|| flT AG MAROTIA nssssi
W Ve«. »ve leto... $3.00 $	VJ	-L 1 JTX	JLT XjL	S tamed ^"Zj ««rt 1
_List slovenskih delarcev v Amerik,_
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879? TELEFON PISARNE^4687 CORTLANDT. NO. 17. — ŽTEV. 17.	NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 21, 1915. — ČETRTEK, 21. JANUARJA, 1915.	VOLUME XXIH. — LETNIK XXECL
NEMŠKE ARMADE JUŽNO OD MLAVE V DEFENZIVI.
Avstrija je vpoklicala črnovojnike do 60. leta. - Uspehi Nemcev pri Arras so bili le trenutni. - Glasi se, da je zopet ogrožena Iztočna Prusija, - Poraz angleških det pri Sat-el-Arab. - V Avezzano je zapadel sneg, kar je še povečalo trpljenja ponesrečencev. - Potres v Švici. - Aretacija detektivov, ki so streljali v Roosevelt, N. d. na stavkarje,
Poročila glede napada
nemških Zeppelinov.i
i
—o—	I
Napad nemških Zeppelinov na angleška mesta se označuje v po- ' rocilih kot brezpomemben.
—o—
vlada molcl.
Uradno se poroča, da so se vse zračne križarke nepoškodovane vrnile k postojankam.
—o— |W
Berlin, Nemčija, 2>>. januarja. Dane* si- je objavilo sledečo ofi-eijelno izjavo glede napada ita angleško uhal: "Na VftVr dne
januarja so napadle murna-1 risk«- zračne križarke |»ar utrje- , niJi prostorov na angleški obali. ! \ reiue je. bilo Riegleno in dežev-no. \ •*<• bomb se j.* uspešno vr- i glo v dotična mesta. Na zračne i križarke s.- je sie«-r streljalo, ! lendar so >e nepoškodovane vr-nile."
< London, Anglija. 20. januarja.
1 Napa.I nemških zračnih križark je napravil manj škode kot se je sprva domnevalo. Širi se tudi prepričanje, da so prišli Xemci
V	aeroplanih ter vsi srečno ušli. ! potem ko so vrgli par bonih.
Kljub delinit ivnim izjavam številnih oseh. da so videle Zep- ' peline, dvomijo o tem uradniki 1 mest, katera so obiskali letalei. ;
V	telil jili potrjujejo navedbe policije v Yarmouth, da so se ' avijatiki pokazali proti večeru 1 ter da so hili aeroplaui in ne ? Zeppelini.	'
\ laila ni do dane« ničesar ob- ' javila |flede zračnega napada. Iz tega se sklepa, da se vrši pre- ! iskava in <la upa vojno ministrstvu (pomiriti občinstvo z zagotovilom. da niso prišli Zeppeliiri preko morja ter napadli An- 1 frl i jo.
Nadaljni kraji in mesta, o ka- 1 terih se zagotovo ve. da se jih je 1 obstreljevalo, so sledeči: She- i ' ritigham, Snettisham. Oorleston. 1 Oreemston, Beeston in okolica \ pri Satidringham. Vsa ta mesta ' s.* je napadlo v teku ene ure. De- ' mentira se poročilo, da so padle ' bombe v bližini Saiulringham ' palače.	i
V	Yarmouth Povzročeno ško- I do se eeni na $lo.OOO. Največjo 4 Škodo so povzročile bombe pri ' mestnem ribiškem pomolu.	|(
I)ve bombi, ki nista eksplodi- 1 rali, ae je postavilo na ogled v 1 neki prodajalni. Celi dan se je I gnetlo kroj* bomb radovednega { občinst va. ki j,, občudovalo k.»- , nični bombi.	i
\r i I	•	I'
\ Londonu se je že pred me-i< seči vse odredilo, da se odbije j »lične napade. Ko je dos;>elo sem-^ kaj poročilo, je odšel takoj od- I delek konatablerjev proti seve-j-m v upanju, da zapazi zračne j križarke. Razburjenje v Londo-' IlU se je šele poleglo, ko je do- ; šla iz Amsterdama vest, da so J j se zračne križarke vrnile do- ' in o v.
Poročila iz Yarmouth pravijo ] nadalje, da je bilo ubitih pet o-«eb, vendar pa se navaja le ime- \ na treh oseh.
V	nekem poroči.u se ceni število vdeleženih zračnih križark na	i šest. Več poročevalcev v mestih na iztočnih obali trdi pozitivno, da so Zeppeline spremljali aero-	] plani.	,
V	splošnem pa prevladuje na- ] ziranje, da je bil sedanji .pohod	j nemških križark le nekake vrste poskušanja. potoni koje naj bi se	< ugotovilo, ali se da vprizoriti ni- j pad v večjem obsegu. Brezdvom-	j
(no se bo ob angleški obali orga-f , niziralo nočno patrulno službo •/.• j aeroplani. j i Londonsko časopisje primerja i , sedanji napad z onim na York-' j shire obal ter izjavlja, da se je j
s tem kršilo določbe eiviliziranejra i
I i vojskovanja, "tilobe' poživlja na ;
I os vet o ter pravi, da bi angleški' j avijatiki lahko dosegli celo vr-( sto cvetočih nemških mest. —f ■ "Pall Mall Gazette** pravi, daj je edini odgovor na to odpoši-1 j 1 jat»*v nadaljne močne armade na kontinent. Drugi listi pa pravijo. da je treba pospešiti rekru-' t i ran je.
i _ 11
Poročilo o bojih na Rusko-Polj- . skem.
i Petrograd, Rusija. 20. jan. —h l{u-»ki generalni štab je izdal slc-l dere poročilo:	I]
Dne 17. in 18. januarja je do-j >p« | del ruskih čet na desni breg reke V isle in prišel v dotiko s so- , vražnikom, toda boji. ki so se tam j vršili, niso imeli nikakega p oseb- j | nega pomena.	:}
Vroča bitki se vrši v okolici va-1, si Konopki, kjer bombardira so-'j vražnik naše postojanke. Dne 17. ; januarja je obstreljeval so vraž-1 nik naše pozicije na levem bregu' reke V i sle.
a smo ga slednjič pre-' podili in mu prizadeli precejšnje r izgube. Dan kasneje so zavzeli < Nemci vas Vit kovice in nekaj na- f šib okopov na levem bregu Visle. , <>h drugih frontah je ostal polo- , žaj neizpreiuenjeii.	!,
Neko drugo poročilo se ylasi: , Severno od Rave so Nemci dva- \ krat poskušali stopiti v ofenzivo. r slednji." so pa morali vendarle, odjenjati. ker s»- niso mogli več ustavljati naši premoči.	I
V Bukovini naši še preeej uspe- ' šilo prodirajo. Po kratkem boju 1 smo zavzeli neko malo vas. ki leži * severno od Vatre Dome, in vjeli * veliko vojakov ter nekaj častni- 1 kov.	,r
Odločen napad Ruse v na Krakov.	*
Ženeva, Švica. 20. januarja. —	5
I z Budimpešte poročajo, da je	ll i krakovski governer pozval del
prebivalstva, večino otrok, žensk	\
in za boj nesposobnih mož, ter jim	J
naročil, da morajo v teku štiriin-	■
dvajsetih ur zapustiti trdnjavo.	x
Starejši možki tvorijo meščansko	' gar* I o. Vse krakovske banke so se'-1 preselile na Dunaj. Živil in muni-cije je začelo primanjkovati. Rusi
m- skoraj gotovo pripravljajo na	l
j odločen napad in se nahajajo se-	}
daj trideset milj zapadno od te	| trdnjave. L
Nemška poročila.	u
i Berlin, Nemčija. 20. januarja.-I c ! Tukajšnje časopisje poroča. <la je j : avstrijska armada zadnje dni v T. a lici j i
zelo napredovala. V oko-l^ lit •i /aklicina so premagali Av- j strijci tri ruske polke in jih po- c ' gnali v beg. Rusi so imeli velike J izgube.
Veliki nemški generalni štab je |danes izjavil: Na vzhodnem boji-
p
I šč 11 se položaj zadnje dni ni izpre- r menil.	f
Obratno vodstvo pruskih želez- 11 nic naznanja, da se za more sedaj r transport i rati blago in vojaštvo 1 do Skiemiewie. To mesto leži čisto blizo nemških pozicij ob reki ^ Ravki na Rusko-Poljskem.	7
1
42centimeterski tepovi pred T ar- t novom.
PetrogTad, Rusija, 20. jan. — f Na 60 milj dolgi fronti med Mla- s vo in Dobrzvnom se nahajajo \ Nemci v defenzivi. Avstrijci so 1 začeli obstreljevati ruske postojanke pri Tamovu z nemškimi 42- I centimeterskimi topovi. Čeravno J so kroglje napravile dosedaj že t precejšnjo škodo.	i
Proti Srbom.
London, Anglija, 20. januarja. Tukajšnjemu 4*Times-u" so sporočili danes zvečer iz Bukarešta sledeče: Na srbski meji so se zo-! pet začele zbirati velike množine ; vojaštva. Iz. Budimpešte vozijo že j pet dni proti jugu sami vojaški ( vlaki. Armada, kateri poveljuje i nadvojvoda Evgen, sestoji iz 4<»0 tisoč mož; med njimi se nahaja i udi h M njo Bavarcev.
Avstrijski prestolonaslednik.
London, Anglija. 20. januarja. Renlcrjevi agenturi so sporočili, j da je danes zvečer odpotoval z I Dunaja avstrijski prcstolonasled-i nik Karol Franc »Jožef in se napo-; | til v nemški glavni vojni stanj ! kjer bo konferiral s cesarjem Vi- J j ljemom.	i
Novi avstro-ogrski zunanji mini-! ster.
Amsterdam, Nizozemsko, 20. ja ! nuarja. — Novoimenovani zunanji minister dvojne monarhije, baron pl. Burian, se bo odpeljal v petek \z Dunaja v lierolin; tam bo imel daljši pogovor z nemškim državnim kancelarjem in nemškim državnim tajnikom.
Turki in Angleži.
Berlin, Nemčija. 20. januarja.-Turki so popolnoma premagali one angleške čete. ki so prodirale od Perzijskega zaliva proti Bagdadu in dospele do trdnjave Sat-el-Arab. Premagana je bila tudi neka angleška kavalerijska kolona. ki je hotela napasti Turke pri Kurrnu; to mesto leži blizu izliva reke Kvfrat v Tigris.
V divjem begu.
PetrogTad, Rusija, 20. jan. — Ruski generalni štab v Kavkazu naznanja, da beže ostanki one turške armade, ki je bila pri Sari Kamišu razkropljena, v divjem begu proti Erzerumu in da se temu mestu tudi Rusi približujejo. V Erzerumu so se začeli turški vojaki upirati. Na povelje nemških častnikov jih je bilo že veliko ustreljenih.
Poveljnik turške armade v Kavkazu je postal Šukri paša. ki je branil v balkanski vojni Odrin (Drinopolje). Vojni minister Eu-ver paša. ki je bil dosedaj vrhovni poveljnik kavknške armade, se je vrnil v Carigrad.
Grško poročilo.
Atene, CJrško. 20. januarja. — Begunci, ki so dospeli sem iz Male Azije, pripovedujejo, da ne bodo prodirali Turki proti Egiptu, češ. da je armada za tak pohod preveč slabo organizirana. Večina nemških častnikov, ki so dosedaj vodili turške vojne operacije, je odpotovalo v Berlin.
Francoske in angleške bojne la-dije so razdejale veliko utrdb ob Dardanelah in se sedaj bavijo z odstranjevanjem podmorskih min.
Porodila, o nemških uspehih.
Berlin, Nemčija, 20. januarj?.. Vojaški glavni stan je izdal danes sledeče poročilo: — ''Na za-padnem vojnem pozorišču so se vršili v distriktu med ohaljo in reko Lye včeraj le artilerijski boji.
V	Notre Dame de Lorette, se-verozapadno od Arras. smo zavzeli 200 metrov francoskih za-kojov. 1'jcli smo par Francozov ter zaplenili dva strojna topova.
V	Argon i h smo zavzeli ,oar francoskih za kopov. V splošnem smo pridobili v zadnjih par dnevih nekako 500 metrov na ozemlju.
Dobro napredujejo naši naskoki v gozdu severno od Sennheim. Zasedli smo Airzstein ter ujeli dva častnika in 40 vojakov-pla-nincev."
j Francosko poročilo o bojih, i.f Pariz, Francija. 20. januarja, t- V današnjem francoskem poro-a čilu se frlasi, da so Nemci za-i-jstonj skušali razdejali neki most e pri izlivu reke Ysere. Francoska p artilerija ie razdejala nemške u-i trd be v Nižini vasi St. (ieorjr. e V Arjronih. v jrozdu Le rinili rie. so imeli Nemci delen uspeh, i ko se jim je posrečilo z nepričakovanim nar.kokom zavzeti par francoskih zakopov. S pomoč io protinaskokn pa so se Francozi . zopet -polastili dotičnih posto-. jank.
i' Severo-zn.;»adno od Pont-a-- Mousson so vprizorili Nemci na-. skok. katerega se je odbilo in jvsled katerega so Francozi na-. predovali za kakih 100 metrov. I j Z ostalih delov fronte se poro-j I ča le o artilerijskih bojih, -i i j Francozi so odbili vse naskoke., | Pariz, Francija. 20. januarja.; ; Vojno ministrstvo je izdalo da-, L lies zvečer sledeče obvestilo: —!
"Včeraj zvečer se je posrečilo j I Nemcem zasesti »nega naš:h za ! kopov severno od Notre Dame, de T jo ret te. Danes zjutraj se jih je s protinaskokom zopet snodi-1 lo ter smo ujeli pri tem nekako 100 mož. V noči od 19. na 20.. januarja je prišel sovražnik v okolici Albert prav do naših o-• m režij iz žice. a se »ra je vrglo : nazaj. Ista usoda je doletela Nemce pri treh naskokih na Tja j Boiselle. ki so sledili drug dru- ,
gemu.	i
1
Smrt avijatikov.
Pariz, Frači ja. 20. januarja. — Neki aeroplau. v katerem sta se nahajala francoski poročnik La Porte in angleški Chennerv. je! padel danes iz velike višine na i bregu reke Sene pri Grenelle j mostu. Aeroplan je nrieel goreti ter se je angleški poročnik o-pekel do smrti, dočim si je zlomil La Porte obe nogi ter je kmalu nato v bolnici umrl.
i
Francozi oponašajo Angleže, j
Častniki holandskega parnika "Rotterdam", ki je dospel včeraj v ne\vyorško pristanišče iz i Genove in Napol ja. so sporočili, tla jih je v Sredozemskem morju ustavil neki francoski torpedni čoln. Vsi potniki so morali pokazati potne listine in dva Avstrijca se je odvedlo kot vojna jetnika. Parnik se je pozneje še enkrat preiskalo in sicer pri Gibraltarju.
Zahteva pojasnila.
Državni department se bo pritožil pri angleškem poslaniku radi postopanja proti parniku 'Greenbrier*.
—o—
Washington, I). C.. 20. jan. — Državni department je naprosil angleško poslaništvo za informacijo. zakaj je neka angleška kri-žarka ustavila ameriški parnik 44Greenbrier', ki se je nahajal z bombažem na krovu na poti iz Norfolk v Bremen ter imel s seboj certifikat angleškega konzula v New Yorku. Parnik se je prevedlo v neko angleško pristanišče, kjer je bil deteniran dva dni, predno je smel nadaljevati vožnjo.
Angleški poslanik bo v krat-kegi dobil tozadevno poročilo od zunanjega urada v Londonu.
V angleškem konzulatu v New Yorku se je včeraj izjavilo, da se v tem uradu ni. izdalo nobenega certifikata za parnik "Greenbrier" ter da se o tem parniku sploh ničesar ne ve.
Položaj v Mehiki.
-o-
i Villa bo osnoval v severnem deVi Mehike novo republiko. Kompro-1 mis med Carranzo, Obregonom in 1 Gutierrezom.
Washington, l). r.. 20. jan. — i Tukajšnji vladni krogi so prepričani, da se bo v severnem deluj Mehike ustanovilo posebno repub-! likoj kateri bo predsedoval gene-j ral Villa. Villa je skora jgotovo! odpoklica! vse svoje čete z juga' in jih koncentriral v severnem delu republike. Ker kontrolira; tudi skoraj vse severne železniške J proge, um ne bo težko ustanoviti' I v Chihualiui novo vlado. Vladni : ki "ogi so s tem popolnoma zado-j voljni, ker jim bo potem že vsaj j mujjroče pogajati se /. avtorizirano vlado.
I Rev. F. <\ Kelly, predsednik i neke katoliške družbe v Chicagu,' !je rekel, da zasluži Villa vse pri-j znanje in pohvalo, ker se tako ko-; jrektno obnaša napram katoličanom v .Mehiki, dočim je Carranzal 'odločen nasprotnik cerkve, j Položaj v Mehiki se je zadnje! dni tako izpremenil, da je še celo! državni tajnik Brvan rekel: ffSe-; danja situacija je tako zapletena, .in nerazumljiva, da se zaenkrat: . ne da še ničesar ukreniti."'
Cestni boji v Mexico City. ' i Washington, D. c., 20. jan. — | j Iz Mexico City in KI Paso, Tex., I poročajo, »la se p0 ulicah glavne-i ga mesta vrše vroči boji med Vil-' lov 11111 in Za pat o vini i vojaki. 22 oseb je že mrtvih. Villovi vojaki si na vse načine prizadevajo, da !bi prepodili Zapatove pristaše iz 1 ! mesta.
j Neka druga brzojavk^ pravi, da j se je združil bivši provizoričui ! predsednik Eulalio Gutierrez z generalom Alvaro Obregonom in ! sklenil zaeno žnjim udariti na
Villo in Carranzo.	■
Washington, D. C., 20. jan. — 1 j Roque Gonzales Garza, načelnik i konvencionalistiene vlade v Mexi- ' co City, je brzojavil svojemu tu-. kaj šn j emu agentu Lorentu, da je ' konvencija sklenila naprositi ge- : nerala Gutierreza. da bi proglasil glavno mesto republike za nev- 1 tralno ozemlje, v katerem naj bi ' se potem vršila vsa mirovna po- :
gajanja.	1
---— --------
Denarje v staro domovino,
Promet s Avitrijo m J« toliki i bol j »al, da zopet pošiljamo d« oar r staro domovino. V slučaja da bi se razmere poqpeje aa kal , način predrngačile, in bi te dena 1 ne mogel izplačati določenim ot« bam, bodemo istega vrnili poiilj« , teljem.	|
V sedanjem položaju pa ni art , ■liti, da bi denar dospel v rok§ as i slovljenca tako hitro, kakor pn je v normalnem času, ker vsakdi ve, da sedaj potrebujejo pinna > Evropo, ali iz Evrope sem XI d< 1 25 dni in v približno tem Sasn kt de denar v stari domovini tud izplačan.
Idil
K	f	K	f
1.10	f 100..«« tO. 00 4
10---- s.10 ; 110.... 23.00 -
ir--------3.10	190....	M.00 I
SO....	4.10	130....	26.00
«5--------6.10	140....	38.01
30....	1.10	ISO....	3S.OO <
S6--------7.10	160....	§1.00 :
40--------8.10	170....	84.00 .
