LITIJA GLASILO OBČANOV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA 24. 12. 1941 l DELEGATSKI ( \ n { ) o i1 /O L ■ i., V r\ L/, d; ...... .... & .. Številka 11 December 1985 Vsebina: Gradivo za: stran: — 21. sejo Družbenopolitičnega zbora SO Litija 2 — 27. sejo Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti SO Litija 9 21. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Litija 26. decembra 1985 ob 11. uri v mali sejni dvorani SO Litija. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora, b) Izvolitev overiteljev zapisnika, c) Potrditev zapisnika 15. in 16. skupnega zasedanja vseh zborov, 2. Predlog družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, 3. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1986, 4. Osnutek programa dela zborov občinske skupščine za leto 1986. PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franc Mali, l.r. točka 1 c SKRAJŠANI ZAPISNIK 14. zasedanja vseh zborov občinske skupščin Litija dne 12/11-1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija. Sejo je vodil predsednik občinske skupščine Branko Pintar, zboru združenega dela je predsedoval predsednik zbora Anton Savšek, zboru krajevnih skupnosti predsednica zbora Eva Kovic, družbenopolitičnemu zboru pa delegat Mirko Kaplja. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. V zboru združenega dela je bilo prisotnih 20 delegatov, v zbor krajevnih skupnosti 14 delegatov in v družbenopolitičnem zboru 14 delegatov. Zbori so soglasno sprejeli razširjeni dnevni red: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnika 2. seje zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora 2. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobe 1986—1990, 3. Osnutek družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, 4. Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986, 5. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1986, 6. Informacija o odločbi Ustavnega sodišča SR Slovenije, 7. Kadrovske zadeve, 8. Vprašanja in predlogi delegatov. K l/a Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je ugotovil, da so zbori sklepčni. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Ivan Belec in Vinko Keržan. K 1/c Zbori so brez razprave soglasno sprejeli zapisnik 2. seje zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora. K 2) Predlog dogovora o temeljih družbenega'plana občine Litija za obdobje 1986—1990 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 8/85, uvodno poročilo je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut, kije predlagal amandma izvršnega sveta k 4. in 5. odstavku 47. člena: »4. odstavek 47. člena: Z dokončanjem programa III. občinskega samoprispevka in z uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Dole, KS Litija — DB in KS Litija — LB bodo pomembno izboljšani pogoji dela na področju vzgoje in izobraževanja na podružnični šoli Dole, Osnovni šoli Dušan Kveder — Tomaž na Rozmanovem trgu v Litiji in Glasbeni šoli Litija ter na področju telesnokulturne dejavnosti v Litiji. 5. odstavek 47. člena se v celoti črta.« Nadalje je podal informacijo o amandmaju Samoupravne stanovanjske skupnosti Litija na četrto alineo 46. člena, ki naj se glasi: »Za prenovo starejših stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,5% iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD. Združena sredstva bomo porabljali po letnih planih, katere sprejme skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. Ta amandmaje izvršni svet obravnaval in ga sprejema ter predlaga zborom v sprejem. Amandma k prvemu odstavku 23. člena dogovora je predložilo Predsedstvo OK ZSMS Litija in sicer: »Med besedi »največje« in »učinke« se doda beseda »dolgoročne«. Amandma je obravnaval izvršni svet in ga sprejema ter predlaga zborom občinske skupščine v sprejem. Amandma k tretjemu odstavku 50. člena predloga dogovora je podala Občinska SIS za varstvo pred požari in sicer: »Število 0,24% naj se črta«. Amandma je obravnaval izvršni svet in ga ne sprejema. Razpravljali so: delegat Predilnice Vinko Keržan je razpravljal o pomenu požarnega varstva. Delegat KS Dole Aloj? Celestina je razpravljal o 47. členu predloga dogovora in opozoril, da na Dolah samo s krajevnim samoprispevkom ne bodo zmogli dokončati izgradnje šole ter menil, da bi ostanek sredstev III. občinskega samoprispevka namenili za osnovno šolo na Dolah, s čimer bi v zgradbo vgradili okna in vrata. Delegatka družbenopolitičnega zbora Rosana Maček — Kristan je predlagala, da se o vprašanju dokončanja izgradnje šole na Dolah izjasnita izvršni svet in družbenopolitični zbor. Predložena je bila pisna pripomba delegacije Predilnice Litija in delegacije KS Dole pri Litiji. Ker amandma Občinske SIS za varstvo pred požari ni bil vložen skladno z določili poslovnika občinske skupščine, ga zbori niso obravnavali. Predsednik OK ZSMS Miro Bregar je umaknil amandma OK ZSMS k prvemu odstavku 23. člena dogovora. Po razpravi je bilo izvedeno glasovanje o treh amandmajih, ki jih je predlagal izvršni svet in sicer k četrti alinei 46. člena, k četrtem odstavku 47. člena in k petem odstavku 47. člena. V DPZ je 14 delegatov glasovalo za amandmaje, 1 delegat seje glasovanja vzdržal. VZZDje 17 delegatov glasovalo za amandmaje, 3 delegati so se glasovanja vzdržali. VZKSje 13 delegatov glasovalo za amandmaje, 1 delegat seje glasovanja vzdržal. Vsi trije amandmaji IS so bili v vseh treh zborih sprejeti. Nato je dal predsednik občinske skupščine Branko Pintar na glasovanje preoblikovan amandma SIS za požarno varstvo, ki se glasi: »V tretjem odstavku 50. člena predloga dogovora se za besedo stopnji doda besedo najmanj«. V DPZ je 14 delegatov glasovalo za amandma, 1 delegat je bil proti. V ZZD je 19 delegatov glasovalo za amandma, 1 delegat se je glasovanja vzdržal. V ZKS je 13 delegatov glasovalo za amandma, 1 delegat se je glasovanja vzdržal. Amandma je bil v vseh treh zborih sprejet. Nato je bilo izvedeno glasovanje o predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990 skupaj s sprejetimi amandmaji ter so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Sprejme se predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990. Nato so vsi trije zbori sprejeli še naslednja Sklepa: 1. Zbori sprejemajo razpravo predstavnika OK ZSMS Litija, da je amandma k prvemu odstavku 23. člena dogovora predložila zaradi tega, ker v predhodnih postopkih obravnave gradiv ni imela možnosti usklajevati v delegatski bazi za družbenopolitični zbor, saj v okviru OK SZDL ni bila organizirana razprava o gradivu za sejo družbenopolitičnega zbora. Zbori sprejemajo predlog Občinske konference ZSMS, da amandma, umika in namesto tega predlaga, da se njihova pripomba, ki sojo v obliki amandmaja posredovali na prvi odstavek 23. člena dogovora upošteva pri oblikovanju planskih aktov, ki bodo zborom občinske skupščine Litija predloženi v nadaljnjih postopkih sprejemanja planskih dokumentov, (en delegat DPZ je glasoval proti). 2. Vsi trije zbori občinske skupščine in izvršni svet se bodo čimpreje opredelili do vprašanja dokončne izgradnje šolskih objektov v Litiji in na Dolah. (soglasno). K 3. Osnutek družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 8/85, uvod je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. V razpravi je predsednik občinske skupščine Branko Pintar predlagal, da se v osnutek vnesejo tudi podatki o fizičnem obsegu proizvodnje. Delegatka Marija Muzga je predlagala, da se v poglavju 9.2. v tretjem odstavku za besedo stopnji doda beseda najmanj. Delegat KS Litij — levi breg Ludvik Kofol je razpravljal o poglavjih 3.2.1. in 4.4 in opozoril na ekološke posledice, ki bi lahko nastale, če bi pri uvajanju novih in razširjanju sedanjih industrijskih kapacitet upoštevali tudi posledice na človekovo okolje. Opozoril je tudi na problematiko varstva gozdov okrog Litije (Svibno, Sitarjevec), zraka in voda. Delegacija je postavila tudi zahtevo, da se odlagališče komunalnih odpadkov za Litijo in Šmartno v Konjskem potoku odpre šele takrat ko bodo izpolnjeni vsi zakonski predpisi. Smetišče bi moralo biti vzdrževano po predpisih, da se ne bo širil smrad in da ne bodo odpadki izgorevali. Kontrolirati bo potrebno tudi vrste odpadkov, da ne bodo tu nekontrolirano odlagali posebnih odpadkov ter da ne bodo vozili odpadkov od drugod. Po razpravi so zbori soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Osnutek družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 dajejo zbori občinske skupščine v nadaljnjo javno razpravo do 1/12-1985. Predlagatelj družbenega plana naj pripombe iz razprave prouči in upošteva pri oblikovanju predloga dogovora, ki ga bodo zbori obravnavali na seji dne 26. decembra 1985. K 4. Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 vletu 1986 je obrazložil predsednik občinskega komiteja zaplaniranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Zbori so soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1) Nadaljnja razprava o osnutku resolucije SR.Slovenije za leto 1986 naj v temeljnih samoupravnih skupnostih poteka do 22/12-1985. 2) Vse pripombe iz razprave naj razpravljale! posredujejo občinski skupščini Litija. 3) O osnutku resolucije naj razpravlja tudi izvršni svet SO Litija, delegaciji občine Litija za republiško skupščino pa naj za razpravo v zborih Skupščine SR Slovenije upoštevajo pripombe iz razprave, ki bodo oblikovane v občini. K 5. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1986 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 8/85, obrazložitev je posredoval predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. V razpravi je delegat Predilnice Litija Vinko Keržan govoril o razmerjih med rastjo dohodka in osebnih dohodkov in opozoril na upoštevanje nove zakonodaje na področju planiranja. Delegat KS Litija — levi breg Ludvik Kofol je smatral, da je besedilo v 8. poglavju presplošno ter ni navedeno, kaj se bo na tem področju naredilo. Zbori so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1) Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1986 dajejo zbori občinske skupščine v nadaljnjo javno razpravo do 1/12-1985. 2) Celoten program obremenitev dohodka OZD za izvajanje programov družbenih in gospodarskih dejavnosti v okviru skupne porabe naj delavci v organizacijah združenega dela obravnavajo istočasno. ' .'.(TomiV«,',' '['AtkV^uni&ti i/*' ■ i V', ' Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je prebral odločbo Ustavnega sodišča SR>Slovenije o razveljavitvi sklepa in odloka o uvedbi IV. občinskega samoprispevka v občini Litija. Razpravljali so: Jože Gn»šeljyfR©man Laba, Eva Kovic, Miro Bregar, Mirko Kaplja, Janez Kosi!'Vinkp Keržahv Srečo Žlogar, Branko Pintar, Anton Korimšek, MaTJfctaTfcgre&^Mla-tear, Ludvik Kofol, Željko Šogorič, Zvonimir Bric. Pj»razpravi so zbori sprejeli pobudo, da se občani v krajevnih skup-nosriH-Črrripreje dogovorijo o uvedbi krajevnih samoprispevkov s katerimi bi financirali naložbe, ki so zaradi razveljavitve sklepa in odloka o IV. občinskem samoprispevku ostale nerealizirane. Krajevne skupnosti naj ocenijo usmerjanje tistih sredstev, ki bi jih posamezni občani even-tuelno pustili za realizacijo programov, ki so bili predvideni s IV. občinskim samoprispevkom. Obenem pa je potrebno še pred akcijami za uvedbo krajevnih samoprispevkov ugotoviti odgovornost za nastalo situacijo in nato ustrezno ukrepati. K 7. Sprejetje bil predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, da se izvoli 188 nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani. K 8. Delegatska vprašanja je postavila delegacija KS Šmartno (tri vprašanja), delegat KS Litija — Levi breg Ludvik Kofol je postavil vprašanje, zakaj so bila ustavljena dela pri sanaciji cestne ožine v Strmolah, delegat DPZ Janez Kos pa je predlagal, da bi inšpekcijske službe redno nadzirale stanje cest, zlasti pozimi. Zaključeno ob 15..uri. SKRAJŠANI ZAPISNIK 15. skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine Litija dne 3. decembra 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija. Sejo je vodil predsednik občinske skupščine Branko Pintar, zboru združenega dela je predsedoval predsednik zbora Anton Savšek, zboru krajevnih skupnosti je predsedovala predsednica Eva Kovic, druž-enopolitičnemu zboru je predsedoval delegat Mirko Kaplja. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbori so soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1) a) Ugotovitev sklepčnosti zborov, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, c) Predlog dnevnega reda, 2. Uresničevanje socialne politike in zagotavljanje socialne varnosti v občini Litija v letu 1985, 3. Predlog dolgoročnega razvoja občine Litija za obdobje 1986—2000 LITIJA 2000, ' 4. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990, 5. Predlog za občinska priznanja za leto 1985, 6. Predlog za imenovanje članov upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč, 7. Vprašanja in predlogi delegatov. K l/a Zbor krajevnih skupnosti je v komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov izvolil Pleško Angelco, Štrus Franca in Mrzel Vladimira, komisija je ugotovila, daje od 18 delegatskih mest na seji navzočih 11 delegatov. Seje se niso udeležili delegati iz KS Litija — levi breg, V. Kostrevnica, Št. Poljane, Jablaniška dolina, V. Štanga, Hotič in Vače. Zbor združenega dela je v komisijo za verifikacijo pooblastil izvolil delegate: Lovše Ivana, Ključevšek Ivo in Zaiček Marijo. Komisija je poročala, da je od 27 delegatskih mest na seji navzočih 18 delegatov, seje se niso udeležili delegati iz: Mizarstvo Gabrovka, TOZD Gozdni obrat, Gostinsko podjetje, KZ Gabrovka — Dole, V. konferenca, Osnovna šola Šmartno, Osnovna šola Gabrovka, VIII. konferenca, Kovina Šmartno. Predsedujoči družbenopolitičnega zbora Mirko Kaplja je poročal, da je na seji navzočih 13 delegatov, odsotnost so opravičili: Marjeta Agrež—Mlakar, Hilda Bole, Jože Dolšek, Andrej Krhlikar, Franc Mali, Ani Povše, Željko Šogorič. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je ugotovil, da so vsi trije zbori sklepčni. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Stane Hrovat in Ludvik Kofol. K 1/c Zbori so soglasno sprejeli predlagani dnevni red. K 2.) Uresničevanje socialne politike in zagotavljanje socialne varnosti v občini Litija v letu 1985. Točko dnevnega reda so zbori obravnavali skupaj s skupščino občinske skupnosti socialnega varstva Litija. Skupščini občinske skupnosti socialnega varstva Litija je predsedovala predsednica skupščine Nada Jovanovič, kije podala uvodno poročilo h gradivu, ki je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 9. Razprava: predsednik OS Branko Pintar je menil, da se z obravnavo problematike socialne politike v zborih občinske skupščine in skupščine SIS za socilno varstvo pričenja široka obravnava te problematike. Menil je, da bi razpravo in aktivnost na tem področju razširili na vse temeljne samoupravne skupnosti in družbenopolitične organizacije. Predlagl je, da bi še posebno pozorno obravnavali probleme alkoholizma, problematiko delavcev iz drugih republik, subvencioniranje stanarin oz. ogrevanja, problematiko mladoletniškega prestopništva in štipendiranja. Delegat KZ Litija Beno Hostnik je predlagal, da bi bilo treba ugotoviti vzroke za veliko število samomorov. Delegat LIL Andrej Namestnik je postavil vprašanje upravičenosti prejemanja socialnih pomoči nekaterih občanov. Delegatka Skupnosti za zaposlovanje Mija Poglajen je razpravljala o problematiki zaposlovanja invalidov. Delegat DPZ Janez Kos je predlagal, da bi socialna služba vsem krajevnim skupnostim posredovala sezname občanov, ki prejemajo socialno pomoč. Delegat DPZ Stane Hrovat je predlagal, da se javna razprava o tej problematiki nadaljuje še v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, občane pa bi bilo potrebno seznaniti tudi z vsemi pravicami, kijih imajo v zvezi s socialnim varstvom. Delegat DPZ Ivan Cimerman je poročal o aktivnostih OO ZZB NOV pri preverjanju evidenc upravičencev pomoči, ki so člani Zveze borcev. Delegat KS Sava Vladimir Mrzel je predlagal, da se opredeli eksistenčni minimum v zvezi s prejemanjem socialne pomoči. Predsednik zbora združenega dela Anton Savšek je razpravljal o problematiki nizkih pokojnin. Delegat IAK Milan Turudičje menil, da bi bilo dobro izboljšati sodelovanje med Centrom za socialno delo in komisijami za socialno problematiko v KS. Vodja Centra za socialno delo Slavi Habjan je podala pojasnila na nekatera vprašanja iz razprave. Opozorila je, da večina problemov na področju socialne problematike nastaja zaradi alkoholizma, ki bi ga bilo potrebno sistemsko preprečevati. Delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl je razpravljal o vzrokih za alkoholizem. Strokovna delavka pri SIS za socialno varstvo Marina Krnel je pojasnila postopke s katerimi se sprejemajo sklepi o socialnih pomočeh. Delegat IAK Milan Turudič je razpravljal o slabih možnostih, ki jih ima mladina za izkoriščanje prostega časa. Delegat DPZ Janez Kos je razpravljal o problematiki alkoholizma. Delegat KZ Litija Beno Hostnik je opozoril na pomembnost preventivnih akcij pri preprečevanju alkoholizma. Podpredsednik IS Tone Pavliha je podal stališča izvršnega sveta SO do problematike socialnega varstva, delegat DPZ Mirko Kaplja je razpravljal o akcijah Socialistične zveze v zvezi s socialno problematiko in potrebah za organiziranje raznih oblik dejavnosti za mladino. Delegat DPZ Jože Grošelj je razpravljal o vključevanju družbenih organizacij in društev v reševanje socialne problematike in prizadevanja dr. Marka Kolška pri preprečevanju alkoholizma. Menil je tudi, da bi poročilo lahko dopolnili s statističnimi podatki. Predsednica skupščine otroškega varstva Nada Pintar je pojasnila, da je problematika delavcev iz drugih republik vključena v poročilo in da so tudi na splošno deležni socialne pozornosti. Po razpravi so zbori občinske skupščine in skupščina občinske skupnosti socialnega varstva soglasno sprejeli naslednje sklepe: 1. Zbori občinske skupščine Litija in skupščina občinske skupnosti socialnega varstva sprejemajo poročilo o uresničevanju socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti v občini Litija v letu 1985, skupno s predlaganimi ugotovitvami. 