa je bilo akcije konec, je bilo konec tudi delavskega dopisovanja. Skratka, če bi bilo informiranje boljše, bi se izboljšala tudi kvaliteta delegatskega sistema in samoupravljanje delavcev bi se okrepilo.
J. S.
rok treh tednov, vendar do 26. junija na svoje vprašanje še niso dobili odgovora (po zagotovilih Vilija Pavliča bo odbor dobil pravočasno vso dokumentacijo in odgovore na vprašanja). V obširnem gradivu delavske kontrole pa ni bilo seznama kupcev, ki so za dinarje dobili „katrce“. Seznam kupcev devetk in osemnajstic, ki ga ima delavska kontrola, je povsem enak objavljenemuv Pavlihi, le daje podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan v prvem seznamu šele na šestem mestu. Poleg tega je iz seznama, ki ga je dobila delavska kontrola, razvidno, daje te avtomobile za dinarje dobilo tudi več delovnih organizacij, že dolgoletnih partnerk novomeške IMV!
Pogovor pri obeh vodilnih možeh novomeške občine ni dosti pomagal pri razkrivanju resnice. Predsednik novomeškega izvršnega sveta Franci • Borsan odkrito priznava, da je avto dobil za dinarje, kar pa se mu zdi popolnoma normalno. Kako je izvedel za to prodajo, tudi ni bilo težko odkriti, saj novomeški izvršni svet stalno sodeluje z IMV in pomaga pri sanaciji. Za Borsana je bila ta prodaja popolnoma legalna, saj ni šlo niti za nižjo ceno, po njegovem pa niti za kakršnekoli .druge privilegije. Vendar pa je seznam kupcev res tak, da je videti, kot bi šlo za prodajo
izven normalnih okvirov. Ce bi vedel, da bo Pavlihovo pisanje vzbudilo take odmeve, bi se zaradi ljubega miru tudi odrekel novemu avtomobilu, saj je bila njegova prejšnja osemnajstica, ki jo je kupil pred štirimi leti, še vedno dobra.
Predsednik novomeške občinske skupščine Uroš Dular je na naše vprašanje odgovoril, daje avto kupil na prigovarjanje prejšnjega predsednika začasnega kolektivnega organa IMV Janeza Stera, ki je dejal, da se predsedniku novomeške občinske skupščine pač spodobi, da se vozi v
taka možnost uvoza omogočala normalno delo.
Z. L.-D.
Čevlji po želj
Miroslav Muc, povratnik iz švedske, namerava v Črnomlju odpreti čevljarsko delavnico
ČRNOMELJ - Trinajst let je od tega, kar je Miroslav Muc iz Kočevja pri Črnomlju pustil delo v čevljarskem podjetju Planina ter odšel za kruhom na Švedsko. Danes, po skoraj poldrugem desetletju zdomstva, se je odločil, da se vrne domov ter odpre svojo čevljarsko delavnico.
Zena je pred dobrima dvema mesecema v Kočevju odprla delavnico, kjer popravlja čevlje, ker pa je v začetku dela bolj malo, se je lotila tudi izdelave ortopedske obutve. Miroslav pa se še ni popolnoma preselil domov, kot sam pravi, saj namerava uvoziti iz Švedske še nekaj opreme, nato pa odpreti delavnico v Črnomlju, saj sedaj v mestu tako
V prave roke
Prehodna zastavica KS — Ocena vaje enot in štabov CZ v novomeški občini
NOVO MESTO - Ob letošnjem dnevu civilne zaščite je skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto pripravila mobilizacijsko tekmovalno vajo enot CZ iz enajstih krajevnih skupnosti Novega mesta. V eni uri se je na določenem mestu zbralo 1259 članov enot civilne zaščite, kar pomeni 85-odstotni odziv.
Kot je povedal poveljnik štaba CZ SKS Novo mesto in avtor
Ivan Tovšak
zamisli vaje Ivan Tovšak, je imela vaja namen preveriti sedanji sistem vpoklica štabov in enot CZ, ugotoviti pomanjkljivosti, predstaviti občanom Novega mesta delo štabov in enot v miru in v vojni ter organizirati tekmovalno vajo enot prve medicinske pomoči in splošnih enot. Med tistimi krajevnimi skupnostmi, ki so se najštevil-neje udeležili vaje, je na prvem mestu KS Regerča vas (92 %) in KS Drska (90 %), najslabše pa so se vaji odzvali člani CZ v krajevni skupnosti Grm in Šmihel (60 %). Najboljše enote in štabi so ob zaključku vaje prejeli diplome. Prvo prehodno zastavico za uspehe v preteklem letu in na tekmovanju je prejel največji „kolektiv“ civilne zaščite KS Majde Šilc.
 (Iz zadnjega Pavlihe)
Lastniki novih avtomobilov
1. Zvone Dragan, Ljubljana, Murgle 21 - «-18
2. Dular Uroš, Novo mesto.
Pod Trško goro 12 - IM
3. škof Matijo. Ljubljana,
Cesta na Breg 76 o - R-18
4. Borsan Franci, Novo mesto, Lebanova 38 - R-18
5. Pavlin Stanislav. Novo mesto -R-18
6. Simič Miran, Novo mesto, Gubčeva 11 - R-18
7. Oblak Marjan, Medvode,
Cesta talcev 21 - R-18
8. Thorževski Sergej, Novo mesto. Mestne njive 11 - R-18
9. Plevel) Rajko, Medvode,
Simono Jenka 7 - R-18
10. Lazarevski Vlode, Zodar,
B. Valjina bb-R-18
11. Sonc Marjan, Novo mesto,
Nod mlini 12-R-18
12. Jovanovič D jako, Beograd,
Laze Simiča 33 - R-18
13. Golob Vladimir, Maribor, Košaki, Dol 20 - R-9
14. Novak Dane, Novo mesto, Kristanova 41 - R-18
15. Za|c Jože, Ljubljana,
Apihova 19 A - R-9
avtomobilu domače tovarne. Tako je Dular dobil predračun in avto kupil. Vse dotlej je bil prepričan, da iemvejevega avtomobila ne bi smel imeti, da bi s tem že vnaprej izključil sleherni sum o privilegijih občinskih funkcionarjev. Dodal je še, da se je ^pripravljen odreči svoji funkciji, če je nakup avtomobila za dinaije moralni prekršek.
Sicer pa sta oba vodilna funkcionarja med drugim dejala, da drugače do avtomobila niti ne bi mogla priti. Ne zdi se njima pošteno, da bi kupovala -avtomobil za devize, ki bi jih - ker še vedno prejemata plačo v dinaijih - morala kupiti na črnem trgu. Sicer pa sta omenjala tudi druge primere nakupov avtomobilov v preteklosti.
Najbolj miren od vseh, ki je pomagal odkrivati sporno dinarsko prodajo avtomobilov, je bil Franc Šmid, vodja iemvejeve poslovalnice za prodajo gotovih izdelkov. Dejal je, da povsem mirno spi, saj noben avtomobil s „seznama ni šel prek poslovalnice.
Predsednik KPO sozda IMV v ustanavljanju Janez Rošker in njegov svetovalec Vili Pavlič sta nam zatrdila, daje prodajo teh avtomobilov odobril začasni kolektivni organ. Taje imel pravico, da avtomobile, ki so bili namenjeni prodaji za dinarje, „razdeli“ po svoji presoji. Res je namreč, da ima IMV že nekaj časa (po tihem pristanku) pravico prodajati svoje izdelke za dinarje deviznega porekla. Dobil pa je opozorilo zveznega tržnega inšpektorja, da mora nekaj avtomobilov prodati tudi za dinaije. Teh avtomobilov v najvišjem razredu ie bilo petnajst, hkrati pa so prodali za dinarje tudi prek dva tisoč katrc, katerih kupci so do danes ostali anonimni, saj ta prodaja očitno ni tako sporna.
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ JOŽE SIMČIČ
Miroslav Muc
rekoč ni mojstra, ki bi Črnomaljcem popravljal obutev. Predvsem bodo Muceve delavnice veseli tisti, ki v trgovinah ne najdejo obutve zase. „Na Švedskem sem ves čas delal ortopedske čevlje, in ko odprem lastno delavnico, želim pomagati prav ljudem z bolnimi nogami, saj smem trditi, da ni noge, za katero ne bi znal narediti obuvala,” pripoveduje Miroslav, ki pa ga že sedaj skrbijo težave v preskrbi z materialom.
M. BEZEK
PROSLAVA V GRIBLJAH
GRIBLJE — Ob zaključku šolskega leta je podružnična šola v Gribljah v soboto zvečer za krajane pripravila kulturno prireditev, na kateri sta sc prvič predstavili domača tamburaška skupina, ki jo vodi Silvester Mihelčič st., in moški pevski zbor pod vodstvom Tatjane Mihelčič.
Cene praznijo kavlje
V Metliki je oskrba z mesom, zlasti s svinjskim, dokaj dobra — Za teleta skoraj toliko kot za bika
METLIKA - Oskrba z mesom v Metliki sicer ni taka, kot bi si ljudje želeli, še vedno pa je boljša kot v drugih občinah. Dokaj dobra je oskrba s svinjskim mesom. Metliška kmetijska zadruga namreč dobi vsak teden po 80 prašičev s farme v Topoli v Bosni, v katere razširitev je sovlagala 20 milijonov dinarjev.
Težje pa je z junčjim mesom, kajti tu so odvisni le od tistega, kar dobijo iz lastne kooperacijske reje. Cene telet so namreč tako visoke, da kmetje nimajo interesa za privezovanje. Na sosednjem Hrvaškem plačujejo teleta po 300 do 370 dinarjev kilogram žive teže in tako kmet dobi za 10 tednov staro tele okoli 57 tisočakov, za
500-kilogramskega bika, ki ga mora krmiti poldrugo leto, pa okoli 65.000 dinarjev.
Zadruga ima težave tudi zaradi razlike v ceni, ki nastane med stroški prireje živine in veljavno maloprodajno ceno mesa, ki se določa na osnovi precej nižjih stroškov prireje Ta razlika je pri svinjskem mesu celih 63 din pri kilogramu, pri junčjem mesu pa 36 dinarjev pri kilogramu. Večji potrošniki mesa, ki jih oskrbuje metliška klavnica - to so obrati družbene prehrane in gostinske organizacije - razliko priznajo in jo povrnejo, v prosti prodaji pa tega ni. Sedaj prodajo v prosti prodaji okoli 40 odst. mesa iz metliške klavice, zato ni čudno, da razmišljajo, da bi delež v mesnicah prodanega mesa zmanjšali.
A. B.
Novomeška kronika
TUDI GOBE ZA IZBRANCE - Na novomeški tržnici so se v vidnejših količinah pojavili jurčki J in lisičke. Nadvse iskane gozdne plodove prodajajo na merico in na oko; če zadevo preračunaš, doseže kilogram jurčkov tudi do 250 dinarjev. Nekateri zdaj raču- ' najo, koliko bi zaslužili, če bi se lahko v gozdove odpravili z avtom, vendar je bencina dovolj komaj do službe in vrtca. Dejansko se je celo pri gobah pokazalo, da iahko gpvorimo o obdobju pred in, upajmo, tudi po bonih.
OLJNATO ŽIVLJENJE -Zdaj, ko so v naših bratskih republikah in pokrajinah izračunali, da Slovenci prepogosto pe-remo gate z dragocenim pralnim j praškom, mi pa odgovarjamo, da I je prašek pri nas v prosti prodaji | in na voljo vsem Jugoslovanom, prihajajo na dan podobne zgodbe. Pred dnevi se je kupec iz bratske soseščine oglasil v špeceriji in si zaželel nekoliko več olja. Prodajalka mu je hotela ustreči, rekla mu je, naj prinese j ustrezno količino praznih stekle- * nšc za olje. Kupec je rekel, da j steklenic niti slučajno nima, da ! pa je pripravljen olje zliti v sod, V ; steklenice pa vrniti. Kupčija ni - j bila sklenjena, sicer bi najbrž | kmalu lahko brali, da pojemo Novomeščani preveč solate ali,,: pajajcnaoko.	Ji1
Ena gospa je „uganila“, da je zadnjega Pavlihe v Novem mestu zmanjkalo zato, ker so vse izvode pokupili občinski funkcionarji. Toda to ljudstvo bo živelo. Nekaj neodkritih izvodov je vneto razmnoževalo in razširjalo ...
ČRNOMALJSKI DROBIR
^ TRAKTOR OSTAL V ČRNOMLJU — Več kot 5 tisoč optimistov je v vročem nedeljskem popoldnevu štiri ure poskušalo srečo v črnomaljski jur-jevanjski dragi s svinčniki in tombolskimi karticami v rokah. Četudi je bilo dobitkov „le” nekaj vec kot 200, pa so pokupili skoraj 18 tisoč lističev ter seveda upali, da bodo zadeli vsaj „pejčka”, če že ne traktor. Prva nagrada je vendarle le ena in tako ima od nedelje možnosti, da se preusmeri v kmetijsko proizvodnjo (vsaj kar se traktorja tiče) modelni mizar iz Črnomlja, na izlete s 126 p pa se bosta odslej lahko vozila, seveda če bosta imela dovolj bencina, delavec iz Novega mesta in upokojenec iz Semiča.
SPREHOD PO METLIKI
TO SOBOTO, 2. JULIJA, BO OB 21. URI NA GRAJSKEM dvorišču veselo, kot že dolgo ne. Mladinska folklorna skupina Ivan Navratil, oktet Vitis in recitatorji so pripravili ponovitev pred dvema letoma zelo uspelega kabareta V vinu so resnica, ljubezen in ženske. Večer je zamišljen kot neke vrste veselica, zato ne bo manjkalo niti jedače niti pijače, če pa bodo koga le preveč srbele pete, bo lahko tudi zaplesal ob zvokih tamburic in ansambla Galebi No, da sodi k veselici srečelov, je kot na dlani, srečneži pa bodo odhajali domov z lepimi dobitki.
KOPALNA SEZONA SICER ŠE NI NA VIŠKU, vendar bi bilo prav prebrati teh nekaj vrstic. Predvsem naj se zazro vanje vsi tisti, ki nepremišljeno razbijajo kozarce in steklenice po metliškem kopališču, najbolj trapasti pa jih mečejo celo v Kolpo. To se največkrat dogaja ob večerih, povzročitelji pa so mulci, vračajoči se s kino predstav.
OKROG HIŠE BARE-JURI-ČINE so pred kratkim hodili ljudje, ki so se pogovarjali, kako bi obvarovali pred porušenjem ta edini etnološki spomenik prve kategorije v metliški občini. Jasno je, da denarja za te zadeve ni, razumljivo pa je tudi, da bi bila škoda, če bi se bajta sama od sebe zrušila. To se bo zgodilo prej ali slej.
pisma
in
odmevi
trebanjske iveri
. SE bo VROČE - V trebanjski občini, kjer jih hudo aajqo stabilizacijske omejitve, zlasti v izobraževanju - prav jim zakaj pa so zgradili tako *enko šolo! — se zdaj dajejo, Kako bodo skrčili mrežo šol. t x 23(0. J® zadnja seja “Upščine izobraževalne skupno-še kako vroča. No, rečenega w bilo nič določenega, zato pa l’ u 0 delegati tudi čez poletje jahko razbijali glave s tem, kako “ posel opraviti, da bo koza cela m volk siti
__ S TRAKTORJI NA MORJE ~ Ker ni bilo nič z velikodušnimi obljubami nekaterih članov peznega izvršnega sveta, da bo v unstični sezoni nekaj več ben-inskih bonov, so zdaj nekateri odpovedali letovanje v bolj °? a!jenih krajih. V zadregi niso “mo kmetje, ki imajo menda u? J bonov za nafto. Bomo jetos na poti na morje videli tudi Kakšnega traktorista?
Ji
RIBNIŠKI zobotrebci
znamenita cerkev -
o so pred kratkim zdravniki iz ?.veta in tudi iz Ljubljane tiiJ- • Ribnico, so si ogledali udi ribniško cerkev. Nekdo je TPiašal, po čem je ribniška cer-r». ,lnamenita. Odgovor je bil v in,*?61” si°Su: »P° tem, da juja dva turna. Prvi je znamenit tem, ker smo nanj vlekli bika, "J51 travo popasel, drugi pa po ra> list ga je naredil Plečnik."
BOMBA MED OTROKE? -Vu? . Jezice v Naselju Veljka Uhoviča v Ribnici (za gozdar-*un domom) je tako, kot da je vi? . treščila letalska bomba. *~®Pi in igrala so polomljena, ip f j • P^itega dela igrišča pa ni ” j,P°lna lukenj. Morda pa le padla bomba, ampak so igri-m.®u2avzeli na juriš v nočnih “reti »starejši mladinci".
I—---------------------------
KRŠKE novice
L
PRI PARNIH KOTLIH NI »LUFTARJEV" - Ob nedavnem obisku delovne skupine CK Č. 5 vJcf?1 ob<5ini je direktor tozda Celuloza Jože Habinc, ki
'-C| —1 an CK ZKS. deiaL da ie ' j Proizvodnji sistem kadrovanja dodelan do konca. »Za kurjača Parnega kotla nismo nikoli izbra-u .luftatja’, pijanca, ampak spodobnega človeka. Tako bi morali tudi navzgor," je rekel Habinc.
c *’^AL0 TE STISNE, VZAME ?^P0 •..“ y nedeljo je bilo na ozestaniškem bazenu blizu 1000 Kopalcev. To je največ, odkar je letošnja sezona. Voda je imela koli 21, 22 e Celzija, in ko smo ®kaj kopalcev povprašali, kak-”a se jim zdi voda, so vsi gPovrstjo odvrnili:	„Fina.“
v iS Pa ie ^ dodal: ,,Ko prideš san °’ te ma^ce stisne in vzame <jP°: Pptem pa je prav prijetno. Ploh, ko prideš iz bazena."
ssm&Limm
nt>pVAKRAT ZANIMIVO - V JJ®deljo bo veljalo preživeti ko-AVn^118 na Studencu. Sevniški in tamkajšnja sekcija pripre zopet rally avtomobilistov J*: ce*ti od Impoljce in spret-ostno vožnjo na cilju. Prvi start Q na Impoljci ob 9. uri. Prijave . .^dztnino 200 dinarjev bodo Pziceli zbirati tam pol ure prej. “O 14. ure dalje bo na Studencu P‘ed gasilskim domom srečanje Phzmonikarjev sevniške občine, trad’ -ta Pz*zeditev postaja že
V JESENI - Nedavno predvi-_ n° javno snemanje celovečerca koncerta okteta Boštanjski antje za ljubljanski radio v jedil-™ct Lisce je moralo žal odpasti kzadl poškodbe tenorista. Snemanje bo v jeseni in seveda
koncert tudi.
BO YULON KAJ DAL OD SEBE?
SEVNICA - Sevniška Lisca je Pred časom sovlagala v ljubljan-*** Yulon, ker so že takrat računi na njena poliamidna vlakna
surovino za tovarno Inplet.
a tovarna že dela, Yulon ji pa D® dobavlja surovin. Ko so v ^vnici potožili zaradi tega, je Predsednik slovenske gospodar-® zbornice inž. Marko Bulc Pribil, da tam ne bo drugače, u°kler ne bodo pritisnili sovlagatelji.