4i..„	8.10	180....	86.0C »
60--------10.00	190....	88 00 I
«....	11.00	200____40 OC
60....	12.C0	260....	60 08 "
6«....	13.C0	"200....	60 Of
70....	14.00	S69.„#	70 OJ 1
75....	16.00	400....	80.01
80....	16.00	90.00
«--------17.00	»00....	100.00 1
90....	18.(0
TVKDKA nULMl *AirffWl aOortkadlt,l8vT«klEI I
s
122 pomožnih šerifov obdolženih umora.
I
Okrajni pravdnik W. E. Florance je rekel, da se bo prejkomogoče vršila tozadevna obravnava.
—o—
ULTIMATUM.
-o-
Obravnave bodo morali čakati v ječi, ker jim sodišče ne bo do v o ; lilo položiti varščine.
o
s Oblasti so aretirale včeraj dvaindvajset takozvanib pomožnih i šerifov, ki so streljali v Roosevelt, X. J., na mirne štrajkarje. ; Oblasti so jih zaslišale, pa »lose- j daj niso še ničesar takega izpovedali, kar bi jih upravičilo do tega dejanja. Okrajni pravdnik j I \V. K. Florance. je včeraj izjavil, i da bo ukrenil vse potrebno, sa-,1110. da se bo obravnava čimprej
I vršila.
t _
j Stavkarji so poslali predsedniku Wilsonu. governerjn Fielderu ! in drugim uglednim osebam ul-j timatum, v katerem so zapretili. da bodo morali sami skrbeti za i varnost, če jih noče ščititi država oziroma okraj. V ultimatu zahte-j vajo nadalje, da se mora ljudi, ki so vprizorili ta nečuveti napad, odstraniti v teku štiriindvajsetih ur iz stavkarskega okraja.
Obtoženci se bodo morali zagovarjati zaradi uboja.
Župan mesta Roosevelt, Joseph A. Hermann, je rekel včeraj: — Celo zadevo sem temeljito pre-iskai in prišel do zaključka, da niso imeli stražniki niti najmanjšega povoda streljati. Napad je provoeirala banda potepuhov in drugih sumljivih eksistenc. Vsakega posameznega štrajkarja smo preiskali, pa nismo našli pri nikomur nobenega orožja.
Stavkarji zatrjujejo, da jih ni ' hotel Šerif Houghton takoj preiskati. čeravno so to izreeno zahtevali. — V ultimatu zahtevajo stavkarji, da se mora stražnike takoj kaznovati in njihove tovariše spoditi iz stavkarskega o-krožja. Ce se to ne zgodi. l>odo začeli nositi orožje, češ. da v nasprotnem slučaju niso pred temi divjaki nikoli na varnem.
"Dacia" se pripravlja na potovanje.
Washington, D. C.. 20. jan. — Zastopniki lastnika parnika' Dacia*. ki naklada sedaj v Port Arthur. Texas tovor bombaža za Kotterd a m in Bremen, so sporočili državnemu departmentu. da bo parnik odplul proti svojemu cilju in sicer brez ozira na odločbo angleške vlade.
Dospela je
VELIKA PRATIKA
za leto 1915.
V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških držav. — Naselniške določbe. — Dan dela
—	Labor Day.
Pratika velja s poštnino vred 12 centov.
Razprodajalci jo dobe 100 komadov za
BJovenlc Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City.
j K potresu v Italiji. Trpljenje preživelih.
1 V Avezzano in okolici je zapadel i visok sneg, kar je še bolj "otež-kočilo reševalna dela.
j	POTRES V ŠVICI.
i 0 I V Oioia de Marši se je rešilo od 3700 prebivalcev le 700 oseb. — Napredovanje pomožne akcije.
—o—
Rim, Italija, 20. januarja. _
Visoki sneg. ki je zapadel včeraj popoldne v Avezzano, je š« povečal trpljenja preživelih. V spremstvu sne»ra se j^ pojavil o-ster mraz in siromašne barake, v j katere se j,- spravilo preživele, j ne nudijo zadostnega varstva.' j ^ Medtem pa je organizacija re-|šdnegra dela tako napredovala, da se lahko primerno skrhi za preživele in begunce. Sklenilo se je premestiti bolne in oslabele v Rim in druga mesta in sicer za toliko časa. dokler ne nastanejo v potresnem ozemlju zopet redne razmere.
Še vedno se vleče izpod razvalin žive ponesrečence in opozarja se na presenetljivo dejstvo, da so ženske in otroci dalje zdržali, dočim so bili močni možje davno mrtvi predno je prišla rešitev.
Mesto, ki je primeroma največ t-pelo. j,- Oioia de Marši,
kjer se je izmeti 3700 prebivalcev rešilo le 700 oseh. Razmerje v Avezzano je, da pridejo na enepi mrtvega trije rešeni. V Oioia ne stoji niti ena hiša in izvzeta niso niti najtrdnejša javna poslopja.
V	cerkvi je bilo tekom maše ubitih veliko žensk. Štiri se je pozneje izkopalo iz razvalin, dočim so druge gotovo mrtvo.
Danes zjutraj se je zopet na-|šlo dve ženski v razvaliiuiji neke hLše. 500 vojakov, ki se niude tukaj od nedelje, se je kaj dobro obneslo ter so preprečili plenjenja in druge izgrede, ki bi se sicer prav gotovo vršili.
Velikansko razdejanje v Oioia ter v sosednih mestih Kan Benedetto in Fescina se pripisuje oblikovanju ozemlja. — Rodovitna j zemlja je tukaj tako močna, da se smatra ta okraj za enega najbogatejših v Italiji.
Polagoma prihaja zopet življenje v razdejane kraje. Tako je bila v Celano zopet ot vol jena ena restavracija in t m i i veliko prodajalcu je zopet odprtih. Tisočeri so flevoda od strahu še tako prevzeti, da lie morejo skrbeti zase.
Pariz, Francija. 20. januarja. Iz številnih mest na švicarski meji prihajajo poročila o potresnih sunkih. V Montbeliard je bilo čutiti dva sunka, ki sta pregnala ljudi iz postelj.
Tudi v Belfort je bilo čutiti v ponedeljek zvečer ob 10.30 uri močen sunek.
Vrata številnih hiš so se odprla in malo je manjkalo, da ni na stala v mestu panika.
Neko poročilo iz Ženeve pravi, da je bilo ob istem času v ponedeljek zvečer čutiti potresni sunek. Potresno ozemlje se je raztezalo od Lugano do Bazela in od Lausanne do St. Gaul.
V	Alpah se je pojavilo vsled potresa več plazov.
Zadnje avstrijske rezerve.
Ženeva, Švica, 20. januarja. — Tz zanesljivega vira je znano, da je vpoklicalo avstro-ogrsko vojno ministrstvo pod orožje vse možke do šestdesetega leta.
"GLAS NARODA"
CSIovcnic Daily.)
Owned and published by tbe Slovenic Publishing Co.
(a corporatioo.) FRANK SAKSER, President. » LOUIS BEXEDIK. Treasurer. &
Flace of Kusinees of the corporation and
addresses of above officers : «2 Cor« Kindt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za c« lo leto T-lja list za Ameriko in
C*n*do........................$3.00
~ " pol i^ta....................... 1.50
" leto za m<- - to New York........ 4.00
' pul leta za rcesto NVw York ... 2.00
" Evropo za v*e ieto...........4.50
" " " pol I« ta.............2.55
.....'četrt leta............ 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan _iivzi mši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
(*"V«.)ce of the People") landed every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
AdT«itUrmcnt on u ciunt
Dopiai brez podpisa in osobnosti se ne
pri občujejo.	—
D»>n»r naj blagovoli pošiljati po —
M'jney Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ne num tudi prejinge bivaliiee naznani, da hitreje naj i mo naslovnika.
I>1 isorn in pošiljatvam naredite ta naslov:
"CiLAS NARODA**
F2 C^rllandt St., New York City.
Telefon 4(1*87 Cortiandt.
Odgovor na vprašanje.
1>|. iui je i/jirj>.f v ala od k on- ' gi ■ u vtori/irana. zvezna komisija v h. wyoi-fckeiu City Hall zna- ; lil' lil« javile Ijilili gledf vzrokov i.iii.,'- if stalnosti med delav->" >' -■> v iii-ilt'iii mestecu Koo.se-\«	.1.. najeti za v rat ni moril- •
e i v 1; m i! i n i uui mirno roko stre- 1 Jj.iii 1,4 delale ker so mislili ' - . da ne morejo shajati s 1-1,. . *l.C0 na dan.
\'	t iiemieal Works za- '
1» ' ni <1 lavei so pričeli due 4. . .i	v.ivko, ker se je od- 1
1" !i .'.iv lilo njih zahtevo, <ia se jEvjša |»lar*«» na dnevno	da se
u v * ' i i • d«-' uiito delo in nadalje radii vira, ker se družita sploh ni 1 J' t» i.; ,>|.usti!i v podajanja z de- -
Javei.	i
l'.-i je < li> slah «*us za d«4-	1
■ I. »je, posrhuo za take, j»ri	'
' ■ ■ !i prid. j,i v poštev neizuče-	1
• Na »totisoee brezpo-	^
: i nantree edino v New	'
^ i r., priliko, da zaslužijo	i
i it i vsakdo prime za vsa-	1
i > i'i naj je Ae tako slabu	i J>Ia i. Si a. kurji v Roosevelt so
ni .i i ' :f i vsb'd teira dvojuo pre-	s
v	ii. «!a j i r«-prerijo import i rau je	* hta\koka/ov.	•
I i il> t- u,i pa. je šlo vse v rti- 1 '•■i-	. kav,i. si> sieer postavili *
*<'<•.)• p tf. a ti so dobili strikt- 1 1"» • naj ne dajo na neben 2 i m j>>»\. la, da bi posredovala 1 "t i> ro/. na šilu''. Le predobro so S n.niir. vedeli, da čakajo podjet- * i i... i »naj na priliko, ko bi mogli I na - k 11.a načiu zadušiti stavko.
V t "'. k je prišla ta prilika. I Tvi.lua, koje naprave so bile 1 \ I i\ke zaprte, je potrebo- t
vi	, »vakaeije. V ta namen se I ,r p ive«llo \ li««usevelt veliko šte- t
. i ditektivov — nekako 50 ali j <>4*.	iro/enih z revolverji, ki t
■ > po m. šali med stavkarje. s K oalu v je tudi raztrosila od re- s voU< >kih banditov razširjena 2 \ - - . da bo ob 11. prihajajoči lo- i kalin vlak napolnjen s stavko- s k.i i. Razburjenj« je naraščalo in ( katastrofa je bila neizogibna. \i Kljub tonu pa so se stavk ar j i t Šo \ ilno mirilo zadržali. Izvolili n k o i: i i t«»j š.->Jih mož, ki naj bi <] š i na vlak tor se prepričal, kaj I je pravzaprav na stvari. Prepre- s eit j namreč hotelo vsak spo- > pad /. oborožeuiiai hlapci Liebigo-v i!, naprav.	^	j
1'nšlo je pa drugače. Iz dose- s <laj nepojasnjenih vzrokov — ta- L ko pišejo kapitalistični listi — so li pri.; 'i 4'deputies'* streljati na d stavkarje, ne enkrat, temveč de- s set k rat, in najmanj pet poštenih, « n«'di I/nih delavcev bo moralo > plačati t, življenjem za zločin, da n so zahtevali plačo na dam. C To je prilično vse, kajti moril- k ••e s«- bo pravtako malo kaznovalo j; kot p„i v ros niči odj?ovorne, dobro n plačane ravnatelje Liebigovih na- v prav. In preostali umorjenih bodo z imeli pravtako malo pravice za e odškodnino, kot bodo dobili pre- r živeli knežjo plačo dveh dolarjev n Ha <|an. Tvoruiško vodstvo ima ei namr«o sedaj to, kar je potrebo-'d Huli; l drahovanje "ustašev" in's
— kazen za nepokorne rogovi-
leže.
V splošnem pa bo ostalo vse pri starem: Pri organiziranih delavcih. ker se je šlo za slabo plačane inozemce, ki niso mogli pristopiti k organizaciji; pri sodiščih, ker so s«- nahajali zločinci baje v silo-branu, in pri zakonodajalcih, ker ni baje nobenega zelišča proti takim 4'neprijetnim" dogodkom.
Kljub temu pa bi se lahko nekaj zgodilo. Zvezna industrijska komisija, ki zboruje sedaj v New Yorku, naj bi za dva dni prekinila zaslišanja ter takoj uvedla v Roosevelt in Elizabeth temeljito in energično preiskavo. Člani komisije so videti dosti energični, da bi taka preiskava ne potekla v pesku.
Dopisi.
Olean, N. Y. — Dan za dnem beremo dopise iz raznih naselbin, pa le redkokedaj naletim na kakega dopisnika, ki bi se pohvalil z delom. Tukajšnje delavske razmere so srednje, ne ravno preslabe in m* predobre. Tukaj je stro-jarna. v kateri se dela vsak dan s polno paro, druge tovarne pa le bolj polagoma obratujejo. Zaslužimo komaj toliko, da se pošteno j »rež i vi mo. Za enkrat še ne svetujem nikomur sem hoditi za delom, ker ga skoraj nikdo, ki vpraša z ari j. ne dobi. Kakorhitro se bodo delavske razmere kaj izboljšale, bom že sporočil. Tukaj je samo ena slovenska družina in dva samca. .Mesto šteje dvajset tisoč prebivalcev, med katerimi zavzemajo prvo mesto domačini Amerikanei, za njimi pa pridejo' J'uljaki, Nemci in Italijani. — Ce imam čas, prebiram (ilas Naroda in premišljujem, kedaj bo vendar, konec tega strašnega klanja v Evropi. Moja želja je, da bi se Slo-i venci že enkrat rešili avstrijskega1 jarma in postali samostojni oziroma se priklopili kaki drugi državi, ki bi nam dala naše pravice.! Pozdrav! — Ignacij Davšek.
Forest City, Pa. — Kakor je' bilo pred časom oznanjeno, so ro-J jakinje in rojaki v Vandling, Pa.J napravili dne :$1. decembra p. 1. veselico v korist ranjencev ter vdov in sirot naših v domovini. Veselica se je poselmo na prizadevanje rojakov Frana Pancar in Antona Lavtar precej dobro obnesla, tako da smo dobili čistega dobička od veselice sfciH.75, za kar bodi izrečena vsem udeležencem najlepša hvala. Omeniti moram še, da so v isti namen darovali še Fran Pučnik $1, Valentin Švigelj in Jernej lntihar, vsak po 50e. Ker je bil v zadnjem izkazu pomotoma izpuščen Janez Vozel s ">Oo, ga omenjam tem potom. K svoti. nabrani med našimi rojaki, so mi poslali tudi rojaki iz Du-rvea. Pa., $6. Prisrčna hvala! Vsa nabrana svota je znašala $297.31. Kupil sem ter poslal v Ljubljano bate in ovojev za naše ranjence za $79.88, tako da preostane še lepa syota $217.4:1, katero pošljem c. kr. vladi v Ljubljano za sirote in vdove padlih vojakov.— Rev. Josip Tomšič.
Wind Gap, Pa. — Tukaj se dobro dela, sem pa ni treba nikomur hoditi, ker se dela ne dobi. Tudi tisti ga ne dobe, ki so že prej delali tukaj. Pred kratkim se je ponesrečil neki Italijan, kateremu je stroj odrezal obe nogi. V splošnem se pa ne pripeti veliko nesreč. Društva imamo tukaj tri, skoraj vsi pa spadamo k Ruski Zajednici (Busskoje Sojedine-nje), ki je gotovo ena največjih slovanskih organizacij v Ameriki. Ce sem prav informiran, šteje o- . koli 50,000 članov in nad tisoč krajevnih društev. Tukaj sta samo dve slovenski družini, namreč ] dva moža, dve žene in dva otroka, j Potemtakem seveda ni čudno, če : se tako malo sliši o nas. Pozdrav! : Naročnik.	(
James City, Pa, — Ne vem, kaj ] je vzrok, da so dopisi iz naše naselbine tako redki. Glas Naroda j berem že štiri leta, pa moram ne- 1 hote pripozuati, da mi z vsakim ! dnem bolj ugaja. Zadnjič mi je ] slučajno prišel v roke A. S., ki se i na ostuden način zgraža nad G. ^ X. To napadanje je čisto neute- . meljeno. Po mojem mnenju stoji ] G. N. na pravem stališču in je vse, i kar je dosedaj pisal, rescica. Ro- t jaki, prebirajte ga in se učite iz , njegovih člankov. G. X. je bil pr- 1 vi slovenski list, ki se je potegnil i za pravice slovenskega naroda in < edino njemu ter vsem zavednim t rojakom se bo zahvaliti, če bomo s res kaj dosegli. Čas je že, da se enkrat odpro oči ubogemu trpinu, t da sprevidi, kaj se lahko doseže 1 s slogo. — Dela se tukaj slabo, i
i-j Zaenkrat še ne svetujem nikomur j sem hoditi. Ce se bodo razmere •i kaj izboljšale, bom že sporočil, r-jPozdrav! — M. Debevc. e Glicen, W. Va. — Tudi jaz sem ti sklenil nekoliko omeniti o tukaj-r šli jih razmerah, ker vidim, da je >- malokedaj kak dopis iz naše na-i r selbine. Delavske razmere so jako i- slabe, dela .se vsak dan. zaslužimo pa le toliko, da se pošteno preži-1 vimo. Premogorov je tako slab, a da moramo prenesti več kamenja. v kot pa premoga. Tukajšnja pod-< i- poma društva še precej dobro na- j v predujejo, pa še bolj bi lahko, če
0	bi bili naši sobrati malo bolj slož-ni. Pozdrav! — Poročevalec.
1	J Oglesby, 111. — Delavske raz! a mere so skrajno slabe. Tukajšnji!
■ dve tovarni za cement sta za ne-j določen čas prenehali s poslova-; njem, premogokopi pa obratujejo !e po štiri do pet dni v tednu. — Pred kratkim je umrl v naši naselbini rojak .Martin Smolič, star ^ ' komaj let. Doma je bil iz Do-berniča na Dolenjskem., v Ameriki je pa bival nekaj nad sedem J let. Spadal je k S. P. Z. Pokopan je bil po katoliških obredih na pokopališču sv. Vincenea v La Salle, 111. V Ameriki zapušča tri ^ brate, v starem kraju pa stariše.
enega brata in sestro. Dne 11. ia-l .
nuarja .ie v Gospodu zaspal rojak Janez Nadrešnik, star 65 let. V Ameriko je prišel pred 2:» leti in ( je bil eden prvih tukajšnjih nase-. Ijjeneev. Spadal je k društvu sv. ( Roka N. H. Z., ki mu je tndi priredilo lep pogreb. Na pokopališče so ga spremili člani društva Mla-'I d i Slovenec S. D. P. Z. in društvo { Lilija S. N. P. J. Tukaj zapušča . žalujočo soprogo in sina. V miru . počivaj! — Josip Meglic.