2. Zbori občinske skupščine in skupščina občinske skupnosti za socialno varstvo sprejemajo stališča izvršnega sveta SO Litija do poročila in sicer: 1) Poročilo ne zajema problematike delavcev iz drugih republik, skrbi za otroke problematičnih družin, samohranilk in pomoči ostarelim. 2) Inšpekcijske službe in PM naj pogosteje in ostreje nadzirajo točenje alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam v gostinskih lokalih. 3) Center za socialno delo naj v skladu s prvo alineo 9. točke ugotovitev predlaga poenostavitev postopkov. 4) SZDL naj čimprej pristopi k formiranju odbora za boj proti alkoholizmu in predvidi oblike njegovega dela. * 5) Strokovna služba zdravstvene skupnosti naj prouči tretjo točko ugotovitev Občinske skupnosti socialnega varstva Litija. 3. SIS za socialno varstvo Litija naj do 15/1-1986 poročilo dopolni z ustreznimi statističnimi podatki in pojasnili na vprašanja, ki so bila izpostavljena v razpravi. 4. Tako dopolnjeno poročilo se posreduje v nadaljno javno razpravo do 31. marca 1986 v krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbene organizacije in društva ter druga združenja občanov. Javno raz- pravo bo vodila Občinska konfererenca SZDL Litija. 5. V javni razpravi je treba občanom posredovati tudi kriterije in pogoje za pridobivanje socialne pomoči, kar naj bo sestavni del dopolnjenega-poročila. 6. Poročilo in informacijo o javni razpravi bodo zbori občinske skupščine in občinske skupnosti socialnega varstva ponovno obravnavali na skupnem zasedanju maja ali junija 1986. 7. Nenehno je treba sprejemati ukrepe za odpravljanje vzrokov za nastajanje socialnih problemov, še posebno pa seje treba z vsemi silami in oblikami boriti proti alkoholizmu, ki je glavni vzrok za nastajanje vseh vrst socialnih problemov. 8. Občinski svet ZSS Litija naj vodi aktivnosti v zvezi s problematiko nizkih osebnih dohodkov, osebni dohodki morajo zagotavljati življenjsko eksistenco vsakega delavca, ki se naj je ne rešuje s socialnimi pomočmi. 9. Občinska konferenca ZSMS Litija naj razpravlja in izvede aktivnosti v zvezi z izkoriščanjem prostega časa mladine in predlaga ukrepe za reševanje te problematike. K 3.) Predlog dolgoročnega razvoja občine Litija za obdobje 1986-2000 »Litija 2000« je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu štev. 9/85. Uvodno poročilo pred razpravo je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut, predstavnika strokovnega izdelovalca dolgoročnega plana občine Litija Kaliopa Dimitrovska in dr. Pogačnik pa sta obrazložila dolgoročni plan. ■ Razprava: delegatka DPZ Vida Vukovič je predlagala, da skupščina dobi tudi zagotovilo, da je prostorski del dolgoročnega plana občine izdelan skladno s pozitivno zakonodajo. Razpravljala je tudi o merilih za spremembe in dopolnitve plana in o pristojnostih izvršnega sveta pri tem. Opozorila je tudi na izdelavo dolgoročnih planov v temeljnih samoupravnih skupnostih in menila, da so sedaj podani vsi pogoji za sprejem teh planov. Vprašala je tudi koliko je stala izdelava dolgoročnega plana in kolikšna je razlika med dogovorjeno in današnjo ceno. Delegat DPZ Stane Hrovat je razpravljal o treh variantah hitre proge po občini Litija in poudaril, da je občinska skupščina sprejela varianto Laze — Temenica, sedaj pa ta varianta ni upoštevana. Vprašal je tudi zakaj je področje na desnem bregu Save ob meji z občino Lj. Moste-Polje določeno kot področje z naravno in kulturno dediščino. Vprašal je tudi kako bo z železniško povezavo na področju doline Kresnice — Jevnica zaradi dodatnega tira primestne proge in izkoriščanja močvirij. Delegat DPZ Janez Kos je razpravljal o nevarnostih za poplavljanje na območju Jev-nice in Kresnic zaradi gradnje elektrarn na Savi. Predstavnik KZS Slavko Rokavec je podal informacijo o stališčih Kmetijske zemljiške skupnosti Litija do dolgoročnega plana občine Litija, predstavnik Kovine Marjan Kokalj je predlagal, da se v plan vnesejo tudi predlogi za izrabo prostora, ki jih je opredelila Usnjarna Šmartno. Kaliopa Dimitrovska je podala pojasnila na vprašanja iz razprave in poudarila, da gre samo za dve varianti hitre železniške proge in ne za tri. Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je pojasnil, da je izdelava dolgoročnega plana stala 2,800.000.- din in da se cena med izdelavo ni spreminjala. Delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl je menil, da gre za plan cele občine in ne smo za Litijo in Šmartno. Poudaril je tudi, da industrijsko cono ne smemo planirati na kmetijskih zemljiščih, industrijski razvoj Litije pa mora temeljiti na uvajanju nove vrhunske tehnologije, ki ne bo zahtevala veliko prostora in ne bo obre-menjevla okolja. Delegat KS Kresnice Zlato Vehovec je razpravljal-o vprašanju razvoja Kresnic in vprašal kaj pomeni industrijski razvoj za Kresnice. Delegat DPZ Mirko Kaplja je razpravljal o možnostih za pozidavo obronkov Sitarjevca s stanovanjskimi hišami in o problematiki spreminjanja plana. Delegatka KS Jevnica Eva Kovic je poudarila, da gradnja elektrarne v Jevnici ne bi smela povzročiti poplavljanja stanovanjskih hiš. 4 Po razpravi je bilo izvedeno glasovanje ter je izid glasovanja takle: v družbenopolitičnem zboru je 12 delegatov glasovalo za predlog, 1 delegat seje glasovanja vzdržal — predlog je bil sprejet; v zboru združenega dela je 12 delegatov glasovalo za predlog, trije delegati so se glasovanja vzdržali — predlog ni bil sprejet; v zboru krajevnih skupnosti je 11 delegatov glasovalo za predlog — predlog je bil sprejet. Ker predlog ni bil sprejet v vseh treh zborih, je bila oblikovana medz-borovska komisija, ki bo za sejo zborov 26/12-1985 pripravila predlog za uskladitev, v sestavi: DPZ —.Mirko Kaplja, Stane Hrovat, Vid Praunseis. ZZD — Ludvik Kofol, Cvetko Matijevič, Nace Šteferl. ZKS — Janko Hauptman, Franc Štrus, Eva Kovic. Komisija se bo sestala dne 6/12-1985. K 4. Dogovor o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 9/85. V razpravi je delegatka KS Jevnica Eva Kovic vprašala za kaj se bodo porabila sredstva iz zvišane stopnje davka od osebnega dohodka delavcev. Delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl in delegat LIL Andrej Namestnik sta menila, da so obremenitve v predlogu dogovora previsoke. Pisno pripombo na stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,75% pa je predložila tudi delegacija Predilnice Litija. Po razpravi je bilo izvedeno glasovanje o predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 in je izid glasovanja sledeč: v družbenopolitičnem zboru je 12 delegatov glasovalo za predlog, eden delegat se je glasovanja vzdržal — predlog je bil sprejet. V zboru združenega dela je 8 delegatov glasovalo za, 5 delegatov proti, eden delegat se je glasovanja vzdržal — predlog ni bil sprejet. V zboru krajevnih skupnosti je 9 delegatov glasovalo za predlog, eden delegat seje glasovanja vzdržal — predlog ni bil sprejet. Ker predlog ni bil sprejet v vseh treh zborih, je bila imenovana medz-borovska komisija, ki bo za sejo zborov dne 26/12-1985 pripravila predlog za uskladitev, v sestavi: DPZ — Mirko Kaplja, Stane Hrovat, Vid Praunseis. ZZD — Ludvik Kofol, Cvetko Matijevič, Nace Šteferl. ZKS — Janko Hauptman, Franc Štrus, Eva Kovic. Komisija se bo sestala dne 6/112-1985. K 5. Zbori občinske skupščine so soglasno sprejeli predlog občinske komisije za odlikovanja in občinska priznanja, da se občinsko priznanje za leto 1985 podeli: 1. BOJANU MIHELIČU, s področja gospodarstva in 2. MATIČNI KNJIŽNICI LITIJA s področja družbenih dejavnosti. Listino