IZ NkŠIH OBČIN
y.
petih mesecih v kočevski občini cene iz občinske pristojnosti dosegle za vse leto načrtovano rast
KOČEVJE - V prvem polletju letos je zelo močan pritisk na rast cen iz občinske pristojnosti, ugotavlja skupnost za
cene občine Kočevje.
•
V prvih petih mesecih letos so cene v družbenih gostinskih obratih porasle v povprečju za 20 odst. V zasebnih gostiščih so cene hrane za 30 odst., ostale storitve pa za 16 odst.
Zaradi uskladitve cen v republiškem merilu so letos zelo porasle cene na stanovanjsko-komunalnem področju. Tako so stanarine višje za 38 odst., voda in kanalščina sta dražja za 25 odst. in odvoz smeti za 66 odst. Na področju obrtnih storitev so cene porasle v poprečju za 20 odst.
Uiede na tak porast cen iz občinske pristojnosti v prvih petih mesecih letos se te cene do konca leta sploh ne bi smele več povečevati.
. x.ani je oiia v koccvski občini ijajnižja rast cen iz občinske pristojnosti v zadnjih petih letih. Kljub temu je bila njihova rast višja, kot bi
Vaja je uspela
Priznanja, film in pregled enot civilne zaščite
RIBNICA — Na svečanosti ob dnevu civilne zaščite 20. juniju v domu JLA v Ribnici je govoril sekretar občinskega komiteja za SLO in družbeno samozaščito Janez Bambič. Poudaril je, da so enote CZ v ribniški občini pripravljene v vsakem trenutku opraviti svoje naloge.
Na svečanosti so podelili tudi zlate značke zaslužnim pripadnikom in organizatorjem CZ. Prejeli so jih Anton Adamič, Jože Jamnik, Leopold Kozina, Ivan Lavrič in Andrej Tomšič. Udeležencem svečanosti so prikazali tudi film »Napalm".
Izvedli so tudi vajo enot CZ. Pri mobilizaciji se je pokazalo, da kurirska služba dobro deluje. Uspela je tudi vaja specializirane čete CZ občine Ribnica in enot CZ krajevne skupnosti Ribnica. Po vaji je bil pregled enot CZ, kije pokazal, da so enote dobro opremljene, ugotovljene pa so bile tudi nekatere pomanjkljivosti.
M.G-č
Na morje za stopetdeset dinarjev na dan
Kako bodo letovali
SEVNICA - Rastoča draginja in s tem tudi cene v letovališčih utegnejo pripraviti marsikatero družino do tega, da letos skrajša ali pa sploh naredi križ čez dopustovanje na morju. Pri sev-niškem otroškem vrtcu Ciciban imajo že dveletne dobre izkušnje letovanja z malčki v taboru sev-niškega taborniškega odreda Treh smrek-v Ankaranu. Tako se bodo najmlajši naužili morja po
resnično dostopni ceni. Bivanje v taboru, z vso prehrano in sokovi, bo veljalo dnevno za malčka le po 150 dinarjev.
Seveda pod šotori en teden ne
bodo bivali le murni, kot imenujejo najmlajše tabornike, kijih je
v sevniškem vrtcu precej, temveč tudi drugi otroci. „Otroci radi živijo pod platneno streho, le nekateri starši so pretirano zadržani. Morala bi sicer kar potrkati po lesu, drži pa le, da doslej nismo imeli niti enega primera bolezni,” z navdušenjem govori o takšni obliki letovanja vzgojiteljica Vlasta Mlinar. Tabor ima dober dostop do morja, na obali imajo tudi peskovnik.
Za kuhinjo je doslej dve sezoni skrbela Derstvenškova mama. Letos bo to kuharica iz vrtca Katica Marc. Skratka, najmlajšim se obeta lep teden na morju po 15. juliju zato ne kaže oklevati s prijavami!
A, 2.
Brežiški izvozniki so se izkazali
NOV DOM ZA PRAZNIK — V spomin na prve partizane so krajani KS Regrča vas v nedeljo, 26. junija, prvič praznovali svoj krajevni praznik. Na slavnostni seji skupščine KS so podelili priznanji OF Milanu Zupančiču in Bernardi Zorko ter priznanje krajevne skupnosti vojašnici »Milan Majcen”, moškemu pevskemu zboru Šmihel, KOZZB NOV Regerča vas in šabu ter ekipi civilne zaščite. Ob prisotnosti narodnega heroja Stanega Potočnika in drugih gostov so odprli nov dom krajanov, ki so ga zgradili pretežno s prostovoljnim delom, saj so porabili zanj kar 13.000 delovnih ur in le 650 tisoč dinarjev. Na proslavi ob spomeniku pri Rokuje govoril Boris Škedelj, predsednik OK SZDL Novo mesto, ki je med drugim obsodil obujanje fašizma na Tržaškem.
Cene ne bi smele več gor
lahko bila po veljavnih dogovorih in predpisih.
J. PRIMC
IZMENJAVA IZKUŠENJ
SEVNICA - Pri občinskem sindikalnem svetu v Sevnici so ustanovili aktiv organizatoijev obveščanja. Vodila ga bo Ana Prus iz Jutranjke. Na začetku se bodo dobivali enkrat v mesecu, vsakič v drugi tovarni.
Spodbuda tistim, ki za nastop na tujem nimajo dovolj poguma
BREŽICE - Podatki iz prvega četrtletja dokazujejo, da so napori za večji izvoz vendarle obrodili sadove. S prodajo izdelkov in storčtev na tuje je brežiško gospodarstvo v tem obdobju ustvarilo 119 milijonov dinarjev in s tem malone podvojilo vrednost lanskega izvoza v prvem tromesečju.
Med delovnimi kolektivi, ki so največ pripomogli do ugodnega rezultata, so Tovarna avtomobilskih prikolic IMV v Brežicah, Tozd Jeklene konstrukcije v Dobovi, Agra-riin tozd Kmetijstvo, Tozd Gozdnega gospodarstva Hortikultura, plantaže in gradnje ter dobovski tozd Konfekcija Beti.
Če bo tudi polletni plan izpolnjen z enakim rezultatom, potem izvozniki ne bodo v strahu za uresničenje letošnjih načrtov. Uspešnost naj bi bila obenem spodbuda tistim delovnim organizacijam, ki se do zdaj še niso pridružile izvoznikom bodisi zaradi pomanjkanja volje ali poguma.
J.T.
TONE KORŠIČ PREDSEDNIK MS ZSM ZA POSAVJE
KRŠKO - Na volilni seji medobčinskega sveta Zveze socialistične mladine za Posavje so 24. junija v Krškem za novega predsednika MS z dveletnim mandatom izvolili 27-letnega agronoma Toneta Koršiča, zaposlenega v krškem M-Agrokombinatu, doma pa iz Arnovega sela v brežiški občini. Tako seje končalo daljše »brezvladje", saj se mladi niso uspeli dogovoriti, od kod naj bo novi predsednik.
90 LET GASILCEV BRESTANICE
BRESTANICA - V nedeljo se je na proslavi gasilskega dneva in 90-letnicc brestaniškega gasilskega društva zbralo okrog 200 gasilcev iz 16 društev, med njimi tudi iz pobratene Bregane. V kulturnem programu je sodeloval senovski pihalni orkester Svoboda pod vodstvom Janeza Ceglarja.
DVE ZLATI ZA ITAS
Kočevski Itas je prejel na nedavnem Novosadskem sejmu dve zlati medalji in sicer za traktorske prikolice in za cisterno za prevoz moke. Podobne cisterne izdelujejo že 20 let, traktorske prikolice pa so del novega programa Itasa. Visoki priznanji je podelil Novosadski sejem z Institutom za mehanizacijo poljedelstva, in siceT, kot je zapisano v utemeljitvi: za izvirnost, kakovost in funkcionalnost.
NABORNIKOM VOJAŠKE KNJIŽICE
KRŠKO - Občinska konferenca ZSMS v Krškem je pripravila v ponedeljek skupaj z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo sprejem za nabornike, kakršnega ne pomnijo. Ob podelitvi vojaških knjižic 250 nabornikom se je namreč v veliki dvorani Delavskega doma Edvarda Kardelja zbralo toliko staršev in gostov, da je bila dvorana polna, kot že dolgo ne.
Jugotanin na čvrstejših nogah
Rentabilno poslovanje v okviru Belinke — Posojila sevniškega združenega dela
SEVNICA — Po prekinitvi stečaja sevniškega Jugotanina le-ta pogodbeno dela za ljubljansko Belinko. Le-ta za sevniško tovarno nabavlja les, ki ga Jugotanin nato na njen račun predela.
V teku je javna razprava o vseh potrebnih aktih, da se Jugotanin organizira kot tozd Belinka. Po novi organiziranosti naj bi pričeli poslovati v začetku prihodnjega leta. Zn sevniški kolektiv, ki je moral zadnja leta prebroditi mnogo težav, je trenutno najpomembnejše, da posluje rentabilno. V prvem tričetrtletju poslovanja po novem so prigospodarili
2,5	milijona dinarjev čistega dohodka. Proizvodnja je dosegla 93 odst. Količinskega načrta.
V Jugotaninu ocenjujejo to kot lep dosežek, saj so ob tem imeli v
teku več pomembnih del. Do konca septembra naj bi bila končana 50 milijonov vredna naložba v energetsko postajo tovarne. Poglavitne posege nameravajo opraviti med letnim remontom konec avgusta. Slednjič naj bi se zavrtela tudi parna turbina za pogon električnega agregata. Sedaj namreč nekoristno izpuhti vsak mesec v zrak za 1,5 milijona dinarjev energije. V izdelavi so tudi projekti za lesno skladišče.
Pomembna pomoč Jugotaninu pri teh nemajhnih naložbah so sanacijska posojila sevniških kolektivov.
Iz rezevnih skladov, ki jih solidarnostno združujejo na pet let Kopitarna, Lisca, Jutranjka, gozdarji in Tovarna Konstrukcij, so si zagotovili nad 30 milijonov dinarjev.
A. ŽELEZNIK
ZA DELO VSE TEŽJE
SEVNICA - Komisija za delovna razmerja sevniške Kopitarne sc je znašla v nemajhni zagati. Za razpisanih vsega šest del sc je prijavilo kar 43 kandidatov! Izbrali so jih šest, kolikor jih tudi potrebujejo.
*
tl/J«fi/ruA?Urcr
OBISK ILUSTRATORKE
Na podelitev bralnih značk v naši šoli je prišla ilustratorka Jelka Reichman. Pripravili smo krajši kulturni program, nato pa je gostja spregovorila o svojem delu in odgovarjala na številna vprašanja. Za konec nam je narisala nekaj slik in se podpisala na priznanja.
L. GLIGIC in I. DRAŽUMERIČ OŠ Dragatuš
POUČNA EKSKURZIJA
Bralci Kajuhove bralne značke smo za nagrado odšli na ekskurzijo v Rimske Toplice in Rogaško Slatino, kjer smo si ogledali rojstno hišo Antona Aškerca in dom Borisa ter Franca Kidriča.
IRENA ŠUŠTERIC OŠ Globoko
SREČANJE »ROZMANOVIH” ŠOL
V Sloveniji pet šol nosi ime po narodnem heroju Francu Rozmanu - Stanetu. To so šole iz Šmartnega pri Litiji, Maribora, Ljubljane, vojaška gimnazija v Ljubljani in naša šola. 10. junija smo se zbrali predstavniki vseh teh šol v Dragatušu. Pripravili smo kulturni program in nato gostom razkazali zanimivosti našega kraja. Ogledali smo si spomenik na Gričku v Črnomlju, kjer nam je tov. Štampohar pripovedoval, kako so pionirji pomagali partizanom. Obiskali smo še spomenik na Lokvah in Bazo 20.
T. ŠTEFANIČ in N. MATKOVIČ OŠ Dragatuš
SREČANJE PIONIRJEV -ZADRUŽNIKOV
Letos je bilo v Žirovnici 2. srečanje pionirjev - zadružnikov, na katerem je sodelovala tudi naša pionirska zadruga. Srečanja seje udeležilo šest učenk. V Žirovnici smo najprej postavile razstavo belokranjskih vezenin, ki smo jih same naredile, nekaj učenk je pripravljalo sendviče, druge so se izkazale v aranžiranju. Potem smo odšli na ekskurzijo na kravjo farmo, v tovarno Elan in čebelarski muzej v Radovljici. Noč smo prebili pri gostiteljih, naslednji dan pa je bila proslava, na kateri so vsem udeležencem podelili diplome.
M. SAJOVIC, K JAKOFČIČ, B. BAHOR OŠ Dragatuš
Delo mnogih rok
V Krmelju nastaja velik spomenik — Ustvarjalnost
V Krmelju je živahna likovna dejavnost v likovni sekciji DKD Svoboda in na osnovni šoli, likovniki pa imajo zdaj pred seboj zanimivo nalogo, s katero bodo potrdili svojo delavnost. Izdelali bodo 140 reliefov za spomenik, ki ga bodo postavili v krmeljskem spominskem parku. Pri izdelavi jim bodo pomagali člani sekcij iz OŠ Tržišče in Šentjanž. Na reliefih bodo upodobili tematiko iz NOB.
Vodja in avtor tega zanimivega projekta je likovni pedagog Brane Šuster. Povedal je, da bi spomenik takšnih razsežnosti (kovinska konstrukcija bo imela 4 x 4m) izpod rok poklicnega umetnika stal zelo veliko. Tako majhen kraj, kot je Krmelj, si tolikšnega razkošja ne bi mogel privoščiti.
»Zame je velika sreča ustvarjati s tako prizadevno mladino,” je poudaril Šuster. Zaveda se, da spomenik ne bo v vseh svojih elementih enako močan, da mladi ustvarjalci ne bodo povsod obvladali kladiva in dleta, a vendar je najpomembnejša ustvarjalnost.
A. FELICIJAN
EKSKURZIJA ZNACKARJEV
Značkatji iz naše občine, ki smo uspešno tekmovali vseh osem let, smo odšli na ekskurzijo. Ogledali smo si Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, nato pa še Semeniško knjižnico.
METKA ŠIŠKO OŠ Šentrupert
OBISKSPHUL
Šentruperčani smo pobrateni s KS Prule. Pred kratkim so nas obiskali predstavniki te skupnosti. Pripravili smo kulturni program, nato smo imeli konferenco in še prijateljski tekmi. Odrasli so se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju, potem pa smo vsi skupaj odšli do spomenika padlim v Šentrupertu in si za konec ogledali še kmečki muzej na Veseli gori.
TADEJA ZUPAN OŠ Šentrupert
Pismonoše imajo svojo šolo
Redno šolanje za poštne manipulante v Ljubljani
po katerih je v poštnih organizacijah precej potreb. Doslej se je pismonoša usposobil za delo na posebnih tečajih, od letos naprej pa naj bi se izobrazil v ljubljanskem PTT srednješolskem centru. Morda je trenutnemu nezanimanju za izobraževanje
Ljubljanski PTT srednješolski center se je letos znašel v škripcih: na eni strani ima veliko preveč prijav za izobraževanje delavk v ptt prometu, pa občutno premah? za šolanje poštnih manipulantov (pismonoš) in vzdrževalcev telekomunikacijskih omrežij. Medtem ko bo mogoče selekcijo med 139 kandidatkami opraviti s sprejemnimi izpiti, bo drugi del problema težje rešljiv.
Ža omenjeni smeri izobraževanja se je namreč prijavila le polovica potrebnih. Tako poštni manipulant, kot tudi vzdrževalec telekomunikacijskih. omrežij sta zanimiva poklica,
za ta poklic krivo prav to, daje šola še premalo znana. Važno je tudi, da ima izšolani pismonoša možnost nadaljnjega poklicnega usposabljanja, kar prej ni bilo mogoče.
Kdor se zanima za poštarsko šolo, lahko več izve na poštah in v PTT srednješolskem centru v Ljubljani (Celjska 16).
Informativna služba
Gledamo z zaprtimi očmi?
Pojasnilo temeljnega javnega tožilstva
16. junija 1983 ste na 10. strani Dolenjskega lista objavili uokvirjen članek »Gledamo z zaprtimi očmi? “ v katerem novinar obravnava vsebino treh govoric, ki so ali krožijo po Dolenjskem in o katerih od pristojnih služb že dolgo ni glasu. Članek je objavljen na strani, kjer se bralec običajno seznanja s kriminalno ali drugo protidružbeno dejavnostjo. Po zakonu o javnem tožilstvu je javno tožilstvo tisti državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj,ki so kazniva, in ker smo po istem zakonu in zakonu o javnem obveščanju dolžni obveš^fci javnost, istočasno pa ocenjujem, da se članek vsebinsko nanaša tudi na delo in obveščanje temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu, dajem naslednje pojasnilo:
1.	O zatrjevani prednostni dobavi »osemnajstic" več gospodarstvenic kom in funkcionarjem tukajšnje javno tožilstvo nima nobenega obvestila in o pojavu ni bilo seznanjeno. Ne glede na to pa opis dogajanja v članku po naši oceni kaže na prekršek po čl. 65 tč. 9 zakona o blagovnem prometu, ne pa na kaznivo dejanje. Javno tožilstvo je sicer po zakonu upravičeno do predlaganja postopka, vendar so za pregon
prekrškov pristojni predvsem drugi organi.
2. O nesamoupravni pridobitvi velikega stanovanjskega kredita enemu od dolenjskih direktorjev tukajšnjemu javnemu tožilstvu tudi ni nič znanega. Navajanje v članku pa nakazuje storitev kaznivega dejanja zoper samoupravljanje ali zoper upravljanje družbenih sredstev in naravna bogastva, zato bo javno tožilstvo zahtevalo od pristojnih služb zbiranje podatkov o zadevi.
3. O občinskem funkcionarju, ki je skušal ogoljufati zavarovalnico z neresničnim prikazom prometne nesreče je tukajšnjemu tožilstvu znano, kolikor članek nakazuje na Jureta Perka, sicer pa ne. Tukajšnje javno tožilstvo je zoper imenovanega v letu 1982 zahtevalo preiskavo v smeri storitve poskusa kaznivega dejanja goljufije po čl. 171/1 KZ SR Slovenije v zvezi s čl. 19 KZ SFRJ. Preiskavo je opravil preiskovalni sodnik temeljnega sodišča v Novem mestu. Po končani preiskavi je javno tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov odstopilo od nadaljnega pregona zoper imenovanega in je bila preiskava v aprilu 1982 ustavljena.
NIKO BRICELJ, temeljni javni tožilec
kultura
in
izobra-
ževanje
Jutri slovesna otvoritev fTELEVIZIJSKI
XVI. taboru v Trebnjem bo 35 slikarjev in kiparjev - V___
Na XVI. taboru v Trebnjem bo 35 slikarjev in kiparjev V soboto otvoritev razstave ekvadorskega slikarja
1. VII.
Jeseni z novimi učnimi načrti
Korak naprej k posodabljanju osnovnega šolstva
NOVO MESTO - Mineva petnajst let, kar je v naši republiki zagorela zelena luč za začetek preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Proces sprememb je tudi na Dolenjskem najprej stekel v osnovnem, precej kasneje pa še v srednjem šolstvu. Glavni pridobitvi teh prizadevanj sta celodnevna osnovna šola in usmerjeno izobraževanje.