Cherokee, Kansas. — Delavske
j
razmere so bolj slabe, dela se od štiri do pet dni na teden. Brezpo-r Seluih je veliko, ki pod nobenim (pogojem ne morejo dobiti dela.— ' Pred kratkim je umrl tukaj rojak j Alojzij Pančtir, doma iz fare Bla-I go vie a, kamniški okraj. Tukaj za-j pušča žalujočo ženo. liil je član, j treh društev. Lahka naj mu bode "ituja žemljica! — Naročnik. | East Helena, Mont. — Dan za ' d nem prebiram Glas Naroda in j pripozuati moram, da se mi ved-
•	no bolj dopade. Čudno se mi zdi.
•	da se nekateri tako zanimajo za Avstrijo in za klanje v Evropi.
•	Po mojih mislih bi bilo boljše, če bi malo bolj skrbeli za svoj polo-
1 žaj in gledali na to, da bi se delavske razmere malo izboljšale. 1 Delavske razmere so silno slabe, ne samo pri nas, ampak po celi 1 Ameriki. Ne vem, kaj bomo za-1 čeli, če se stvar v najkrajšem ča-' su kaj ne predrugači. Brezposelni i hodijo od tovarne do tovarne in
■	prosijo za delo, pa ga le redkokedaj ali pa nikoli ne dobe. Sta-
1 narino je pa treba vseeno plačati in poskrbeti za vsakdanji živež. - Toda od kje naj delavci vzamejo, če ne morejo dobiti dela? Tudi onim, ki imajo slučajno delo, se
■	ne godi veliko boljše. Gospodarji ' jim na vseh koncih in krajih tr-
g;ijo težko prislužene cente, tako da imajo na koncu meseca do smrti utrujene ude, v žepu pa po par dolarjev, ali pa še teh ne. Pred kakimi desetimi leti je bilo že lahko živeti, ker so živila stala komaj polovico toliko kakor sedaj. Tukaj je zelo hud mraz, zdravi smo pa vseeno, hvala Bogu! Če se ne motim, ni bilo že pet mesecev nobenega pogreba. Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam vašega lista. — M. Bukovac.
Notranja politika Avstrije
O razvoju notranje politike v Avstriji poroča 44Edinost":
Due 6. decembra se je vršilo ^ v Johanneshofu na Duuaju zbo- J rovauje nemško-nacioualnih zaup- ! nikov Nižje Avstrije. Na sestanek 1 so došli toliko zaupniki nižjeav- : strijskega Volksbunda, ki obsega ' organizacije nemških nacionalcev 1 po deželi, kolikor tudi glavno ' vodstvo združenih nemških nacio- * naleev na Dunaju. Navzočih je 1 bilo tudi več poslaneev. Referati ' so se bavili z bodočim razvojem j nemško-avstrijske politike. Refe- J renti so razpravljali o perspekti- 1 vah, ki se odpirajo za Nemštvo v ' Avstriji in za bodočo državno-pravno in narodna obliko avstrijske države. Tudi so razpravljali t o pričakovanjih in nadah, ki da i jih morejo Nemci v Avstriji opravičeno gojiti glede bodoče smeri'i notranje politike v Avstriji. Sle- i dilo je še poročilo o delovanju or- 1 gauizacije nižjeavstrijskih nem- 1 ških nacionalcev med vojno. 1 Ali bi ne bilo umestno in po- i trebno, da bi se tudi voditeljni'r krogi Slovencev začeli malce za-| ni mati za bodočnost našega naro- ]
r	da v tej državi, da nas dogodki
e	ne zagrnejo — nepripravljene?!
.	Tudi naš narod vrši v teh težkih časih na naj vzorne jši način vse
n	dolžnosti do države in dinastije
-	in smo zato menda tudi upravi-e	ceni — gojiti svoje nade."
»j Sklad !
. ameriških Slovence? za najbednejše ii j med bednimi y atari domovini.
(J Dosedaj nabranega $1+44.04. i Nadalje so darovali:
M or lev. Colo. Jakob Tomšič $2. .1 Cleveland, O. Jakob Turk 50e. ij Phillips, Okla. Po $1: Jurij Za-. letel, »an Miklavčič in Mihael . Strah.
, New York. N. V. Po ti : Janez _ Klinar in Jakob Bruner.
Kippling, Mich. Ivan Lavrič ,■ 33č.
Dosedaj nabranega -ti451.87.
i
Slika ii vojne.
i	Kaj pišejo vojaki.
"Češki Dennik poroča: —
-	Mestni stražnik Karol Strejc je t bil pozvan pod orožje in je moral odriniti; na severno bojišče.
> Dolgo časa ni bilo o njem ne du-
-	ha ne sluha. Ali nedavno tega je . pisal pismo, da je v ruskem u-
-	jet i list vu. Iz lista smo pobrali to-' le: Draga žena in otroci ! Naj-
-	prej vas srčno pozdravljam in ) poljubljam. Obenem vam nazna-i njam, da so me Rusi ujeli in od-i vedli v Azijo skoraj na kitajsko
mejo. Ne mine mi dan. da se ne L- bi zinislil na vas s solzo v očeh. 1 Oddaljen sem od vas 7000 kilo
-	metrov, bivam v kraju, ki ni da-i leč od Čergenta in Taškenta,
kjer žive Kitajei in Kirgizi. Naše : potovanje sem je 1 rajalo 5 ted-
-	nov, deloma peš, deloma po že-
-	iezniei in po ladji. Samo na ladji i/smo se vozili celih fi dni. Dosti-' krat gledam zamišljen na orjaški žar bljuvajočega ognjenika.
i ki ga vidimo vkljub znatni da-l ljavi. Njih barake napol v zemlji . so pravi pravcati brlogi. Nareje-. ne so domalega iz lesa In slame. l zakaj kamna ali opeke ni mogo-. če dobiti tukaj.'— Videl sem tu-. di Moskvo. To je krasno mesto, . z mnogimi visokimi zvoniki in . veličastnimi božjimi hrami; pa-norama. ki je ni mogoče popisati. Vse strehe so pokrite s ploče-[ vino. Bil sem tudi v ruski cerkvi. . Tu so vseka ko jako pobožni Iju-. dje. — Reke so ponekod jako ši-[ roke, namreč 500 metrov in več. Na mnogih je videti parnike. Tu-di sem videl na tisoče divjih go-si,mnogo štorkelj in drugih ptic. Sadje tukaj jako drago, ker je razmeroma malo sadnega drevja. Zato je pa meso bolj poceni. Funt govejega mesa stane 8 ko-pejk (20 vinarjev), prašičevega pa, ki ga je tukaj malo, 20 ko-pejk. Funt kruha stane 4 vinarje. — Da bi videli te ruske koza-ke! To so vam jahači! Človeku se zdi, da so priraščeni na konjih. Veselim se vrnitve k vam — oh, da bi bilo to že kaj kmalu — veselim se, da bomo spet skupaj živeli zdravi in veseli. S tem končam svoje pismo in poljublja posebno tebe, ljuba žena in zlati o-troeički, tvoj Karol."
Pljučne bclezni.
Zadnji teden je umrlo v New Yorku za raznimi pljučnimi boleznimi :J11 oseb več kot pa en teden preje. Umrljivost je posebno meti otroci zelo velika.
Idila v vojski	]
Berlinska "Vossische Zeitung" 3 poroča iz Rima: Glasom poročil , pariškega lista "Temps" se vrši sedaj med nemškimi in franeoski-111 istrelnimi jarki izmenjava ča- j sopisov, ki jih polože vedno na gotovo mesto. Nekoč je neki nemški častnik priložil listek z besedami: "Časopisi so dobri, a mi i jim ničesar ne vrjamemo." Fran- ^ eoski častnik je poslal sledeči odgovor: '' Mogoče boste bolj vrjeli priloženim ameriškim listom." — 1 Nato je bilo štiri dni vse mirno, 1 nakar se je izmenjava pričela ( vnovič.	_ (
LISTNICA UREDNIŠTVA. Olean, N. Y. — Osebnih, pri . tem pa še celo surovih napadov ne sprejemamo v list.
Calrunet, Mich. — Po našem c mnenju je bilo ravno o tej stvari že dovolj debate. Sploh pa ni_ nikdo omenil, da bi postali Srbi" ali Rusi. Mi ostanemo Slovenci in za- J htevamo svoje pravice, pa naj bo- c mo pod to ali ono vlado. Pošljite ' rajše kaj drugega. I J. G., MeadervUle, Mont. — Da, \ Poljaki in Madžari imajo ravno
i takrat novo leto kakor mi. S tem' j
-	seveda mislimo one Poljake in | 1 Madžare, ki so rimsko-katoliške ,
in protestantske vere (kalvinci in ? luteranci). Največ Madžarov je ■jkalvincev. tem sledijo rimsko-ka-Jtoliki, potem luteranci in nazad-jnj«' grško-katoliki; čistih Madžarov grško-katolikov je pa majhno j število in da bi jih bilo več. <se k •njim prištevajo pomadžareni Ru-j muni in Rusini grško-katoliske veroizpovedi. Novo leto imajo 13 dni kasneje (po julijanskem, pravoslavnem koledarju) le oni Mad-' žari, ki so grško-katoliške vero-' izpovedi; Božič so torej imeli 7. I januarja, novo leto pa 14. janu- ,
*	arja. Stavo je dobil oni. ki je tr-
j dil. da imajo Madžari in Poljaki | ravno isti dan novo leto kakor mi.
z Kje je JAKOB VIDIC? Pred dvema letoma je bival v Seattle, Wash. Ce kdo izmed rojakov ve, kje se sedaj nahaja, naj mi pošlje njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. — Michael Klobučar, li>2G First St.. La Salle, III. i (21-2:1—1)
Iščem svojega bratranca ANTO-' NA MEVIJA. Doma je iz Lok-1 ve na Krasu, podomače Skela-nov. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sani oglasi bratrancu: Frank Plaear. Box 71, Chatham. Mich. (21-2:{—1)
-	Prav rad bi zvedel za naslov svo-
jega prijatelja GAŠPER PAY-1 LOVIČA. Pred tremi leti sva bila skupaj v Colorado Creek. Colo., Morris Mine. Prosim ce-> njene rojake, če kdo morda ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu prijatelju: Joe Iva-dune, Box 225, Auburn, 111. , (21-23—1)
OPOMIN.	j
Tem potom opominjam vse one, j ki mi kaj dolgujejo, posebno še one, ki sem jih zaklada! v De Pue in Spartland, III., da se oglasijo do 1. februarja 11)15, a ko ne, .jih bom pa po imenih poklical, j	Anton Turk,
Box 158. Johnston Citv, 111 J ,__(21-22—1) _I
•	Rad bi zvedel za naslov svoje se-
strične IVANE POGAČAH. [ Doma je iz Kamnika 11a Go-J, 1 renjskem. Jaz sem pa doma i/, j Stranj pri Kamniku. Cul sem.'" da biva v New Yorku pri svoji . teti. Prosim rojake, kateri vedo J za nje naslov, da 1111" javijo, ali ! naj se pa sama oglasi. — John'J Uršič, Box 472, Boswell, Pa. I
' C 20-22—1)	I
. Želim zvedeti za MARIJO SVA J J GER, doma iz Črnomlja. Pred ! kratkim se je nahajala v CJeve- ! landu, O., in potem v Detroitu, J Mieh. Kdor rojakov ve za njen J naslov, prosim, naj mi naznani, I ali pa naj se sama zglasi, imam I ji nekaj zelo važnega sporočiti. I Frank Vaupotič, 5307 St. Clair j Ave., Cleveland, Ohio.	j
(20-22—1)	J
Kje je moja sestra KATARINA • BENEiDIČIČ, omožeua Senica? 1 Doma je iz Zalega loga na Gorenjskem. Pred 6. leti je stanovala v South Chicagu, 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasi svojemu bratu: Primož Benedičič, 244 S. Warren Ave., Butte, Mont.	(19-21—1)
Novoletna razprodaja.
Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 4-0 centov steklenico.
Peter Keberf
1703 - 2nd Ave., New York.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-j du in v državi Ohio naznanjamo, | da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIB, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem	(
Upravništvo Glas Naroda.
Za en dolar '
dobit« dcevnik "(Hm Naroda"'
■KOZI ftrnti mzskcsl
'Glas j ♦.roda" izhaja ▼ fteftifc; dneh na 30 straneh. V njem naj- j dete važneje vesti vsakega dne vesti is stare domovine in sani i miv« povesti
Vm osobjs Usta j« organizirane fas f da v strokovno atfj* I*
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vaake tiskovine nam, predno se obrnete kam dru-gram. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
j	Po znižani cenil
j Amerika in Amerikanei. |
j	-Spisal Rev. J. Al. Trunk
j je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je	I j zena v platno in za spomin jako prilična.
j	Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n	J
j Izplačala, zato je cens	da se vsaj deloms ookrl-	j
jejo veliki stroški,
j	Dobiti je prij	j
Slovenic Publishing Company,
| 82 Cortlandt Street,	New York, If. Y [
■ 1	F>1 mm-, r-mw pet mam mmm mmm mm, mm, rw. _	___ _______■
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od LH	zdravnikov priznano
Ff*|	kot najboljše sredstvo
juyA	proti notranjim boleznim.
! "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan ' -V^'" -lz zrelih, čistih, imporliranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki. R^'lVl JriT^ varujte se ponaredb in zahtevajte pravi r^^^&^Sj in brinjevec, to je "Krackerjev",
■SH^B^1*-^ znan že 20 let- Ako ^
Sfr ^r^i i *>»3	R^tilničar nima v zalogi, se obrnite
■T.	^fl	pismeno na nas.
■F	V zalogi imamo tudi čisti domači
"1 TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
----------Po«tx»» naročila >e točno izvršujejo
Prva Slovenska veletrgovina.
The Ohio Brandy Distilling Co.
MP^^^r^^P 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
VINKO PRISTOV,	J
I SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI ] r	6112-14 ST, CLAIR AVE.	J
jrtST Denar mečete proč!
ako at podpirate avofega rojaka. Pri moni dobit«
izvrstno domača vine
gaion po 75c, i d več.
Pri odjemu v«č ko; lu g »ion dajem puat, t«»r k« ponebco pri p« .10 Ca m f>iarn;» BiovaUiki m drubtvaiLi ob priliki Irak? «ne Hee, tudi oala ta sratb«.
V aalogi imun Urritn* domiii kiub*a> In r»*korrRtno frocerijvko hi»go, taicre^a ljubi nal narod. Foiiljazn dfnat na strani »Teta in parobrcdnt iietke ta »?e
Firo?*. Z»stopaui "Glae Naroda", prodaj»rr. n kupu tem »vitrijaki dan»T. S tvrdko Kircfc Kakscr sem » Irgoveki sveti. Upravliara v3. » n nar»ki poaal spadajoče d*'*, bi nctar (Hotorr Public.)
PRANK IbPJOVbW 1M1 W. Z2ai Str—«	Ciir.T., iu

^ Iz megle.
vi	—o—
Spisa! Milan Pugelj.
Iz bit" j a raste kakor siva in močvirnata ptica. Stoji na eni nogi, život ima dolg in kljun dvakrat upognjen. Polagoma odpira peroti in jih širi na desno in levu. Večajo se na vse strani, zagrnejo život, zagrnejo glavo in kljun in rep. In tam izmed grmovja pogleda kakor ovnova glava z velikimi, umazano rumenkastimi iu večkrat zavitimi ro-govi.
Izpod hriba se plazi žival, nizka in čokata, ptnlohna ogromni in sivi želvi. Velikanska je, glavo tišči pod sivim oklopom, na desno in levo se pregibljejo noge kakor prostrane lopate, ki jo porivajo naprej in naprej. Leze. kakor bi se premikal holm, llrbet se ji maj<», mlečne lopate se prikazujejo na krajih, bilke, moleče iz močvirja, ginejo pod njo. gr-. movja naenkrat ni. kakor bi se I potopilo, trava izginja, kakor bi jo smodil beli puh pošastnega trebuha. Dalje in dalje se vali in bele predmestne vile tonejo v njej. iu po prvih, najbližjih ulicah lezejo njeni curki kakor vlažne iu težke tipalke. Kazpro-stre se nad cerkvami iu palačami, nad zvoniki in stolpi in vse izgine kakor v mehki, mokri, dol-fri in lasem enaki dlaki. Mlečni mrak se gosti in gosti in svetloba luči ga ne more prodreti. O ore kakor za zastori in plameni se zaman izkušnjo s hladno in pošto vlago, ki jih zagrinja kakor bele, mokre tančice. Prijela se je tlaka in izpreininja prah v črno sluzasto blato, ki se izmika po<l koraki in sprijeinljivo maže in vleče. In ljudje beže po ulicah, t išče robce na obraz, ker jih teži pošast, ki jim ne da dihati in ki jim sili skozi nos in grlo v pljuča. Med njimi letajo psi, so-pihajoči in kihajoči v sivem, zaduši jivem morju ozračja. Izgubili so čut za vonj, begajo za ljudmi, buhajo z drhtečimi smrčki v njihove noge in hite hlastajoči >po zraku v gosto temino. Mlad V konj drvi naprej, hrza in prska, bije s kopiti ob tlak, da lete v snopih izpod njega iskre, in grize uzdo. tla mu pojo zobje, kakor l:i se zajedala pila v železo. Voznik. ki sedi na nizkem vozu, ima1 vajeti trikrat ovite okoli zapestij. upira škornje ob prednji rob voza iu vleče nazaj, da se mu zajedajo jermena v meso in da mu barvajo prerezano kožo lise in kadeče se krvi. Kriči vso pot. kliče ljudi, da bi stopili pred žival in jo ustavili. In že koncem ulice pade iz mokre in goste temine četvero mož. vsi padejo po konju, zagrabijo s trdimi, delavskimi rokami uzdo, gornjo ustnico, dolnjo ustnico, grivo, uhlje in nozdrvi in se zavrte v divjem vrtincu z besno živaljo. Drže kakor s kleščami, vihte se, kamor jih stresa konj. ki grabi s prednjimi podkovami po njih in bije z zadnjimi po vozu, da zdrči nazaj in utone v črni vlagi. V hipu je prost, zapleše na zadnjih, pomete žvižga j oči m repom po sluzastem blatu, zarezgeče in plane naprej proti polju iu izgine in utone kakor bi ga vrgel v prepad.
—	Kaj je bilo T
In nenadoma je stopil med nje mož v suknji, s klobukom na oči in dvignjenim ovratnikom.
—	Megla je kriva! Iz te megle je hotel. V svobodo!