o priznanju pa se podeli: 1) JANIJU JERANTU iz Jevnice 2) RAZVOJNEMU ODDELKU TOZD USNJARNA ŠMARTNO 3) ALOJZU CELESTINI iz Dol 4) JANEZU LUKAČU iz Polšnika 5) JOŽETU KOVIČU iz Kresnic. K 6. Zbori so sprejeli sklep o imenovanju članov upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč v občini Litija. K 7. Delegatska vprašanja so predložile delegacije KS Jevnica in Litija — DB. Delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl je predlagal, da zbori v bodoče zasedajo ločeno. Delegat DPZ Stane Hrovat je vprašal kdaj bo na dnevnem redu sej zborov obravnavana problematika prenosa zemljišč v družbeni lastnini na KZS. Delegat Obrtnega združenja Nace Šteferl je vprašal, zakaj niso bile znižane prispevne stopnje za skupno porabo. Delegat KS Sava Vladimir Mrzel je vprašal kako bodo krajevne skupnosti realizirale programe, ker so izpadla sredstva zaradi razveljavitve občinskega samoprispevka. Odgovori bodo objavljeni v Delegatskem obveščevalcu. Seja je bila zaključena ob 16.15 uri. točka 2 Predlog DRUŽBENI PLAN občine Litija za obdobje 1986—1990 Ker na besedilo osnutka družbenega plana ni bilo veliko pripomb, se ni pristopilo k objavi celotnega besedila predloga, temveč le k spremembam iri dopolnitvam tía besedilo osnutka, ki je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu, št. 8 meseca novembra 1985. " l.Stfárt'20, poglavje 3.1. Globalni okviri razvoja Na koncu tega poglavja se dodajo trije novi odstavki: poleg delovnih otgani/acij. ki irriajo sedež na območju občine Litija, so tudi vse druge organizacije, ki imajo svoje temeljne organizacije združenega dela ali proizvodne obrate na območju občine Litija, dolžne izdelati programske razvojne usmeritve za temeljne organizacije oziroma proizvodne obrate in v teh usmeritvah določiti naloge glede posodabljanja proizvodnih procesov, uvajanja novih proizvodnih programov, investi- cijskih vlaganj v razširitev in potrebe po zaposlovanju novih delavcev in sicer iz vidika, ker je planiranje skrb in dolžnost delovnih organizacij. Da bomo zagotovili pogoje za razvoj novih proizvodnih dejavnosti se bo pristopilo k pridobivanju in urejanju zemljišč v okviru industrijske cone, ki je po prostorskih dokumentih opredeljenja v podaljšku lesne inudstrije Litija v smeri proti Zasavski cesti. V tem sklopu bo potrebno predhodno zagotoviti nadomestna zemljišča za kmetijsko dejavnost. Zemljišče v okviru industrijske cone ježe delno komunalno opremljeno, če se upošteva, da je zagotovljena cestna povezava, da je v neposredni bližini RTP postaja, vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter PTT omrežje. Na področju razvoja gospodarskih dejavnosti bo imel pomembno vlogo tudi sklad za gospodarski razvoj občine Litija, v katerega bodo organizacije združenega dela — kot članice sklada — združevale sredstva na podlagi samoupravnih aktov sklada tudi v srednjeročnem obdobju 1986—1990. Posebno pozornost bo sklad namenjal razvoju novih dejavnosti, posodabljanju obstoječih ter zagotavljanju novih delovnih mest tudi na manj razvitih območjih občine. Banke se bodo s svojo poslovno politiko aktivno vključevale v financiranje razvojnih nalog na območju občine. 2. Stran 21, poglavje 3.2.1. Industrija Na koncu tega poglavja se doda nov odstavek, ki se glasi: Pri planiranju novih industrijskih objektov in uvajanju novih proizvodnih procesov ter pri širitvi obstoječih bomo skrbeli in se zavzemali za tak razvoj, ki ne bo prekomerno onesnaževal in ogrožal okolja in pogojev življenja delovnih ljudi in občanov. 3. Stran 22, poglavje 3.2.1.4. Industrija gradbenega materiala V tretjem odstavku se v drugi vrsti pred besedico apnenic doda besedi IZGRADNJA NOVIH, tako da se ta odstavek na novo glasi: V tozd Industrija Apna Kresnice bodo največjo pozornost namenili modernizaciji kamnoloma, transportne poti, izradnji novih apnenic in večji finalizaciji proizvodov iz apna in kamenih agregatov. 4. Stran 25, poglavje 3.2.6.3. PTT Promet V prvem odstavku se pred 8.0 vstavi besedica NAJMANJ, tako,da se glasi: V tem obdobju se bo na področju PTT prometa nadaljevalo z izgradnjo krajevnega kabelskega ot Težja in razširitvijo kapacitet telefonskih central, prioritetno v ATC Litija za najmanj 800 telefonskih številk. 5. Stran 25, tretji odstavek poglavja 3.2.6.3. PTT promet se nadomesti z novim besedilom ki se glasi: < V okviru tega obdobja bo z letnimi programi in dodatnimi sredstvi zagotovilo potrebna sredstva za izgradnjo poslovnih prostorov za poštni promet v krajevnih skupnostih Vače, Plošnik, Gabrovka, in Dole pri Litiji. Ob tem se bo podjetje za PTT promet Ljubljana vključevalo skupaj z drugimi investitorji v priprave, izgradnjo in zagotavljanje sredstev za izgradnjo večnamenskega objekta v krajevnih skupnostih v sklopu katerega si bo pridobilo potrebne prostore za poštni promet v krajevni skupnosti. 6. Stran 25, poglavje 3.2.8. Drobno gospodarstvo. V četrtem odstavku se za b,esedmi drobnega gospodarstva doda v ZASEBNEM SEKTORJU in se glasi: Posebno vlogo pri razvoju drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju bo imelo obrtno združenje v občini. 7. Stran 25, poglavje 3.2.8. Drobno gospodarstvo V petem odstavku se za besedami drobnega gospodarstva doda V ZASEBNEM SEKTORJU in se glasi: Naloge in aktivnosti na področju pospeševanja drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju v obdobju 1986—1990 bomo opredelili v samos-: tojnem družbenem dogovoru. 8. Stran 26, poglavje 4.4. Varstvo okolja Na koncu tega poglavja se dodata dva nova odstavka, ki se glasita';. Območje Sitarjevca in Svibna je v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Litija opredeljeno kot gozdna površina—zeleni pas pod posebnim režimom varovanja. Zavzemali se bomo, da se bo s temi površinami skrbno gospodarilo in preprečilo vsak poseg, ki ne bi bil skladen s sprejetimi prostorskimi sestavinami. Vso pozornost bomo namenili varovanju vodnih virov, v ta namen bomo izvedli raziskave vodnih virov na območju občine in opredelili varovalna območja vodnih virov s posebnim režimom gospodarjenja ž zemljišči na varovalnih območjih. V Okviru samoupravne komunalne skupnosti bo posebna skrb namenjena ustreznemu zavarovanju naravnih vodnih virov kot na primer virov na Svibnu in Sitarjevcu. 9. Stran 26, za poglavjem 5.3. se doda novo poglavje 5.4. NAJEMNINE, ki se glasi: Pri oblikovanju najemnin bomo nadaljevali v letu 1983 sprejeto politiko najemnin, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo poslovnih prostor- ov in omogoča tudi del razširjene reprodukcije. Do leta 1990 bomo zagotovili tudi razširjeno reprodukcijo sklada kar bomo dosegli z uskladitvijo najemnin, tako da bo dosežena povprečna stopnja 5% od revalorizirane vrednosti poslovnega prostora. Realno vrednost najemnin bomo v začetku vsakega leta usklajevali s porastom cen stanovanjske gradnje. 10. Stran 26, poglavje 5.4. se spremeni v poglavje 5.5. 11. Stran 27, poglavje 6.1. Komunalno gospodarstvo se v šestem odstavku na koncu za besedami po krajevnih skupnostih postavi vejica in doda: Financiranje prostovoljnega mladinskega dela na zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah. 12. Stran 27, poglavje 6.3. Vodno gospodarstvo se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: Največja skrb na področju vodnega gospodrstva bo namenjena vo-dooskrbi prebivalstva na celotnem območju občine, zato bodo izvršene raziskave vodnih virov, zgrajena zajetja, vodohrami in omrežja. Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava bo poleg sofinanciranja vodooskrbe in izgradnje sistema čiščenja industrijskih in drugih odplak izvedla še regulacijo hudournikov in drugih potokov ter reke Save. S tem se bodo pridobile z regulacijo nove kmetijske obdelovalne površine oziroma se bo zagotovila izraba prostora, preprečilo poplavljanje zemljišč, stanovanjskih in drugih infrastrukturnih objektov ter zavarovala zajetja vode za vodooskrbo. Nadaljevala bo tudi z izgradnjo obrežnih zidov ob reki Savi, predvsem na območju krajevne skupnosti Litija — Levi breg. S tem se bodo pridobile nove površine. 