Posodabljanje vzgojno-izobra-ževalne dejavnosti, kot bi lahko drugače imenovali to ..proceduro**, seveda še-ni končano. Korak naprej pomenijo novi učni načrti v osnovnih šolah, ki naj bi jih uvedli v šolskem letu 1983/84, torej že jeseni. Med drugim pomeni novost uvedba kulturnih, naravoslovnih, ob-rambno-zaščitnih in proi?vod-no-delovnih dni, obvezne pa bodo postale tudi nekatere interesne dejavnosti (npr. zborovsko petje, kolesarjenje do izpita itd.).
Postopno bo v nekaj letih posodobljena programska podoba celotne osnovne šole kot take. Pri tem naj bi vsaka šola posodabljala tudi oblike in metode dela ter uresničila zamisel o sodobni, kakovostni in z okoljem povezani šoli. Kajpak ta zamisel ni nastala le v pedagoški domišljiji ali za zeleno mizo, kot je v Prosvetnem delavcu zapisal Jože Valentinčič, saj v stvarnosti že živi in se uresničuje, še posebej pa se kaže v delu mnogih dobrih osnovnih šol.
Vsi se zavedajo, da bo vse to težko izvedljivo, če bodo celotno breme nosili zgolj šolniki, ne pa tudi zunanji dejavniki.
• Zato je vpeljava in izvajanje novih učnih načrtov tudi politična naloga, katere bistvene sestavine bo treba razrešiti v svetih za vzgojo in izobraževanje pri SZDL ter vrsti drugih organov, ki se kakorkoli ukvarjajo s to problematiko. Na nedavnem regijskem posvetu v Novem mestu so to še posebej podčrtali.
I. Z
TREBNJE - V tem gostoljubnem dolenjskem kraju se bo jutri začel XVI. tabor likovnih samorastnikov, na katerem bo do 9. julija ustvarjalo 29 jugoslovanskih in šest tujih slikarjev in kiparjev. Tabor bo odprl Roman Ogrin, direktor politične šole CK ZKS. Otvoritvena slovesnost bo jutri ob 19. uri v zgornji avli stare trebanjske osnovne šole.
Podobno kot vse dosedanje bo tudi letošnja taborska prireditev potekala po vnaprej določenem sporedu. Tako so gostitelji za udeležence pripravili ne le delovišče, ampak
tudi več izletov, obiskov, sprejemov in prijateljskih srečanj. Slehernemu slikarju in kiparju bodo omogočili, da bi spoznal vsaj delček gospodarskega, turističnega in seveda kulturnega utripa trebanjske občine in 'širše Dolenjske.
V okvir taborskih dni sodi tudi razstava slikarskih del Gonzala Endare Crowa, slikarja iz Ekvadorja, sicer enega od udeležencev XVI. tabora. Razstavo bodo odprli v soboto, 2. julija, ob 18. uri v galeriji samorastnikov. O razstavljalcu in njegovih delih, ki bodo na ogled do 15. julija, bo govoril Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani in predsednik umetniškega sveta tabora.
I. Z.
Usposobili bodo arhivarje
Zgodovinski arhiv iz Celja bo organiziral več seminarjev za arhivarje delovnih organizacij — Jeseni za Posavje
KRŠKO - Tu bo oktobra seminar za usposabljanje arhivarjev v posavskih delovnih organizacijah. Priredil ga bo Zgodovinski arhiv iz Celja, ki mu to dolžnost nalagajo novi predpisi za arhivsko področje. Za tako izobraževanje bo celjski arhiv poskrbel za območje vseh 14 občin, na katerem opravlja ustrezno službo.
Zgodovinski arhiv v Celju kot drugi največji v Sloveniji deluje na območju, kjer je nad 300 delovnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti, društev in drugih imetnikov arhivskega gradiva. S skupščinskimi odločbami je uradno imenovanih okoli 900 takih imetnikov, od tega jih je 167 v brežiški, krški in sevniški občini. Trenutno premore arhiv okoli 5000 m gradiva, pomembnega za hrambo.
Podobno kot druge tovrstne kulturne ustanove tarejo tudi celjski arhiv najrazličnejše težave. Pomanj-
POBRATENJE KRIŽ -GRIBLJE
Dolgoletno sodelovanje krajevne skupnosti Griblje in prebivalcev iz Križa pri Trstu bo pripeljalo do podpisa listine o pobratenju. To naj bi se zgodilo ob gribeljskem krajevnem prazniku 6. septembra letos. Za Križane bodo podpisali listino o pobratenju predstavniki Vseslovenske zveze partizanov Italije (ANPI), športnega društva Mladina in kultur-no-prosvetnega društva Vesna. Gri-beljci so se odločili nastopati v imenu krajevne skupnosti, četudi je navezalo prve stike s slovenskimi zamejci v Italiji kulturno umetni-ško-društvo Niko Zupanič. Pozneje pa so se srečanja poglobila še na športnem in družbeno-političnem področju.
SPOSOJENO TRNJE
— Če vam stvari ne gredo v glavo, to vendarle pomeni, da imate nekaj v njej.
Dom kulture bo spet odprt
Danes tudi o Jakčevem domu in knjižničarstvu
NOVO MESTO - Dom kulture na Prešernovem trgu bo čez nekaj tednov spet odprt za dejavnost in obiskovalce. Otvoritev je predvidena na večer pred dnevom vstaje, torej 21. julija. To je skoraj natančno po letu dni, kar so se začela prepotrebna vzdrževalna dela v tej stavbi, ki v vsem svojem 40-let-nem obstoju ni doživela nikakršnega obnovitvenega posega.
Obširna informacija o poteku del, stroških in nekaterih pridobitvah v obnovljenem domu je sestavni del gradiva za skupno sejo obeh zborov skupščine tukajšnje kulturne skupnosti, ki se bo začela ob 13. uri v
Dolenjskem muzeju. Delegati bodo tudi zvedeli, kako napredujejo priprave za ureditev Jakčevega doma.
V glavni točki dnevnega reda bo skupščina razpravljala o knjižničarstvu v novomeški občini, še posebej o tem, kako v občini uresničujejo leto dni stari zakon o knjižničarstvu. Osrednja pozornost bo kajpak posvečena dejavnosti Študijske knjižnice Mirana Jarca kot matične ustanove za področje knjižničarstva v novomeški občini. Govor bo tudi o knjižnicah v krajevnih skupnostih, društvenih knjižnicah, potujoči knjižnici in nje problemih pa o možnostih, da bi tudi v novomeški občini organizirali tako imenovano vzajemno knjižnico.
kanje zadostnih skladišč je povzročilo, da je z dejavnostjo v velikem zaostanku. V 25 do 30 letih zaostanka se je nabralo za 15000 do 20000 m neprevzetih gradiv.
Že pred leti se je pokazalo, da je novogradnja arhiva edini zanesljivi izhod iz prostorske stiske. Zidava je predvidena za novo srednjeročno obdobje, kar pomeni, naj bi arhiv zgradili v letih 1985 — 1990. Za ustrezno dokumentacijo skrbi projektni svet, ki so ga imenovali pred tremi leti. V ta prizadevanja so kajpak vključeni tudi ustanovitelji, se pravi, da tudi vse tri posavske občine.
I. Z.
Deseto srečanje
V soboto v Globokem nastop lovskih pevskih zborov in rogistov
iz vse Slovenije
GLOBOKO - 2. julija bo tu 10. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Domačini imajo polne roke dela, saj pričakujejo na tej jubilejni prireditvi okoli 1500 obiskovalcev. Nastopilo bo šest lovskih pevskih zborov, trije okteti in pet rogistov.
Prvo srečanje lovskih pevskih zborov je bilo v Globokem 1974. leta. Takrat so nastopili štirje lovski zbori in pevci iz Artič. Tedaj je vzniknila pobuda, da bi lovski koncerti postali vsakoletna vez med zbori, srečanje pa naj bi bilo vsako leto v drugem kraju. Takoj se je prijavil tudi gostitelj drugega srečanja. To je bila lovska družina Podgorje pri Slovenj Gradcu. Na vrsto so prišli Dekani, Sodražica, Maribor, Vipava, Trbovlje, Bistra in Murska Sobota. Zbori so tako obšli vso Slovenijo. Prva skupine rogistov se je pojavila šele na petem srečanju. Nastopajočih je bilo vsako leto več. Izboljževala seje tudi kakovst nastopov. Po zagotovilu tovariša Kcneta, ki je tudi sam zborovodja v Globokem, je pomemben uspeh srečanja tudi v tem, da so zbori dobili lovsko pesmarico in da jo zdaj pripravljajo še za rogistc. Na jubilejnem nastopu bodo poslušalci prvič slišali skupen nastop zbora in rogistov. Pripravljajo ga pevci trboveljskega zbora in zasavski rogisti.
V tem desetletju je zborovska pesem v marsikateri družini vzniknila na novo in postala stalna oblika društvenega dela. V Globokem, kjer je pevska tradicija stara že 60 let, se na primer lahko pohvalijo kar s tremi zbori: to so lovski pevski zbor, ženski zbor in mešani zbor. Za tako majhno krajevno skupnost je to velik uspeh.
Predsednik pripravljalnega odbora Jože Verstovšek je pohvalil sodelovanje krajanov v pripravah na srečanje, zadovoljen pa je tudi s finančno podporo lovskih družin, ter z razumevanjem vseh tistih, na katere so sc obrnili za pomoč.
J.T.
TOKRATNA PTUJU
Odbor za literarno dejavnost pri ZKOS bo letos že šestič pripravil literarno šolo, in sicer od 4. do 9. julija na Ptuju. Udeleženci - vodje in člani literarnih skupin, uredniki literarnih revij, časopisov in prilog, knjižničarji in drugi - bodo poslušali predavanja o sodobni slovenski literaturi, posebej o mladinski literaturi, hrvaški književnosti in drugih zanimivih področjih besednega snovanja. Beseda bo tekla o ustvarjalnih procesih književnikov, pomenu mentorstva v literarnih skupinah, literarni kritiki, jeziku pa še o zgodovini knjige in podobnih vprašanjih.
Kuiturno poletje
V Metliki julija in avgusta vrsta zanimivih prireditev za razvedrilo
V okviru metliške ZKO pripravljajo zanimiv program kulturnega poletja s prireditvami julija in avgusta. Pod naslovom „V vinu so resnica, ljubezen in ženske” se bo predstavilo Kulturno društvo Ivana Navratila. ‘ Zlatko Šugman, gledališki igralec iz Ljubljane, bo nastopil z MikeE
novim ..Direktnim prenosom”, njegov stanovski tovariš Janez Hočevar - Rifle pa bo uprizoril Fornezzijevega ..Občinskega svetnika Švejka”., J gram o in pojemo” pa se bo imenovala prireditev, na kateri bodo nastopili metliški pihalni orkester, pevski zbor, skupina Vitis in tamburaši.
Pester program kulturnega poletja se bo končal s prireditvijo ,,Met lika je Šparta", ko bo besedilo Tonija Gašperiča s tem naslovom interpretiral Jože Falk-ner iz Trebnjega, črnomaljski glasbenik Silvester Mihelčič pa bo nastop popestril z glasbo.
petek
1
DUO
18.15 POROČILA 18.20 JAZZ NA EKRANU: BLANKE - DAŠEK
Kitarski duo igra v glavnem lastne skladbe, ki temeljijo na sestavinah češke folklore.
18.50 TARZAN, ameriška risanka
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 ROCKFORDOV1 DOSJEJI, oddaja iz ameriške nanizanke 20.50 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 21.10 NOČNI KINO: JAMSTOVO ENO LETO vzhodnonemški film Mlada mati treh otrok se vdaja pijači. Zaradi nevzdržnih razmer mora otroke oddati v zavod socialnega varstva. Nato skuša živeti drugače, najde si prijatelje, kar ji je v tolikšno oporo, da malce le pride k sebi in ji eno od hčera-spet zaupajo, a le za eno leto. Če bi se v tem času pokazalo, da bo nekdanja pijanka dobra mati, ji bodo vrnili še preostala dva otroka. In kako ženska prestane težko preizkušnjo? Scenarij za film je Gabriele Kotte spisala po istonaslovnem romanu Tine Shulze, režiserske posle je opravil Hermann.
Zschocke, eden najboljših vzhodnonemških režiserjev, Katrin Sass pa je za vlogo pijanke dobila nagrado na lanskem festivalu v Berlinu. Ob njej igrajo še Monika Lennartz, Jaecki Schvvartz, Christian Steyer, Jan Spitzer in še kdo.
22.40 DNEVNIK
16.10 Test - 16.25 Jugoslavija : ZRN (prenos rokometne tekme moških za trofejo Jugoslavije) -18.00 Dnevnik - 18.15 Glasbena stopnica - 18.45 Narodna glasba -19.30 Dnevnik - 20.00 Piranski glasbeni večeri — 20.45 Poročila — 20.50 Naših tisoč obrazov - 21.40 Kozara (jugoslovanski film)
2. VII.
sobota
9.50 POROČILA
9.55 13. SREČANJE ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN JUGOSLAVIJE, prenos slovesnosti iz Iriškega Venca
16.40 POROČILA
16.45 TARZAN, ameriška risanka 17.10 DEČEK IN ZAJEC
17.40 DOLGO ISKANJE: ZULUJSKI SION, angleška dokumentarna oddaja
18.30 GALAKTIKA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 MOLLY MAGUIRES, ameriški film
Dogajanje filma, ki ga je posnel Martin Ritt, se odvija leta 1970 v pennsylvanskem rudniku Echley. Delovne razmere šo težke, rudarji nemočni, zato neka teroristična skupina skuša z atentati in podtikanjem bomb opozoriti na delovne in socialne krivice. Igrajo Sean Con-nery, Richard Harris, Samantha Eggar in drugi.
22.00 ZABAVA VAS ZDRAVKO ČOL1Č, glasbena oddaja r — 22.45 POROČILA
17.05 Predšolski otroci — 18.05 Sammyjeva supermajica (otroški film) - 19.00 Narodna glasba -19.30 Dnevnik - 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo - 20.30 Poezija -20.55 Poročila - 21.00 Dve mladosti - 21.30 Športna sobota - 21.50 Najstarejše evropske univerze: Sevilla - 22.30 Vuk Kulenovič: Cvetni popek (glasbeno—scenska fantazija)
3. VII.
nedelja
1
9.40 POROČILA 9.45 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.30 KAPELSKI KRESOVI vlogi pa igrata Svetozar Cvetkovič in Milan Gutovič.
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 in 16.10 POROČILA
16.15 SUMLJIVA OSEBA, jugoslovanski film
Ljubljanski televizijci bodo poleti predvajali več filmov, posnetih po komedijah Branislava Nušiča. Naj-
prej bo na vrsti Sumljiva oseba, ki jo je 1954 posnel Soja Jovanovič v sodelovanju s Predragom Dinulovi-čem, igrajo pa Mihajlo Paskaljevič, Rade Markovič, Ljuba Tadič, Olivera Markovič in drugi.
17.30 ŠPORTNA POROČILA 17.45 MEDNARODNI PLAVALNI MITING, prenos iz Kranja
18.55 NE PREZRITE, kulturna oddaja
19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 REVOLUCIONARNE PESMI, prenos s Tjentišta
21.00 BERLIN KAPUTT, jugoslovanski film
Film o treh partizanih in njihovih dogodivščinah v zadnjih dneh vojne
in kmalu po osvoboditvi je 1981 zrežiral Miča Miloševič, glavni vlogi pa igrata SVetozar Cvetkovič in Milan Gutovič.
22.25 REZERVIRAN ČAS 22.45 ŠPORTNI PREGLED 23.15 POROČILA
9.00 Oddaje za JLA - 16.10 Jugoslavija: Romunija (prenos rokometne tekme moških za trofejo Jugoslavije). 17.45 Mednarodni plavalni miting v Kranju - 18.55 120 let konjeništva - 19.10 Turistični vodič - 19.30 Dnevnik - 20.00 A. Foerster: Gorenjski slavček (opera) - 21.10 Poročila - 21.20 V imenu svobode (glasbena oddaja).
4. VII.
ponedeljek
10.05 POROČILA 10.10 POJO NAJ LJUDJE, glasbena oddaja o Šentviškem taboru 10.55 PRIREDITEV OB 40-LET-NICI BITK NA SUTJESKI IN NERETVI, prenos s Tjentištva 12.00 -LJEPO TI JE DRUGA TITA KOLO, posnetek festivala partizan-
skih pesmi in plesov
13.00 POROČILA
15.25 BOMBAŠ JE, PA JOKA, otroška oddaja
16.15 KLIC IZ GLOBINE, kanadski film
17.50 POROČILA
17.55 SUTJESKA, 1. del dokumentarne oddaje
18.45 GLASBA ZA MLADE
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 PIANIST, zagrebška televizijska drama
21.30 ODMEVI ŠESTEDESETIH LET, angleška glasbena oddaja 22.15 POROČILA
16.15 Bosartsko-hercegovski pesniki (oddaja za otroke) - 16.30 Poleti, pesem moja — 17.00 Igrani film - 18.45 Glasba za mlade - 19.30 Dnevnik - 20.00 Raziskovanja -20.45 Poročila — 20.55 M. Šolohov: Tihi Don (oddaja iz sovjetske nadaljevanke) - 21.55 Zabava vas Ivan Klacina
5. VIL
torek
1
18.10 POROČILA
18.15 SEDEM STOPNIC DO GLASBE: JURIJ RAKETA 18.30 CIGANI IVANOVIČI, novosadska glasbena oddaja 19.00 SOSESKA, slovenski kratki film
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 G ,Markov: STROGOVI, oddaja iz sovjetske nadaljevanke 21.10 KDO SE KOGA BOJI?
Izračunali so, da bi se v drobnem gospodarstvu, posebno še v zasebni obrti, lahko zaposlilo poldrugi milijon ljudi. Če bi to uresničili, potem pri nas sploh ne bi bilo brezposelnosti. A o teh možnostih se marsikje izražajo na moč zadržano, bojijo se, da bi bilo pri nas še več milijarderjev, drugod so ovira davkarji, ki morebitne zasebnike stražijo z visokimi davki. Ipd. Oddaja bo skužala
pojasniti, zakaj smo zanemarili razvoj obrti, prikazala pa bo tudi, kako je ta plat gospodarstva urejena v ZDA, ŽRN in Avstriji.