Izgubili so se, kakor bi poveznila megla vsakega posebe in jih razdelila. Mož v suknji je šel iz j mesta na polje, koder je bežala splašena žival. Hodil je dolgo, ali , konca dušečega, mokrega ozračja ] ni bilo. Siva neskončna želva je , ležala nad vso krajino in on je j lezel pod njenim poprjein kakor ^ neznaten črv, boreč se z dolgimi, tenkimi in mokrimi lasmi, ki so ' se ovijali njegovih telesnih de- j lov, mu lezli na vrat, pod pazdu- , he in skozi nos v pljuča, da je } kašljal in pljuval iz sebe. In ker ni bilo konca ne na desni in ne > na levi, je bežal nazaj v mesto , in se zaprl v svojo sobo. Ali pre- j den je bil tain on, je že zasedla i ona vse kote in stole in zofo. Pri- j lezla je skozi špranje pri oknih t in po veži in po stopnicah skozi 1 špranje pri vratih. Doživel je !• strašen večer. Ko je sedel na zofi 1 in ko je pozneje ležal na postelji, i je Čutil, kako je lezla ta vlažna t sluzasta pošast v njegovo dušo. i Vlekla se je vanjo kakor ženska, j ki »o jo potegnili iz votle. Iz nje- ( nega plašč« je curela voda, iz' 1 njenih gornjih in iz njenih spod-'; njih kril. In z rokama je tipala i
kakor slepa, in kamor je prijela, 1 se je spustil od mraza mehur, ka-; kor bi padel tja tleč ogel j. Čutil je kakor bi legla po tleh v neki lepi, neznani sobi, kjer je mislil, da bo živel nekoč z žensko, ko je bil zaljubljen. Pripravljeni so stoli z žametnimi naslanjali, divan z rdečimi hrizantenami in po kotih stoje v velikih vazah tihe palme. Okusno iu visoko in od vrha do tal visi rdeče zagri-njalo, težko, masivno, nepropuš-čajoče kričeče svetlobe. In v to sobo je stopila utopljenka.
Ležal je oblečen na postelji in strmel v strop. Lasje so mu že siveli in njegov obraz je bil mest-nat in top, razblinjen z roko časa, ki je zabrisala mladostne po-tez.e, u gasil a iskre oči in razma-zala vitko telo v čokato tvarino. valečo se pod oprjem življenja, te sluzaste in pošastne megle.
IL
Ležeč na postelji začuje naenkrat oster in zategnjen pisk. ki se mu zdi kakor ostrina ogromnega in strašnega noža. leteča skozi noč. Glas, ki se razvija ob tem letu, spominja na žvižg, ali še bolj na obupen vzdih nekoga neznanega, ki je spoznal vso bedo svojih dni. vse svoje izgreše-no življenje in končal v tem hipu s samomorom. Ta zategli pisk. tako oster, da nareže dušo, ki ga v svoji samoti čnje. je zadnji glas
nesrečneža.
Visoko nekje pod nebom se je pojavila burja in se zagnala z vso silo v meglo. Zagrizla se je vanjo iz viška, prodrla jo do tal in se tam mahoma okrenila in se pričela viti po njej na desno in levo. sekati jo sem in tja. trgati iz nje velikim in oglatim oblakom podobne kose, jih metati iz njene srede in jih razblinjati v višinah v nič.
Meglena pošast molči, tišči se zemlje, prihuljena je in tihotapska, ali burja ima v rokah vso o-blast. Šine pod njo kakor sulica in prebije si pot skozi njene lopataste šape. In kakor meč ji prekolje glavo na dvoje, a iz njenega hrbta trga ogromne kose kakor zver. ki se zadira v svoj plen z o-strimi in neusmiljenimi zobmi.
In mož, ležeč na postelji, vidi. da to ni burja. Njegove oči so se i naenkrat odprle, njegov viti je močan, kakor ni bil nikoli. Skozi i zastrto okno gre, skozi me^lo beži, blisku enako, in skozi mrak in skozi stene in strehe in drevje.
Stoji mu tam, stoji visoka gora in njeni grebeni teko v svet na desno in levo, spredaj in zadaj dero iz sveta nazaj, stekajoči se v visokem in skalnatem vrlin. Tiho. plašno, zavite v večno noč, šklepečejo po grebenih koščene prikazni, vlečejo se naprej, vlečejo se nazaj, srečujejo se. ro-počejo z lobanjami in odhajajo svojo pot.
In tu sta se našla onadva. To ni burja, kar leti skozi noč, sulicam in nožem enako, kar seka to mokro in težko meglo, kar jo grize in trga. to je pogovor dveh davno mrtvih, ki sta se iskala vse življenje in dolgo dobo večnosti in sta se šele danes srečala na grebenu gore. kamor se iztekajo pota večnosti. Okostnjak je zagledal okostnjaka, in ker sta toliko mislila drug o drugem v miuolcm življenju, zato stil se spoznala. In objela sta se, kosti so pati le preko kosti in v noči večnosti se držita v objemu. Ko govorita, nimata glasu, ker nimata grl in ne kože in ne mesa, ker je že vse človeško segnilo v globokih bregovih. Mesto glasu žvižga sapa skozi apnenasta rebra, skozi ohlapne čeljustne kosti, skozi nos, tičeč globoko v lobaniji. In tista strast, ki se je razvila nekdaj v mladem in zdravem mesu, tisti pekoči plameni, so ostali v belih kosteh in sikajo iz njih kakor kače s tenkimi iu precepljenimi jeziki in pihajo svoj strup, s katerim se jima ni mogoče več zastrupiti. Ta žvižg in pisk, -ki gre skozi noč in meglo, to ni burja, to so besede, onih dveh. ki sta se srečala na potih večnosti.
— Hotel sem k tebi iz svoje i sužnjosti in iskal sem svobode in čakal sem jo ponoči in čakal sem jo podnevi. Mislil sem, da zahrže nekega dne kakor divja kobila pod mojim oknom, da me pokliče s svojim rezgetajočim smehom, z grozo lepe in svete prostosti. Menil sem, da pade iz o-blaka, ko bo sveta noč, ko bo najlepši zimski večer, in da za-topoče s svojim kopitom pred mojimi durmi, da udari po mojem pragu in se zagrohoče z groznim grohotom sreče. In glej, 1 ko odprem duri, vidim, da mi prinaša tebe, ki si raztrgala ozke ; vezi suženjstva, ki si planila na ]
I njej preko pregraj ljudi in nji-•hove* dobe in me pozdravljaš zdaj iz njenega sedla.
—	Čakala .sem svobodo, in mislila. tla plane na moje okno kakor ogromna ptica, zdelo se mi je, da pridrvi predme kakor neznana krasna žival, ko je evetel maj in dehtel jesmin. Ali svet me je držal z železnimi verigami k sehi: pogledala sem in videla, da sem vsa v okovih, v .stoterih in v tisočerih. In da jih pregleduje moj oče, in da jih prešteva moja mati, k ozre najljubezniveje name in da upira nanje oči moj bližnji, in ko pogledam stran, ali ko se zamislim, sežejo njegove roke po njih in jih pretipujejo.
Okoli in okoli leži svinčeno in vseobsežno prostor je večnosti in. njene ure se vlečejo počasi in pošastno preko grebenov. Drevja ni, ni rož, ni trav. ni njive, ni žita, ni gozda, ni travnika, le sence davnih in davnih gredo po višavah, tavajo sem in tavajo tja, srečujejo se in spoznavajo, spo-minjajoč se v suhi modrosti svojega življenjskega cveta.
—	Haj, pravi mož, zagledal sem te nekoč, ko je sijalo solnee, zagledal sem te, ko je vse cvelo. sedečo na klopi meti rožnimi grmi. Ali med nama je ležal prepad in ob njegovem robu sem hodil gor in dol — dolge dni, dolge tedne, dolge mesece. In nabralo se nas je več. zakaj sreča mnogih in mnogih je hodila onstran prepada. Ju videli smo. tla lie pride nazaj, kdor se je vrgel v prepad. In čuli smo z dna tež-
1 ko ječanje umirajočih in čuli obupno tožbe tistih, ki so vedeli, tla iz prepada ni poti.
—	Videl sem te tudi s hohna. ko se je razlivala okoli mesečina in ko so evele breskve in češnje, liilo je tako svečano zunaj, spomladanski veter je dihal široko in blago, peli so neznani ptiči, kakor angeli so peli; slišal jih nisem nikoli več. In oči, željne tebe. so te zazrle daleč na zeleni gori, ko si stala in gledala v noč, kakor bi preštevala njene zlate zvezde. Napravil sem se na pot, ali čez sredo doline je stala visoka stena, ki je bila kamen in ni imela srca, ne misli. Oprijel sem se je s prsti, uprl sem se vanjo s prsmi; prsti so bili krvavi in tudi iz prsi je stopila kri. ali ka men je ostal mrzel in se ni ganil. In tudi čelo sem uprl vanjo in naenkrat sem videl, da nisem sam. Polno jih je, ženske in mož-ki stoje na desno in levo daleč na obe strani ob steni, ki nima kraja ne konca, in neprenehoma prihajajo iz ozadja novi. Čakajo tudi mnogi in nestrpni so, ker so preti njimi drugi, ki so prišli poprej. Vsi, vsi se hočejo poizkusiti s hladnimi kameni. Tu zdaj in zdaj tam poči lobani«, kri se razlije iz las preko obraza in litri pa j oče truplo se zavali po tleh. Ali nihče »e vitli umirajočih. vsak hoče naprej iu se ne boji boja s skalo.
—	In začutil sem te nekoč v temni noči, ko sem tipal preti seboj in iskal z rokami pota. In ne da bi premislil, sem šel za tabo. Pozabil sem na noč in v temi sem hodil po ukazu svojih misli, kakor bi sijalo solnee visoko sredi neba. A naenkrat sem butil s čelom ob drog in zgrudil sem se in lažal dolgo brez zavesti. Ko seje zdanilo, sem spregledal, zakaj svetloba me je žgala v oči. In kar so dosegli pogledi, povsod je ležal ranjenec tik ranjenca, ta otrpel in miren, drugi pretegujoč se v grozni muki. A tik nas je stala silna železna pregraja. visoka do oblakov in tlo neba in na desno in levo brez konca. Glej, skozi njo smo hoteli, in takrat se je oglasil eden od nas, ki je nosil v sebi ljubezen do bližnjega, in je svetoval in prosil: Ubij-te me, sam hočem tako. Smilite se mi in razrešiti hočem skrivnost tega omrežja. Kot duh, prost telesa, pojdem skozi in vrnem se k vam, da vam povem, ali je vaše hrepenenje vredno.
—	Ubili smo ga. Sto in dvesto in več pesti je bilo po njem, kamenje je frčalo v njegovo glavo in zrušil se je krvav in mrtev. Mi pa, ki smo ostali, smo sedli in čakali nanj. Leta in leta do in do smrti smo čakali, ali njega ni bilo, da bi izpolnil svojo besedo.
Žvižgajo vzdihi, sikajo skpzi temo kakor ostri meči, kakor brušene sulice, žvenčeče izmed ljudi in zdi se kakor bi bila burja. polna mraza in ostrine, tuleča in besna kakor zver in tepoča se z ogromno megleno pošastjo.
III.
Mož na postelji je vstal in stopil v noč.
Siva želva je tiščala mesto pod svojim oprsjem, luči so brlele izpod nje, kakor brle ob svečanem 1;
pogrebu, ko jih zastro s črnimi pajčolani. in hiše so se potile pod njeno vlažno težo. Ni bilo še pozno. ali ulice so bile prazne in zapuščene, kakor bi se izselili prebivalci in si poiskali drugih solnčnih domov.
Zunaj mesta se je vlekla pošast širom, čepela je kakor siva. mokra krastača na njivah in poljih in tiščala podse liolme in gozde in steze in ceste. In v hribu. ' od koder se je bila popoldne vlekla. je tičal še vedno ogromni tlel njenega ostudnega telesa, in še zmerom se je vlekel iz vznožja kakor ogromen rep neznanske živali. In sapa. ki se je širila iz nje, ki je puhtela iz njene kože. je bila pomešana z žveplom, za-
■	kaj strupena je bila in v pljučih je grizla in ščipala in grebla in v srcu tiščala in v glavi šumela in sikala.
Mož v suknji pa je pustil me-
>	sto že daleč za seboj in bredel in bredel je poti oprsjem pošasti in ni iskal steze, ne ceste, temveč stopal je naravnost s trdim in možatim in širokim korakom ka-
I kor še nikoli prej. Tako naglo je
•	hodil, tla je dohitel kobilo, ki lomastila in kopitala iz zaduši jive-ka kraja, ki je žvižgala z repom
■	za seboj in se je smejala s svojim
■	divjim rezgetanjem. Nenadoma
■	je stal tik nje in mahoma se je zavihtil nanjo in jahal, jahal na-prej in jahal v stran in šla sta
-	kakor divji lov iu kakor piš, ki t jaha oblak.
I Privihrala sta iz megle, dvignila sta se s tal in jahala sla proti i oblakom in jahala po njih. vsa . obsejana o<l žareč t* ga solnca, in kamor je hotel mož. kamor je po-. tegnil uzdo. v tisto smer se je za-i smejala kobila, tja je mahnila s . svojim prednjim kopitom. In su-
-	kala sta se in vihtela sta se in
>	ztlaj ni bilo cilja, tlo katerega bi . ne bila mogla priti, in zdaj ni bi-
-	lo stene, ni bilo prepada, ni bilo
-	omrežja, ki hi ga ne prebila in i ne preskočila. Onstran sobica je ' še pot. onstran meseca se razpro-1 stirajo neskončni prostori vee-i nosti in onstran zvezd, ki vrše po i svojih nebeških cestah kakor ro-i ji zlatih čebel, leže praznine več-l nosti. In kobila nese. koder je
-	volja roke, ki drži uzdo. Nese m:-i mo solnca, nese za mesec in nese i za zvezde in najde vse in vidi vse.
-	kar krije molk neskončnosti. Jn
>	svet, nad katerim vihra, pregle-i da kakor pisano krpo, pretiplje
-	gore kakor igrače in pobrodi po 1 morjih kakor dete po dežnih lu-l žab.
^ — To je svoboda, to je svobo-
>	da! vriska mož in kri :i ljudem,
>	ki jih vidi mrgoleti po zemlji ka-
-	kor mravljince.
— Cujte, ozrite se. glejte svo-i bodnega!
Mož upije in divje vihra križ
■	in kraž pod svetlim solncem in mimo njega in preko njega in
•	suče silno kobilo kakor krmilce lahkega čolna in ogromna žival se smeje s smehom, ki treska ka-
' kor grom in strela in odmeva od svetov do svetov po prostoru ne-1 skončnosti.
Ali ljudje mrgole kakor mrav-i Ije, a nihče ne čnje, nihče ne o-brne glave in ne pogleda. Jahač i potegne uzdo in obtiči. Kobila strmi in grize uzdo. jezdec je i mrk, ne trene z očmi, ne trene z 1 usti, ne trene z glavo. Nenadoma i vidi, da leži njegovo telo v tesni izbi, v megli in mraku, vlažno in
■	mrzlo. Naenkrat spozna, tla ni več človek.
Mrtev je.
Zimski boji v Srbiji.
Znani praški zimski športnik dr. Viljem Winkler je na šestih vojnopoštnih dopisnicah poslal nekemu dunajskemu listu naslednje poročilo o 'zimskem športu' v Srbiji.
L
V noči na 7. november se je moja brigada pri ____ prepeljala čez Drino. Sovražnik je bil I popolnoma presenečen. Prehod se je izvršil v popolni tihoti brez vsake ovire; srbske straže smo prepodili ali pa ujeli. Ob prvem jutranjem svitu smo krenili navzgor — v srbske gore. Nekaj kilometrov v notranjosti, v višini 750 m. smo naleteli na odpor slabotnega sovražnika in ga po kratkem, veselem boju pregnali v prihodnjo, višjo postojanko.
n.
Lepemu solnčnemu dnevu je sledila mrzla noč z dežjem in meglo. Drugi dan smo napadli sovražnikovo postojanko, a jo našli prazno. Tedaj smo šli takoj dalje, po nekem grebenu, proti 1200
m visoki skalni steni, vedno v neprodirni megli. Kmalu so pri predstražah počili prvi streli. Vedno ljutejši je postajal boj, vedno gostejše so žvižgale kro-1 gle krog naših v redkih vrstah prodirajočih čet. Že je bil bojni brum čisto blizu. — toda v gosti j megli ni bilo ničesar videti. Tedaj smo dospeli do mesta, ko je bilo treba leztl strmo navzgor, po kršju in skalovju, polzeč, padajoč — in vendar vedno kvišku, vedno naprej. Krogle iz pušk. bombe, skale, ki jih je na nas valil sovražnik, so pokale, prasketale. ropotale in grmele na nas.! Končno smo prodrli, neprestano' pripravljeni na boj, do skalnega zidu, za katerim se je razprostiral svoboden travnik. Zadaj zopet skala, pred nami. levo in resno. Tu ni bilo več mogoče ne naprej, ne nazaj.
III.
Tu smo ležali, zagozdeni v nasprotnika, ki nas je na 30—50 korakov obsipal s kroglami od spredaj in od obeli strani. Čete na naši levi niso prišle čez strmo steno, na naši desni ni bilo nikogar več.
"Medtem je nastopila noč. Prinesla ni nobenega miru, ker nas je sovražnik ljuto obstreljeval in smo mu mi odgovarjali. Treskali je pušk, ječanje ranjencev, obupni klici po sanitet.i — pri Bo-gu. to je sinfonija. ki gre tlo sr-Vrhu tega je nastal ■/. nočjo luni mraz in jelo je močno snežiti, Vsled Česar je bil prepad za nami še manj prehoden in odprava ranjencev naravnost nemogoča. Rezerva za rezervo je bila poslana v ogenj, da bi nas ponovni so-i vražnikovi protisunki ne bili vrgli v prepad, kar bi Lilo za nas ! pomenilo konec, i
IV.
>	Tako smo ležali dve noči v ne-i posredni bližini sovražnika, v • globokem snegu, ledenem mrazu.
Tretji dan opoldne se je končno posrečilo obiti žilavega šovražni-
>	ka in ga vreči iz njegovega skalnega gnezda. V nadaljnem prodiranju se ponavlja ista igra od
■	gore do gore, četudi ne vedno ob enako velikih težavah in podob-
■	nih kritičnih okoliščinah. Zadnjič , smo šli na strmo goro, katere ši-i roke, gole rebri so se dvigale v
obliki pragov, vsak prag majhna
>	trdnjava. Med hudim sovražnim
>	ognjem z vseh teras smo se pre-rili na 500 korakov do najnižje postojanke — tedaj je zopet nastopila megla in noč. Znatno sla-
. bejši nego sovražnik smo se zakopali na tem mestu, kjer nas je sovražnik neprestano močno obstreljeval.
V.
Tu sem ležal, zavit v odejo in i čez in čez pokrit s šotorskiin ' platnom, za bojno črto stotnije, kateri sem poveljeval. Končno sem kljub vsemu zaspal — saj so straže čule. Ko sem se ob pol treh ponoči prestrašen prebudil iz polsna, je bilo moje telo nepremakljiva masa!! Ali mi udje ne služijo več? Zmrznjeni li, ali pa sem celo že mrtev? Toda ne: globoko zasnežen sem bil, da se ni-! sem mogel nikamor geniti. 24 ur : smo tako ležali pred. sovražnikom. Kadarkoli je nastopila megla. sem prisilil svoje ljudi, tla so vstali in izvajali sklepne vež-be, da bi jih obvaroval pred zmrznjenjem. Končno so nas v megli poklicali nazaj, ker je bil ob takem vremenu napad naravnost nemogoč. Prihodnji dan smo šli iznova na goro in jo ob mraku z naskokom vzeli. — Take "zimske radosti" doživljamo v Srbiji.
vi.
