S SEJ IZVRŠNEGA SVETA
O zadrževalnikih proti poplavam Gradaščice
Področje Ljubljane - predvsem Ljubljanskega barja je zaradi svoje specifičnosti (talnica, kraški pritoki, barjanska tla...) potencialno ogroženo s poplavami. Gre za 16 tisoč ha poplavnih po-vršin barja, hkrati pa je celotno področje izpo-stavljeno tudi pojavom takoimenovanih stoletnih voda. Za področje Ljubljane so kritične takoi-menovane padavine močne intenzitete, za bar-jansko področje pa dolgolrajne padavine. Kako se temu zoperstaviti ali bolje povedano kako že v kali preprečevati naravno stihijo voda? Ta vpra-šanja že vrslo let proučujejo številni strokovnja-ki. Izdelanih in predlaganih je vrslo variant in predlogov - od akumulacije planinskega jezera do izgradnje zadrževalnikov na pritokih Ijublja-nice do Golovšekega predora in še bi lahko našte-vali.
Občinski izvršni svet je obravnaval opredeli-tev namenske rabe prostora za gradnjo zadrže-valnikov na povodju Gradaščice. Poplave na mestnem delu občine, ki jih povzročata Gra-daščica in Mali graben je namreč možno pre-prečevati le z zadrževanjem visokih voda v po-vodju Gradaščice. Vodno gospodarsko podjetje Hidrotehnik - TOZD Hidroinženiring je v sode-lovanju z območno vodno skupnostjo Ljubljani-ca - Sava predlagal dve možni razrešitvi pri opredelitvi prostora za izgradnjo zadrževalni-kov. Prvi predlog predvideva izgradnjo pregra-de v zoženem delu doline Gradaščice nad sotoč-jem v Žerovnikovem grabnu. Z ozirom na učin-kovitost bi bila ta lokacija ugodna. Posledice takšnega posega bi bile potopitev naselja Hra-stenice (16 hiš in 20 gospodarskih poslopij) pre-stavitev ceste in delno visoko napetostnega dalj-novoda.
Rešitev, ki jo predvideva drugi predlog -fazna izgradnja dveh zadrževalnikov - najprej »Velika voda« nad sotočjem Velike vode z Ma-čkovim grabnom (ni objektvo, prestavitev ceste in delno daljnovoda) - nato pa še zadrževalnik Šujica na Gradaščici, pa je po ocenah manj »boleča« kar se tiče poseganja v prostor in iz
tega ozira tudi finančno ugodnejša. Zadrževal-nik Velika voda bi zajel 4 milijone kubičnih metrov vode, zgrajena pa bi bila 38 metrska betonska pregrada, zadrževalnik na Šujici (6 do 8 metrska suha pregrada) pa bi učinkovala pred-vsem v kritičnih konicah.
V razpravi, sodeloval je tudi predstavnik KS Polhov Gradec, je izvršni svet podprl drugi predlog (to je tudi predlog VPG Hidroinženirin-ga), saj smatra, da je le ta bolj šmoteren, omo-goča pa tudi energetsko izrabo tega območja, zato naj se izgradnja takega objekta tudi predvi-di. Izgradnjo teh zadrževalnikov je potrebno vnesti v srednjeročne in dolgoročne planske do-kumente, tako na področju izrabe prostora kot tudi energetskih elementov.
O stanovanjskem planu za leto 1985
Omenjeni plan stanovanjskega gospodarstva -dokument na 85 straneh je nedvomno zahteval od danov izvršnega sveta temeljilo presojo.
Na območju naše občine je v gradnji 412 stanovanj v bločni gradnji in 52 v individualni družbeno usmerjeni gradnji, v tem letu pa bo stekla gradnja še 457 enot v bločnem delu in 126 v individualni družbeno usmerjeni gradnji. Po planu in predvidevanjih bo letos zgrajen bločni del El v Trnovem, B2 Žičnica, na Igu VS 236 (AB), pričeta bo gradnja dveh objektov na Igu, enega v Žičnici, v S6 na Viču, na Grbi se bo pričela nizka bločna gradnja, nadaljevala se bo gradnja na Jurčkovi poti, pa še nekaj stanovanj-skih enot na Brdu in v Murglah bo v gradnji. Lokacija za bločni del Al Zičnica pa zahteva glede na dolgoročno zasnovano tramvajsko pro-go ponovno in celovito urbanistično preverko. Z izjemo tega primera in pa v primeru stano-vanjske zadruge SCT na Jurčkovi poti (gre za takoimenovano preobraženo gradnjo - iz indivi-dualne v tržno usmerjeno gradnjo) realizacija občinskega stanovanjskega plana za tekoče leto ne bi smela biti ogrožena.
Ob tem je bil podan tudi zanimiv podatek, da povprečna stanovanjska površina pada, kar po-meni, da bo v prihodnosti potrebno več pozor-nosti nameniti racionalmm in funkcionalnim za-snovam stanovanj.