21.55 DNEVNIK
18.00 Dnevnik - 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju? - 18.45 Svet, to je glasba - 19.30 Dnevnik
- 20.00 Narodna glasba - 20.45 Lepoglava (dokumentarna oddaja)
- 21.35 Poročila - 21.40 Odprta knjiga
6. VII.
sreda
1
18.10 POROČILA
18.15 PRIJATELJI GLASBE: SREČANJE V ORAHOVICI
18.45 MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 FILM TEDNA: VIOLETTE NOZIERE, francoski film
Film o 18-letni Violette, ki je ubila očeta in mater, je Claude Chabrol 1978 posnel po resničnem dogodku iz leta 1934, ko je sodni proces zoper morilko v Franciji dvignil veliko prahu, a po razglasitvi sodbe hitro zatonil v pozabo. Film je narejen po dokumentarnem gradivu, pjegovo sporočilo je v marsičem veljavno š dandanes, zato je bil film deležen velike pozornosti, na canne-skem festivalu je zlato plamo za glavno žensko vlogo prejela Isabelle
Huppert. Vidni vlogi ob njej igrata še Stcphanc Audran in Jean Čarnjet. 21.55 DNEVNIK
18.00 Dnevnik - 18.15 Alicc in njena druščina - 18.45 Narodna glasba: Gorenjevaški oktet - 19.30 Dnevnik - 20.00 Naša krajevna skupnost: Solidarnost (humoristi^ na oddaja) - 20.55 J. M. Jarre: Sad v ustih smrti (baletna oddaja) ' 21.35 Reportaža o medrepubliških športnih igrah - 21.45 Poročila
7.	VII.
četrtek 1
17.40 POROČILA 17.45 MOGOČNO MORJE: VOJNE LADJE, angleška dokumentarna oddaja
18.45' GLASBA STAREGA JADRANA: ŠIBENIK 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	TOM, DICK IN HARRIET Na sporedu bo prva od dvanajstih oddaj angleške zabavne nanizanke o-vdovcu, ki ni pretirano žalosten zaradi ženine smrti, končno le zadiha’ s polnimi pluči, nihče mu več na zaukazuje: ,.Nič cigar, nič viskija, nič drugih žensk!“ Odpravi se k sinu in snahi in tamkaj se dogajanje šele prav zaplete. Režiserske posle je opravil Michael Mills, glavne vloge pa igrajo Lionel Jeffrics, lan Ogilvie in Bridgit Forsyth.
20.25 MOGOCN MIRKO: ZGODOVINA MIKRORAČUNALNIKA Mikroprocesor spreminja naš svet, šest izobraževalnih oddaj angleških televizijcev pa bo prikazalo, v kakšno smer bodo šle spremembe. Da-
našnja oddaja bo govorila o zgodovini mikroračunalnika, preostale pa o strojih in denarju, politični revoluciji, zaprti družbi, integralnem stroju in naši prihodnosti. Uvodne besede dr. Tomaža Kalina bodo gledalce opozorile na glavne posebnosti oddaj.
21.05	KONCERT ZBORA OBALA IZ KOPRA, glasbena oddaja 21.50 DNEVNIK
18.00	Dnevnik - 18.15 Nadloge nekega Branimira (otroška oddaja) - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja '
19.30	Dnevnik - 20.00 Zlato (poljska televizijska drama) - 21.05 Kulturna oddaja — 21.35 Poročila
NAGRADA V KRŠKO
Iz zajetnega kupa rešenih križank je žreb tokrat izbral rešitev, ki jo je poslala MILENA LEVIČAR iz Krškega. V kratkem bo dobila lepo knjižno nagrado: roman „Mladost v jnočviiju“ v dveh knjigah, ki ga je napisal pred kratkim umrii slovenski pisatelj Miško Kranjec. Bi tudi vi radi obogatili svojo domačo knjižnico? Nič lažjega! Rešite našo malo nagradno križanko in rešitev pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 7, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
	Rešitev nagradne križanke										
				!		—-			t.TCi-' -		
n				A	1	S	O s 0		BOE.		
				‘“1	5	0	R. AfS EPE				
					T	L	O	S REN			
					O	T		™R A	NT A		
				'K	R	A	N T £ C		: e r		
*•	~			R	0 C		€	ate	N K A		
■"	£	O L		1				NOT	A	~.S-T	
	A	K	1			A	T tv- N 1		G	E E	
	A L	R	A	G	0	N	E	C^L	E	L	A
		e	N	0	s	T	—	OBE	L	f	K
"	kV	T	A	b	T			L ,OjN	3	A	
Moramo ločevati nacionalizem narodov, ki zatirajo, od nacionalizma narodov, ki so zatirani.
V. I. LENIN
f 	 ' Hp *				dl	kraj ob skaarsk jezeru	bicikli-im stka	marok. ut.mere	lantan	ž.ime	dl	ugled	višinski točka	mit. letalec
				»estvica						nord. smuči strelno orožje sibirske mesto			
- ga,			kV v	islam. sveta knjiga									
				ž.glas				norost nasutje					
~ TlCijlii ■KSi v‘ ' ' -mf**!				pevac marti n_ izdelov. ver«*	.#				ober kraj pri zadru				
				>								trobilo	dl
dl	spaček	merilo	v				vse papeže’ domi-r Cel j						prapir
začrtan pot	a				gorski _*ih _ ribja KONČC-i.						risto savjn_ tel prvina		
opt. priprav;									ukrajin. T«! O skandin rirj. i				
vrsta uganke								person; litij					
kanova oblast						kosigin							
ljubezer					d 1	plod bukve				srb. m. ime			
Nov razmislek o jamskih slikarijah paleolitskih ljudi
K. A.kC-0
HVALA.. DO&RO ! >r~~
•«Kr-
Irevesa pogovarjajo?
Raziskovalci so na sledi kemičnemu Jeziku" rastlin
Kresna noč je za nami, in kdor je zamudil enkratno priložnost, da sliši govoriti živali in rastline, kar je po ljudskem izročilu mogoče na to edinstveno noč v letu, mu ne preostane drugega, kot da verjame v govorico vsega živega. No, povsem Praznoverno le ni, če človek verjame v to. Strokovnjaki so že odkrili načine, na katere se sporazumevajo razvite živali, nedolgo tega pa smo v tujem tisku lahko prebrali tudi presenetljiva odkritja ekologv \va-shingtonske univerze o govorici dreves.
Biologi že nekaj časa vedo, da se drevesa zavarujejo pred različnimi nadlogami tako, da povečajo v listih količino posebnih snovi, fenolov. Raziskovalca Gordon Orians in Da-rid Rhoades sta odkrila, da pride do tega zaščitnega procesa tudi v dre-vesih, ki so celo do 70 metrov oddaljena od napadenega drevesa.
sta ugotavljala, ko sta merila spremembe kemičnih procesov v sitkovih vrbah, medtem ko so podirali bližnja drevesa. Odkrila sta, da s° okoliške vrbe nekako sprejele sporočilo od napadenih dreves, da Brozi nevarnost; in da so na svoj način reagirala na ta opozorilni klic s kemičnimi spremembami.
Ko so preiskovali, na kakšen način drevesa oddajajo in sprejemajo Poročila, so ugotovili predvsem to, da za prenos ne uporabljajo neposrednih stikov, denimo korenin, saj niso pri opazovanih drevesih našli nobenih dejanskih stikov. Domnevajo zatorej, da je vmes kemično sporočanje. Drevesa oddajajo in sprejemajo določeno snov, ki se Prenaša po zraku.
Katera snov je to? Raziskovalca tlomnevata, da je najverjetneje v govorico dreves vpleten etilen. Ugotovila sta namreč, da napadena in Poškodovana drevesa izločijo neprimerno več te snovi kot nepoškodovana. Možno je seveda, da drevesa za komuniciranje uporabljajo bolj pestra kemično govorico in da deluje Več različnih snovi.
Kdor premaga smrt na jilo-Zofskem področju, ne potrebuje več religije.
B. BOŠNJAK
Kar napravi človek plemcni-tega in velikega, ne napravi kot koristen ud družbe, temveč izven družbe in proti nji.
I. CANKAR Pogosto napadamo in si nakopavamo sovražnike, samo da prikrijemo, da smo ranljivi
F. NIETZSCHE
Pred strokovnjaki se je odprla zanimiva pahljača vprašanj: ali gre za resnično komuniciranje dreves? kakšen je ključ tega najbolj preprostega jezika? ali je odigralo kakšno vlogo v razvoju vrst? zakaj naj bi drevo, ki je ogroženo, opozarjalo svoje bližnje? ali je mogoča najpreprostejša zavest, ipd?
Bolj praktični znanstveniki pa že vidijo korist za človeka. Če bi strokovnjakom uspelo izvleči sporočilne kemikalije iz dreves, bi jih lahko uporabili kot naravna spodbudila za borbo proti insektom. Z ekološkega gledišča bi bil to lep napredek pri zaščiti kulturnih rastlin pred škodljivci.	MiM
Z manj bolečinami
Nov laser za oko
Mnogim bolnikom, ki so jim vstavili umetno očesno lečo, so se kmalu po operaciji pojavile motnje, ki sojih kirurgi odpravljali ali s ponovnimi posegi ali pa z laserskim čiščenjem motnosti očesne membrane pod umetno lečo. Tudi lasersko čiščenje je bilo razmeroma dolgotrajno in za bolnika boleče. Poslej ne bo več tako. saj so izdelali nov laser, s katerim opravijo čiščenje hitreje in neboleče.
Novi laser ima kristal zelo redkega elementa erbija, s pomočjo katerega žarči visokofrekvenčni snop svetlobe, ki ni nevaren ne za vsajeno umetno lečo niti za očesno mrežnico, kar za druge laserje ni mogoče reči. Zasnoval ga je dr. Gerald Horn.
Dosedanji posegi z erbijevim laserjem so pokazali, da zadošča že 7 do 15 pulzov za očiščenje mrene pod očesnim vsadkom. Drugi laserji morajo za enako delo opraviti 75 do 100 pulzov. In tudi priprava bolnika za lasersko čiščenje ni zahtevna. Zadošča le kapljica anestetika v oko.
Novi laser bo na tržišču že prihodnje leto, ko bo prestal vse klinične teste.
£>rraTVct-'>
Dišavne plošče
Ob primerni jedi in prijetni glasbi bo poslej mogoče doma pripraviti tudi zaželene vonjave, da bo družabni večer še prijetnejši. Na tržišču so se namreč pojavile dišavne plošče, najnovejši izdelek, namenjen razvedrilu.
Gre za ploščo, kije velika približno toliko kot mala gramofonska plošča: na nji so shranjene izbrane . dišave. Ko dišavno ploščo porinete v posebno elektronsko napravo, narejeno v ta namen, začne oddajati vonjave, ki ste si jih s ploščo vred izbrali. Na voljo so že plošče, ki pričarajo v stanovanje dišave morske obale, vonj gozda po dežju, vonj gorečih sveč ipd. Seveda je mogoče kupiti tudi plošče z izbranimi parfumi.
Male plošče zadoščajo le za nekajminutno odišavljanje - vonj se seveda v stanovanju zadržuje dlje časa - v pripravi pa so že velike dišavne plošče, ki bodo lahko oddajale zaželene vonjave pol ure, se pravi, da bodo praktično uporabne za več priložnosti.
In še cena: elektronska naprava stane okoli 20 dolarjev, posamezna plošča pa od poldrugega dolarja naprej.
Slavne jamske slikarije, ki so jih odkrili na več mestih v zahodni Evropi, prevzemajo strokovnjake in nestrokovnjake zaradi svoje izjemne umetniške moči in pa seveda zaradi skrivnostnosti, v katero so slikarije zavite že ves čas. odkar so jih po naključju odkrili.
Kaj je gnalo davne prednike pred
15.000 leti. da so se odpravljali globoko v temo podzemeljskih jam in tam v luči plamenic na stene slikali bizone, konje, jelene, ribe in ljudi? Na to vprašanje je bilo zapisanih že veliko odgovorov, med njimi tudi taki. ki so bili na oni strani meja verjetnega, drugi pa so bili preveč preprosti, da bi zadovoljivo odgovorili na zares skrivnostni iz izjemni pojav. Zadnji odgovor daje znanstvenik John E. Pfeiffer v svoji najnovejši knjigi ..Ustvaijalna eksplozija".
V knjigi razvija Pfeiffer teorijo, po kateri naj bi bile jamske slikarije znanilke nenadnega vzpona človeške ustvarjalnosti, eksplozije informacij, ki naj bi jih paleolitski človek začel shranjevati v obliki slikarij. Poslikane podzemeljske jame naj bi bile torej nekakšne paleolitske enciklopedije lovskih klanov.
Raziskovanje paleolitskih jamskih slik je razmeroma novo. saj so prvo poslikano jamo odkrili šele 1879. Bila je to zdaj vsem poznana jama Altamira v Španiji. Tisti čas je odjeknilo odkritje v znanstvenem svetu kot močna eksplozija. Zgodovinarje je odkritje tako presenetilo, tako globoko je rušilo dotedanje predstave o jamskih ljudeh, da so odkrito obtožili enega od odkriteljev Altamire za goljufa in da je dal jamo sam poslikati.
Kasneje so odkrili še več jamskih slikarij po Španiji in tudi v Franciji, med njimi slovite slikarije v Lasca-uxu, ki niso danes nič manj slavne kot altamirske. Vsak dvom o tem, ali gre za zelo stare slikarije ali ne. je razpršil natančni postopek ugotavljanja starosti s pomočjo radioaktivnega ogljika. S tem zanesljivim znanstvenim pripomočkom so dokazali, da gre res za slike, stare več kot
10.000 let.
Znanstveniki, ki v prejšnjem stoletju niso verjeli v pristnost slik. so ravnali po zdravi pameti in jih zato ne gre zasmehovati. Uradna znanost je le stežka priznala, da se je v zgodnjih obdobjih človeške zgodovine, točneje v zadnjih obdobjih predzgodovine, rodila tako dovršena umetnost. Jamske slikarije so presenetljiv in za zgodovinske razmere nenaden pojav.
V grobovih neandertalcev, ki so živeli pred ustvarjalci jamskih slik. so arheologi našli snovne dokaze za uporabo barv. vendar pa za te predzgodovinske lovce ni mogoče reči, da so poznali tako dovršeno obliko likovnega ustvarjanja in ustvarjanja
Bridkost ne zlomi, ampak kuje verigo našega življenja.
G. SAND
'Ja/ir: lrdtna
A t
'/) /i vi Jo
£ m
Jr. \/
n/
sploh. Cromagnonski človek, ki je neandertalca nasledil (po nekaterih teorijah naj bi neandertalca celo iztrebil), pa je nasprotno pokazal presenetljivo umetelnost in razvito sposobnost.
Nepričakovani pojav umetniške dejavnosti v pozni ledeni dobi preseneča zgodovinarje; posebno presenetljivo je zanje to, da se iz neskončno dolgega obdobja, ko so živeli praljudje in neandertalci, ni ohranila prav nobena sled umetnostnega ustvarjanja, s cromagnoncem pa nenadoma takšna spretnost. Zatorej zgodovinarji danes vidijo ta nenadni pojav, kot to piše v Zgodovini v slikah (izšla je tudi v slovenščini), kot odraz spremenjenega duhovnega razmerja do okolja. Ta spremenjeni odnos pa pomeni napredek v razvoju človeštva.
Toda Pfeiffer se v svojem razglabljanju tu loči od sedanjih priznanih teorij. Razlagalci jamskih slikarij pravijo, da je človek v sivi preteklosti začel risati zato, da bi z risbami deloval kot z magičnim sredstvom na naravo in življenje. V slikarijah vidijo prvobitno magijo in jih tako tudi razlagajo. Ledenodobni lovec naj bi zahajal v težko dostopne jame le zato, da bi s sliko uročil dejansko žival in bi jo potem lažje ulovil. _
Pfeiffer pa govori takole. V po-znoledenem obdobju mlajšega paleolitika naj bi v človeško družbo spremenjen način lova prinesel celo posledično verigo sprememb. Lov v skupinah naj bi spodbudil razvoj govorice, delitev dela, razslojevanje družbe in tudi umetniško ustvarjanje. Cromagnonski človek seje tako znašel nenadoma (razumljeno seveda v takratnem gibanju sprememb) pred ogromno novimi informacijami, saj se je njegovo znanje sorazmerno zelo razširilo. Nekako ga je moral shraniti. In to je naredil tako, da ga je izrisal v podobah na stene jam.
Pfeiffer svojih zamisli ni zastavil kar tako. Po načinu, značilnem za sodobno znanstveno raziskovanje, je razvijal teorijo primerjalno. Pri avstralskih domorodcih, aboriginih, je ugotavljal nekaj podobnega. To ljudstvo, ki živi dandanes še vedno na stopnji kamene dobe, izjemno dobro pozna vse živalstvo v avstralskih puščah, kjer so primorani pre-romati kilometre in kilometre za kapljico vode. V svojih podobah, ornamentih po telesu, mitologiji in obrednih plesih so shranili vse svoje znanje. In to znanje je takšno, da lahko pred njim vsak naravoslovec dvigne klobuk.
Zakaj bi nekaj podobnega ne zmogel narediti tudi cromagnonski lovec, ki je bil pred davnimi 15.000 leti na podobni stopnji razvoja?
Toda znanstvenik Pfeiffer zanika vsako možnost, da bi moderni znanosti kdaj uspelo razkriti pomen jamskih podob. Tega pač nikoli ne bomo zvedeli.
MiM
DVA ZAKONA
Vzrok svojega rodoljubja mi je razlagal tako: ,,Vsak narod se ponaša in baha s slavnimi deli, katera so storili predniki, s slavnimi možmi, kateri so se rodili iz njegove krvi. Vsak Čeh mi je na prste našteval velike možake svojega rodu, neizmerne zasluge, katere so si pridobili ti češki prvaki za dom, cesarja, vero in ves svet. Jaz nisem nikoli nič slišal, da bi bili naši Kranjci med narodi kaj sloveli. In vendar so vneli češki tovariši v meni narodno zavest. Sam v sebi sem dostikrat premišljeval in se popraševal, zakaj ljubim svojo slovenščino. Zdaj vem, zakaj jo ljubim. Prava vera se ni ukoreninila nikjer tako globoko kakor med Slovenci. Sem ter tja jo kak slepar zaničuje tudi pri nas. Ali taki ljudje nas ne motijo. Kje so cerkve tako obilno obiskovane kot na Slovenskem? Kje se prejemajo sveti zakramenti tako pogostoma inpobožno kot na Slovenskem? Kje je prosto ljudstvo tako pripravljeno dati za vero kri in življenje kot na Slovenskem? Tudi mi smo veliki grešniki, ali se vsaj spovedujemo in kesamo. Še malopridneži se spominjajo Boga vsaj na smrtni postelji in pošiljajo po duhovne. Ponosno se more trditi, da je vera prešinila vse slovensko življenje od zibeli do groba. Kdor ima rad vero, mora imeti rad tudi cerkve. Naj se hvali kdor se hoče z junaki in učenjaki svojega plemena, vera je zame več kakor vsi ti slavni možje. Prepričan sem, da imamo Slovenci med vsemi narodi najdražji zaklad, največjo imenitnost prav v sveti veri, katero častimo bolj resnično nego vsi drugi narodi. Vidite, zato se štejem za tako srečnega, da sem Slovenec, in se ponašam s tem imenom tako goreče, da darujem zanj, če treba, vsak hip svojo rodovino in svoje življenje.”
Moram reči, da se na domoljubje, stoječe na tako idealni podlagi, nisem nameril še pikjer na Slovenskem. Mož, ki goji to misel v prosti kmečki opravi, je gotovo redka prikazen in vsekakor vreden, da ga rojaki spoštujejo.