Velike so žrtve, ki jih mora doprinašati vrlo moštvo, toda do-prinaša jih rado in veselo; saj vsak ve, da se trudi in trpi za o-troke in otrok otroke. Vi, doma ostali, pa tedaj,, ko citate, da smo tekom tednov napredovali le malo kilometrov, ne bodite nepo-trpežljivi in nezadovoljni z nami! Ne gre pač tako lahko in gladko, kakor si ljubi čitatelj predstavlja pri jutranji kavi v toplo zakurjeni izbi!
Moji prsti so postali pretrdi, da bi mogel še dalje pisati. Toda prihodnjič nadaljujem — morda zopet na ljubem, gorkem solncu!
Na čast maršalu Hindenburgu.
"Berliner Tageblatt" javlja iz Vratislave: Mestni občinski svet v Zabrzu je soglasno sklenil spremeniti ime občine v 'Hindenburg' da s tem počaste poveljnika nemške vzhodne armade maršala Hin-denburga.
—	Pred našim Jeanom pa res nikjer nisem varna. Ce le pogledam skozi ključavnico, me že on gleda z druge strani.
Vzor obrtnika.
Soseda čevljarskemu učencu: — Povej mali, zakaj danes tvoj mojster tako proklinja ?
Čevljarski vajenec: — Zato, ker nima nič dela.
—	Jaz sem ga pa ravno hotela prositi, da bi mi zakrpal par čevljev.
—	Nikar ne, potem bo šele pro-klinjal.
V K"	1	/
—	Včeraj je bilo lepo, kaj ne, gospod Praprotnik?
—	Da, škoda.
—	Zakaj škoda?
V šoli.
£	j f%!L
!' /H	'ey'
i-/ \ J6>
iKMi
—	Ne vem, kaj je vašemu sinu? Zadnji čas je začel tako lagati, da je groza.
—	Seveda, ker bere časnikarska poročila.
na* — ' iti m- ii < vss^B^^^^^msv1^ >
—	Ali je mogoče? Tako velikega moža hočeš vzeti?
—	Nikar se ne boj. Boš že videla kako majhen ho po poroki. — Ko sva se vračala z ženo domov, sem ji obljubil, tla ji kupim
novo obleko.
Zaljubljen služabnik.	Kesa se.
. . . •• . f & - »»-"ret \
mmmm mmm	*__■ i ■ ■ i w —_ • --■
Zdravnik: — No. kako je kaj? Ali je. kaj boljše? Ali imate dober a pet it i?
—	Apet.ita pa ne.	i
—	Kako to ?
—	Ker sem ravno sedaj sne<1*1 dva kosa telečje pečenke.
2e! i	po poroki.
Cesar Viljem II. v hiši, kjer sta se sestala Bismarck in Napoleon
in.
"Piccolo" poroča iz Berlina: 110. oktobra se i* cesar Viljem mudil v Doneliervju pri Sedanu in je ob tej priliki obiskal tudi, ] znano hšio "tie la premiere en-J trevue". kjer sta se 2. septembra , 1870 zjutraj sešla Napoleon lil. in Bismarck ter je francoski ce- j sar zaman skušal doseči milejše j pogoje za kapituacijo. V hišici še vedno stanuje takratna go- i spodinja Kournaise Liban: tedaj i ; je bila stara 27 let. danes jih ima j j 71. Liban je pripovedovala neke-i mu poročevalcu: "Tedaj s.-ni t|o-I bro vedela, kdo sta bila moža, ki sta prišla v mojo hišo; topot pa. ko je prišel nemški cesar, prvi četrt ure nisem vedela, kdo je. ki je z mano tako prijazno kram-
ljal. Govorila sem z njim svobodno kakor z vsakim drugim in on mi je pravil, tla pošiljajo Francozi proti Nemcem celo Maročane, Senegalce in druge divjake, ko mi je opazka visokega častnika odprla oči, s kom govorim."
Cesar Viljem je pustil ženi štiri cekine in svojo sliko. Na vizitko je pa cesar napisal svoje ime: "Guillaume 1. K.'* Princ Valdemar se j«* podpisal na list papirja: **Waldemar, iils du Prince Henri tie Prusie. grad admiral frere de 1' Ktnpereur." Tudi tajnik je pustil ženi cekin. Ko je Liban pripovedovala o visokem obisku, je menila: "Velik je iu nima tako hudih oči kakor Bismarck."'
Za vsebino oglasov si odgovorno ne nredništ.vo ne uuravniitvo
Za smeh in kratek čas.
potem pa že.
Jugoslovanska	Katol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI: ~	I
Predsednik: J. A. GERM. 507 Cherry Way or box 57, Brad-1 doek. Pa.
Podpredsednik: AI»IS B A LA XT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O.
Glavni tnjnik: GEO. L. BROZICII, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: .JOHN' CJOCŽE. Box 105 Ely. Minn. Zaupnik: LoriS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN' J. 1VE<\ 900 X. ClnVago St., Joliet, 711. NADZORNIKI:
MIKE zrxirn. 421— 7th St.. Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 X. 4ih St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRIC'H, 444 —fitli St., La Salle, III. .JOHN AI 'SEC. G413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN* KRŽIŠNIK. Box 133, Burdine, Pa.	>
POROTNIKI:	r
PRAX JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain. O. JOSEPH PISH LA R. 308—6. St., Roe k Springs. Wvo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od dnwtva sv. Cirila in Metoda, St v. 1
Ely, Minn.	.
LOT"IS CHAMPA, od društva sv. Srna Jezusa, stv. 2. Ely, Minn.
JOIfX CRAIIEK, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely. Minn.
Vsi dopisi tikajoči s.' uradnih zadev kakor tudi denarne poši-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jed note, vse pritožbe >u na predsednika porotnega .porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pis me od strani članov se ne bode iziralo
Društveno glasilo: ' GLAS NARODA".
V podmorskem čolnu.
—o—
"NVne Hamburger Zeitung" objavlja par pisem, katerih pisci ko se udeležili vojne v podmorskih čolnih. Iz zanimivih spisov posnemamo sledeče: "Zvečer j<* bilo naznanejno: 'Morje čisto, takoj ven! Pojavile so se sovražne ladje'. A že zopet ni bilo nič. O-koli pol ene ponoči smo bili približno 30 ni globoko v morju, vse je šlo lahko spat, kajti tam spodaj vara ne more nihče ničesar. Na periskopu sem zamogel opazovati, kako so se zunaj rinile ribe. Prišlo j<- to pač ud svetlobo.
Naslednje jutro smo bili trdno prepričani, »la pridemo med so-;
vra/.ne ladje, kajti nad nami je bilo slišati vrtenje ladijskih vijakov; a bile so naše predstraž-ne ladje, silno osupnjene radi našega pojava. Peljali smo se zopet domov, kjer smo se eno noč odpočili. Naslednji dan smo se spustili zopet 22 m globoko v morje, a smo morali Čuti, ker je ležal čoln slabo. Zopet vse zastonj. Te dni smo imeli napad na angleške rušilce torpednih čolnov, ki so nas zapazili, ker je padel z naše r strani strel. Okoli deset torped-1 nih čolnov se je zagnalo proti' nam in križarilo nad nami. llo-l teli so nas povoziti, a bili smo že pregloboko. A bil je to vendar j strašen trenotek. ker smo bili v, neprestani nevarnosti. — Toda j kmalu smo naleteli na hujše. Ne-i nadoma smo zaslišali zunaj ro- j potanje verig in žičnih vrvi. Za-j šli smo med mine. Srce nam je začelo silno biti in zahvaliti se imamo le okolščini. da smo se nahajali že dovolj globoko. Kdo ve, morda bi že par centimetrov višje zadostovalo, da bi zadeli ob mino, ki bi zpremeriila naš čoln v par sekundah v nič. Tako pa j smo zadeli le ob verige, s kateri-1 mi so pripete mine na tla. Toda čaša trpljenja še ni dospela do viško. Ko smo se vračali, je raz-' tfajal še vedno silen vihar. Xeki; velikanski val nas je nenadoma, potisnil navzdol. 56 metrov sino: že bili pod vodo in ko je globo-1 rimski manometer zaznamoval i 57, smo se odaluiili, kajti čoln se je zopet pričel polagoma dvigati. Ob 11. uri ponoči smo se vrnili na svoje mesto, seveda vsi izstradani. Kruh nam je namreč splesnil iu živeli smo že tri dni od trdega kruha.
Obrana Verduna.
"Norddeutsche Allgemeine Zeitung" posnema po "Timesu" sledeči opis ohrambe Verduna:
Postojanke branilcev se nahajajo daleč spredaj. Preti utrdbami leže Francozi v strelskih jarkih, ki so komaj 20 do 30 metrov od nemških strelskih jarkov oddaljeni. O pravem obleganju ne more biti govora, cuje se le grome-nj* topov, ker je mesto z živili bogato preskrbljeno.
Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorar.
Spisal Podlimbarski.
—o—	S
Ko je dobil pisatelj Janko Ru-čigaj letošnjo zimo najvišjo pisateljsko nagrado, kar jih je bil kdaj prejel, in je vesel takšnega uspeha začel graditi ob ulici Dobrega kredita lastno vilo, se je živo spomnil svojega prvega honorarja. ki ga je prejel pred šestintridesetimi leti. Služil je takrat v večjem, že večinoma ponemče-nem mestu kot računski podčastnik ali manipulant. Ručigaj je bil tiste »lavne čase pri škadronu važen faktor; z njim je vsak računal in on je vse zraeunal, kar treba za dragonce in njili konje. Ta častni posel je dosegel vsled svoje učenosti, katere si je bil v šolali kolikor toliko nabral, preden so ga poklicali k vojakom. Baš tolika je bila njegova učenost, da je rodila v njem neko slovstveno srbečico, ki se rada zbudi v mladem, s fantazijo obdarjenem, za vsako lepoto in ne-lepoto dovzetnem človeku, a ko se čuti nesrečnega in čita lahkokri-le romane. In teh je prečital Ručigaj cele kope. Njegova duša je bila razdeljena na dve plati: ena plat je plavala v mučni skrbi za vojaški blagobit. druga v slasti zaužitih romanov. Iz njih si je nakavljal tekom let precej romantičnih nazorov, ki so silili pri vsaki priliki in nepriliki na dan. Kot kapitanov pisar je u-žival pri oddelku primeren ugled; vsem je veljal za junaka peresa, kar je tudi bil. za najnižji privesek vojaškega birokratizma. za potrebno zlo. Moštvo se ni treslo pred njim, a uvaževalo ga je, pozdravljalo ga ni tako okorjio in strumno kakor častnike, nihče ni ostolbenel pred njegovim pogle-1 dom. nikomur ni zastala sapa ob ] njegovem grmečem glasu. Tovariši podčastniki so ga spoštovali zaradi njegove dovtipnosti in izobraženosti, strmeli so ob njegovi smeli prosveti in zijali so vanj. kadar je pri radovanki v posebni katinski sobi razvijal nazore, ki jih vselej ni bilo mogoče spraviti v sklad z vojaškimi predpisi. Polkovni adjutant, ki je moral natančno prečitati vsako vlogo, došlo v adjutanturo, ga je nekoč polkovniku označil za svobodo-misleca, ker predrzen se mu je zdel široki slog in vihrava misel Ručigajevih spisov.
Njegova nadarjenost ga pri vojakih ni mogla dvigniti kvišku, šla je za njim kot neko sladko breme. Ob urah, ko je smel tajno razprostreti peroti svoje domišljije, je srkal iz nje tolažbo, in neke nade na bodočnost, v službi pa je liki ciklja ovirala polet njegove razbrzdane duše, hrepeneče po vse drugačnih poslih.
Na novega leta dan 1878 letaj je sedel Ručigaj ob sedmih zju-| traj pri pisalni mizi in pisal v. dnevno raportno knjigo, kaj se1 je zgodilo od prejšnjega dne posebnega in važnega pri oddelku. Za njim je stal dnevni korporal Smuk. ki je prišel javit, kaj je! novega pri četah.
"Dragonea Čepona 4. čete je privedla snoči patrola pijanega v j vojašnico. Dopoldne je dobil do-i vol jen je, da gre na kolodvor po [ svoj kovčeg. Šel je in ni se vrnil. Gospod četni k Skok so poslali patrolo za njim. Sedaj se Če-po nahaja v zaporu", je raporti-ral korporal.
"Torej ob enajstih k raportu z i njim!" je velel Ručigaj ter za- i pisal dogodek v knjigo. Dovršiv- . ši svoje jutranje poročilo, je po- 1 si al knjigo kapitanu. Potem si je < prižgal pipo, legel v posteljo in ] se poglobil v roman, ker se ni ma- < ral precej na novega leta dan lo- ( titi ogromnih del. ki jih je treba .i izvršiti po letnem zaključku. Do f desetih je čital. Tedaj mu je ka- t pitanov služabnik prinesel ukaz. i naj pride ob enajstih tudi on k raportu zaradi dragonea Čepo- j na. o katerem je prišla od mestne 1 policije ovadba, da je včeraj po- l poldne na časti razžali! mestnega ^ policaja Pikelmuca. Ta vest je C manipulanta jezila. Čepon mu je t s svojim neprevidnim, celo zlo- c činskim korakom pomnožil pisar- I ska dela. Ob enajstih je torej sta! 1 pri raportu, kjer je zvesto vlekel i na uho, kaj pripoveduje skesani \ grešnik kapitanu o svojem vče- t rajšnem pustolovstvu. Kapitan i je izpraševal mirno, nič razdraže- j nosti ni bilo v njegovih besedah. <j ker pregrešek je bil tak, da on i ni imel oblasti soditi in kaznovu- i ti ga, marveč je spadal v višjo > pristojnost. Ručigaj je moral ves s dogodek natačno vedeti in pro- s učiti, ker je trebalo o njem spi- j sati kazensko prijavo in jo pred- i ložiti polkovniku, ki po svoji u- \ vidnosti in praviei ali sam kazini- t je grešnika, ali ga pa izroči voja- I šketnu posadnemu sodišču. Po t končanem raportu je ukazal ka- 1 pitan manipulant a, naj popoldne ž pokliče Cepona v pisarno, naj «ra s zasliši še enkrat in naj potem se- j stavi natančno kazensko prijavo, 1 ki naj mu jo prinese drugi dan v \ podpis.	t
Dolgo je tisto popoldne poslu- s šal Ručigaj izpoved Cepona, sto- i ječega v spremstvu dnevnega i korporala v škadronski pisarni, j preden se je njegova misel jasno p zarila v vse posameznosti kazni- 1 vega dejanja. Obdolženec je pred podčastnikom svobodneje govoril 4 o svojem prestopku nego pred f kapitanom; razžaljenje policaja Pikelmuca je slikal kot nedolžno / šalo. s katero je hotel potegniti I človeka, ki je delal red, ne da bi | ga bil kdo klical v družbo. Čim i prostodušneje je govoril drago- ^ nee, tem zanimivejši se je zdel dogodek Ručigaju, na čigar ro- f mantike polno glavo je vsako J burkasto dejanje silno vplivalo, f Ko si je bil na dobljenih podat-1' kih sestavil ves osnutek kazenske ^ prijave, je poslal Čepona nazaj v / zapor, sam pa je poslal v kanti- L no po krepilo za večerno delo. Setajoč po sobi je ob litru vina premislil svojo nalogo. Ko je zad- I njič predložil polku kazensko 5 prijavo o dragoncu Janezu Bu- ]\ zakljunu, ki je bil svojemu tova- i risu izmaknil nekaj denarja, je slučaj obdelal prepovršno, zato C so iz polkovne pisarne poslali E škadronu nos, mu vrnili spis in p Ručigaj je moral pisati iznova. fl Nocoj hoče posveiiti v stvar z bengalično lučjo, in če treba pi- p sati do jutra. Tako je bil ustvarjen Ručigaj. da so mu vinski du- r hovi pri priliki zdramili vso tisto duševno navlako, s katero mami- S jo romanopisci svoje čitatelje: ži-i vahnP slog ter vihravi in široki S I način pripovedovanja. Sedel je \ k mizi, odprl zavoro izpod svoje \ buj ne fantazije in pisal nastopno :
Kazenska prijava. / Gotard Cepon. s Kurjega br- J da, 20 let star, katoličan, samec, 1877 leta potrjen, dragonec, slu- J ži prvo leto, se je učil na ljudski 1 šoli. zna slovenski brati in pisati in je na vojne članke zaprise- I žen.	J
V jutro Silvestrovega dne je I dobil Čepon veselo novico, da le- I ži zanj kovčeg na kolodvoru. Ob I desetih, ko so bili konji že obja- I hani in v konjušnici vse oprav- I Ijeno, mu je dovolil četnik Skok, I ds gre po svojo pošiljatev. Pri- I pasal si je sabljo, pogledal se v I zrcalu za dva krajcarja, pa ha j- I di po kovčeg. Nič se ni domislil, i da bi zgrešil na pot na kolodvor, I čeprav jo je premeril samo enkrat. namreč meseca oktobra, ko 1 je šel v veliki družbi novince s
MOLITVENIM:
Dušna paša, rudeca obreza —.80 Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezano	$1.20
Otroška pobožnost	—.25
Rajski glasovi	—.40
Rajski glasovi	—.60
Rajski glasovi elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi, elegantno
vezano	$1.40
Pot k Bogu, elegantno vezano	$1.20 Skrbi za dušo, elegantno
vezano $1.20 Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Voditelj v srečno večnost —.50 Vrtec nebeški	_.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski, vezan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Angleščina brez učitelja —.40 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	—.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik	—.50
Domači živinozdravnik —.50 Evangelij	—.50
Fizika in kemija, vezano —.50 Hitri računar, vezano —.40 Katekizem veliki, vezan —.40 Katekizem mali, vezan —.15 KubiSna knjiga	—.40
Navodilo za spisovanje raznih pisem	—.70 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del po —.50
Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vezano	$1.20
Novi domovinski zakon —.20 Pesmarica, nagrobnice $1.00
Poljedelstvo	_.50
Popolui nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovar nemško - slovenski
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovar slovensko - nemSki
f Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuhariea, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmaric« 1. in
2. zvezek po	—.60
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Cm n a živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Voščilni listi —.20 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE nr RAZNE DEUGE KNJIGE:
Andrej Hofer	—.20
Aleš iz Razora	—.60
Avstrijska ekspedicija	—.20 Balkansko-turška vojna —.35 •
Baron Trenk	—.20
Bele noči	—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Beračeve skrivnosti	$6.00
gCENIK KNJICQ
v7/	katere ima v zalogi '
7 SLOVENIC PUBLISHING CO. y
)S 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. ((
[kolodvora v vojašnico. Takrat je bil razposajen in vinjen, kakor bi jšel z ženitovanja v hišo vojaških ''muh. Toda ta pot ni bila tako ravna. V bližini vojašnice se je . še izpoznal. ko pa je zavil krog neke cerkve in zagledal pred se-' • j boj gozd široko razraslega ti rev-1 ja. ves pometen in preprežen z, ! gladkimi poti, se mu je svet tako zmešal, da naprej ni vedel, nazaj ni znal. Prekoračil je tisti park i in njegovo oko je zadelo ob nove vrste dolgih in visokih hiš. Na levo in desno same ulice, zdaj pa človek raszsodi. katera bo prava. Kupil si je viržinko, da bi kazal blagostanje in imenitnost ter s slamo za ušesom zbujal spoštovanje do našega polka. Popraševal je ljudi po poti; pa vsak ga ni hotel razumeti, ker po nemški se,' Cepon ne zna udariti. Kdor je pomiloval njegovo zmoto in zadrego. mu je kazal na levo, na desno in naravnost. Pripetilo se ' je dvakrat, da je ubirajoč ulice, soteske in zagate, prišel prav na ] tisti trg. ki ga je bil že prej pre- 1 meril. In zdelo se mu je, da se i vrti kakor zvezda v vsesvetnem J prostoru in množice in prijetne : lične poteze vlečejo poglede fa- s briških deklet nase. Lahko bi vprašal policaje, ki so se doigo- 1 časili na vseli oglih, po pravi po- 1 ti, toda Čepon ne ljubi policajev. 1 odkar ga je preteklo jesen v A Ljubljani, preden so pa bili vde- 1 li v vojaški stan, ukajoeega po * mestu, mož te hire vteknil čez noč v zapor. Tu in tam je postal pred s trgovino iu se zazrl v lepo izložbo 1 novoletnih daril. Prijetno se mu je zdelo to ogledovanje, ker do!- 1 go že ni bil tako prost kakor da-'1 nes. ko so ga izpustili za kratko!1 uro iz hiš«- pokore na svobodo. |I Naposled j.- naletel na dve žen-j> ski, ki sta šli v njegovi smeri in -v sta govorili slovenski. Vprašal ju | je za pravo*pot iu ena tistili ga je j napotila nanjo. "Idite, brhki vo-j< vojak, naprej za nosom! Glejte,'] tu ravno pot zapira velika rumen-kasta hiša. Vidite? V treh minu- * tali zadenete obnjo. Tista je ko- > lodvor", je rekla mlajša tistih | žensk, mu pokazala s prstom in , se mu šegavo posmejala. Čeponu je odleglo, prijazno se je zaliva-1 lil za točno navodilo ter nadalje-! val pot, vedno zroč na kolodvor, < da bi mu ne ušel izpred oči. Žen-'i ski sta šli z njim in spotoma ji-'< ma je vse povedal, kako in kaj;'j pisali so mu z doma, za Božič so * mu poslali nekaj denarja, in zdaj gre Še po kovčeg, ki bo poln jabolk in prekajenega mesa.