13. Stran 27, za poglavjem 6.3. se doda novo poglavje 6.4. ENERGETIKA • Besedilo tega poglavja se glasi: V obdobju 1986-1990 se bo električno omrežje širilo skladno z razvojem gospodarstva, družbenega standarda in stanovanjske gradnje. Za zadovoljitev naraščajočih potreb po električni energiji in ustrezni kvaliteti bodo zgrajene nove transformatorske postaje in izvedena obnova električnega omrežja, kjer bo zaradi dotrajanosti to nujno. Izvajalec vseh del bo DES Elektro Ljubljana tozd Elektro Ljubljana okolica, tozd Elektro Trbovlje in TOZD Elektro Novo mesto v sodelovanju z občani v krajevnih skupnostih, komunalno skupnostjo in organizacijami združenega dela. V svojih planih bodo temeljne organizacije Elektro gospodarstva predvidele podrobnejšo opredelitev nalog, ki bodo usklajene s programi razvoja krajevnih skupnosti, gospodarstva in drugih dejavnosti. Za nemoteno oskrbo z električno energijo za potrebe prebivalstva in gospodarstva bo na Ježi v Litiji zgrajena razdelilna transformatorska postaja za najbolj racionalno porabo goriva. Za boljšo toplotno izolacijo stanovanjskih objektov in toplovodnih naprav bodo izvedena ustrezna investicijska dela, kar bo tudi zmanjšalo porabo goriva na kvadratni meter površine. V obdobju 1986-1990 se bo pristopilo k izdelavi dodatne toplotne izolacije že obstoječih objektov iz zunanje strani objektov (nove fasade). Izvedba bo možna v kolikor bo za to pridobljen ustrezen bančni kredit in samoupravno dogovorjen vir sredstev za vračanje kredita s prerazporeditvijo sredstev stanovanjskega prispevka. Z izvedbo teh del se bo poraba goriva v stanovanjski soseski Rozmanov trg po oceni strokovne institucije povečala najmanj za okoli 25%. Z Elektroenergetsko skupnostjo Slovenije bo z namenom dolgoročne rešitve oskrbe mesta Litija in Šmartna proučena možnost ureditve daljinskega sistema ogrevanja iz termoelektrarne III. Trbovlje ali iz drugega vira ki bo zagotavljal racionalno toplotno energijo, ohranjal pa varstvo okolja in neonesnaženost zraka. Pospeševali bomo razvoj malih hidroelektraren na območju občine litija in ob tem izhajali iz študije «optimalne lokacije malih hidroelek-iraren». ki jo je izdelal Inženirski Biro Elektroprojekt Ljubljana po naročilu občinske raziskovalne skupnosti v juniju 1985. 14. Stran 27. poglavje 7. Družbene dejavnosti Na koncu poglavja"se doda nov odstavek, ki se glasi: Za izboljšanje materialnih pogojev dela in razvoja na področju družbenih dejavnosti se bodo izvajalci s teh področij dogovarjali o možnostih namenskega združevanja dela sredstev amortizacije') v okviru samoupravnih interesnih skupnosti pa z združenim delom z neposredno svobodno menjavo proučili možnost o združevanju potrebnih sredstev /a realizacijo investicij na tem področju, ki so ključnega pomena za nadaljnji razvoj posameznih dejavnosti. 15. Stran 28. poglavje 7.2. Izobraževanje-črta se prvi odstavek in nadomesti z novim: Z dokončanjem programa III. občinskega samoprispevka in z uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Dole pri Litiji, Krajevne skupnosti Litija—desni breg in krajevne skupnosti Litija—levi breg bodo pomembno izboljšani pogoji dela na področju vzgoje in izobraževanja na podružnični osnovni šoli Dole pri Litiji, Osnovni šoli Dušan Kveder—Tomaž na Rozmanovem trgu v Litiji in v Glasbeni šoli Litija ter na področju telesnokulturne dejavnosti v Litiji. 16. Stran 29, poglavje 8, Krajevne skupnosti V zadnjem stavku tretjega odstavka se za besedo skupnosti doda beseda ZLASTI, tako da se stavek glasi: Krajevne skupnosti se bodo na osnovi samoupravnega sporazuma opredelile za združevanje ustreznega dela sredstev, s katerimi se bo pospeševal razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti zlasti na področju komunalno infrastrukturnih objektov. 17. Stran 29, poglavje 9.2. Varstvo pred požari V tretjem odstavku se pred 0,24% doda besedica NAJMANJ, tako da se glasi: Za zagotovitev tekočega izvajanja nalog se bodo v okviru skupnosti za varstvo pred požari združevala sredstva po stopnji najmanj 0,24% iz dohodka. Osnova BOD. Litija, dne 5. 12. 1985 IZVRŠNI SVET Obrazložitev: Zbori občinske skupščine so na skupni seji dne 12. 11. 1985 obravnavali osnutek družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 in po skupščinski razpravi sprejeli sklep, da se osnutek družbenega plana posreduje v javno razpravo do 1. 12. 1985. Poleg pripomb in predlogov, ki so bili dani na osnutek družbenega plana na seji zborov občinske skupščine je predlagatelj družbenega plana v času javne razprave prejel pripombo tudi od Samoupravne stanovanjske skupnosti Litija, od Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari Litija in od Občinske konference SZDL Litija. Predlagatelj pa je pri pripravi besedila predloga družbenega plana upošteval tudi vse vsebinske spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-1990, ki so bile oblikovane ob predlogu dogovora in tiste, ki se na predlog dogovora bile sprejete z amandmajem na seji občinske skupščine. Ob tem je predlagatelj izhajal iz osnovnega izhodišča, to je, da je besedilo predloga družbenega plana po vsebini skladno z besedilom dogovora o temeljih družbenega plana za obdobje 1986-1990, ki ga je občinska skupščina sprejela kot udeleženka na seji vseh treh zborov. Že v skupščinski razpravi o osnutku družbenega plana je bila od strani delegatov izražena podpora besedilu osnutka in poudarjeno, da le-ta izhaja iz dogovora o temeljih plana, ki so ga zbori predhodno na isti seji sprejeli. Vse pripombe in predloge je nosilec izdelave družbenega plana, to je Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj strokovno proučil ter ob sodelovanju z ustreznimi institucijami in upoštevanju usmeritev glede rasti vseh oblik porabe, ki so bile podane tudi na posvetu predsednikov izvršnih svetov občinskih skupščin pri predsedniku Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dne 3. 12. 1985, vgradil v besedilo predloga družbenega plana občine Litija z obdobje 1986-1990. Že v uvodu je poudarjeno, da na osnutek ni bilo veliko pripomb, zato se je z vidika racionalnosti pristopilo le k objavi sprememb in dopolnitev osnutka družbenega plana. 1. V poglavju 3.1. Globalni okviri razvoja so na koncu tega poglavja dodani trije novi odstavki, ki se nanašajo na: — obveznosti delovnih organizacij, ki imajo na območju občine svoje temeljne organizacije oziroma svoje proizvodne obrate, da v svojih planskih dokumentih konkretizirajo usmeritve in naloge pri razvoju dislociranih proizvodnih dejavnosti, — na aktivnosti pri postopnem urejanju industrijske cone, ki bo omogočala osnovne pogoje za razvoj novih proizvodnih dejavnosti; — naloge sklada za gospodarski razvoj občine Litija in bank pri financiranju nalog, ki so opredeljene v planskih dokumentih. 2. V poglavju 3.2.1. Industrija je z dodatnim odstavkom poudarjena skrb za razvoj takšnih proizvodnih dejavnosti, ki ne bi prekomerno onesnaževale in ogrožale okolja. 3. V poglavju 3.2.1.4. Industrija gradbenega materiala se je zaradi večje konkretizacije v besedilu tretjega odstavka poudarila izgradnja novih apnenic. Ta dopolnitev je tudi skladna z usmeritvami SCT Industrija apna Kresnice za obdobje 1986—1990 z dne 25. 10. 1985. 4. V poglavju 3.2.6.3. PTT promet je besedilo prvega odstavka in tretjega odstavka usklajeno z besedilom sprejetega dogovora o temeljih družbenega plana. V teh dveh odstavkih je poudarjena obveznost do izgradnje novih kapacitet telefonskih central (telefonskih številk) in obveznost do urejanja potrebnih prostorov za poštni promet v krajevnih skupnosti. 5. V poglavju 3.2.8. Drobno gospodarstvo je v četrtem in petem odstavku z besedama zasebni sektor poudarjena aktivnost na tem področju. 6. V poglavju 4.4. Varstvo okolja sta dodana dva nova odstavka, s katerima je poudarjena naloga varovanja gozdnih površin Sitarjevca in Svibna, skladno s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana ter naloge pri raziskavi vodnih virov in varovanju vodnih virov. 7. Za poglavjem 5.3. je dodano novo poglavje 5.4. Najemnine, vkaterem je podana usmeritev pri oblikovanju najemnin, kije skladna z usmeritvami širše družbenopolitične skupnosti. 8. V poglavju 6.1. Komunalno gospodarstvo seje na koncu šestega odstavka dodalo besedilo financiranje prostovoljnega mladinskega dela na zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah. Ta dopolnitev je skladna s sprejetim besedilom dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990. 9. Poglavje6.3. Vodno gospodarstvo je podano v celoti v novem besedilu. To iz razloga, ker je pri prepisovanju prišlo do napake v tem, da je bilo del tega poglavja kot tudi del naslednjega poglavja 6.4. Energetika izpuščeno. Tudi poglavje 6.4. je iz istega razloga podano v celoti v novem besedilu, v katerem so tudi usmeritve v zvezi z razvojem malih hidroelektraren na območju občine Litija. 