Radovedno sem poslušal Tratnika, ko mi je pravil o avstrijski vojski: „Našemu cesarju, bogve, da želim vse dobro. Eden mora biti gospodar, drugače bi se sosed klal s sosedom, brat z bratom. Vidite, zato sovražim vojsko, ker sem si svest, da nam ne bo prinesla nič dobrega. Naši vojaki so lepi, močni
fantje, ali kaj to hasni? Odkar je umrl Radecki, se mi zde kakor ovce brez pastirja. Vsi so nekako zamišljeni, zbegani, upehani, vidi se jim že na obrazu, da bi šli najrajši domov. Kar se tiče brambovcev, bi svetoval cesarju, da naj jih odpravi ali pa združi s pravim vojaštvom. Strašno se bojim, da nam bodo napravili v vojski več zmešnjave kakor zmage. Sam Bog daj, da se motim! Grozno veliko škodi tudi to, da imamo toliko tujih oficirjev, ki se z možmi ne morejo pogovarjati. Kakor oni nikogar ne poznajo in nikomur ne verjamejo, ne poznajo niti vojaki njih, pa jim tudi ne morejo toliko zaupati kakor bi domačinom. O, kako vse druga srčnost bi navdihovala naše fante, ko bi stopili mednje pred bojem slovenski oficirji in bi jim z ognjeno, slovensko besedo razložili, iz katerih vzrokov in nagibov da jim je iti brez strahu v ogenj, da branijo na bojišču tudi svojo lastno slovensko domovino, da ne bodo prelivali krvi za svoje generale, ampak za svojega cesarja, ki je božji namestnik v posvetnih rečeh in ni začel vojske sam, iz samopašnosti, ampak so ga le sovražniki na to prisilili."
O slovenskih vojakih govori Bošte, da so v eni reči med najboljšimi, v eni pa ne le med zadnjimi, ampak najzadnji, še za Cigani. „Kadar so prišli vojaki v tujo deželo, v tuje mesto, se je drugim kaj rado tožilo. Kdor je imel kaj denarja, je sedel v krčmi ali pa se valjal z babami, kdor je bil prazen, je ležal in kadil svoj knaster v kasarni ali v stanovanju. Mi Slovenci pa smo dejali: .Pojdimo gledat, kaj ima ta kraj novega in lepega', in smo obšli najprej vse cerkve, potem pa hodili gor in dol po ulicah in zijali na vse strani. Kar ni videl Peter, je zapazil Pavel — in tako smo se kmalu seznanili z imenitnostmi dežele in z življenjem njenih prebivalcev. Največ raznih lepotij ima Italija. Marsikateri Nemec ali Oger jih je poznal čez tri leta prav toliko, kolikor čez prve tri mesece, ko je prišel tja. Vprašajte pa nas Slovence, pa boste videli, da nam je laška zemlja bolj znana kakor kranjska. Pazljivo smo gledali, kako se napeljuje okoli njiv voda, kako se zasaja med žito drevje in trta, kako se rede svilni črviči, kako se izdeluje svila, kako prideluje riž: vozili smo se po beneških vodotočih, po lepih valovih Komskega jezera, plezali smo čez sive snežnike, ki dele Tirole od Italije, sprehajali se sto in stokrat po vseh korzih krasnih italijanskih mest, občili smo z zvitim Furlanom in s poštenim
Lombardom, čudili smo se zadovoljnosti, s katero prenaša borni kolon svojo beračijo, in dolgočasnosti, ki tare bogatega konta, ki ne ve, kako bi prebil dan. V tem tedaj se smemo Slovenci pobahati, da smo prvi.
Ali v tem pa smo edini, da se sramujemo sami sebe! Čeh govori z rojakom po češko in če zna tudi sto drugih jezikov. Nikoli nisem čul, da bi se Nemci med sabo drugače pomenkovali kakor po nemško. Madžari, Romuni, Cigani rabijo med sabo svoj jezik, dasiravno znajo dostikrat katerega drugega. Slovenci pa se tako zaničujejo, tako zametujejo, da se šopirijo s tujo besedo, če jo znajo le količkaj čivkati. Na Gornjem Štajerskem govore kmetje tako grdo, kakor bi lajali. Te strahote so se naši Kranjci, moji tovariši, naučili in precej so hoteli pokazati, da znajo nemško. Tulili so z vsakim tujcem,' čeprav so vedeli, da zna slovensko, in dostikrat tudi med sabo. Drugi so se ustili z nečedno furlanščino. Če bi znali po kočevsko ali po cigansko, sem prepričan, da bi se naši rojaki bahali tudi s to čobodro. Vsak tuj jezik se zdi Slovencu bolj lep, bolj imeniten kakor slovenski. Nekateri tovariši so se zavedali Slovence, so se hudo repenčili na nemškutarje in luškutarje, ali ob prvi priliki so sami začeli nemškutariti in laškutariti. Videč to grdobijo, se nisem sramoval nikoli slovenščine, ali sramovati sem se moral takih rojakov."
Bošteta Tratnika zdaj nekoliko poznamo, ozrimo se še na njegovo domovanje. Mala hišica stoji prijetno na gričku, pod katerim šumi bister potok. Od treh strani gre okoli nje ne ravno velik, a prav prijazen, lepo zaraščen vrt, pred vrati pa se razprostira široka trata, skoraj bi se moglo reči, travnik. Sosebno dobro se poda okolici veličasten oreh, ki se dviguje na koncu trate nad strmim bregom omenjenega potoka.
Čudil sem se redu, ki vlada zunaj in znotraj. Kaj takega sem videl malokje. Povsod je bilo vse pometeno in osnaženo, vsaka reč je stala ali ležala na svojem mestu. Hiša ima na enem koncu po slovenski navadi večjo stanico in kamrico. Obe greje velika domača peč. Na klopeh in stolih sem opazil lepe izreze in zareze, ogromna miza ni imela drugega lišpa kot izredno belino in gladkost.
V kotu je viselo pozlačeno razpelo in nekoliko prav čednih podob. To se ni ujemalo s slovensko šego.
i>
-
S
I
S
POTA
dežurni	|
poročaj	0
Menda ne tatvine iz potrebe?
V trebanjski občini se pri večjem številu kraj pozna tudi padec življenjske ravni — Več sodelovanja z Romi
SPET BENCIN - V noči na 22. unij je nekdo nasilno odprl bencinski rezervoar na avtomobili Marjana Zupančiča z Jame pri Dvoru ter iz njega iztočil 20 litrov bencina.
UKRADEL KARDANSKO GRED - S samonakladalne prikolice Janeza Radija je neznanec v noči na 22. junij ukradel kardansko gred, vredno 10 tisoč dinarjev.
ZAGORELO JE - V počitniški hišici Antona Pšeničnika je 22. juni-a zagorelo zaradi kratkega stika v rlektrični napeljavi. Zgorelo je nekaj tramov in odeje, ki so jih hranili na aodstrešju.
NAŠLI LETALSKO BOMBO - V Dtovcu pri Črnomlju so 22. junija našli letalsko bomob, težko 250 cilogramov. Bombo je uničil pirotehnik.
PETROLEJ IN BENCIN - Darko Tratar je 22. junija ugotovil, da je nekdo vlomil v njegovo klet in iz >oda iztočil 80 litrov petroleja, iz stanovanja pa je odnesel še 2000 dinarjev gotovine ter bon za 10 itrov bencina.
RAZBIJAL V KOŠTIALOVI -vlemišo Kuletiča, ki je v vinjenem tanju 20. junija popoldne razgrajal n razbijal steklenino v bifeju Kmetijske zadruge, so do iztreznitve nridržali novomeški miličniki. Moral x> tudi k sodniku za prekrške.
KRATEK STIK V BOJLERJU -21. junija so morali novomeški gasilci posredovati v stanovanju Stojana Slagojeviča v Šegovi v Novem nestu. Zaradi kratkega stika v elek-ričnem bojlerju v kuhinji je namreč tastal požar, nekaj škode pa je bilo udi zaradi vroče vode, ki se je »zlila po kuhinji. Gmotne škode je at 20 tisoč dinaijev.
UKRADLI 30 METROV DRV
Kako hudo je pomanjkanje kuril-tega olja, kaže tudi tatvina 30 pretorskih metrov drv, ki jih je nezna-ec odpeljal iz gozdnega skladišča >G Črnomelj. Drva so vredna nad 0 tisoč dinarjev.
Za varnost otrok
Ješci in otroci najbolj ogroženi v prometu — Tudi v •ovomeški občini več akcij
NOVO MESTO - Kot je dejal lojan Ficko, predsednik novome-kega sveta za preventivo in vzgojo v estnem prometu, so podatki o šte-ilu štev med otroki in pešci vsako eto bolj zaskrbljujoči. Zato si je epubliški svet skupaj z občinskimi »dal nalogo, da za večjo varnost itrok in pešcev izpelje več akcij. Že iekaj časa so javnosti znani neko-iko šokantni plakati, š katerimi svet >pozarja na večjo skrb za varnost tešcev, zdaj pa poteka akcija za rmost otrok v cestnem prometu led šolskmi počitnicami. Čeprav deležba na zadnjem posvetu men-orjev za prometno vzgojo ni bila ajboljša, vendar upajo, da se bodo akcijo vključili zavod za šolstvo, veza prijateljev mladine, Rdeči .riž, mladinska organizacija in kra-avne skupnosti.
„V okviru teh ajtcij, ki jih je astavil že republiški svet, bomo udi v naši občini pripravili več
redavanj in filmskih predstav po
 elik delež bo
i okreplje tilice, ki bo na večjo previdnost
rajevnih skupnostih. Velik delež 1 rispevala tudi okrepljena dejavnost
•pozaijala voznike in starše, svoje a bi morale opraviti tudi notranje ontrole v prevozniških delovnih •tganizacijah. Kako potrebna je več-i skrb za varnost- otrok in pešcev, »žejo številke o številu poškodo-anih in smrtnih žrtvah. Lani je bilo Sloveniji 732 prometnih nesreč, ki > jih povzročili otroci, med njimi a ja bilo 24 smrtnih žrtev. Smrt je osila tudi med pešci, saj je bilo lani Slovenni 157 pešcev mrtvih in 440 poškodovanih. Več kot zgo-orne številke o žrtvah zavezujejo se, da čim več naredimo za večjo arnost otrok in pešcev tudi med olskimi počitnicami. Da pa to ne to le enkratna akcija, lahko prispe-ajo tudi v krajevnih skupnostih, jer poleg predavanj, ki jih bo zanje
TREBNJE — „V zadnjem času se je pri nas povečalo število kriminalnih dejanj, a razmere zaradi tega še niso zaskrbljujoče. Tožilstvo smo zasuli z i ovadbami zato, ker zdaj obravnavamo že vsak najmanjši prekršek,” je dejal komandir postaje milice v Trebnjem Niko Vranešič. »Predvsem se je povečalo število drobnih tatvin, k čemur očitno prispeva tudi padec življenjske ravni.
..Pojavljajo pa se tudi kraje takih stvari, kijih na trgu manjka. Tu naj omenim bencin, petrolej, dele za traktorje in podobno, kar je vse skupaj odsev trenutnih razmer. Manj pa je hudih kaznivih dejanj, ropov in drznih napadov; to je seveda mogoče trditi samo za ta čas, saj se razmere lahko vsak hip spremene. Pogrešamo pa več sodelovanja z vsemi drugimi, katerih skrb je družbeno premoženje. Tudi mi opažamo, da odbori samoupravne delavske kontrole bolj slabo delajo, in če ni tožitelja, tudi ni sodnika. Zato težko rečemo, kakšne so razmere v delovnih organizacijah, kako je z odnašanjem izdelkov, surovin in podobnega,” je dejal Vranešič.
Javni red in mir sta v trebanjski občini zagotovljena, včasih pade kakšna klofuta v gostilni, to pa je tudi vse. Podobno je stanje v prometu, kjer je na regionalnih in lokalnih cestah še zadovoljiva prometna varnost, medtem ko se število žrtev na
KLJUB ZAVIRANJU ZBIL PEŠCA
Anton Remar iz Malega Cirnika je 24. junija zvečer vozil avtomobil iz Mirne proti Trebnjemu, pri Gomili pa je pred seboj nenadoma opazil pešca, 29-letnega Franca Zavrla iz Hudej. Čeprav je zaviral in se pešcu umikal, ga je zadel in zbil na tla. Pešec je bil v nesreči ranjen in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 15 tisoč dinarjev.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Vreme je lepo, sončno in toplo. Neznani vlomilec pa se ti splazi .v hišo Jožeta Ajdiča iz Novega mesta in ukrade - saj ne boste verjeli, - zimski odeji. Če zadevo vzamemo z lažje strani, potem je to lahko prva napoved hude zime. Toda napoved je draga, saj je bil Ajdič oškodovan za 3000 dinaijev, pri vlomu pa je bilo povzročene še za 2 tisoč dinarjev škode.
« Vlomilec v zidanico Franca Zupančiča je temeljito seznanjen s pomanjkanjem nekaterih artiklov na našem trgu. V zidanici si je namreč nabral nekaj pralnega praška, kave in gospodinjskih drobnarij, ki so bile vredne okoli 5 tisoč dinarjev. Ker pa se je pri delu tudi precej utrudil, je nadomestek za izgubljene kalorije našel v sosednji zidanici Slavka Vidmarja, kjer se je podprl z dvema kračama, kosoma slanine in vinom.
• Nekateri pa res znajo planirati! Z bližajočimi pasjimi dnevi bo treba poskrbeti tudi za primerne rekvizite za rekreacijo. Prav iz teh nagibov bi bilo mogoče pojasniti „izginotje“ lesenega čolna Staneta Klemenca iz Črnomlja. Čoln je vreden 15 tisoč dinarjev, ker pa je lesen, je težko verjeti, da bo novi »last-nik“ tvegal prevoz na sinji Jadran.
• Da sodobni tatovi res ne premorejo nobenega spoštovanja, kaže tudi mokronoški primer: neznan tat je izpred mo-kronoške cerkve odpeljal kolo z motorjem, VTedno med brati 3 milijone starih dinaijev.
magistralni cesti iz leta v leto povečuje. Čeprav je cesta tudi precej poškodovana, gre največ nesreč le pripisati človeškemu dejavniku, kar miličniki upoštevajo.
Trebanjska občina je znana tudi po tem, da v njej prebiva večje število Romov. ..Miličniki se zavedajo”, je med drugim dejal Vranešič, „da romskega vprašanja ne bo mo-
Niko Vranešič: Število kriminalnih dejanj, ki smo jih obdelali, se je povečalo, a samo zaradi ostrejšega pristopa. Sicer stanje ni zaskrbljujoče.
goče rešiti brez Romov.” Se bolj kot doslej pa bo treba sodelovati z drugimi službami, saj se je tudi doslej vse prepogosto dogajalo, daje vsakdo gledal na Rome iz svojega zornega kota. To pa ni prispevalo dosti k reševanju vprašanj, kar bo treba v bodoče spremeniti.
J. S.
ZMIKAVT SE JE ZADOVOLJIL S PREVLEKAMI
V črnomaljskem tozdu GG so 20. junija odkrili, da je neznanec vlomil v njihov avto, ki je bil parkiran pred poslovno zgradbo. Zmikavt se je zadovoljil samo s sedežnimi prevlekami, pri vlomu pa je napravil za tri tisoč dinarjev škode.
SEDEL JE NA BLATNIKU
26. junija zvečer je Franc Lobe iz Gaberja vozil traktor s priklopnikom, na katerem je bilo naloženo seno. Ko je vozil od Stranske vasi proti Pogancem, je nenadoma zapeljal na levo in zadel v kup gramoza ob cesti. Sopotnik Janez Rudman iz Gabeija, ki je sedel na blatniku, je padel na vozišče in se ranil. Odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
SLALOM MED ČREPINJAMI - Ce so steklenice malomarno naložene na tovornjak, potem se zgodi, kakor se je na cesti proti Mirni. Na cesti so ležale ostre črepinje, med katerimi so vozniki vozili slalom, ne da bi jih počistili s ceste.
7J7=
organiziral svet, prometno varnost Jjučijo v programe ljudske obram-e in družbene samozaščite ter var-ostne načrte,“ je dejal Ficko.
Na posvetu mentorjev, ki je bil 0. junija v Novem mestu, so obrav-ivali tudi prometno ureditev v o vem mestu. O tem bomo podrobne še poročali v naslednji številki.
J. S.
DRAGO PREHITEVANJE -Zagrebčan Joso Nekič, ki je 20. junija popoldne vozil avtomobil iz Ljubljane proti Zagrebu, je začel drug avtomobil prehitevati ravno tedaj, ko mu je nasproti pripeljal Andrej Habjan iz Ljubljane. Vozili sta trčili, Ljubljančan pa se je lažje ranil. Na avtomobilih je za 200 tisoč dinarjev škode.
VRGLO GA JE V HIŠO - Zaradi neprimerne hitrosti med vožnjo iz Dolenjskih Toplic proti Novemu mestu je Milana Žmavca iz Novega mesta v Vavti vasi zaneslo s ceste, tako da je trčil v hišo. Pri trčenju se je težje ranil sopotnik Evgen Zorko, gmotne škode pa je za 100 tisoč dinarjev.
ZAPRL MU JE POT - Preteklo nedeljo popoldne se je 16-letni Marjan Z. peljal na kolesu z motorjem od Biča proti Žužemberku. V Velikih Dolah je z dvorišča na cesto pripeljal avtomobil, ki ga je vozU Anton Pajk. Kolesarju je zaprl pot in z njim trčil. Pri trčenju je bil kolesar ranjen in so ga odpeljali v ljubljanski klinični center.
VOZIL JE PO LEVI - Metličan Jože Hlebec je 22. junija zvečer vozil avtomobil od Krasinca proti Podzemlju. V ovinku pri Podzemlju je vozil kar po levi, tako da je trčil z motoristom Alojzom Cajnarjem. Pri trčenju se je Cajnar ranil in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 8 tisoč dinaijev.
To še ni zadnja beseda
Največji uspeh ribniškega rokometa je uvrstiipv v I B ligo — Največ pokazali na najtežjih tekmah v gosteh
Rokometaši ribniškega Inlesa so se z uvrstitvijo v 1. B ligo dosegli enega največjih uspehov dolenjskega klubskega športa. »Uvrstitev Inlesa v višje tekmovanje smo načrtovali pred štirimi leti,“ je povedal trener Jože Šilc.
Ekipa se je povzpela na prvo mesto v zadnjem kolu jesenskega dela in tu ostala do konca. »Čeprav so mnogi našo ekipo proglasili za izrazitega favorita, sem jaz trdil, da bodo o prvaku odločali Split, Šoštanj, Moslavina in Istra-turist. Za nas se je končalo najbolje.” Ekipa Inlesa je rokometno precej mlada pa vendar igra v drugi ligi celih osem let. „Mi šesnisino rekli svoje zadnje rokometne besede,” pravi Šilc, ki trdi, da je igranje v 1. B ligi zanje velika priložnost in hkrati obveza.
»Ker smo bili favoriti, so morali igrati res najboljši in najbolj izkušeni igralci in smo le na nekaterih tekmah dali možnost tudi mlajšim igralcem, ki pa so
porok, da se Inlesu ni treba bati za svojo prihodnost.” Najboljšo tekmo v sezoni in v zadnjih petih letih sploh so po trenerjevem mnenju igrali v Splitu, kjer je bil končni rezultat 25:25, a so bili Ribničani bližje zmagi. Šesena zanimivost letošnjih nastopov: Inles je boljše in lepše igral proti močnejšim ekipam, kot so Split, Šoštanj, Istraturist. „Svojo pravo vrednost smo pokazali na velikih tekmah, in to v gosteh.”