Tedaj je rekla starejša ženska : ] ' Ti, junak, ugajaš mi, kolikor j te je med rdečo kapo in svetlimi t
■	škornju Toda sedaj ne dobiš na i kolodvoru ničesar. Ali ne slišiš, i da zvoni poldne?"
>	"Poldne?" se je začudil naš
>	dragonec. "Morda pa še ni. V 't mestu vedno zvone, da več zaslu-
žijo."
■	j "Res je poldne. Le poglej: ne-
kateri gredo odkritih glav. Že-
>	lezniška skladišča sedaj zapirajo, j Čakati moraš do dveh."
: Čepon si je popravil čepico, u-
>	dari s sabljo ob tla ter zaklel.
1 ??olga ko", je zazvonkljala l mlajša ženska v vojakov obraz, . trd, rdečkast in gladek, kakor ! bi bil izklesan iz kraškega mra-i morja. Njeni nosni krilci sta poigravali v veseli nagajivosti.
"Kdo je ob enajstih nakrmil mojega Ezava?" je glasno mislil ,'dragonec, dvignivši glavo, kakor bi v višavah iskal vzrokov za hitri potek časa.
"Kdo je Ezav?" — je sladko vprašala starejša ženska.
"Moj konj", je zagrmel Čepon, ki ima navado glasno govoriti. "Polovica mojega življenja mi mora biti, tako so me učili to zimo. Jaz in on, oba morava služiti do zadnje kapljice krvi cesarju in državi. Sakra!"
Ženski sta se prestrašili in starejša je zalepetala: "Moj Bog, tvoj konj se je že oglasil, ko je videl, da žro njegovi tovariši o-ves. Gotovo je dobil požrešni Ezav svojo lečo. Čas je, da poskrbiš za svoj obed."
Na takšne malone veleizdajal-ske besede dragonec ni odgovoril.
Ona pa je tolažilno nadaljevala: "Pusti konja v nemar, hrabri jbranitelj domovine, in stopi z nama v to-le gostilno. Medve sva za-jposlerii v predilnici, precej tu doli ;za oglom in semkaj hodive na ko-•silo."
I Nato se je posladkala mlajša: "Opoldne treba jesti." Te dobre j in umestne besede so se prijele Čepona kakor svilnata obleka ženskega telesa. Obšla gaj c želja po slastnem prigrizku, prevzela ga je ženska bližina. !	(Konec prihodnjič).
Zlata poroka v cesarski hiši.
I Dne 18. januarja je bilo 50 let, t odkar je poročena edina hčerka | nadvojvode Albrehta, nadvojvodi in ja Marija Terezija, rojena 15. julija 1845 na Dunaju, z vojvodo Filipom \Vuertemberškim.
Čisto pravilno.
— Zdi se mi, da ima ta človek pred seboj še lepo bodočnost, i — Bodočnosti za seboj vendar ne more imeti!
BeraČica	«—.20
Bitka pri Visu f(	__.30
Boj za pravico	_.40
i Boj s prirodo	_.15
Božični darovi	_.15
Burska vojska	_.25
Car in tesar	__20
Cerkvica na skali	_.15
Cesar Jožef II.	_*20
. Ciganova osveta	_.20
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00
Človek in pol (Cankar)	$1.00
Črna žena	_go
i Črni bratje	_20
, Cvetina borograjska	_.35
•	Cvetke	_'20
Dama s kameljami, bros.	—80
Deseti brat (Jurčič)	—.80
Deteljica	_25
i Devica Orleanska	_*30
1 Don Kižot	_<?o
•	Dobrota in hvaležnost	—60 Doma in na tujem	—20
Dve povesti .	_20
Dve čudopoljni pravljici	_.20
Erazem Predjamski	_.20
E vstali i ja dobra hči	_'20
Eno leto med Indijanci.	—20
Pabiola	_35
George Stephenson, oče železnic	_20
Godčevsk katekizem	_^20
Gozdovnik, 2 zvezka	—80
Grizelda	_-jq
Greh in smeh	_.50
Grof Radecky	_.20
Grof Monte Cristo, 2 zvez-
ka, broš.	$3 00
Grofica beračica, 100 zv.	$5.00
Hedvika, banditova nevesta _.20
Hirlanda.	_20
Tlildegarda	_20
niapec Jernej	_(jO
Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	_.20
Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	_.20
Izdajalca domovine	_.20
Ldet v Carigrad	_.20
Ivan Resnicoljub	_.20
Izanami, mala Japonka _.20
Izidor, pobožni kmet	—.20
Jama nad Dohrušo	—.20
Jaromil	_.20
Jetnikovi otroci	_.50
Kapitan Maryat,, morski
razbojnik	$1.00
Krištof Kolumb	_.20
Knez črni Jurij	—.20 Krvava noč v Ljubljani	—.40 Križana umiljenost	— 40 Kaj se je Makaru sanjalo? —50 Kako se je pijanec spreobrnil?	— 50 Kukelcev stan	—.15 Lažnjivi Kijukec	—.20 Leban, 100 beril	—.20 Lepa Vida (Cankar)	—80 Ljubezen in maščevanje,
302 zvezka	$5.00
Maksimilijan I.	—.20
Mati, soeijalen roman.	$1.00
Močni baron Ravbar	—.20
Mlinarjev Janez	—.40
Malomestne tradicije	—.25
Mrtvi gosta S	—.25
Musolina	—.30
Mir Božji	—.70
Mirko PoštenjakoviS	—.20
Mladi Samotar	—.15
Na različnih potih	—.20
Na valovih južnega morja	—.15
Na bojišču	—.35
Na indijskih otokih	—.30
Na jutrovem	—.35
Na preriji	—.20
Naseljenci	—.20
Na divjem zapadu, vez.	—.60
Najdeneek	—.20
Nesreonica	—.25 Narodne pripovesti, 1., 2.,
3. in 4. zvezek po	—.20 Nedolžnost preganjana in
poveličana	—.20
Nezgodan a Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	—.20 j
O jetiki	—.15
Odkritje Amerike, vez.	—.80
Pasjeglavci	$1.00
Pavliha	—.20
Pod turškim jarmom	—.20
Pota ljubezni. 110 zvezkov	$5.50
Potovanje v Liliput	—.20
Poslednji Mehikanec	—.20
Pred nevihto	—.20
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Pri Vrbčevem Grogi	—.20
Prine Evgen Savojski	—.20
Prst božji	—.20
Punčika	—.20
Pijanec...	—.40
Prva ljubezen	—.50
Prava in neprava ljubezen	—.60
Pariški zlatar	—.25
Razne povesti, vez.	—.40
Rep ost e v	—.20
Randevouz	—.25 Revolucija na Portugalskem—.20
Ribičev sin	—.15
Robinson	—.40
Roparsko življenje	—.20 Rusko - japonska vojna, 4
zvezki	—.60
Rinaldo Rinaldini	—.25
Sad greha	—.60
, Senila	—.15
Sita, mala Hindostanka	—.20
Opomba: Naročilom je	prilož tovini, poštni nakaznici, ali poStn cenah že vračunana.
Skrivnosti srca	—.50
S prestola na morilce —.20i Stanley v Afriki	,—.2(f
Strahovalci dveh kron, 2
zvezka	$1.60
Sherlock Holmes, 1., 2.,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Šmartno pri Kranju	—.15
Sv. Genovefa	_.20
Sv. Notburga	—.20
Sveta noč	_.20
Srečolovec	_.20
Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov	$5.00
Strelec	_20
Šaljivi Jaka	—.25
Šopek lenih povesti	_.20
Sanjska knjiga, velika —.30
Slovenski šaljivec	_.35
Skozi širno Indijo	_.35
Štiri povesti	_.20
Strašna osveta	_50
Tegetthof
Turki pred Dunajem	—.30
Tisoč in ena noč	$7.00
Tiun Ling	_.20
Timotej in Filemon *	—.20
Trije rodovi	—.50
Uporniki	—.30
J V delu je rešitev	—.20
(Veliki vsevedež	—.35 |
(V gorskem zakotju	—.20 *
Vrtomirov prstan	—.20
Veliki trgovec	—.30
Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Vohun, ameriška povest —.80 Vitez iz rdeče hiše	$1.00
Žalost in veselje	_.45
Zadnji grof celjski	—.30
Za tuje grehe	—.60
Zlate jagode, vez.	—.30
Življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 Življenja trnjeva pot —.30
Znamenje štirih	_.30
Za kruhom	_20
Z ognjem in meeem. 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75
spilmanove povesti:
L zv. Ljubite svoje sovražnike	_20
2.	zv. Maron, krščanski deček	_ 25
3.	zv. Marijina otroka —.25
4.	zv. Praški judek	—20
5.	zv. Ujetnik morskega roparja	__ 35
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	•_25 '
7.	zv. Sultanovi sužnji —.25 *
8.	zv. Tri indijanske pove-
sti —.30 0. zv. Kraljičin nečak _.30
10.	zv. Zvesti sin	_.30
11.	z v. Rdeča in bela vrtnica	_30
12.	zv. Korejska brata —.30
13.	zv. Boj in zmaga	_.110
14.	zv. Prisega huronskoga glavarja	—.30
15.	zv. Angel j sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopi	_30
17.
zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	— 30 19.
zv. Mlada mornarja -_.30
TALIJA:
Zbirka gredaliških iger.
Brat sokol	_25
Cigani	_4q
Dobro došli	_.20
Doktor Hribar	—.20
Dve tašči	_.20
Idealna tašča	_.20
Nemški ne znajo	_.20
Pot do srca	_.20
Pri pušča vniku	—.20
Prvi ples	'	—.20
Putifarka	_.20
Raztresenca	—.30 Rokovnjači, naroda igra —.40
Starinariea	—.20
V medenih dneh	—.20
RAZGLEDNICE:
Newvorske, s evetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po	—.25
Narodna nošnja in mesta
Ljubljane, ducat po —.30 Z slikami mesta New Yorka
P®	—.25
Album mest New Yorka s krasnimi slikami, mali —.35 veliki	—.75
i
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske mali,	—.15
Avstro-Ogrske vezan	—.50
Združenih držav, mali —.15 veliki	—.25
Evrope, vezan	—.50
Celega sveta	—.25
Balkanskih držav	—.15
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih
držav po	—.25
*
; iti denarno vrednost, bodisi v go-1 fli znamkah. Poštnina je pri vseh
. ____ !
GLAS NARODA, 21. JANUARJA, 1915. ^ — -
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Izpred sodišča v Ljubljani.
(Strah cerkvenih nabiralnikov.; Matija Mladenič, :it) let star, iz Kast ve, delavce lirez stalnega bivališču, je kot prisiljenee dne 2. septembra l!il4 iz ljubljanske prisilne delavnice pobegnil; klatil se je po gozdovih in po hišah bera-< il. < e um je nudila prilika, je udiral v cerkve in kapelice ter praznil nabiralnike, zlasti v kamniškem okraju. Obiskal je pa tudi pastirske planinske koče. Tako je na Kamniškem Sedlu vzel pastirju Francetu Plahutniku iz koče 2 kg slanine in kruha, pastirju Alojziju Burji pa suknjo, 2 kg slanine, kruha iu sira. Od Kamni-ške^j Sedla ga je vodila pot na Koroško; tam jc železniškemu delavcu iz zaprte koče izmaknil hlače, žepno uro z verižico in nekaj kruha. Kmalu po tej tatvini je bil aasačen. Ker je pa bil že petkrat | a/novan, je obsojen na tri leta težke ječe. — 'Kaznovano bogo-j klet je. I Matevž Lukan, G4 let star. pristojen v Mošnje, delavec brez stalnega bivališča, je bil že 31 krat zaradi raznih deliktov pr. d kaznovan. Dne 25. oktobra se je obdolženec v Kobalovi gostilni v Vrhpolju spri z dvema delavcema. kar je dalo povod, da so se na et-sri stepli. Tudi Lukan je bil ne-kuj tepcu; a pri tej priliki mu je zmanjkalo nekaj denarja. To ga je t ji ko razjezilo, da je začel Boga in Mater božjo na ostuden način preklinjati. Sodišče mu je naložilo za ka/.en dve leti težke ječe.— (Tatica v zavodu sv. Marte.) Marta Zupančič, 11» h t stara služkinja. pristojna v Kanderše, je tut\ini podvržena; dekle je bilo zaradi tega že opetovauo kaznovano. Nekaj dni potem, ko je bila priA'a i/, zapora, s«- je zglasila v zavodu sv. Marte, kjer je ostala j m t dni. 1'olicija je dognala, da je sedmim dekletom izmaknila obleko iu nekaj gotovine v skupni vrednosti 110 K. Obsojena je bila na 14 mesecev težke ječe. — FJ ran i In a knjižica ga je izdala.) Il.iks Rozman, 1!> let star, pekov-Iki pomočnik iz Ljubljane, je kljub svoji mladosti tujemu imetju zelo nevaren. Ko je meseca oktobra I. 11>LI. prestal enoletno ječo, se je podal v Trst, kjer se je seziianil s slaboumnim, a zelo nevarnim tatom Florijanom Vrhuncem. Meseca avgusta 1!>14 sta prišla. v Kranj. Kradla sta v Jami pri Kranju, v Podbrezju, v Bit-njah iu v Nomenu. V Ljubljani stii mimogrede ukradla nekemu poNojilDiškeuui uradniku KM) K vredno kolo. V Xotnenu je vzel lin/man iz hiše Jožefa Kogoj hranilno knjižico, na kateri je bilo 44.">:{ K ;>1 vin,, misleč, da je kak notes. Ko je pii zunaj vasi knjižico natančno pogledal, jo je vr-gc| proč. To ju je izdalo. Ravno pred nameravanim odhodom z vlakom so ju aretirali. Vrhunca zaradi slaboumnosti niso mogli obložiti, Rozmana je pa sodišče obsodilo na poldrugo leto težke jece.
Z&druga čevljarjev v Novem
mestu je pri od bo rov i seji dne 10. septembra 1!>14. nanovo preuredila preizkuševalno komisijo za pomočniške preskušnje Ta komisija je sklenila, da se bodo odslej vršile preskušnje za pomagača vsako četrtletje. To pa zaradi tega. da se ho nabralo več učencev, ker je nepriličuo za vsakega u-čeuea posebej sklica vat i preskuša vatno komisijo. Le ako bi učence takoj, ko je prost, šel od mojstra domov ali na tuje, le v takem slučaju se bo preskušuja vršila samo zanj. Ker je ta preskušnja, ki jo mora narediti vsak učenec, velikega pomena za vsakega učenca, bi bilo želeti, naj bi mojstri svoje učence že nekaj preje na to opozorili, da se bo učenec pripravil. Preskušnja je velikega pomena tudi zato, ker tisti, ki ne bo imel spričevalo o preskušnji, ne bo dobil obrtnega lista. Tem potom luni i tudi povedano, da se pomočniške preskušnje odslej ne bodo vršile več tako po domače, kakor so se vršile zadnji čas, da bi namreč učenec naredil par čevljev. potem bi jih pa nosil od mojstra do mojstra kazat, kako jih je naredil. Marveč preskušnje se bo-l do in s*? morajo vršiti natančuo po preskuševalnein redu, določenem po razpisu c. kr. deželne viatic z dne 19. junija 1008, ki ga iina zadruga v roki in se mora po^ njem ravnati. Naj torej vsak moj-, ster skrbi, da bo dal učencu do- < volj časa na razpolago, da bo delo lahko mirno izvršil, ne v naglici.. Učencu naj se da tako delo, ki ne bo naročeno in na katero naroč-'
nik komaj čaka, marveč tako, da čevlji lahko ostanejo pri zadrugi toliko časa, da se bo komisija se-1 , stala in delo pregledala. Navodila za prošnje se dobe pri zadrugi. Skupna preskušnja za vse tiste čevljarske učence, ki imajo biti , letos prosti, se bo vršila zadnji (teden pred novim letom. Zadružni j odbor je tudi sklenil, da bodo do-1 i bili tisti učenci, ki bodo presku-' ; šli jo naredili s prav dobrim uspe-jhoni, primerno darilo. Načelstvo zadruge prosi vse tovariše, da se' blagovole po tem ravnati, da bo' zavladal pri zadrugi red. Načelni-štvo zadruge čevljarjev opozarja vse mojstre, zadružne člane, naj vsak svoje učence in pomočnike, I ko jih sprejme, tekom 8 dni na-J znani zadrugi. To zahteva § -"> za-i družnih pravil, ki govori o dolžnosti članov. Vsak mojster po-' močnik in učenec, ki bo imel kak opravek pri zadrugi, kako pritožbo ali kaj drugega, se ima oglasiti pri zadružnem načelništvu.