10. V poglavju 7. Družbene dejavnosti se je dodal nov odstavek, v katerem je podana usmeritev za vodenje aktivnosti namenjen izboljšanju materialnih pogojev dela in razvoja na področju družbenih dejavnosti. V zaostrenih pogojih gospodarjenja bo nujno angažirati vsa razpoložljiva finančna sredstva za izboljšanje materialnih pogojev, kar pomeni, da se bo potrebno dogovarjati o smotrni porabi sredstev amortizacije in se z združenim delom v okviru svobodne menjave dela dogovarjati za namenska sredstva, ki bi omogočala izboljšanje najbolj perečih problemov na področju družbenih dejavnosti. 11. V poglavju 7.2. Izobraževanje se je besedilo prvega odstavka uskladilo z besedilom amandmaja k predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-1990, ki se nanaša na uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Dole pri Litiji, Litija—levi breg, Litija—desni breg, zaradi razveljavitve IV. občinskega samoprispevka, ki naj bi omogočili izboljšati pogoje na področju vzgoje in izobraževanja ter telesne kulture. 12. V poglavju 8. Krajevne skupnosti se z dopolnitvijo besedila tretjega odstavka še bolj poudarja združevanje ustreznega dela sredstev za naloge zlasti na področju komunalno infrastrukturnih objektov. 13. V poglavju 9.2. Varstvo pred požari Glede na sprejeti amandma k predlogu dogovora o temeljih družbenega plana za obdobje 1986—1990, s katerim se je pred stopnjo 0,24% dodala besedica najmanj. V obrazložitvi smo podali pojasnilo za vse spremembe in dopolnitve, ki so vgrajene v predlog družbenega plana glede na osnutek. Ob zaključku želimo poudariti, da so bile vse pripombe in pobude iz skupščinske in javne razprave pri sestavi predloga upoštevane. Litija, 5. 12. 1985 OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ PREDLOG: Izvršni svet Skupščine občine Litija predlaga zborom občinske skupščine v obravnavo in sprejem predlog družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990. IZVRŠNI SVET točka 3 Predlog RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1986 Ker na besedilo osnutka resolucije ni bio bistvenih pripomb temveč je predlog le bolj konkretiziran, se zaradi racionalnosti ni pristopilo k objavi celotnega besedila predloga temveč le k spremembam in dopolnitvam na besedilo osnutka, ki je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 8., meseca novembra 1985. 1. Stran 32, v poglavju 1. Uvod se prva dva odstavka nadomestita z novim besedilom, ki se glasi: Izvršni svet občine je po zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter po Statutu občine dolžan zborom skupščine do konca leta predložiti resolucijo o izvajanju družbenega plana za naslednje leto. Letos je stanje pri pripravi resolucije za leto 1986 specifično.saj pomeni to leto prvo leto novega srednjeročnega obdobja, za katerega pa vsi planski dokumenti ob pripravi predloga te resolucije še niso sprejeti. V osnovnih usmeritvah gospodarskega razvoja smo izhajali iz letošnjih dokaj ugodnih gibanj na področju fizičnega obsega industrijske proizvodnje in zunanje trgovinske menjave ter iz planiranih ciljev iz planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje. 2. Stran 32, poglavje 2. Temeljni cilji razvoja V drugem odstavku se pred besedo rasti doda beseda DOSEGANJE:, tako da se ta odstavek glasi: Temeljna naloga organizacij združeneg dela s področja gospodarstva bo ohranjanje dinamike rasti proizvodnje in doseganje rasti družbenega proizvoda najmanj 5%. Tako rast bomo dosegli z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja. 3. Stran 32, poglavje 2. Temeljni cilji razvoja V osmem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se na novo glasi: Na podlagi dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana in njunih prostorskih sestavin bomo za predvidene posege v prostor pristopili k izdelavi prostorskih izvedbenih aktov. 4. Stran 32, poglavje 2. Temeljni cilji razvoja Besedilo trinajstega odstavka se nadomesti z novim, ki se glasi: Preko sklada stavbnih zemljišč bomo zagotovili pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter oddajanje nezazidanih stavbnih zemljišč. 5. Stran 33, poglavje 2. Temeljni cilji razvoja Besedilo tretjega stavka, šestnajstega odstavka se spremeni tako, da. se glasi: Ohranili bomo doseženo raven družbenega standarda in socialnega položaja delavcev v izvajalskih organizacijah in izboljšali organiziranost dejavnosti, kar naj bi prispevalo k učinkovitejšemu delu. 6. Stran 33, poglavje 3. MJfcrialni okviri razvoja Spremeni se besedilo prvepi in drugega odstavka, ki se na novo glasita: Pri planiranju nalog in ciljev za srednjeročno obdobje 1986—1990 smo izhajali iz omejenih ekonomskih možnosti razvoja, s ciljem sanacije gospodarskega področja, dviga kvalitete gospodarjenja, nadaljnje rasti fizičnega obsega proizvodnje in storitev, v povečanju konvertibilnega izvoza in s poudarkom na produktivnem zaposlovanju. Vsi ti cilji veljajo tudi za prvo leto srednjeročnega obdobja. Na podlagi doseženih rezultatov gospodarjenja v prvih devetih mesecih tega leta in do konca leta 1985, načrtujemo naslednje stopnje rasti osnovnih kazalcev razvoja. Ú .soluc'ija "ScT'iía ~t.j-~~ "tíjaovov Resolucija"" 1935 alizac. 198b-199o 1986 ¡¡¡t__. 1985_____ X alai dsužtfjni' 3,'- - 5,o 5,o f-oizvod i žični obsog l-oizvodnjo I-vo^ blaga Uvoz blage 3,o 14,., 5,7 5V 5,o 5,o 14, o lo,o rast bo počasno j ša oi\ rartl izvoza št .vilo zaposlenih .1,2 :«5 1,7'-' • . 1,7 Skupna poraba Jji'sáost. hitr.jša 5#zaos- • skladno z mo- za raotj.i ract prt ras- tajanj;, tjo dohodka dohodka '.i dohodka za raetjo Splošna poratjo lojí " On -bna poraba " E. alai 0D za ce?, lo , dohodka ind..kri.točk Produktivnost 1,5 2,5 ihranitjv ohranit -v ravni in ravni poot.pcv-č. 2,15 2,-' tiorba: 1 Vpliv izgub*, v zrtr.-.vatvoni okupnoati in sanacija not rininoga položaja na področju vagoj in izobraževanja Oladv na zadaj . podražitvi živij..-njn!:ih dobrin jo pričakovati, do bo na koncu l.jta raot r.aln^ga OD 9ž«. 7. Stran 33, poglavje 3.4. Delitev dohodka Spremeni se besedilo prvega odstavka, ki se na novo glasi: Vse oblike porabe (osebna, skupna in splošna) bodo nominalno razstle skladno z dohodkom oziroma skladno s širšimi družbenimi usmeritvami, to velja za osebno in splošno porabo. 8. Stran 33, v poglavju 3.6. Produktivnost se besedilo nadomesti z novim: Z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja in rastjo produktivnosti najmanj za 2% ter zaposlenosti za 1,7% bom dosegli/5% stopnjo rasti družbenega proizvoda. Z doseganjem načrtovalne rasti produktivnosti in rasti dohodka bo možno realizirati postopno rast realnih osebnih dohodkov. 9. Stan 33, poglavje 4.1. Industrija Spremeni se besedilo drugega odstavka, ki se na novo glasi: Zaradi strukture gospodarstva v občini, kije pretežno predelovalnega značaja, bo obseg proizvodnje v letu 1986 odvisen od zadovoljive preskrbe s surovinami in repromateriali. Pri tem se bo gospodarstvo s svojimi proizvodi in storitvami kar v največji možni meri prilagajalo ponudbi in povpraševanju. 10. Stran 33, poglavje 4.1. Industrija Spremeni se besedilo četrtega odstavka pod točkami a, b, c, d, e, f, g, j: A) Predilnica Litija bo dokončala prizidek k proizvodnim prostorom predilnice in gradnjo proizvodnoskladiščnih prostorov in nabavila ter montirala novo opremo za modernizacijo in razširitev tekstilnih linij, centralno pnevmatsko zbiranje in stiskanje odpadkov v bale, brezvretenski pralni stroj in opremo za prečiščevanje in regeneriranje odpadnih vlaken, raztezalke za raztezanje in mešanje pramen bombažnih vlaken, potujoče čistilce za predilne stroje, dvojilno sukalni stroj, avtomatski previjalni stroj, laboratorijsko in drugo manjšo opremo. Podaljšan bo industrijski tir, izvedena pa bodo tudi dela pri ureditvi protipožarnega bazena. B) IUV TOZD Usnjama bo morki oddelek krznarne preselila v nove proizvodne prostore, nadaljevala z modernizacijo oddelka za predelavo krzna, začela bo z gradnjo 1. faze čistilne naprave za čiščenje industrijskih odplak in zgradila novo skladišče za kemikalije. V sklopu investicijskih vlaganj bo nabavljena nova oprema za krznarno in druge izdelke, ki bo prispevala k večjemu obsegu proizvodnje in dvigu kvalitete proizvodnje. C) SCT TOZD Industrija Apna Kresnice bo zaključila modernizacijo in rekonstrukcijo kamnoloma v Ušenišču z montažo novega drobilca in ostale opreme. Pristopila bo k urejanju vse potrebne dokumentacije za ureditev in rekonstrukcijo transporlfc! poti kamnolom Ušenišče — Kresnice ter z montažo filtrov preprečiflfprekomerno zapraševanje ozračja in z izgradnjo usedalnih bazenov kvalitetno uredila odvodnjave industrijskih odplak od separacije. D) Drugi odstavek se nadomesti z novim besedilom: Dokončala bo investicijo v modernizacijo žagalnice in z nabavo ustrezne opreme v furnirski proizvodnji (npr. oprema za sušenje lesa), v mizarski proizvodnji in v proizvodnji plastike izboljšala kvaliteto proizvodnje in- odpravila nekatera, ozka grla v proizvodnem procesu. Uredila bo skladiščni prostor za temperiranje lesa in prostora za mehanično delavnico. E) Agrotehnika Gruda tozd Mesarija in prekajevalnica Litija bo nabavila nov kamion in opremo za trgovsko poslovalnico ter pristopila k izgradnji zajetja in vodohrama, iz katerega si bo zagotovila lastno tehnološko vodo. F) Kovina Šmartno bo z nadaljnjim razvojem in uvajanjem novih proizvodov povečala obseg proizvodnje in izboljšala ponudbo. Pristopila bo k nabavi nove strojne opreme ter pričela z izgradnjo proizvodnih prostorov, ki bodo pomembno vplivali na boljšo organizacijo dela, dvig kvalitete in ekonomičnost poslovanja. G) Tekstil TOZD Pletilja bo nabavila novo opremo (šivalne stroje, krojilne škarje), ki naj bi prispevala k dvigu fizičnega obsega proizvodnje in kvalitete proizvodov. Začel bo aktivnosti pri pripravi dokumentacije za izgradnjo novih skladiščno—proizvodnih prostorov. J) Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole bo nabavila novo opremo za obrat Presad in za kmetijsko dejavnost, kar naj bi prispevalo k večji proizvodnji. Zgradila bo skladišče za embalažo pri proizvodnem obratu Presad in .skladišče pri obratu Dolka. 