Čeprav drži, da so k uspehu največ pripomogli igralci, je treba dati priznanje tudi klubski upravi. Sedaj je v prvi vrsti treba najti denar za tekmovanje v višji ligi, v ekipi pa, kolikor je znano sedaj, ne bo večjih sprememb. Tako bodo jedro ekipe sestavljali igralci, ki so osvojili prvo mesto v drugi zvezni ligi: Gelze, Ilc, Karpov, Ambrožič, Tanko, Mate, Fajdiga, Mikulin, Cirovič, Lukič, Troha, J. Tanko.
M. GLAVONJIČ
•P H
Milil li ih 1111 14
TREBANJCI V OBRENOVCU
Na 6. srečanju športnikov pobratenih občin v Obrenovcu so bdi med trebanjskimi moštvi najuspešnejši kegljači, ki so zmagali pred Veliko Gorico in Obrenovcem, trebanjska ‘ ženska ekipa pa je izgubila srečanje z Vel. Gorico. Trebanjski odbojkarji so v prvi tekmi premagali Ilijaš,z, 2:0, v boju za prvo mesto pa izgubili z domačini. Strelci so bili drugi, zmagali pa so domačini. V košarki so Trebanjci izgubili z domačim Radničkim, trebanjski športniki pa niso sodelovali v nogometu, karateju, šahu, rokometu, namiznem tenisu in ženski košarki. Naslednje srečanje pobratenih občin bo v občini Ilijaš.
Sedem mladih slovenskih prvakov
Lep uspeh mladih novomeških atletov na slovenskem prvenstvu - Ker niso bili obveščeni, še ob nekaj medalj - Šikonja dvakrat zmagal, izvrsten tek Gabrijela
Zadnji konec tedna sta bili v Ljubljani in Celju slovenski atletski prvenstvi za mlajše in starejše mladince. Mladi atleti novomeškega atletskega kluba so osvojili 18 medalj, največ doslej, povedati pa je treba, da so jih organizatoiji v Ljubljani prikrajšali še za nekaj zmag, ker jih niso obvestili, da so prvi dan tekmovanja prestavili s sobote na petek. Tako sta izrazita favorita Zupančič v teku z ovirami in Jožef v skoku v višino na poti v Ljubljano v časopisu prebrala imena slovenskih prvakov, ki sta jih sicer redno premagovala.
Mlajši mladinci so tako z „ukra-
Mirnopeški tek
V soboto mali maraton v Mirni peči
Mladinska organizacija iz Mirne peči prireja v* soboto, 2. julija, ob 17.30 tekmovanje »Mirnopeški tek 83”, ki ga posvečajo dnevu borca in 40-letnici ustanovitve XV. divizije. Proga je dolga 21 km, se pravi, daje to mali maraton, in bo tekmovalce vodila od starta pri spomeniku v Mirni peči prek Malenške vasi, Vrhovega, Brezove rebri, Frate, Dol., Sred., Gor. Globodola in I atije vasi do cilja, ki bo tudi pri spomeniku v Mirni peči.
Tekmovalne kategorije so: moški do 40 in nad 40 let ter ženske do 30 in nad 30 let. Zmagovalec in zmagovalka bosta dobila pokal, prvi trije v vsaki kategoriji medalje in diplome, vsi tekmovalci pa priznanje. Prijave sprejema 00 ZSMS Mirna peč, prijaviti se je moč tudi dve uri pred pričetkom tekmovanja. V Mirno peč lahko tekmovalci pridejo z vlakom, z novomeške strani tudi z avtobusom ob 15.30.
Po končanem tekmovanju bo gostilna Novljan priredila ples pod kozolcem.
denim” prvim dnevom prvenstva osvojili 3 zlate in 3 bronaste medalje. Najbolj se je izkazal Primc v metu diska z rezultatom 54,66 m, s čimer se je povsem približal državnemu mladinskemu rekordu Pečarja.
Prijetno je presenetil Bregač v teku na 300 m z ovirami z zmago in rezultatom 41,5 s, Zupančič je v isti1 disciplini osvojil 3. mesto. Najboljši slovenski mladinec v metu kladiva Ercegovčevič je zmagal tudi tokrat (42,10 m), na tretje mesto se je uvrstil Kozjan (38,50 m). Tretje mesto -je osvojila tudi štafeta 4 x 400 m (3:58,OJ četrti mesti sta osvojili Irena Šaponja v teku na 200 m (26,5 s) in Tanja Hrovatič v teku na 800 m (2:25,2).
V Celju, kjer so se pomerili starejši mladinci, je dvakrat zmagal Robert Šikonja. Naslov prvaka v teku na 400 m je osvojil z veliko prednostjo in dosegel najboljši slovenski in drugi najboljši jugoslovanski letošnji čas 49,16 s; to je tudi novi dolenjski mladinski rekord. Drugi naslov je osvojil na 800 m, v taktičnem teku, kjer je finiš trajal cel zadnji krog. V teku na 400 m je Gabrijel osvojil 3. mesto (50,72 s), za več kot sekundo pa je popravil svoj in dolenjski mladinski rekord v
teku na 400 m z ovirami in s časom 55,65 s osvojil naslov slovenskega prvaka in dosegel najboljši mladinski rezultat v tej disciplini v Sloveniji in državi. Povedati je treba še to, daje bil to šele njegov 4. tek na progi z ovirami in da je od lani napredoval za celih 5 sekund.
Kot smo že navajeni je v skoku v višino premočno zmagal Lapanje s solidnim rezultatom 208 cm, tretje mesto pa si je priboril tudi v metu kopja s 57,34 m.
Dekleta so osvojile 3 srebrne in 3 bronaste medalje. Dve srebrni sta osvojili štafeti 4 x 100 in 4 x 400 m, posamične medalje pa so si priborile: Merlinova je bila 2. v teku na 100 m s časom 13,22 in 3. v teku na 200 m s časom 27,09, 3. mesto sta •.osvojili Molanova v skoku v daljino z os. rekordom 520 cm in Brezovar-jeva v teku na 400 m z 61,39 s.
7 zlatih, 3 srebrne in 8 bronastih medalj je doslej največja bera posamičnih uspehov novomeškega atletskega kluba na mladinskih republiških prvenstvih. Razveseljivo je predvsem to, da so slovenski prvaki postali tekmovalci s kvalitetnimi dosežki, taki, ki imajo lepe možnosti za naslove državnih prvakov in za uvrstitev v državno reprezentanco za mladinske balkanske igre. j
USPEL KOLESARSKI TRIM
Ob lepem sončnem vremenu seje 30 Novomeščanov udeležilo kolesarskega trima, že tretjega v tem letu. Prevozili so 20 km dolgo progo od Drske prek Straže do Prečne, od tam pa prek Bršljina nazaj na Drsko.
B. F.
Zamejski šport v Kočevju
Slovenski športniki iz Italije, Avstrije in Madžarske tekmovali v Kočevju — najpomembnejše je prijateljstvo
V počastitev 40-letnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in 40-letnice ustanovnega kongresa Zveze slovenske mladine v Kočevski reki je ZTKO Kočevje 25. in 26. junija organizirala 7. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel.
V moški in ženski konkurenci so zmagali domačini. Pri moških se je na drugo mesto uvrstila Slovenska športna zveza Celovec, 3. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji,
im
•* i ?4T /žJf
SKOZI METLIKO - Peta etapa mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji od Karlovca do Ljubljane je vodila tudi skozi Metliko. Pred vzponom na Gorjance so bdi v strnjeni skupini tudi zmagovalec te etape Milan Kollar (ČSSR), ki je 138 km dolgo etapo prevozil v 3:28,20 ali s povprečno hitrostjo 40,6 km/h, in kasnejši zmagovalec dirke Primož Čerin.
4. Železna županija (LR Madžarska). Pri ženskah pa je bila 2. ZSŠDI in 3. SŠZ Celovec.
V nogometu je zmagala Železna žrpanija, 2. je bila ekipa Kočevja, isti vrstni red je bil pri rokometu za ženske. V ostalih panogah so premočno zmagali domačini. V namiznem tenisu so bili pri moških ekipno drugi Slovenci iz Avstrije, pri ženskah pa Slovenke iz Italije. Pri posameznikih so v namiznem tenisu vsa štiri prva mesta zasedli Kočevci, zmagal pa je Dušan Špelič; pri ženskah so bile med prvimi štirimi kar tri domačinke, zmagala je Nataša Gašperič. Tudi v šahu so zmagali Kočevci, s 16 točkami, drugo mesto so zasedli Slovenci iz Avstrije. Na prvi deski je bil najboljši.Igor Pertot, ZSŠD Italija, na ostalih pa igralci iz Kočevja.
Na zaključni svečanosti so predstavniki ZTKO Slovenije pohvalili Kočevce, ki so tekmovanje vzorno pripravili. Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli pokale in diplome. Domačini in gostje so si izmenjali tudi spominska darila.
J. P.
PREHODNI POKAL ŠMIHELU
V počastitev krajevnega praznika Regrče vasi je bil na igrišču ob Težki vodi nogometni turnir. Rezultati: Smihel-Gotna vas 6:4, Regrča vas-Birčna vas 5:2, Gotna vas-Birčna vas 4:2, šmihel-Regrča vas 3:0. Prehodni pokal je prejela ekipa Šmihela, za njo pa so se uvrstile ekipe Regrče vasi, Gotne vaši in Birčne vasi.
DOLENJSKI LIST
Kompas je ena izmed tistih agencij, kjer gre le stežka iz ust v Jugoslaviji tolikanj priljubljena beseda „nimamo"!.
Ko so ugotovili, da jim zaradi izjemnega zanimanja za počitnice zmanjkuje prostih zmogljivosti, niso zaprli „štacune", ampak so hitro zakupili nove postelje.
Tako se lahko zainteresirani prijavijo za oddih v Rovinju (Vile Rubin), na otoku Rabu (v hotelih San Marino in International) Suhi Punti, v Makarski (hotel Meteor), v Breli (hotel Soline). Za približno 35 % ceneje pa vam Kompas nudi pakete aranžmajev v hotelih Argos — Babin Kuk v Dubrovniku in v hotelu Plat v Mlinih pri Dubrovniku. Kompas priporoča ugodnost letalskega prevoza iz Ljubljane v Dubrovnik po posebnih cenah.
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO
. Dodatne zmogljivosti v Rovinju, na otoku Rabu, Suhi Punti, Makarski in Breli . približno 35 % ceneje v Dubrovniku
PRIJAVE IN INFORMACIJE: — V vseh Kompasovih poslovalnicah
— Na Dolenjskem: v Novem mestu. Krškem, Ribnici in Litiji
— V vseh pooblaščenih potovalnih agencijah
e***
tr '<:tW
4
SGP „PIONIR" - TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem,
razpisuje naslednje proste delovne naloge in opravila:
1. VODJA MONTA2E
2. ENEGA KV ZIDARJA (za dela na montaži)
3. ENEGA NK DELAVCA (za dela na montaži)
4. ŠTIRIH NK DELAVCEV (za delo v proizvodnji)
5. ŠTIRIH KV KLJUČAVNIČARJEV (za delo v proizvodnji)
Pogoji za sprejem:
Pod 1: VS/VŠ/SS gradbene smeri s 4/5/6 leti delovnih
izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom
Pod 2: končana poklicna šola gradbene smeri
Pod 3 in 4: končana osnovna šola in starost nad 18 let
Pod 5: končana poklicna šola strojne smeri
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SGP ,,PIONIR" - TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po dnevu zaključka razpisa.
423/26-83
DELOVNA ORGANIZACIJA AGROKOMBINAT KRŠKO
MERCATOR -
KIT. KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", Novo mesto na osnovi sklepa delavskega sveta DSSS ponovno razpisuje dela in naloge VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji:
— visoka ali višja šolska izobrazba pravne ali upravne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
— sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja dela
— aktiven odnos do samoupravljanja
Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: KIT Kmetijska zadruga „Krka", Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 10
— 68000 Novo mesto. Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala.
___________________________________________________418/26-83
Mercator—Velepreskrba TOZD Standard, Novo mesto. Glavni trg 3
RAZPISUJE ustno javno LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev
1. kamion TAM 2001, neregistriran, izkl. c. 150.000 din
2. kamion Zastava 430 K, registriran, izkl. c. 50.000 din
Licitacija bo na parkirišču PC Ločna, Novo mesto. Cesta herojev 42, 5. 7. 1983 ob 9. uri dopoldne. Ogled je možen 1 uro pred licitacijo.
Interesenti morajo 1 uro pred licitacijo položiti 10-odst. varščino.
Prometni davek plača kupec.
428/26-83
na podlagi sklepov samoupravnih organov v temeljnih
organizacijah združenega dela
objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
za šolsko leto 1983/84. Podeljene bodo štipendije v usmerjenem izobraževanju in sicer:
za poklic kmetijec — IV Stopnja zahtevnosti 8 štipendij za kmetijskega tehnika — V. stopnja zahtevnosti 1 štipendija za prodajalca — IV. stopnja zahtevnosti	2 štipendiji
za avtomehanika — IV. stopnja zahtevnosti	1 štipendija
za ključavničarja — IV. stopnja zahtevnosti	1 štipendija
ža avtoelektrikarja — IV. stopnja zahtevnosti	1 štipendija
za mesarja — IV stopnja zahtevnosti	3 štipendije
1 štipendijo bomo podelili za študij na biotehniški fakulteti — smer poljedelstvo—živinoreja.
Prošnje naj kandidati vložijo v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Mercator—Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, za kadrovsko službo. Prošnji morajo priložiti fotokopijo zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o vpisu oziroma potrdilo o vpisu. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili do 1. 9. 1983.
__________________________________________________430/26-83
....■■■■■■	1 ■■■■■ ■-■■■■ ■"■■■ »	I	■■■■■■■ ■  .. I ■■■! M	—	—i.	!IN
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za enega izvajalca za poln in nedoločen delovni čas s 3-mesečnim poskusnim delom za
— ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OPREME
Kandidati, ki izpolnjujejo splošne, z zakonom določene pogoje, morajo imeti najmanj
— nepopolno osnovno šolo
— en mesec delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Ljubljanske banke—Temeljne dolenjske banke Novo mesto, Kettejev drevored 1.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po končanem zbiranju ponudb. _________________________________________________420/26-83_
„DANA",
tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna
— Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
TAJNICE V TEHNIČNEM SEKTORJU.
POGOJI:
— upravno-administrativna šola
— praksa zaželena.
Za opravljanje navedenih del in nalog sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece.
Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: „DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka
za prijavo.	.
- - - -
/O
ljubljanska banka
OBVESTILO! Ljubljanska Banka, Temeljna dolenjska Banka Novo mesto — ekspozitura Šentjernej obvešča krajane Šentjerneja in okolice, da bo ekspozitura v petek, 1. julija, za stranke zaprta zaradi preselitve v nove prostore Šentjernej št. 14. Za stranke bo ekspozitura pričela poslovati dne 5. julija 1983 z naslednjim delovnim časom: — ponedeljek in sreda: od 7.30 do 16.00
— torek, četrtek in petek: od 7.30 do 15.30
— sobota: zaprto Ekspozitura bo na novi lokaciji opravljala iste storitve kot na prejšnji. Stranke naprošamo, da v času med 1. in 5. julijem opravljajo vplačilno—izplačilne storitve na ptt enoti v Šentjerneju, kolikor ne bodo mogli teh urediti pred 1. julijem.
OZD „GORJANCI" Novo mesto — Straža
objavlja
JAVNO LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev
1. 6 TOVORNIH VOZIL TAM 110 T 10
Izklicne cene so od 320.000 do 390.000 za posamezno vozilo
vozila so nosilnosti 5,5 t, dolžina kasona 4,25 m, vsa vozila TAM so v voznem stanju.
2. 4 AVTOBUSI TAM
Izklicne cene so od 120.000 do 200.000 din, avtobusi so v voznem stanju.
3. 3 TOVORNA VOZILA FIAT nosilnost 10 ton, standardni kason, vozila niso v voznem stanju.
Licitacija bo v parku podjetja ..GORJANCI" v Straži dne 8. julija 1983.
Ogled vozil in vplačila 10 % varščine od 7. do 9. ure. Licitacija za družbeni sektor bo ob 9. uri in za zasebni sektor ob 11. uri.
Kupci za družbeni sektor se morajo izkazati s pooblastilom.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B SIS OBČINE TREBNJE
razpisuje prosta dela in naloge
1. STROKOVNEGA DELAVCA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST
2. STROKOVNEGA DELAVCA ZA CESTNO DEJAVNOST
3. ANALITIKA - PLANERJA
Dela in naloge pod tč. 1 in 2 so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Pogoji:
tč. 1 in 2: — višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
- družbenopolitične in moralno-politične kvalitete
tč 3: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - 3 leta
delovnih izkušenj
Kandidata pod 1. in 2. bosta izbrana za 4 leta.
Delovno razmerje pod 3. se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo ponudbe o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po razpisu na naslov:	,
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SIS OBČINE TREBNJE, Baragov trg 1, 68210 Trebnje.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
KRKA — tovarna zdravil Novo mesto
V TOZD Biokemija potrebujemo
VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV,
ki bi se usposabljali za
OPRAVLJALCE KEMIJSKIH NAPRAV.
Delo (»teka v tri-izmenskem kontinuiranem delu in je po novem vrednotenju del in nalog nagrajeno:
V času usposabljanja, ki je po novem programu razdeljeno na dva dela, je osebni dohodek v prvem delu usposabljanja, ko morajo delavci opraviti praktični del usposobitve ter izpit iz varstva pri delu, naravoslovja in kemijske procesne tehnike, v višini 13. ktg. z vsemi pripadajočimi dodatki na triizmensko kontinuirano delo ter z dodatki na nočno ter nedeljsko delo cca 14.900 din; v drugem delu usposabljanja do dokončnega izobraževanja pa v višini 15.900 din.
Po pridobitvi poklica opravljalec kemijskih naprav — se delavec razporedi na dela procesničarja II, kjer ima delavec ob vseh prej upoštevanih dodatkih 18.200 din akontacije osebnega dohodka.
Vse, ki bi si radi pridobili poklic- opravljalca kemijskih naprav in delali v TOZD Biokemija, vabimo, da se javijo v kadrovsko splošnem sektorju.
434/26-83
DO „GOK“ Črnomelj TOZD Begrad Zadružna c. 10
prodaja na JAVNI DRAŽBI
Kombi IMV 2200D, letnik 1977, v voznem stanju s številom sedežev 8 + 1. Izklicna cena znaša 100.000,— din.
Javna dražba bo 6. 7. 1983 ob 10. uri v upravnih prostorih temeljne organizacije na Zadružni cesti 10.
Interesenti morajo položiti varščino v višini 10% pred pričetkom dražbe.
Ogled razpisanega sredstva je mogoč na dan javne dražbe od
8.	— 10. ure.