Najvišje cene krompirju. Na Kranjskem, Štajerskem in Koro-j škem so določene cene za izbran' krompir 100 kg K 10.50; iieiz-' bran krompir K 6.-"»O. 'Na Gori-5 škem, v Trstu in v Istri je dolo-j čena cena izbranemu krompirju z 11. neizbranemu pa s T kronami. Na Nižjem Avstrijskem 10. oziroma <» kron. na Zgornjem Avstrijskem 10. oziroma G kron. v Dalmaciji izbrani 12. neizbrani 7 K. na Tirolskem in Predarlskem 11, oziroma K G.50. na Češkem, Mora vskem in v Sleziji 9, oziroma G kron. Politične deželne oblasti so pooblaščene, da določijo najvišje cene krompirju v mali trgovini. Lastnike zalog krompirja lahko deželna politična oblast pozove, da dobavi krompir po določenih najvišjih cenah, vkolikor ga ne potrebuje za lastno uporabo. Kmetom in industrijeem se tiste množine puste, ki jih potrebujejo za seme in za izdelovanje v svojih j obratih. (V lastnik ne sledi pozivu. lahko deželna politična oblast na lastnikov račun proda njegovo ; zalogo krompirja. Izvzet je krompir, ki se dobavi iz carinskega ' inozemstva. Semenskemu krom- ^ pirju lahko določi trgovinski minister drugo ceno. Prestopke kaznuje deželna politična oblast z de- 1 narniini globami do 5000 kron.
ŠTAJERSKO.	1
Begunci. Sv. Lovrene nad M ari- : borom. I>ne L dee. so nastanili v naši tržki ob£tni čez 90 galiških beguncev, večinoma dekleta iz* krakovske okolice. Vozili so se1 neprestano 5 dni in 5 noči in kdo j bi se jim čudil, da so se na naši , postaji, kjer se jim je velelo izstopiti, videč, da se nahajajo med : visokimi hribi, spnstili v krčevit jok in se branili iti za vozovi, na- ; ložeiiiini z njihovo prtljago. Eden izmed navzočih gospodov jih je tolažil, češ: "Ne bojte se in ne jokajte, saj ste došli k prijateljem in ne k Srbom!" Tu se je ojunačila ena deklica ter mu odgovorila-. "Ne, Srbov se ne bojimo, ampak Francozi, Francozi!" Vedeli namreč niso prav nič, kje se nahajajo, po dolgotrajni vožnji in hribih so sodili, da so se pripeljali na Francosko.
Proti obrekovalcem. Agent KiŠ v Mariboru je žaljivo govoril dne 27. oktobra o kaplanu Ivanu licu. Dne 7. dee. je bila sodnijska obravnava. Kaplan mu je odpustil,! ker je dal izjavo, v kateri prekliče svojo trditev. Obenem se je a-gent Kiš zavezal, da plača 10 K J za Rdeči križ.
Štirje bratje v vojni. Ljudevit Polak iz Runeča pri Ormožu piše: Imam 4 brate v vojni, in sicer:-najstarejši Anton, četovodja 87. pešpolka, sedaj ranjen in je do-J ina na dopustu; Anton je tudi lastnik srebrne hrabrostim svetinje, bil je odlikovan na severnem bojišču. Drugi, praporščak ljubljanskega domobranskega pešpolka št. 27, leži sedaj težko ranjen' v ormoški bolnišnici; bil je na severnem bojišču. Tretji, stražmoj-l ster dragonskega polka št. 5. oddelek strojnih pušk. je bil odliko-; van s srebrno lirabrostno kolajno,' nahaja se na Rusko-Poljskem in je še zdrav. Četrti je podlovec f(korporal) lovskega bataljona iu ' je sedaj bolan doma. Bratje so se vsi skupaj snidli na bojišču.
Požar — posestnik v ruskem ujetništvu. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 9. dee. okrog 9, ure zvečer se je vnelo gospodarsko poslopje po domače Prinčevo v trgu in le velikemu trudu doma-. čih ognjegascev in drugih požrtvovalnih oseb se je zahvaliti, da se je omejil požar samo na to po-
slopje; bil je v nevarnosti celi trg. • Gospodar Karol Pisnik pc se nahaja v vojnem ujetništvu na Ruskem, kamor so ga pripeljali tež-1 ko ranjenega na nogi; ravno en' i dan po usodepolni noči, 10. dec.,' ' je prejela njegova, tako težko iz-' 1 kušana soproga pismo, v katerem ■ ji naznanja, da se njegovo stanje'. ' znatno boljša.
1, Promoviral je dne 31. dec. na graškem vseučilišču starešina in < večkratni predsednik "Zarje"(i (Ljudevit Kramberger za doktorja , vsega zdravilstva. Mladi doktor i je prišel s severnega bojišča, ka- ] , mor se je zopet vrnil.
Padli in ranjeni častniki. Urad- ' (ni izkaz št. 78 izkazuje sledeče 1 padle častnike «7. pešpolka: re- < zervni kadet liela Dinczer, rez.j-. poročnik Hektor Richetti. rezerv- ; (ni praporščak Peter Schipfer in!' j rezervni kadet Ivan Weiss. — Ra-I. [njeni: rezervni poročnik Ivan j' jDreseher, nadporočnik Alojziji Giei linger in major Ivan Juras.
Umrl j? dne 12. dec. na Morav-skem v bolnišnici Fran Pirš, po- j sestnik v Zg. Lazah, župnija Sv. ; -Jernej pri Ločali. Žrtev dobljene i .rane na bojišču.
j V ruskem ujetništvu. Sv. Jurij 1 I ob Sčavniei. V ruskem ujetništvu j , se nahaja pešec 87. pešpolka Mar- i i tin Vrbančič, o katerem Se je že t i mislilo, da je mrtev, ker od me- i (se ca avgusta dalje ni bilo o njem ničesar več slišati. Ranjenega soil pobrali ruski vojaki. Piše, da se i mu godi dobro. Tudi njegovi trije! i bratje se nahajajo na bojišču, do- t čim je oče. sedaj že nad 70 let " star veteran, sprejel 1. 1866 ognjeni krst. — V ruskem ujetništvu se nahaja tudi Alojzij Cagran iz Se-lišč. j
Padel na bejišču. Iz Dratnelj se poroča: Padel je na bojnem polju e Anton Kopiušek; par dni poprej -je umrla njegova žena Julijana.
Padel na bojnem polju. Št. Jauž j na Dravskem polju. Dne KJ. dec. ^ so nam naznanili naši zvonovi | smrt prvega šentjanškega na bo- j jišču padlega vojaka Jožefa Kir-hiša, mladeniča iz Loke. I>il je pri j c. kr. gorskem topničarskem polku št. 3. Podal se je s svojimi to- -variši-topničarji iz Beljaka na I mejo, da izsledi sovražnika in ga " požene s svojimi tovariši zopet
r j -	i - 11
nazaj, pa Rusi so mu pretrgali, ^ staremu komaj 24 let, nit življe-'z nja. Daleč tam v tujini počivajo'' njegove kosti. Zapušča stariše in t brata, kateri je tudi na bojnem F polju, ter svojo mlado sestrico.
Pismo ranjenca. Franc Žinko, S rezervni korporal 87. pešpolka, se -je bojeval na severnem bojišču in .leži sedaj bolan v neki bolnišnici
I
t na Ogrskem, je pisal od tam svojim starišem, posestnikom na Do-I bravi pri Ormožu, vojno dopisnico: Dragi stariši! Iskreno Vas pozdravljam in Vam naznanjam, da sem v bolnišnici. Pa ne ustrašite se, nisem bil ranjen na bojišču, ampak zbolel sem vsled hudih naporov zadnjih dni. Šli smo dne 17. novembra zopet nad sovražnika. Hodili smo po visokih hribih, snega je bilo čez koleno in se tamkaj borili do 29. novembra, torej celih 12 dni, konečno pa smo se morali ogniti sovražniku, pa tudi moje moči so bile pri kraju. Odpeljalo se nas je mnogo fantov v bolnišnico. Med potjo se nam je zlomil vagon, več nas je bilo ranjenih, in sicer jaz na levi nogi, vendar se obrača že na bolje... s
Požar. Iz Dramelj poročajo: \ Dne 10. dec. je Svetelšeku zgorela kovačnica. Vsa Svetel ka je bi-Jla v nevarnosti. Dva gospodarja sta bila isti dan pri živini nesrečna.
1 Umrl je dne 10. dec. v Franko-lovem obče čislani mladenič Aloj-!zij Vrišer, daleč znani "Falenti-' cev Lojzek", eden izmed najboljših mladeničev, kaj jih ie v fari.
Umrl je Feliks llešič iz spoštovane Ilešičeve rodbine v Stračini pri Sv. Andražu v Slov. goricah.
PRIMORSKO.
V bolnišnici na Dunaju se nagaja goriški vojak Anton Škodni k. Na nogah so mu zmrznili 1 prsti.
j Strašna bogokletnost se je do-
, godila v porodniškem oddelku re- ; ■( ške bolnišnice. Zdravnik dr. Gros- ^ sicli ml. (njegov oče je hrvatski odpadnik), ki je že pred več tedni zahteval, da se razpela iz bol- J nišsiice odpravijo, je, kažoč na križ, zaklical: "Kaj je ta še ved- . < no tukaj ? Torej se tudi vi klanjate lesu?" Nato je zgrabil križ s podobo Jezusovo in ga besen vrgel skozi vrata v tretjo sobo. Malo nato je v kirurgičnem oddelku popadel skodelico z mlekom in jo vrgel v eno izmed nsmi-ljeifk z vsklikom: "Stara prašiča!" To je pisala v pismu ena izmed navzočih porodnic.
KOROŠKO.
Vlom. Xa Hombergu stanujoči Tereziji Wieser je bilo dne 4. dec. ukradenih 50 K. srebrna žepna J ura, dva poročna prstana in Ma-1 riji Olipie srebrna ženska ura. en .cekin, več drobiža in trije pari uhanov. Osumljen je bil dninar Jožef Sainrock, ki je priznal tat- y vino in so ga odvedli v zapor. r'
Izpred sodišča. Neka U. M. iz 2 celovške okolice je na celovškem 3 1 trgu zahtevala za liter mleka 30 ti vin.; bila je zavoljo tega na zna- k njena in se je morala zagovarjati ^ pred okr. sodiščem. Mlekarski in- B struktur Josip Neumann je kot * izvedence izpovedal, da stane li- a ter mleka za celovško okolico 20 11 do 24 vin.; pri litru mleka je 2 ali 3 4 vin. dobička. Obtoženka je bila o zavoljo ji rest op ka § 7 cesarske * odredbe od 1. avgusta 1!)14 obso- v jena na pet dni zapora, obenem ti na »lenaruo globo 50 kron.	a
Č'
HRVATSKO.	ti
Vpoklic črnovojnikov. Zagreb- ,J ški listi priobčujejo naslednji poziv mestnega načelstva: Crnovoj- ^
k
niški obvezanci pododdelka 1». ro- *' jeni 1. 1877. do vključno I. 1872.. brez ozira na pristojnost, ki sta-ntijejo v področju mesta Zagreb, to je vsi tisti, ki so bili bodisi po- ^ toni rednega nabora, bodisi potom nadpregleda za orožje nesposobni spoznanj se imajo dne decern- ^ bra 1!>14 brezpogojno in pod pret- _ njo postavnih posledic javiti pri mestnem načelstvu od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. —---g:
BRATA VOGRIC.	L
SLOVENSKI SALOON IN 11 RESTAURANT.	^
211 Graham Ave., Cor. Stage »t.,
Brooklyn, N. Y.,	"
se priporočata greaternewyor- u škim Slovencem za obilen obisk j
Fina kuhinja, izvrstna domača in importi rana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nede- ^ ljah in sobotah zvečer je na raz-polago velika dvorana za ples. f{ Moderno opremljeno kegljišča.
— Svoji k avojiml —	k
la
Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska. t<
Dobili sme iz Ljubljane knjigo s tem	JP
naslovom, z lepimi slikami. To je prva	Z
knjiga o sedanji vojni v slovenskem je-	«
ziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena	.
75c. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše	li
ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednice	Q
Rdečega križa, petero vrst '25c. Cenik	1. pošljemo zastonj.
SLOV. KNJIGARNA 0
535 Washington St., M.U««k«, Wii. tj _ ir
___ Pazite na nič- ®
vredne pona- B
pristni Richter- ^ W jev Pain-E'xpel- v |R lerzAnchorvar-
I RICHTER
P 74-80 w„y.ft~SL, i"
~	- -	N.w Y.rk, N. Y. i
Za slovenske grafofonske plošče, Columbia grafofone, zlatnino in srebmino obrnite se name.
A. J. TER HOV EC, P. O. Box 25, Denver, Colo.
_(7—11 v sob)
OGLAS.	\
Cenjenim rojakom priporočam ivo j a
NARAVNA VINA
iz najboljšega grozdja.
Lansko rdeče vino po 451 gal., staro rdeče vino po 50^ galona, lansko belo vino po 50£ gal. in najboljše staro belo vino po 55f gal. 100 proof močan tropinjevec 41/3 gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00.
Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g M. Zugel.
Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSB, Box lil._»t. Helena. Cml
"GLAS NARODA" JE EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE
NANJ I
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1915
Sedaj smo začeli razpošiljali naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je .zvanredno zanimiv ter vsebuje aied drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo ka tajne službe Združenih držav, WiUiama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", f kateri popisuje pisatelj reenii- « □o zgodbo, kako je a svojimi pomočniki zasledoval iu konečno n- ' gonobil zločinsko družbo, ki živi ' od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega etiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: SOe.
Ker je vsled uvedbe paketna pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezna država sledeče eene:
Koledar stane 30 centov s poštni no vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, Da [aware, District of Columbia, Ma ryland, Massachusetts, New Jer sey, New York, New Hampshire Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov 1 poštni no vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Geor gia, Arkansas, Illinois, Indiana ( Louisiana, Iowa, Oklahoma, Ken 1 tucky, Kansas, Michigan, Minne ' sota, Mississippi, Montana, Nortl * Dakota, South Dakota, North Ca 1 rolina, South Carolina, Nebraska < Tennessee, Virginia, West Virgi < uia, Wisconsin.	<
Za še bolj oddaljene države staa* < Koledar 40 centor s poštnino , vred. — Te države so: , California, Washington, Ore ( <on, Nevada, Arizona, Colorado { New Mexico, Wyoming, Utah is ^ Idaho.
V naši podružnici Frank Sa 4 kser, 6104 St. Clair Ave., Cleve ' land, O., pri L. Balantu ▼ Barber tonu, O., in pri Frank Lebenu v j Forest City, Pa., pri Charlesu 1 Zgoucu in pri Jakobu Petrichu v i Chisholm, Minn., pri Chas. Kar- I linger ju, 3942 St. Clair Avenue, j Cleveland, O., pri Antonu Kikelj. j 1116 Franklin Ave., Youngstown, j Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zla- j tarski trgovini nasproti Cone- 1 maugh pivovarni na Chestnut St., 1 Conemaugh, Pa., se prodaja naš 1 Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, aaj se j ozira na te eene.
Naročite ga prit	'
5LOVENIC PUBLISHING 00 j « Cortlandt St.. New York City >
HARMONIKE 'i
'•««1 kakartnckoU Trat« Zadehtf«m U	'
oprar^am po najnlijlk MDak, a <ale	I
f>rfno la uneslJlTo. V popravo not-	.
iIJIto TMkdo poilje, ker aem trn nad II-	I
•t tukaj ▼ tein poalu In sedaj ▼ arvo-	j
em lutn«m domu. V popravek Tiimta	'
eranjake kakor vse druge banaonSke	I
er računam po dela kakorSno kde aa-	! »eva krea na<la Until TpraAaaS
JOHN WENZfeL
•017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. ^
^	Imam v zalogi prave importirane	X'
I lubasove^ mmm. i
i	^ harmonike jpph 1
ty KOVČBKE ip^H |
iz Slovenjega Gradca, Štajersko.	ii
Posredujem tudi pri prodaji in s^ nakupu starih že rabljenih harmonik. *	Jj
|	Alois Skul],	|
H P. O. Box 1402	New York City, N. Y. |
• Frank Petkoviek
718-720 MARKE.T STREET
WALKtJOAN, ILL.
PRODAJA fina vina, i7vrstne »motka patentirana zdravila
PRODAJA vozne listke vseb prekomor* PHONE 246	skih črt.
Zastopnik ^J^tl^"^ ,lBri kraj "GLAS NARODA"	Prsteno.
82 Cortlandt Street UPRAVLJA vse ▼ notarski posel spad»
New York, N. Y.	joča dela.
^ * ^ A * A A ^ A A A ^ ^ ^ " " ^ ^ - -
^	Vojska uniči vse,
ne uniči pa kakovosti in dobrote vina
izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki
II	Louis Knaus
<	3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O.
<	največja slovenska vinaka klet in destilacija ki ima v zalogi vina
<	sledečih vrst in cen:
Delaware...........$1.00 galon I Iwes............66—70c. galon
' Katawba.. -----75—80c. galon | Kude^e..........55— 60c. galun
<	Navedene cene veljajo za naročila od 2f> galon naprej. Pri I manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je
v navedenih cenah že uručunan. Vina so popolnoma naravna za kar
*	tudi jamčim.
<	V zalogi imam tudi žganja po starokrajsketn načinu žirana kot DKOZENKO in TROl'INO V EC.
^	Naročila se izvrše Bamo proti predplačilu.
*	Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj.
<
^ V T VV V T T ¥ T V T T'TT TT^TT T	%
i j Velika vojna mapa f
i j vojskujočih se evropskih držav,
® Velikost Je 21 pri 28 palcih.
S	i—3® Cena 15 centov.
K	Zadejje natančen popis koliko obsega kaka država,
□j	koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. S V zalogi imamo tudi
I	Novo stensko mapo cele Evrope.
9	Cena ji je $1.50.
K	Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih
{JI	držav, kakor naprimer od Itusije, Kemčije, Francije,
fP	Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in 3
-B	vsak stane 50 centov. !	|
i)	Naroč i lajn denarpošljite na:	3
[ j	Slovenic Publishing Company, $
[ i 82 Cortlandt Street,	New York, N Y. j
j7j7jniranif^f?niRr'gn' i? rmn g
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK v ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ!
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
e
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; ra2lika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem y staro domovino.
100 K velja sedaj $20 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
M	------.......
:	JACK.
H	_
M	~
Francoski spisal Alphonse Daudet.
m	"Za "Glas Naroda'' prevel J. T. M 1
GT^AS NARODA, 21. JANTAR J A, 1915.
(Nadaljevanje.)
Na hodniku so srečali malega zamorea, oblečenega v rtlečo obleko. Stopil je v stran, jrospod Moron val mu je pa zaklieal :
—	Oj;»*nj v salon!
Zamoree se j«- tako prestrašil kot da bi v salonu gorelo, in sprva povelja niti razumel ni. Šele. ko mu je povedal, da naj zakuri. ga je razumel.