Kot vemo je za izvajanje strokovnih nalog in opravil na posameznih področjih stanovanjske-ga gospodarstva zadolžen Zavod za izgradnjo Ljubljane, ki pa bi za ceno svojih storitev želel v tem letu preiti na zagotavljanje sredstev preko svobodne menjave dela. To pa pomeni znatno povečanje. Izvršni svet je zato menil, da navede-nih relativnih povečanj ne more sprejeti, saj zanje ni pravzaprav nobenih ustreznih obrazlo-žitev in nenavsezadnje tudi ni podano, kaj naj bi pričakovalci stanovanj na osnovi tega dobili več. Dejansko je namreč za poslovanje predvideno 4,7 odstotkov (stroški ZIL) kar pomeni podraži-tev za 250 odstotkov - to pa je po mnenju izvršnega sveta nesprejemljivo.
Precej besed so člani izvršnega sveta namenili tudi planom in realizacija prenove, saj jih plan slabo prikazuje, pa tudi sicer so zadeve na tem področju precej neusklajene. Zelo malo pa je v planu danega poudarka področju odpravljanja stanovanj VI. in VII. Kategorije. Postavljeno je bilo tudi vprašanje ali v ta plan sodi res samo družbeno usmerjena gradnja, aii ne sodijo sem vendarle tudi ostale gradnje. Z zahtevo, da se preveri realnost tega plana ter z navedenimi pripombami je izvršni svet ta plan podprl.
O DELU IN NAČRTIH KMETIJSKO ZEMLJIŠKIH SKUPNOSTI
Lani skoraj 80 odstotno izpolnjen plan
Za lansko lelo si je občinsko kmetijsko skupnost (v nadaljevanju KZS) zastavila plan takšne ali drugačne izboljšave zemljišč na 937 ha. Oprav-ljena pa so bila na 735 ha. Čemu nei/polnitev zastavljenega? V celrfti niso bila dela izvršena zaradi zakasnitve del v kompleksih Dobravice in Horjula pri izdelavi projekta odnosno zagotav-Ijanja sredstev za ta dva zahtevna objekta. Pa naj naštejemo kaj vse je bilo opravljeno: na barju je bilo očiščenih 410 km jarkov ( stem so bili izboljšani pogoji na približno 400 ha zem-ljišč), v horjulski dolini je bila melioracija oprav-ljena na 111 ha.izdelan je projekt in zagotovljen večji del sredstev za melioracijo na področju Iga na površini 315 ha, na območju Velikih Lašč je bil opravljen izkop terciarnih jarkov na 20 ha, Ljubljanske mlekarne so na več kot 50 ha opra-
vile izboljšavo zemlje, v hribovitih predelih občine je bilo izboljšanih 85 ha zemljišč, ureje-nih pašnikov je bilo na območju Velikih Lašč na 45 ha... V pretečenem letu pa je KZS opravila tudi pomembno nalogo pri pripravi sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega pla-na občine, ki je bil na občinski skupščini tudi sprejet.
Lani je bilo v skladu kmetijskih zemljišč pre-nešenih 457 ha zemljišč, neprenešenih ostaja še 80 ha zemljišč takoimenovanega splošnega ljud-skega premoženja, kar je v programu za prvo polovico tega leta. Še to. Lani je KZS obravna-vala 545 zadev, nerešenih pa je bilo le 21.
In kakšen je letošnji program? KZ Ljubljana
načrtuje hidromelioracijo in komasacije na 315 ha zemljišč v k. o. Pijava gorica in k. o. Dobro-va, pričetek hidromelioracij na območju A kom-pleksa Horjul in agromelioracije na območju Babne gore, KZ Velike Lašče načrtuje na Lužar-jih in v Karlovici na površini 25 ha agromeliora-cije, Ljubljanske mlekarne - TOZD Poseslva pa manjše hidromelioracije, na območju Kozarij (10 ha) ter agromelioracije na Brestu in na Gmajnicah (50 ha) KZS bo pri delih teh investi-torjev sodelovala finančno v okviru možnosti, predvsem pa s plačilom projektov. Skupaj s proizvodnimi skupnostmi na Barju bo nadalje-vala z vzdrževanjem terciarne odvodne mreže, v hribovitem predelu pa z urejevanjem terciarne odvodne mreže, v hribovitem predelu pa z ure-jevanjem dostopov na zemljišča oziroma krče-njem zarasti na nekdanjih kmetijskih površinah.
Letos naj bi se na poslovnem skladu - za izboljšavo zemljišč zbralo 15,4 milijona dinar-jev, ki bodo namensko trošena za načrtovani program.
O zemljišču za Knjižnico Prežihov Voranc
Izvršni svet je sklenil. da se knjižnici Prežihov Voranc, ki sedaj posluje v skrajno neprimernih prostorih na Vrhovnikovi ulici, izvenntečajno dodeli stavbno zemljišče ob Jadranski ulici za novogradnjo. Seveda pa bo ob tem predhodno potrebno še preveriti, ali je omenjeno zemljišče s programom tramvajske proge okrnjeno do take mere, da gradnja knjižnice ne bi bila mogoča.