Četrtek, 30. junija - Emiljana Petek, 1. julija - Julija Sobota, 2. julija - Oton Nedelja, 3. julija - Tomaž Ponedeljek, 4. julija - Dan borca Torek, 5. julija - Cirila Sreda, 6. julija - Marija Četrtek, 7. julija - Dan izgnancev
LUNINE MENE
3.	julija ob 13.12
zadnji krajec
fl
BREŽICE: 1. in 2. 7. avstralski, film Pacifik banana. 3. in 4. 7.
angleški film Samo za tvoje oči. 5. in 6. 7. angleški film Vzpon in padec Idi Amina.
ČRNOMELJ: 1. in 3. 7. film Sijaj ženske. 3. 7. film Gospod Bockerer. 5. 7. jugoslovanski film Berlin ka-putt. 7. 7. avstralski film Cestni bojevnik.
KOSTANJEVICA: 2. 7. ameriški film Začeti znova. 3. 7. hongkonški film Razjarjeni bik. 6. 7. italijanski film Žena Ljubica.
SEVNICA: 1. in 2. 7. ameriški film Peklena četrt. 3. 7. italijanski film Poletne pustolovščine. 6 in 7. 7. francoski film Nismo angelL
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM DELAVCA za polaganje ploščic. Pogoj: odslužen vojaki rok. POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC, Franc Topolovec, Vrh pri Šentjerneju 27.
STA NOVAMJA
KMEČKO DEKLE išče enosobno stanovanje ali sobo z možnostjo kuhanja in sanitarijami v Treb-
* njem ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2789/83).
SAMSKEMU oddam sobo. Cesta herojev 33 a, Novo mesto
MLAD ZAKONSKI PAR z otrokom zaradi selitve nujno išče stanovanje v Novem mestu. Brane Jambrošič, Lipe 8, 61000 Ljubljana.
SOBO in kuhinjo s sanitarijami, po možnosti s pošebnim vhodom, v Novem mestu ali bližnji okolici iščem. Naslov v upravi lista (2792/83).
Motorna vozila
126 P, letnik avgust 1979, prodam. Oglasite se popoldne v Šmihelu, K Roku 83, Novo mesto.
R 4 GTL prodam. Leto izdelave 1982. Telefon 25-863 (popol-
s dne).
ZASTAVO 101 L, letnik 1978, prodam. Faieskini, Vavta vas 87, telefon 84-587.
GOLF J L, letnik 1980, prodam. Marjan Bohte, Vinja vas 38, Novo mesto.
Z 101 mediteran, letnik 1979, registrirano do februarja 1984, ugodno prodam. Jože Simčič, Jerebova 8, Novo mesto.
OPEL KADET,letnik 1967, registriran do aprila 1984, prodam. Cena
10,5	M, prvi lastnik. Telefon (068) 71-193.
MZ 250 TS/1, malo vožen, nov, po ugodni ceni prodam. Telefon
22-491.
Z 101 GTL, novo, prodam za 32 M. Telefon 20-529.
R 4 GTL, letnik 1982, nujno prodam Ogled v soboto od 14. do 19. ure. Rozman, Gornja Straža 74.
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Luzar, Šegova 6, Novo mesto, od 15. ure dalje.
126 P, letnik 1979, registriran za leto vnaprej, prodam. Jože Zorko, Dolnja Prekopa, Kostanjevica.
VW 1200, letnik december 1969, registriran do novembra, prodam. Alojz-Lukežič, Sela,pri Vrčicah 2, Semič.
MERCEDES prekucnik, 6000 ton, brezhiben motor, prevoženih 30000 km, tehnično pregledan, prodam. Darko Štojs, Sela, Raka.
ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Silvo Moe, Potok 15, Straža.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, z dodatno opremo prodam. Stane Žibert, Šentjernej 209 A.
126 P, letnik 1978, prodam. Lahko tudi na kredit. Telefon 24-412 (popoldne) ali Zagrebška 13, Gerbec.
PRODAM GOLF, letnik 1980, in R 4, letnik 1983. Hmeljska 5, Kostanjevica.
JAWO 350, športno, prodam. Jože Kozan, Gor. Straža 150, Straža.
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Jože Avžin, Ragovo 15, 68000 Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Velika Bučna vas 48, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Ovniček, Zagrebška 14, Novo mesto.
ZASTAVO 1300, registrirano do konca leta 1983, starejši letnik, dobro vzdrževano, ugodno prodam. Ivan Varšek, 68274 Raka, telefon 75-526, po 16. uri.
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Telefon 22-419, popoldne.
FIAT 750 L, letnik 1977, ugodno prodam. Tone Grubar, Šentjernej 61.
ZASTAVO 101 L, letnik 1978, ugodno prodam. Ivan Cimerman-čič, Koroška vas 10, Novo mesto.
FIAT 126 P prodam. Anton Kovač, Prečna 51, Novo mesto.
Z 750 LE, letnik 1980, prodam. Rifelj, Ždinja vas, n. h. (pri gostilni Pugelj), Otočec. Ogled po 17.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačar, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Joža Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije -1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23-606— Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22-365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
AUSTIN 1300, letnik 1972, prvi lastnik, 45000 km, ugodno prodam. Jože Murn, Dol. Toplice 111.
MZ ETZ 250, 450 km, ugodno prodam. Telefon 22-633, od 7. do 15. ure.
ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Ogled popoldne. Janez Gliha, Žužemberk 125.
Ugodno prodam FIAT 1300, registriran, letnik 1972. Zagrebška 18, Novo mesto, ali po telefonu
23-578 od 16. do 19. ure.
ZASTAVO 750 S, letnik 1977, ugodno prodam. Ogled vsak popoldan. Anton Potočar, Velika Bučna vas 14, 68000 Novo mesto.
FIAT 750, letnik 1979, dobro ohranjen, prevoženih 40000 km, registriran do decembra, prodam. Cena 90.000 din. Alojz Papež, Strmica 12, Trebelno.
FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Telefon 21—498, dopodne.
VW hrošč po delih prodam. Telefon 72-493.
126 P, letnik 1980, prodam. Cena 14 M. Zvone Žibert, Stranska vas 42, Novo mesto.
Z 101,, letnik 1976, prodam. Telefon (068) 82-174.
ZASTAVO 101, letnik 1973, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Anton Petje, Trstenik 15, 68233 Mirna.
FIAT 124, obnovljen, prelakiran, vendar potreben manjšega elektri-čarskega popravila, prodam za 2,7 M Telefon 69-811.
PRODAM MZ 250 in 150, oba registrirana. Z jc, Velike Poljane, Škocjan.
| Kmetijski stroji jj ■■ ••
MOTOR ARAN - Diesel’(7 - 9 KM) prodam. Šušieišič, Zagrebška 21, Novo mesto.
TRAKTOR ZETOR 57-18, letnik 1977, prodam. Zagorica 7, Dobrnič.
Za stroj GOLDONI - MUNDIAL 108 prodam priključek - koso. Informacije na telefon 21-432 (dopoldne) /
TRAKTOR ZETOR (42 KM) prodam. Boričevo 7, Novo mesto.
PRODAM
HARMONIKO (32-basno) Melodija in orehovo spalnico ugodno prodam. Informacije po telefonu
22-491.
POROČNO OBLEKO nežno roza barve, številka 40, prodam. Mira Pirkovič, Dobruška vas 16, Škocjan.
UGODNO PRODAM dnevno sobo
. (omaro in sedežno garnituro) Kočevar, Ulica 12. udarne brigade 18 (Šmihel), Novo mesto.
PRODAM nov barvni televizor ISKRA AZUR Qgled je možen v četrtek in petek popoldne na Cesti herojev 68/10, Novo mesto.
ČREDO OVAC (40 ovac male pasme) prodam. Telefon 51-488.
PRODAM 4 m3 smrekovih plohov. Naslov v upravi lista (2790/83).
PRODAM omaro za dnevno sobo „Katarina“. Ogled popoldne od 16. do 17. ure pri Mirtič, Straža 160.
PRODAM električno kitaro Melodija, kopija Fendcr, in ojačevalec v garanciji. Telefon (068) 69-782.
25 m2 bukovega parketa poceni prodam. Južnič, Drska 53, Novo mesto, telefon (068) 23-830.
PO UGODNI ceni prodam nov radio z gramofonom. Krivec, Cesta herojev 38, Novo mesto.
GARAŽO na kristanovi 26 (cca 14 m2) prodam. Informacije vsak dan na telefon 25-763, od 16, do 20. ure.
DNEVNO SOBO prodam. Branka Bešo, Nad mlini 24, Novo mesto.
PRODAM novo peč za centralno ogrevanje (35000 kalorij) in rabljen obračalnik za BCS. Stane Hrastar, Smolenja vas 15, Novo mesto.
HIŠO za rušenje, velikost 9 x 9,5 m, prodam. Informacije na telefon (068)51-084.
BAS KITARO prodam. Dušan Gačnik, Potov vrh 53, Novo mesto, ali telefon 21-722 (dopodlne).
SPALNICO poceni prodam. Informacije vsak dan od 15.30 do
16.30	na telefon (068) 25-051.
Staro vinogradniško PREŠO na vreteno (špindel) in kamen, lokacija Mokronog, prodam. Telefon (061) 267-548.
PRODAM okrog 30 m3 kamna, dostopno z avtomobilom. Cena po dogovoru. Albin Povše, Drganja sela 24, Straža.
PRODAM 96-basno harmoniko Melodija. Telefon 21 -040.
MOLZNI STROJ (MLKINE), popolnoma nov, prodam. Jože Krevs, Češnjice 7, Mirna peč.
MAESTRAL 9 in TOMOS 3,5 prodam. Telefon 24 590.
PRODAM enkrat rabljene pločevinaste sode,(2001). Cena 100,00 din. Florjančič, Nad mlini 55, Novo mesto, tel. 25-049.
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ (3 KW) prodam. Alojz Retelj, Meniška vas 43, Dolenjske Toplice.
KUPIM
KUPIM novo (8 x 9m ali 10 x 9m veliko) stanovanjsko hišo ali hišo v gradnji (najrajši tako z dokončano kletjo) v okolici Brežic, Sevnice ali Celja. Naslov v upravi lista (2791/83).
SAMONAKLADALKO (15-19 m3) kupim. Stane Simonič, Podreber 6, Semič.
KUPIM zidanico z manjšo parcelo ali kmečko hišo, primerno za vikend (oboje na območju od Soteske do Krke). Naslov v upravi lista (2788/83).
PRODAM novo zidanico (7,5 x 7,5 m) ter 22 arov vinograda pri Starem grada. Telefon
23-523.
PRODAM staro stanovanjsko hišo z nekaj zemlje, primerno za preureditev v vikend, v SRednjem Grčevju. Elektrika na mestu. Oglasite se na Vrhu pri Pahi 17, Otočec.
PRILOŽNOST nakupa manjšega posestva v bližini Črnomlja! Telefon (061) 721-825 ali 823-285.
ZEMLJIŠČE, del gozda, velik plantažni vinograd, sadovanjak s staro hišo in gospodarskim poslopjem v Podbočju pri Kostanjevici prodam. Informacije na telefon (041)562-676.
RAZNO
POPRAVEK
Pri zahvali za PAVLO BENČIČ iz Vrhovega 7 pri Žužemberku, kije bila objavljena v prejšnji številki, je prišlo do neljube napake med žalujočimi. Pravilno je mož MIHA in ne MILAN, kot je bilo objavljeno. Za napako se opravičujemo!
ČE STE SAMI z domačijo in malo zemlje iz okolice Krškega, Brežic, Dobove, se javite pod šifro: ..PRIDNE ROKE“.
CENJENE STRANKE obveščamo, da bo gostilna „PARADIŽ“ v Dol. Straži od 1. do 29. julija zaprta zaradi.dopusta, in se priporočamo!
CENJENE STRANKE obveščam, da bo delavnica zaradi letnega dopusta od 5. do 30. julija zaprta. Avgust MODIC, avtokleparstvo in ličarstvo, Trdinova 49, Novo mesto.
ZAHVALA
t I
ZDRAVSTVENEMU OSEBJU' kirurškega oddelka bolnice Novo mesto se za nudeno pomoč, zdravljenje in nego sina DAMJANA PAVLINA iskreno zahvaljujemo. Mami, ati, stara mama.
Biliaču, OO RK Novo mesto 2.000 din namesto venca pokojni Anici Koncilja, OO RK Novo mesto 2.000 din namesto venca pokojni Katici Gerdenc, anesteziološki in kirurški oddelek novomeške bolnišnice 3.210 din namesto venca pokojnemu Branetu Peternelju, družina Klobučar iz Bršljina 43.500 din namesto cvetja pokojnemu Jožetu Možetu in krajevna skupnost Kandi-ja-Grm 4.000 din namesto venca Branetu Peternelju.
znal/
T
M: Z1* 006
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOyO MESTO - V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: družina Dujec iz Črnomlja 1.000 din namesto venca pokojnemu Branetu Peternelju, dr. Marija Badovinac iz Novega mesta 1.160 din namesto dnevnic za zlet BIE v
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je pred enim letom zapustil naš
IVAN MEDVEDEC
Iskreno se ponovno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga obiskovali, ga bodrili in mu lajšali trpljenje med njegovo boleznijo. Njegovi: žena Terezija s sinom in hčerko.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric
JREHJCl^
Slobodan PEŠIČ, Vavta vas 42, in Franc ANTONČIČ, Prapreče 9, preklicujeva neresnične besede, katere sva govorila o FANI PEN-CA, Mestne njive 7.
mmmm
DRAGIMA očetu IGNACU in mami MARIJI MESTNIK iz Starega trga ob Kolpi 32 iskreno čestitamo za skupni rojstni dan z željo, da bi ostala še mnogo let med nami zdrava, srečna in zadovoljna. Te jima iz srca želijo 'hčerka Jožica, mož Vinko, Robert in Lidija. Čestitki se pridružujejo tudi ata in mama Ivanšek, Cvetka ter Marija z družinama iz Nemčije.
^OBVESTILA M
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo FRIZERSKI SALON „CVEL-BAR“ na Mirni od 5. do 18. julija zaradi letnega dopusta zaprt.
GASILSKO DRUŠTVO ŠKOCJAN prireja 2. julija veliko vrtno veselico v Škocjanu. Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli Mladi iz Brežic. Za obisk sc priporočamo!
d
JANEZ SINTIČ
Vel. Mraševo 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v velikem številu spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebna zahvala velja dr. Nemehtu za njegov trud pri zdravljenju in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči:. sinova Johan in Gustelj z družinama, hčerki Marija z družino in Nada z možem, sestra in brat ter ostalo sorodstvo
Veliko Mraševo, dne 24. junija 1983
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mamice, sestre, sestrične, nečakinje in tete
LOJZKE VIDMAR
iz Zbur pri Šmarjeti
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, vaščanom in sodelavcem iz Niirnberga, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljeni obred, še posebno pa se zahvaljujemo pogrebnikom za tako iskreno pozornost.
Žalujoči sin Roman, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in
babica
ANA AUPIČ
s Stražnega vrha, Črnomelj
Iskreno so zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter tako veliko udeležbo pri pogrebu. Zahvalo smo dolžni osebju ZD, OK ZZB NOV, DU - godbi na pihala Črnomelj, ZZB NOV Stražni vrh ter zastavonošem. Posebno zahvalo smo dolžni družini Vrščajevi za vso pomoč ter govornikoma Mici Jelen in Adolfu Planincu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Marija, sin Stanko z družinama in sorodniki Stražni vrh, Kamnik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame
MARIJE
JERELE
s Senovega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala velja kolektivu ambulante Senovo, Zdravstvenemu domu Krško, Pošti Senovo, Društvu upokojencev Senovo,govornici tov. Gučkovi za poslovilne besede, župniku za lepo opravljeni obred in pevcem iz Koprivnice.
Žalujoči: sin Zvonko z ženo, vnuka Jože in Slavica
ZAHVALA
Komaj šest tednov je bil v veselje in srečo mladi družini. V petek, 24. junija, nas je iznenada za vedno zapustil naš dragi sinek in bratec
MATEJ ŽELEZNIK
iz Trebnjega
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih obupa stali ob strani, nam izrekali besede sožalja in tolažbe^ počastili njegov spomin in mu podarili toliko cvetja. Se posebej hvala vsem delavcem TOZD TESNILA Velika Loka, vaščanom Kamnega potoka in dr. Hudokli-novi.
Žalujoči: mamica, očka in mali Andrej
t-
Zlata mama si bila, s svojim zgledom si živeti ms učila, tiho, skromno si odšla, mj bo lahka zemlja, ki te je pokrilal
ZAHVALA
V 90. letu življenja nas je zapustila naša ljuba mama
MARIJA KOLENC
rojena ŠALI iz Kočevskih Poljan
Vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in sočustvovali z nami, ter vsem, ki ste našo mamo zasuli s cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 35. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in
stric
MARJAN GAČNIK
Sevno 11, Otočec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence, izrečeno sožalje in pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo kolektivom Ljubljanskih mlekarn-TOZD Marketing, Iskri-TOZD Ela, Osnovni šoli Otočec, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Rezka, sinova Roman in Bojan ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ter svaka
ANTONA MAJCNA
iz Orehovega
želimo izraziti našo iskreno hvaležnost vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam pomagali ter dragemu pokojniku darovali toliko lepega cvetja in ga spremili na njegovi zadnji potiJPosebno zahvalo dolgujemo dr. Halapiji za zdravniško pomoč, župniku za doživeti opis pokojnikove življenjske poti in lep pogrebni obred.
Žalujoči: ostali Sevnica, Kapfenberg, Kočevje, Trbovlje, Blanca
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in
dedek
MILORAD SREČKO VIČ
iz Črnomlja, Grajska cesta 7
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano pomoč, izrečena sožalja in cvetje. Posebej se zahvaljujemo osebju Vojne bolnice Kuniščak iz Zagreba za večletno zdravljenje, vojašnici iz Črnomlja, Ribiški družini Črnomelj in govornikom za besede slovesa. Iskrena hvala tov. Poljčiču za vsestransko požrtvovalno pomoč. Za podarjene vence se zahvaljujemo ZRVS Črnomelj, DSSS Beti Metlika, Dijaškemu domu Črnomelj in Restavraciji Triglav iz Ljubljane. Hvala vsem za spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči: žena Romana, hčerke Marija, Mira in Nada z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je v 68. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in prababica
MARIJA KOLEGAR
Jakobčeva mama iz Bušinje vasi 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so z nami sočustvovali, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujmo zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin, govornici Martini Stefanič za poslovilne besede, pevkam, godbi na pihala, Zvezi borcev in župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Anton, hčerki Marija in Martina z družinama, sin Tone z družino, brat Tone,
rejenka Tončka in ostalo sorodstvo
Kje si, ljuba mami naša, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je 15. junija 1983 komaj v 50. letu starosti zapustila naša ljuba mamica in mama
MARIJA RIHEL
iz Lukovca 33, Boštanj
Ob boleči izgubi naše ljube mamice se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, našim dobrim vaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala konfekciji Lisca, govorniku ob odprtem grobu in duhovniku za opravljeni obred. Hvala tudi Osnovni šoli Boštanj, konfekciji Jutranjka in Izletniku Celje-PE Sevnica za podarjeno cvetje.
Žalujoči: hčerke Dragica, Bojana, Marinka z družinami ter Jožica in družina.Radej
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite!