Stopili so v sobo, ki pa ni zaslužita imena salon. Iiil «je to velik in tako leman prostor, da ni bilo mo«»oee prej pregledati predmetov, Wi so se nahajali ob stenah, dokler se niso nekoliko privadile oči.
.Jaek se je strahu stresel, pa tudi Konštanea se je že skoraj začela kesati. da ga je pripeljala sem. Toda ona je bila stvor, ki ni imel srea. Njej je bilo vseeno, karkoli je storila, edino zadoščenje ji je bilo. če se je vse napravilo pe njeni volji.
Prijela je .laeka za roko iu ga potegnila predse. Deček se ni nič obotavljal. Sedaj je gledal enega, sedaj drugega, njegove misli so začele bloditi tja daleč nekam v daljavo.
Zamoree je začel z železom mešati po peči. iu potem poskušal zanetiti ogenj, kar se mu pa ni takoj posrečilo.
Zakuriti je bilo vseeno potreba, ker je bil v sobi tak mraz. da so se delale po šipah rože in da je vlaga sproti zmrzovala po stenah.
—	No, ali boš. ali ne?
Zamoree se ni zmenil za vprašanje, ker je bil preveč zavarovan V svoje delo.
Moj Bog je zavzdihnil ravnatelj — kakšen križ je s temi posli!
Vrjamem, vrjamem — je pritrdila Konštanea. — Tudi pri nas ji* tako.
.laek je še vedno premišljeval. — Zakaj so me vendar pribijali sem? Kaj sem jim storil? Ali sem kaj zakrivil na svetu, da postopajo z menoj kakor z zločineein. Moja uboga mati vedno pravi, da je nesrečna. Ali sem mogoče jaz vzrok njene nesreče? Se nikdar ji nisem ničesar zalega prizadejal.
V «flavi se mu je vrstil spomin za spominom, vse njegovo mlado ne/no življenje. Hudega ni seveda imel ničesar na svetu, nikoli ni bil lačen, nikoli ni stradal, nikdo še ni bil položil roke nanj. Toda vendar, vendar! Videl je otroke, katerim se je že na obrazu poznalo .da m) lačni iu da žive v pomanjkanju, pa so bili vseeno veseli. Zakaj ni on nikdar vesel?
Spomnil s«* je tudi starega svečenika, ki ga je bil pogladil z in/no roko po lieu, njega, ki je zamrmral za njim: l'bogi otrok!
—	Zakaj vse to?
Še nikdar ga ni videl, pa je vseeno vedel, da je ubogi otrok.
Ali bi ne bilo boljše, če bi ga mati pustila pri jezuitih, pri onem dobrem starčku?
No, saj ga je hotela pustiti tam, pa ga niso marali. Mogoče zaradi matere? Mogoče zaradi njega samega? Kdo ve?
—	hej ga, glej! Kam se je zamislil? — je vprašal ravnatelj. — Seveda, od začetka je malo težko. — Prepričani bodite, milostljiva gospa, da se bo takoj privadil. Par dni bo mogoče malo bolj žalosten. pa «ra bodo že drugi razvedrili. Samo dobre dečke imam v svojem zavodu.
Konštanci se je zelo dopadlo. »la jo smatra ravnatelj za gospo oziroma za dečkovo mater.
Tudi jaz upam, gospod ravnatelj. Prosim Vas, da dobro pazite nanj.
-- Ne bojte se. milostljiva. Vse bo v redu.
Ravnatelj ji je začel nato pripovedovati, da ima med drugimi gojene i tudi nekega mladega Egipčana, z imenom Saida. katerega je privede! v zavod neki kočijaž.
Ko ji je natančno opisal, kakšen je deček in kakšen je bil kočija/.. je malo manjkalo, da ni presenečenja vzkliknila.
('<• je kočijaž res tak človek, kakoršnega ji je opisal, ne more biti drugi kot kočijaž njene gospodinje grofice Barancv.
Kaj je pa že ta človek tukaj? — je rekla sama pri sebi. — Sedaj šele vem. zakaj mi je nasvetoval ta zavod. Natančno ga bom izprašala o vsem in mu dala potrebno lekcijo, če bo treba. — Kakšen je ta Said in kje ga je dobil? On je le ubogi služabnik in gotovo nima toliko denarja, da bi mogel otroka vzdrževati.
Ali dovolite, gospa, da pokličem svojo soprogo?
—	Da, veselilo bi me.
Ravnatelj je stopil skozi vrata, Konštanea in Jack sta pa o-stala sama.
—	O čem premišljuješ?
O čem naj premišljujem?
Tako čuden si postal. Vidiš, je ž«' tako. Sedaj ne moremo več pmnagali. Mati je rekla, da naj bo tako in tako tudi mora biti.
Ne vem. če tm» je res poslala mati sem. Ona je predobra, da bi lile pošiljala v take hiše.
\ikar ne bodite nespametni, gospod.... no. saj Vas sedaj lahko tikam —	nikar ne hodi nespameten. Jack.
Deček je bil tako razburjen, da ni niti opazil, da ga je dosedaj tikala.
Nič nisem nespameten, ampak vein, da me ni mati poslala.
Boš že videl, «la te je. Pustiva za enkrat to.
Po pravici povej, kako se ti dopade tukaj?
.laek se je od mraza tresel po celem životu.
—	Lepo ne Ih>, ker me že sedaj zebe.	•
—	I** počakaj, bodo že zakurili.
Konštanea je stopila k peči in na svojo veliko žalost spoznala, da slugi vsa kurilna umetnost ni pomagala.
—	Moj Bog, tudi mene je začelo zebsti.
Pogovor je prekinilo škripanje vrat. ki so se na široko odprla.
Vstopi! je ravnatelj, poleg njega pa neka druga oseba, na kateri se ni moglo takoj spoznati, če je možki ali ženska.
—	To je moja soproga — je rekel ravnatelj in se priklonil.
Tudi Konštanea se je priklonila. Jack je pa stal kakor kip.
1 ta v na tel jeva soproga je bila že postarna ženica, ki je imela tako dolge roke. da so ji segale skoraj do kolen. Na njej sta vzbujala posebno pozornost neprimerno velik nos in brada. Človeku, ki jo je prvi pot videl, se je zdelo, da ni v njenem obrazu razen nosu in brade ničesar drugega.
—	Veseli me. zelo me veseli, milostljiva gospa. Samo boljše gojence imamo pri nfas, zdi se mi pa, da bo Vaš sin eden najimenitnejših. *
—t Kako mislite, gospa?
—	Veste, jaz sem taka ženska, da vse vnaprej pregledam in prevdaritu. predno izgovorim kako nepremišljeno besedo. Ko ste prišli, nisem pogledala najprej Vas in sina, ampak voz. Ker je voz eleganten, je tudi gojnec iz višjih slojev.
Tudi ravnatelj se je pričel priklanjati.
Šele tedaj se je Jaeku nekaj posvetilo v glavi. Ti ljudje misli-jo, da je Konštanea njegova mati.
Vse bi lahko prenesel na svetu, kaj takega bi pa ne mogel pre-
trpeti. Ta ženska, da se le upa primerjati z mojo materjo, v kateri j so vendar združene vse dobrote in vsa ljubezujivost-	1
Odločno je pogledal ravnatelja v oči in rekel:
—	Motite se. ta ženska ni moja mati, to je naša služabnica.
Nastalo je par trenutkov mučnega molka. Ravnatelju in njegovi ženi je bilo žal. da sta Konštaneo še malo prej tako častila. Konštanea pa same jeze in razburjenosti ni vedela, kaj bi počela.
—	Oprostite toraj. sem mislil, da ste gospa — je začel ravnatelj. — Tako. tako? Me jako veseli, človek se kaj lahko zmoti. Saj je vseeno. je vseeno. Ni treba, da bi prišla sama gospa.
—	Stvar je marveč taka — mu je odvrnila Konštanea. — Meni je rekla gospa, da naj odločim po svoji volji in prevdarku. V takih zadevah mi vse zaupa. Jaz sem njena »lesna roka iu uiti koraka ne stori brez mene. V vsaki zadevi se prej posvetuje z menoj.	|
—	Potem j«' pa še boljše. Naš za v od je izvrsten in jaz občujem !«• s poštenimi ljudmi.
Hišnica je takoj vedela, kaj misli. Potegnila je iz žepa debelo listnico in vprašala:
—	Koliko pa stane za celo leto?
—	Saj ni treba gospodična, saj se nam nikamor ne mudi.
—	Čimprej tem boljše. Najrajše plačam takoj, da se že vsaj i znebi m vseh skrbi. Koliko toraj f
—	Tritisoč frankov za eelo leto.
Svota je bila tako velika, da se je še celo hišniei dozdevala prevelika. Vseeno pa ni nič poinišljala. ampak naštela baukovee na mizo.
(Dalje prihodnjič).
YAlXC HAXNAHIL®. .
mmr Vsi potniki, kateri ca aa-W mera vali potovati v staro domovino ta teden ali na- j 0V mera vajo potoka ▼ prt- i MT kodnje, naj stanejo na svo-JV jih mestih, ker so vse paro-brodne družb« prekinila se gtf nedoločen fca* s premetom. WT Kadar se zopet razmera pre-«T drngačijo, bodimo prava PT iasno poročali as tem sse «er- >tm
Vrtak SaWse
PROŠNJA IN ZAHVALA. ''
Tem potom se najprisrčnejše zahvaljujem tvrdki Frank Sakser iu vsem rojakom, ki so mi šli dosedaj tako na roko, in jih prosim, da bi mi po možnosti še zanaprej nekoliko pomagali. Stanarino moram plačati, kupiti si moram nekoliko živeža in nekaj premoga. Srčna hvala družini Valentinčiče-vi, ki nam je poslala za božične praznike en dolar. Za pol dolarja sem kupil mleka, da so se otroci nekoliko pokrepčali, za pol dolarja pa kave in sladkorja. Meni se ni še nič na boljše obrnilo, žena je še vedno bolna. Kako rad bi s trdim delom preživel otroke in ženo, toda ne morem. Ne prosim rad, ker vem, da ste mi že veliko pomagali, rojaki. Ker je pa sila res velika in ker res potrebujem pomoči, se obračam znova na vas za malo podporo. Usmilite se re-vežev, ki vam bodo do smrti hvaležni.
Grove City, Pa.
John Zupan.
Darove blagovolite pošiljati na uredništvo Glas Naroda.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEOH SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
A^a A^A A^A J^A j^A A^A a^a a^aa^iaaMaa^a a^aa^s ^Pi^P^y^y^f 4*
KA*I ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle:
Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
Ban Francisco, GaL: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debev* in A. J. Terbovc.
Lead vills, Colo.: Jerry Jam-nlk.
Pueblo, Colo.: Peter CuP- T.
M. Roitz, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Loeis Co« tell o (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-ie.h in Frank Blatnik.
Indian opolis, Ind.: Alois Bud-man.
Aurora, El.: Jernej B. Verbis, 635 Aurora Ave.
Oflesby, HI.: Math. Hribernik.
Depue, DL: Dan. Badovinas.
Chicago, HL: Frank Jurjovee.
La Salle, HL: Mat. Komp.
JoUet, HL: Frank Laurie* In John Zaletel in Frank Bambich.
Mineral, Kans.: John Stale.
Waukegan, HL: Frank Pet-koviek in Math. O grin.
So. Chicago. HL: Frank Cerne. in Rudolf Požek.
Springfield, HL: Matija Bar-borii.
Fnmlenae, Kane. Ib okoHec:
Frank Kerne.
MnJbery, Kane, ta ekoUen:
Martin Koe.
Calumet, Mich, in okoUeo: Pevel Shalt* in M. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glssic.
Manistiqne, Mick. In okoUeo: B. Kotzian.
So. Bangor Mich, la okoUeo: M. D. Likovift.
- c
<	Chisholm, Minn.: K. Z gone in
<	Jakob Petrich in Frank Žagar.
Dalatk, Minn.: Joseph Snara-I bon.
Bly, Minn. In okolico: Ivan Oonie, M. L. Kapseh in Jos. J. Peehel.
Bveletk, Minn.: Jurij Kotz«. Gilbert, Minn. In okyliea: a VeseL
Mining, Minn.: Ivan Pouie. 2f ash wank, Minn.: Ueo M a urin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatleh.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Z o bee Great Falls, Mont.: Math. ' Urich, 3409 N. 5th Ave.
Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn. N. Y.r Alojzij Ceis-rek in Leo Štrukelj. Little rails, H. Y.: rtrank Gregov-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser,
J. Marinčič, ('has. Karlinger in ' Frank Kovači«.	i
Bridgeport. O. in okoliee! Bhr. I i Hočevar.	j
Barbetoa, O. In okoUeej Aleis ! Ralant.	,
l Ccllinwood, ©.: Maftk. Slap- i i iik.
Lorain, Ohio in okoliea i Vekn i Kumše 1735 E. 33. St. 1 Yonngstown, O.: Ant. Kikeij. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okoli«*: M : Garich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan (*•rm. Brldgeville, Pa.: Budolf Pla -eriek.
Burdine, Fa. in okollee i tek« -
i Keržišnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Olaridge, Pa.: Anton Jerina. ► Canonsburg, Pa.: Joka Kok iek.
Bronghton, Pa In okoltoal A.
Darragh, Pa.: Draguntin Slavic*.	1 Export, Pa. ia akolleai loks
Prostor.
Forest City, Fa.: Kari Salaz
;n Frank Leben. FarreU, Pa.: Anto« Valentin < ' H*.	i
Greensburg, Pa. In okolica: i Venceslav Palčič.	I
Irwin, Pa. la okollee: P»an> < h Demiar.	'
Johnstown, Fa.: Frank Bata* i ♦je.	(
Marianna, Pa. in okolica: Fr.	(
Gottlicher.	I
Meadow Lands, Fa. T	1
iehultz.	<
Moon Bun, Pa. In okollee* P»	1 Maček.
1 Pittsburg, Pa.: Ignaeil	J
vasnik. Tgnaz Magister in Z. Jak-	*
' še in IT. R. Jakohieh.	*
Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj	1
Steelton, Pa.: Aaton M. Fa-	1
•i*.	1
West Newton, Fa. in okoliea -	1 Josip Jovan.
Willock, Fa.: Frank Seme U	!
Joseph PeterneL	1
Toele, Utah: Anton Palčič.	c
Winterquarters, Utah: Lemis	1 1 Blasich.
Black Diamond, Wask.1 ti	f Porenta.
Bavensdale, Waeh.1 7akeh
Bomšak.	%
Davis. W. Va. in okolica: John	'
Brosich.	j
Thomas, W. Va. In okoliea	j
Frank Kocijan in Frank Bartol	J
Grafton, Wis.: John Stamp f*L
Milwaukee. Wis.: Joeip Trat
nik, John Vodovnik la Frank	*
Meh.	s
Shebovran Wk. * Anton tti
rich in Frank Sepich.	\
West Allls. Wis.: Frank Skek	; in Louis Lončarič.
Bock Spring«, Wyo.: 'JL Jiatis	, in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Joeip Me4oft.^a
[ Izšla je
lična knjiga t
"VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naročili emu več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom ns razpolago.
Knjiga Vojska ns Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 1U2 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajo-|če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med bo-vražniki. Sešit kom je prideljen tndi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po I5c, vseh 13 sešit kov skupaj pli stane s poštnino vred #1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 83 Cortlandt St., New York City.
PRIPOROČILO.
Kojskom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je
Mr. M. PAPIC,
118 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš iist [ *4Glas Naroda" in izdavati pravo vel javna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda', i__
- ^----- lifrofc— — -	ft——
BOJAKI NAROČAJTE 8» Ni SLAS NARODA", NAJVB^JT 5.riOVSNSKI DNEVNIK T
.iS.4 T A r-•—»-Bi-y	—m—«r
i
Amerik* m Amerikanei.
-—o- — Kpiaai BE V, J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že mano knjigo Rev. J. M. Trunka:
1 AMERIKA IN AMERIKANCL
f Ni naš namen izreči na tem me-itn kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo
t
marsikdo zapazil ali samega sebe, sli pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, ia je povprašanje po knjigi j>rimeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Poseb-ao primerna je knjiga kot božič-ai dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezapi knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo oa katerikoli naslov v stari da-movinL
Slovenic Publishing Co., M Cortlandt St, Maw York flUy.
^žsilHHk * £3dSK
T	fflKB^^Ba najoapcinaJ ■
m~ ! ii^^mia^M mta alp— mf	M^w^h
IT * aa^^r M^nMh
^^_PHtaJrrlfr
KlJ IBM
bod« hML
mmmBsp^w a*vM mn
■iSuniilil« te'n«1^^'1*1uLuIimSm. O Mka"! lal riinliiim <mdmta ravMttmu. koatttoL to-(MM* rakak. aac«h id brMnlcL Rum, ttAB-Wk tmjDHto^taujtriMi. uuTIM?
Wtriterlli lo^MglrtitaM
JAKOB WAHCIO, . I
tOSS B. Sith SK Cleveland, 9.
' >
It	4
I Najmodernejša
TISKARNA 1
"GLAS NARODA"
| izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah«
I	Delo okosfto. lrniaje prevode » unije irz&a.
!	Unij a ko organizirana,
j Posebsost m drvštreai pravila, okrožnice, paafleti, ceniki itd.
|	Vsa naročila pošljite tuU
I Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
i _________ j
I Veliki vojni atlas 1
JI voiskujocib se evropskih držav in ps koloni;- L oi	skih posestev yseh velesil
||	Obsega. 1 1 raznih zemljevidov.	al
3 nfc«20tih Btraneh in vsaka Ktran je 10i pri 13i palce velika. E iftfl	Cena samo 25 centov.
| Manjši vojni atlas i
yl	obtcga'devet raznih TeniijeTidov	u|
g ne 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. |	Cena samo 15 centov.*
01 Vsll2emljevidirso"nare;eni v raznih barvah, da Be vsak J lil lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- a CS bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod g CS tudigOznačen obsegfpovršine, katero"zavzemajoSposamezne m ufl države.
u| " Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov II ■ in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem i | j odjemu damGspopust.
Ll Slovenic Publishing Company, i!
k Cortlandt Street,	New York, N. Y. |
gqntpagme peeiaie fraosatiastip
.Francoska parobrodna družba.)
Direktni črta do Havre, Pariza, Švice, iDomosia In LJubljana
Postni parniki so:	^
»A^aOVENCS'	■lASAVOa"	'lA'fttuKli'
M WJafca	mm ifr« vllafct	vUaha	Im&UtOvHau.
■kspresni parniki sa;
'Chicago", 'It Tocraiiie", •<Eochamh«Mw in "Niagm"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chesebrongh Building. Poitnl parniki odplnjejo vedno ob sredah is pristanišča številka
17. M. m.
9) <*) (*) (») NAJBOLJŠA
^^ SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
g*««	Prirejena za slovenski narod, s so-
n^r^l	delovanjem več strokovnjakov, je
rJ3RS§)4	založila Slovenic Publishing Co., »2
^K^Sž	Cortlandt Street, New York, N. Y.
fZ^fiči) Cena ? platnu ?ezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe KSiMC isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Qair Ave., N. L