ZAHVALA
V 47. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
IVAN MAJCEN
Mihovo 2, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali ter nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Kremen Novo mesto, Podgorje Šentjernej, IMV Novo mesto in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Pepca, sin Rado, hčetke Martina in Jožica z družinami, sestre in brat
ZAHVALA
Nenadoma nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat
PETER RAU
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nudili pomoč. Posebej se zahvaljujemo sosedom in delovnemu kolektivu OŠ Šentjanž za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pepca, sin Peter, hčere Andreja, Vesna, Alenka, sestra Tonica, polbrat Jože in
ostalo sorodstvo
Kje si, ljubi Tone, kje tvoj mili je obraz?
Ze drugo leto v grobu spiš,
a v naših srcih še živiš,
ne mine ura, dan ne noč,
da ne bi v mislih bil povsod navzoč.
V SPOMIN
9. julija bosta minili žalostni dve leti, kar nas je v 21. letu starosti zapustil naš dobri sin in brat
ANTON MUŠIC
iz Livolda pri Kočevju
Ne moremo se vživeti v to, da si nas tako nenadoma zapustil. Še vedno te pričakujemo in hrepenimo da bi zagledali tvoj vedno nasmejani obraz. A vse zaman! V naših srcih je praznina in strašna bolečina. Ostal nam je le lep spomin na tisti čas, ko si bil med nami. Prav lepa hvala vsem, ki ga imajo še v srcu in ki obiskujejo njegov prerani grob.
Žalujoči: mama, sestra Branka in Karel
St. 26 (1768) 30. junija 1983
DOLENJSKI LIST
TOZD PAPIR
V tovarni, ki je te dni velikokrat tema pogovorov novinarjev, grafičnih delavcev in sploh vseh, katerih kruh je bolj ali manj neposredno povezan z rotacijskim papirjem, smo poiskali moža, ki naj bi nam iz prve roke postregel s podatku Zakaj časopisne hiše ne dobimo dovolj papirja, smo že pisali, na kratko pa naj povzamemo, da v tovarni „Dju-ro Salaj“ v Krškem, kjer je direktor tozda Papir Zoran J Dular, nikjer niso dobili po-- trebnih deviz za uvoz surovin, v preteklosti so se obilno zadolžili, zdaj pa morajo izvoziti več, če hočejo, da strateško pomembna tovarna ne bi obstala.
Tej tovarni se je Dular zapisal že pred 30 leti; bil je v skupini, ki je pripravila proizvodnjo rotacijskega papirja v Krškem. Leta 1955 so pognali prvi papirni stroj. Drugi papirni stroj so zgradili brez pomoči državnih posojil leta 1963, osem let pozneje pa so kupili manjši rabljeni papirni stroj, ki naj bi predeloval odpadke iz proizvodnje celuloze in papirja. Iz grč in drugega nastajajo embalažni papirji za zavijanje. Največji zalogaj pa je pomenila naložba v tretji papirni stroj; trojka je priro-
Zoran Dular
mala iz Anglije, kjer so zaprli tovarno, v Jugoslavijo pa je tako leta 1973 prišel sodoben stroj. Še danes ima v tovarni prvenstvo, čeprav je že precej opešal.in bi bil potreben temeljite obnove.
Prišleku je ob vstopu v Dularjevo pisarno, vkleščeno med ogromne proizvodne dvorane, pri priči jasno, da je na obisku pri poslovnem možu. Razni pregledni grafikoni o proizvodnji so na ogled že pred pisarno, tudi na stenah znotraj jih ne manjka. In kot se spodobi za čase, ko informatika odigrava vse pomembnejšo vlogo, seveda tudi v pisarni direktorja tozda Papir ne manjka monitor procesnega računalnika. Z računalnikom so bistveno izboljšali storilnost in kakovost. Predvsem je dosežena večja enotnost kvalitete.
Posodobitev v tovarni „Djuro Salaj“ pa je še vse premalo, glede na svetovno konkurenco, ki so ji lahko kos ob dotrajani in precej zastareli strojni opremljenosti le z boljšim delom Samo tako je lahko storilnost v tovarni „Djuro Salaj“ enaka podobnim evropskim. Zoran Dular pravi, da tiskarne v svetu nočejo več delati z drugačnimi, kot s kompju-trsko reguliranimi papirju Računalnik se splača šele tedaj, če so proizvodne zmogljivosti skoraj povsem izkoriščene. Manjša poraba vlaken in enakomernejša proizvodnja pomeni večjo gospodarnost, donosnost poslovanja, zato bodo v krški tovarni skušali urediti računalniško inštrumentacijo še na drugem papirnem stroju. „ V administracijo smo vložili več kot v industrijo," meni Dular o pomenu uvajanja informatike, v kateri je prihodnost in kjer po njegovih besedah papirničarji že zaostajajo celo za vzhodom
0
\
J
0
\
\
i
\
i
s
0
0
0
0
0
0
I
0
0
„Me smo nocoj malo spale...”
,Malo spale, rano vstale," pojejo kresnice v Adlešičih, kjer obhod kresnic še živ ljudski običaj — Kresnice želijo dobro leto, ljudje jih /a to obdarijo
Kresovanje oziroma del teh starodavnih kresnih obredij, obhod kresnic, seje kot živ ljudski običaj v Beli krajini ohranil le še v' Adlešičih. Vsako leto na predvečer Ivanja, v noči s 23. na 24. junij, se v Adlešičih zbere skupina žensk, ki se jim kot nosači in piskači pridruži tudi nekaj moških; nato se vsi podajo od hiše do hiše v domači in okoliških vaseh, prepevajo starosvetno kresno pesem, ljudje pa kresnice obdarujejo, največkrat jim dajejo jajca in denar.
Prva se je ob letošnjem- čudovitem kresnem večeru na obhod odpravila Katica Adlešič, s prazno košaro za darove se ji je pridružil Silvo Cvitkovič in skupaj sta stopila v krog, ki so ga pri Katičini sosedi pred vhodom v hišo naredili iz rož. To je tudi običaj, ki se je ohranil do današnjih dni, in v Adlešičih ni bilo hiše, pred katero ne bi naredili tega cvetnega kroga za prihod kresnic.
V čarobno noč, polno lunine svetlobe in prižiganja skrivnostnih
RAZKOŠJE V STEUI
Folklorna skupina Ivan Navratil pripravlja za 9. in 10. julij na Vinomeru Jculturno-zabavno prireditev z naslovom Razkošje v stelji. Nastopilo bo več folklornih skupin pa plesna skupina iz Sevnice, Andrej Šifrer, Vinko Šimek—Šraufciger, manjkala ne bo modna revija Beti, pripravljajo bogat srečelov, oba dneva pa bo seveda poskrbljeno tudi za ples.
CVETJE IZ VSAKE VASI
ARTIČE - Del osnovne šole v Artičah so krajani za zaključek kulturnega tedna spremenili v cvetlični vrt in s tem obogatili tudi razstavo pionirske fotografije. Tokrat se je s cvetjem predstavil vsak kraj posebej, najbolj domiselni pa so bili vaščani Arnovega sela s pročeljem lesene, s slamo krite kmečke hiše z razcvete-nimi lončnicami na oknih. Artičani so k sodelovanju privabili tudi Agra-rio in zasebne cvetličarje.
kresnic, se je oglasila adlešička kresna pesem: „Bog daj, bog daj dober večer, (za večerkom bolje jutro.) Me smo nocoj malo spale,) malo spale, rano vstale.“ In za vsakim verzom pripev: „Daj bog, Marija daj dobro leto.** Kresnice v pesmi hvalijo lepo ograjene in pipmetene dvore (dvorišča), lepo gospodinjo in na koncu terjajo darove zase, ki imajo ,,čuda hoda, malo hasni“. Za darove se kresnice zahvalijo s pesmijo, če pa se v hiši, pred katero pojejo, nihče za to ne zmeni — tudi to se je v zadnji kresni noči zgodilo dvakrat v Velikih Selih - jim zaželijo hudo z besedami: ,Tukaj raste borovica, /krepala vas polovica!*1
Pri vsak) hiši se je število kresnic povečalo. Če se gospodinja brani, da bi šla s kresnicami na obhod, jo vabijo s pesmijo: „Mara, hodi k nam na kres, (ki si sinoč obečala,) da boš z nami kresovala, (nisi nisi stara baba,) da bi duma varovala.** Za moškega pa na koncu pojejo: ,,Nisi nisi stari dedec,/ da bi duma pekel hlebec."
Včasih so kresnice najprej šle na polja, danes pa se je ta navada izgubila. Prav tako nekdaj niso smele kresnice vstopiti v hišo, tudi ta prepoved dandanašnji ne velja več. če bi se držali strogih starosvetnih običajev, letos pri Tojagini v Malih Selih, v hiši, od koder je bil doma nekdanji ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, ne bi jedli slastne šunke in jo zalivali z žlahtno kapljico z bližnje Plešivice.
Rože so pri kresnih običajih nepogrešljive. Kresnice ljudje pred svojo hišo privabijo najprej s čarnim rožnim krogom. Prav tako ponekod na kresni večer rože še zatikajo za streho. Starejši ljudje še pomnijo, da so včasih za vsakega člana družine na kresni večer za vrata zataknili
SPOSOJENO TRNJE
— Ni res, da smo trošili brez računa. Račun je prišel.
(Iz Ježa)
— Medtem ko žanjci žanjejo in strokovnjaki prognozirajo, publika sedi pred televizorjem in navija.
(Iz Politike ekspres)
V znamenju »čarovništva”
Domiselna prireditev za krajevni praznik v okolju grajskih ruševin — 2e sedma mokronoška kresna noč
P. PERC -...
MOKRONOG - Mokronoška krajevna skupnost, ki svoj krajevni praznik sicer praznuje 1. julija, je letošnje praznovanje združila z že tradicionalno sedmo kresno nočjo,
Glas mladih letos drugače
V Črnomlju so se v soboto pomerili mladi pevci, kantavtorji in ansambli zabavne glasbe iz vse Slovenije
MLADI NAVDUŠILI - Belokranjci so lepo sprejeli amaterje iz vse Slovenije, med domačini pa sta najbolj navdušila Marjan Sajnovič in Rafael Brezar (na fotografiji), ki sta z lastno skladbo zasedla drugo mesto.
ČRNOMELJ - Črnomaljska občinska konferenca mladine je preteklo soboto že šestič zapored pripravila Glas mladih, prireditev, kije iz Glasu mladih Bele krajine pred dvema letoma prerasla belogranjske meje in postala dolenjska, letos pa so na njej nastopili mladi amaterji v zabavni glasbi iz vse Slovenije in iz pobratene Duge Rese.
Prireditelji so se odločili, da letos pripravijo prireditev po vzoru drugih festivalov.
Pretekla leta so nastopajoči prepevali že znane melodije, letos pa so bile napisane prav za to prireditev. Izmed 47 skladb, ki so jih mladi amaterji poslali na natečaj, je posebna komisija izbrala 17 skladb štirinajstih avtorjev iz raznih
Slovenskih krajev.
Zlato plaketo Glasu mladih si je za najboljše besedilo po mnenju strokovne komisije prislužil kantav-tor iz Zagorja ob Savi Igor Brvar za Zasavski rol.
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano črnomaljskega kulturnega doma, pa je med 17 skladbami izbralo takole: Zlato plaketo je podelilo ansamblu Škundry iz Starega trga pri Ložu za popevko Šminkica, srebrno plaketo domačinoma Marjanu Sajnoviču in Rafaelu Brezarju za lastno skladbo Kapetane, kapetane, bronasto plaketo Glasu mladih pa si je prislužila s popevko Slovo Jožica Žagar iz trebanjske občine.
B M
cvet ivanjščice. Katerega cvetje prvi zvenel, tisti član družine, so verovali, bo prvi umrl. Se danes katero dekle na kresni večer na skrivaj na streho hiše vrže šopek rož; če rože 'ostanejo na strehi, naj bi bilo to znamenje, da se bo dekle letos poročilo, če pa šopek zdrsne s strehe, pa s poroko ne bo nič.
Kresnice so letos obiskale hiše v Adlešičih, Malih in 'Velikih Selih, Purgi. Obhod se vsako leto zavleče do svitanja, kajti obiskati je treba vsako hišo, sicer pride do zamere. In tako se je na Ivanje zjutraj končal obhod adlešičkih kresnic, običaj, s katerim so naši predniki končali številna lepa in tudi skrivnostna obredja, ki so trajala od prihoda zelenega Jurija do kresa,
A. BARTEU
Planinsko društvo BOHOR Senovo
objavlja prosta dela in nalo- [
ge
OSKRBNIKA PLANINSKE KOČE NA BOHORJU.
Ponudbe za sprejem pošljite v 15 dneh po objavi na PD BOHOR Senovo, 68280 Brestanica
429/26-83
SPOSOJENO TRNJE
— Nekateri bodo šli spet ni letni oddih. Sprašujemo se, iz česa?
DAJTE, DAJTE DAROVAJTE — Tako so pele adlešičke kresnice in povsod, kamor so prišle, zaželele dobro leto. Na Ivanje zjutraj je bila košara polna darov.
r ,
i
*
\
\
I
v
ki je bila na gradu. Turistično dru-šfvo, ki je prireditev organiziralo s pomočjo mladinske organizacije, si je po zaključku lahko melo roke.
Predstava znanih slovenskih ..čarov-nikov" je pritegnila poln avditorij gledalcev, precej pa so prispevali tudi drugi kulturniški izvajalci.
Praznovanje krajevnega praznika se je pravzaprav začelo s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti, na kateri so' Mokronožani lahko našteli več uspelih kot neuspelih dejanj. Nadaljevalo se je na mokro-noškem gradu, kjer sta se najprej predstavila domačin dr. Ivo Pavšič in znani slovenski ..čarovnik" Marjan Drofenik, dobitnik velike nagrade na lanskem srečanju v Lipici. Dobro izvedena predstava je bila uvod v daljši kulturni program, v katerem sp se predstavili domači pevci, folklorna in plesna skupina in drugi. V prijetno urejenem okolju grajskih ruševin so se obiskovalci lahko tudi zavrteli ob zvokih zabavnega ansambla ter se seveda pokrepčali z jedačo in pijačo. Skratka, čeprav letošnje praznovanje ni minilo v znamenju proslavljanja delovnih zmag, je vendarle pomenilo precejšnjo osvežitev in obogatitev družba-nega življenja v tem mestecu.
Premog vse do Otočca?
Najobetavnejše zaloge lignita v Sloveniji
GLOBOKO - Dosedanje raziskave premogovih zalog v opuščenih rudnikih so najbolj obetavne za območje Globokega. Ugotovili so, da skriva to nahajališče 8 milijonov ton lignita na ožjem območju, v širšem predelu pa 22 ton. Premogove žile segajo še dalje na Hrvaško, pa tudi na slovenski strani domnevajo, da zalog še ne bo takoj zmanjkalo. Nahajališča predvidevajo tja do Otočca. Zaloge raziskujejo tudi v Šentjanžu in Krmelju.
Na globoškem območju stf vrtalci zadržjejo že dve leti. Ožje območje je v glavnem raziskano. Trenutno vrtajo v Dečnih selih. S temi vrtinami ugotavljajo predvsem talno vodo. Severno'od Dečnih sel in naprej proti Malemu vrhu je območje, kjer je skoraj ni. južno od ceste pa so količine vode zelo velike.
Za globoški lignit pravijo, da je celo boljši od velenjskega. Posavje bo z odkopom v Globokem veliko pridobilo, saj bi po dosedanjih predvidevanjih lahko izkopali po 500 tisoč ton premoga na leto in z njim krili velik del potreb v regiji.
. J. TF.PPEY
PRAVA KRESNA NOC — Na 7. mokronoški kresni noči so se številnim gledalcem predstavili slovenski „čarovniki“, ki so pokazali svoje spretnosti. Prireditelj je tako na zanimiv način obudil skrivnostni magični čar, ki se v ljudskem izročilu spaja s kresno nočjo. (Foto: M. Markelj)
ČISTO VSAKDANJA PESEM - Tak je naslov pesniške zbirke Tomaža Skrbinška iz Črnomlja, ki jo je izdal v samozaložbi. Na predstavitvi zbirke v soboto zvečer v kleti metliškega gradu -literarni večer je bil v okviru prireditev „metliškega kulturnega poletja” - se je zbralo precej predvsem mladih ljubiteljev poezije, ki so prisluhnili prijetnim pesmim črnomaljskega pesnika. Nastopila je še Mateja Koležnik, Franci Fortun-Funf pa je razstavil svoje slike. (Foto: A.Bartelj)
Zaslužnež si je zasluži
V Repičevini so se odločili zgraditi bolnišnico, kajti prepričani so bili, da jim je nujno potrebna.
„Preden spravimo resno bolnega človeka preko Zelene gore, se največkrat zgodi, da umre, ne da bi videl tamkajšnjo bolnišnico od znotraj,” je podkrepil odločitev doktor Iglič.
Repiško ljudstvo je slovelo po pripravljenosti pomagati. Če je tovariš Župan le mignil za asfalt, so bili vsi za to. Če je tovariš Rdečnik rekel, da bi bilo dobro zbirati za novo telefonsko centralo, so nepo-sredniki odprli mošnjičke, pošiljali so denar na posebej
odprti račun, pri fizičnih delih pa so tudi pljunili v roke, ne da bi kdo buljil na ume kazalce. Repičevina je imela tako čudovite ljudi, da bi jim moral stati za vsakim vogalom spomenik.
„Za novo bolnišnico dam kri,” je podprla zamisel Mara Repiška.
„Četudi bodo moji otroci lačni, bolnišnica mora stati,” je govoril premalo navdušenim Jožič Repič v hotelu Večna izguba.
„V občinski blagajni ni denarja niti za sol, kaj šele za novo bolnišnico. Na pomoč republike pa v tej denarni suši tudi ne moremo računati.
Opreti se bomo morali na lastne sile,” je bil kot Zelena reka jasen tovariš Župan.
„Ljudem lahko med drugim priporočimo tudi to, naj dajo denar, ki ga namenjajo za osmrtnice in za zahvale ob preminulih najdražjih, za izgradnjo prepotrebne bolnišnice. Naše ljudstvo je razumno in bo. tako tudi storilo,” je bil izviren tovariš Sindikalič.
Ni se motil. „Zapozneli glas”, glasilo repiških delovnih ljudi, je izhajal skoraj leto dni in dvanajst ur brez osmrtnic in zahval. Neposredniki so namesto tega nakazovali denar v sklad za izgradnjo repiške bolnišnice. O smrti najbližjih so
se obveščali po vzorcu šiijenja ljudske pesmi in v srcu so občutili, da delajo za veliko stvar.
„Za nas gre! Za naše potomce! Z oblastjo delamo z roko v roki,” je bil navdušen Jožič Repič.
Potem je nekega soparnega dne zadela repiškega tovariša Župana kap. Brez besed, kar ni bila njegova, navada, se je zrušil po tleh na seji vseh treh občinskih zborov.
Zapozneli glas je objavil enaindvajset osmrtnic čez celo stran.
„To sije ta ugledni človek tudi zaslužil,” je kot v opravičilo rekel tovariš Sindikalič, ko je podpisoval račun.
TONI GAŠPERIČ