11. Stran 34. poglavje 4.2.1. Kmetijska zemljiška skupnost Na koncu se doda nov odstavek, ki se glasi: V letu 1986 bodo zaključena dela pri agro in hidromelioraciji na kompleksu Ponoviče, začela pa se bodo dela na kompleksu Črni potok-—Vintarjevec—Podroje. Bogenšperk. Slatina in Sela. Izdelana bo lokacijsko tehnična dokumentacija in projekt melioracije z idejno zasnovo komasacije območja Pusti .lavor — Sobrače—.lešče—Radanja vas. Izdelana bosta tudi idejana projekta melioracije za Hotič in Tlako. 12. Stran 34, poglavje 4.3. Gozdarstvo Na koncu se doda nov odstavek, ki se glasi: Gozdno gospodarstvo tozd Gozdni obrat Litija bo pristopil k izgradnji prizidka in k financiranju gradnje gozdnih cest. 13. Stran 34, poglavje 4.5. Gostinstvo in turizem Spremeni se drugi odstavek tako, da se glasi: Gostinsko podjetje Litija, kot nosilec razvoja gostinske dejavnosti v občini si bo prizadevalo, da s kar najbolj ustrezno povezavo s sorodno organizacijo združenega dela s področja gostinstva in turizma prispeva h kvalitetnejšemu in hitrejšemu razvoju gostinstva in turizma, v občini Litija. V ta namen se bo povezoval tudi z drugimi gostinsko turističnimi organizacijami, da bi prek teh vključil v njihovo ponudbo oziroma njihove programe tudi naravne in kulturno zgodovinske znamenitosti v občini (npr. Bogenšperk, Geoss...) ter možnosti kmečkega turizma. 14. Stran 34, poglavje 4. 6. Drobno gospodarstvo Med tretjim in četrtim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: V obeh organizacijah združenega dela bo dan poudarek dvigu produktivnosti in kvaliteti proizvodnje. V ta namenbo Mizarstvo Litija nabavilo novo opremo, Mizarstvo Gabrovka pa bo pristopilo k izgradnji novih proizvodnih prostorov ter nabavi potrebne strojne opreme, kar bo omogočilo poleg večje proizvodnje tudi preselitev celotne dejavnosti delovne organizacije na eno lokacijo. 15. Stran 35, poglavje 9. Energetika Na koncu drugega odstavka se doda stavek, ki se glasi: V letu 1986 se bo pristopilo k izvedbi dodatne toplotne zaščite fasad na stanovanjskem objektu na Cesti komandanta Staneta 7 v Litiji. 16. Stran 35, poglavje 7. Cestno gospodarstvo Doda se nov odstavek, ki se glasi: Nadaljevala in zaključila se bodo dela pri rekonstrukciji ceste v odseku ožine v Strmolah. V sodelovanju s krajevno skupnostjo v Hotiču, Ribčah in Jablaniški dolini se bo pristopilo k pripravam za modernizacijo lokalne ceste na tem območju. 17. Stran 35, poglavje 10.2. Cestni promet Besedilo prvega odstavka se nadomesti z novim, ki se glasi: Integral DO SAP TOZD Turbus bo izboljšal storitve v avtobusnem prometu tudi z nakupom dveh novih avtobusov. Proučile se bodo možnosti za uvedbo novih avtobusnih prog, ki bi prispevale k boljši prometni povezavi odročnejših krajev z mestnim središčem in zaposlitvi krajanov iz teh krajev. Temeljna organizacija Turbus bo pristopila k aktivnostim v zvezi s pripravami in projektne dokumentacije za izgradnjo I. faze avtobusne postaje v Litiji." 18. Stran 35, poglavje 10.3. Železniški promet Doda se nov odstavek, ki se glasi: Posebna skrb bo namenjena kvaliteti storitev in varnosti udeležencev v železniškem prometu. V ta namen se bo proučila možnost dodatnih prometnih zvez v smeri Ljubljane in nazaj ali povečanja obstoječih kompozicij potniških vlakov. 19. Stran 35, poglavje 12. Stanovanjsko gospodarstvo se spremeni in se na novo glasi: Družbeno usmerjena blokovna stanovanjska gradnja bo potekala v stanovanjski soseski ob Maistrovi ulici, kjer bo zgrajeno 17 stanovanjskih enot, začeli pa bomo z izgradnjo stanovanjskega objekta z 28 stanovanjskimi enotami in dvonamenskim zakloniščem v kletni etaži. Začeli bomo tudi z nadzidavo stanovanjskega objekta Cesta komandanta Staneta 7 v Litiji in dodatno toplotno zaščito fasade. S povečanjem stanarin bomo dosegli 1,52% vrednosti revolorizirane-ga stanovanjskega sklada. Skladno s sprejeto politiko najemnin za poslovne prostore bomo le-te povišali za 70 odstotkov. Na področju individualne gradnje bo zgrajenih okoli 50 stanovanjskih hiš. V ta namen se bo pristopilo k pridobivanju, urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč na območju Praprošč in Kresnic. 20. Stran 35, poglavje 13. Družbene dejavnosti Besedilo prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi: Sredstva za družbene dejavnosti bodo rastla skladno z rastjo dohodka.' 21. Stran 35, poglavje 13. Družbene dejavnosti Spremeni se besedilo četrtega odstavka tako, da se glasi: V družbenih dejavnostih bomo na novo zaposlili delavce le v primerih razširitve dejavnosti, ki bo družbeno utemeljena. Nadaljevali bomo z gradnjo objektov iz tretjega občinskega samoprispevka ter povedli aktivnosti za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Dole pri Litiji, krajevni skupnosti Litija—levi breg in krajevni skupnosti Litija—desni breg ter z zbranimi sredstvi omogočili izboljšanje pogojev vzgojnoizobraževalne dejavnosti v osnovni šoli Dušan Kveder—Tomaž na Rozmanovem trgu v Litiji in podružnični osnovni šoli Dole pri Litiji. 21. Stran 35, poglavje 13.4. Kultura Besedilo prvega stavka prvega odstavka se nadomesti z novim, ki se glasi: Razvijali bomo kulturno življenje na območju celotne občine. 22. Stran 35, poglavje 13.4. Kultura Spremeni se tretji odstavek, ki se glasi: V okviru občinske kulturne skupnosti bodo potekale aktivnosti za pridobitev prostorov za spominsko sobo Petra Jereba in atelje Mire Pregljeve v Farbarjevem gradu v Litiji. 23. Stran 36, poglavje 13.7. Socialno varstvo Besedilo prvega stavka v prvem odstavku se spremeni in se glasi: Nadaljevalo se bo z izvajanjem skupne enotne evidence prejemnikov vseh oblik družbeno—denarnih pomoči. 24. Stran 36, poglavje 15. Krajevne skupnosti V prvem odstavku se zadnji stavek dopolni in se glasi: Za uresničevanje nalog v krajevnih skupnostih bomo delovni ljudje in občani združevali sredstva po stopnji 0,5% iz dohodka oziroma čistega dohodka (osnova je BOD). 25. Stran 36, poglavje 15. Krajevne skupnosti Na koncu se doda nov odstavek, ki se glasi: Krajevne skupnosti se bodo na osnovi samoupravnega sporazuma opredelile za združevanje ustreznega dela sredstev, s katerimi se bo pospeševal razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti zlasti na območju in-frastrukturnih objektov. 26. Stran 36, poglavje 17. Varstvo pred požari Pred besedo predvsem se doda beseda SKRB, tako da se stavek glasi: Na področju varstva pred požari bo namenjena skrb predvsem preventivnem delovanju in opremljanju gasilskih enot za učinkovite posege v primeru nesreč. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LITIJA točka 4 Gradivo bodo dobili delegati naknadno 27. seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija 26. decembra 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani SO Litija. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov, b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika, , c) Potrditev zapisnika 15. in 16. skupnega zasednja vseh zborov in 25. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 2. Predlog dolgoročnega razvoja občine Litija za obdobje 1986—2000 LITIJA 2000, (nadaljevanje razprave) 3. Predlog družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, 4. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1986, 5. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 (nadaljevanje razprave), 6. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1985, 7. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija v I. trimesečju 1986, 8. Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986, 9. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, 10. Predlog odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov ir od plačil za storitve, 11. Predlog odloka o davku na promet nepremičnin, 12. Osnutek odloka o razglasitvi gradu Bogenšperk z vplivnim območjem za kulturni spomenik, 13. Osnutek odloka o spremembi odloka o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, 14. Osnutek programa dela zborov občinske skupščine za leto 1986, 15. Vprašanja in pobude delegatov. PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Eva Kovic, I. r. PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Anton Savšek, I. r. točka 1 c SKRAJŠANI ZAPISNIK 25. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija, ki je bila dne 12. novembra 1985 ob 15. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija. Sejo je vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Eva Kovic, zboru združenega dela je predsedoval predsednik zbora Anton Savšek. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbora sta soglasno sprejela naslednji dnevni red: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika c) Potrditev zapisnika 3. seje zbora združenega dela in 2. seje zbora krajevnih skupnosti, 2. Predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija, 3. Osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1985 , 4. Predlog sklepa, da pot pare. št. 306/32 k.o. Litija preneha biti javna pot 5. Vprašanja in predlogi delegatov. K l/a Verifikacijska komisija zbora združenega delaje poročala, da jeod 27 delegatskih mest na seji navzočih 16 delegatov, odsotni so bili delegati iz delegacij: TOZD Gradmetal, KOP Komunala, Mizarstvo Gabrovka, Gostinsko podjetje, Mizarstvo Litija, TOZD Pletilja, KZ Gabrovka — Dole, Osnovna šola Gabrovka, VII. Konferenca delegacij, VIII. konferenca delegacij. Kovina Šmartno. Verifikacijska komisija zbora krajevnih skupnosti je poročala, daje od 18 delegatskih mest na seji navzočih 12 delegatov, seje se niso udeležili delegati iz naslednjih delegacij: KS Litija — desni breg, KS Velika Kostrevnica, KS Sava pri Litiji, KS Št. Poljane, KS Jablaniška dolina in KS Vače. Na seji so bili navzoči tudi: Branko Pintar — predsednik občinske skupščine. Zvonjmir Bric — predsednik izvršnega sveta ter Karlo Le-mut in Borut Vukovič — člana izvršnega sveta. K 1/b Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Vinko Keržan in Roman Huč. K 1/c Zbor združenega dela je soglasno sprejel zapisnik 3. seje z dne 26. 9. 1985. Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel zapisnik 2. seje zbora / dne I. 10. 1985. K 2) Zbora sta brez razprave soglasno sprejela odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija, kije bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu štev. 8/85. K 3) Zbora sta sprejela osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1985. kije bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 8/85 in ga dala v javno razpravo do I. 12. 1985. K 4) Zbora sta soglasno sprejela predlog, da pot pare. št. 306/32 k.o. Litija preneha biti javna pol. K 5) Delegat I.aba Roman je predlagal, da se odstrani posušena lipa na koncu Trga na Stavbah, ki potencialno ogroža promet in družbeno ter zasebno imovino. Seja je bila končana ob 15.30 uri. točka 2 Gradivo je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 8 — november 1985 točka 3 Gradivo je objavljeno na strani 5 točka 4 Gradivo je objavljeno na strani 7 točka 5 Gradivo je bilo objavljeno v delegatskem obveščevalcu št. 8 — november 1985 točka 6 Predlog Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. I. SRS, št. 39/74) in 204. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne .....................sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1985 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1985 (Ur. I. SRS, št. 13/85) tako, da se glasi: »Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 218.175.293 dinarjev in se razporedijo — za splošne družbene potrebe 217.875.293 din (od tega izločeno za leto 1985 na posebno partijo proračuna 3.951.000 dinarjev) — za tekočo proračunsko rezervo 300.000 dinarjev 2. člen Pregledna bilanca prihodkov in njihove razporeditve je sestavni del tega odloka. X3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po njegovi objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar Obrazložitev: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta osnutek sprememb proračuna obravnavala na seji dne 12. II. 1985 in ga posredovala v javno razpravo do I. 12. 1985. Pripomb na predlagane rešitve nismo prejeli. Na podlagi izhodišč, ki jih je ob sprejetju zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1985 pripravil republiški sekretariat za finance smo ponovno preverili izhodišče in ugotovili, da bi upoštevajoč nelimitirane dohodke celotni proračun lahko znaša/ 218.175.293 dinarjev kar je 7.828.293 din več od z osnutkom rebalansa predvidenega obsega. Celotno povečanje gre na račun povečanja odstopljenega dela republiškega prometnega davka, zmanjšani pa so lastni prihodki upravnih organov. Da bi zagotovili realizacijo že dogovorjenih uskladitev osebnih dohodkov je bilo v gl. namenu 01 povečali v osnutku sredstva za OD voljenih in imenovanih za 4.230.000 din. štab teritorialne obrambe 1.805.6 79 in delovno skupnost upravnih organov 2.541.665. Glede na gibanje cen in dejansko porabo je potrebno zagotovili 1.200.000 dodatnih sredstev za materialne izdatke in za dokončen obračun amortizacije je potrebno zagotoviti 24.250 din. za nemoteno poslovanje občinskega sodnika za prekrške pa 345.555 din. V skladu z opredelitvijo sprejeto na seji odbora za splošno porabo ob obravnavi osnutka odloka so znižana sredstva za pravosodne organe in sicer za temeljno sodišče v Ljubljani za 1.342. 710 din, temeljno javno tožilstvo za 235.410 din in sodišče združenega dela 60.160 din. Na podlagi meril Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide sredstva za priznavalnine znašajo 11.683.000 dinarjev (sem sodijo tudi enkratne pomoči) zato smo postavko sta/ne priznavalnine v glavnem nameni 09 zmanjšali za 160.000 din. Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo K) SPBEMEKBa PHIHCDKOV lil I&ZPCj££DITSV PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LITIJA ZA LETO 1985 Vrsta prih. Prihodki Znesek G-lavni namen Razporeditev prihodkov Znesek 70 Prenesena sredstva 4.361.217 01 Dejavnost DPS 167.027.511 1 Prihodki od davkov od CD 78.007.923 02 sofinanciranje LO in OSTO 2.600.000 2 Prometni davki, davki 03 Dejavnost organov DPO 16.415.202 na dohodek od premož. 108.421.573 04 Kegosp. investicije 3.749.710 3 Takse 6.426.504 08 Sred.za. uveljav. temelj. 5 Denarne kazni 2.525.000 pravic "borcev, vojaških inv. 13.013.000 6 Prihodki upravnih org. 12.982.076 09 Zdravstveno varstvo 300.000 7 Prihodki drugih DP8 10 Sred.za splošno komun. - izločena sred.na rjos • "porabo 3.52O.OO4 par. 3.951.000 11 Sredstva za KS 3.360.000 - dopolnilna sredstva 1.500.000 16 Interv. v gospodarstvu 2.050.000 17 • Tekoča prorač.rezerva 300.000 18 Izločena sred. -1 % v rezerv. sklad 1.888.866 - posebna partija proračuna 3.951.000 218.175.293 ■" 218.175.293 Zap.št. 1 ,3 4 Pos.obč.dav.od pron.za alk.pij. • - družbeni sektor 23.895.CCC 23.895.COO 100 - zasebni .sektor . . O w . w O 4.500.000 96 Fo3.obč.dav.od prot-i« z ume t.in bre:'alk.picača d -družbeni sektor 462.000 I.C50.OCC 227 - zasebni sektor 69.0GC 40.000 57 Odst.dch.pos.dav.od prom. x^roizv. 29.620.000 67.926.657 229 Pos.obč.davek.od plač, za stor. - družbeni sektor 292.000 292.OOO 100 - zasebni sektor 2.66C.0C0 2.660.000 100 SKUPAJ : 61.648.000 100.365.657 162 24 Dav. na proni. nepremičnin 5.100.000 4.480.801 87 S K U F A J : 5.100.000 4.4^0.801 87 25 Dav.ua doh.in prem. prav. 7GC.000 - 833.255 119 $av»o& premož« -na ded»in darila 720^000 468.951 65 c-s i«av.ou. premoženja - na pos.od tovor.cest.motor.prikol. vozil ter kombijev - - — .stavb.posl.prostorov in vikendov 5.820.000 1.824.909 47 Dav.na dobitke od iger na srečo 250.000 450.000 195 S K U F A J : 5.470.000 3.577.115 65 33 Takse; Upravne takse in obč.takse 1.926.000 1.926.504 100 S -Zap.št._1__ 2 5 4 Takse na promet prakljarjev in kop. 2.250.000 1.900.000 84 Komunalne takse 40.000 100.CCO 250 _Sodne takse _._5.200.000 _ 2.500.000_Z§. SKUPAJ: 7-416.000 6.426.504 86 51 Den.kazni, ki pripadajo občini 55.000 25.000 71 _Den.kazni (odstop.del50 r;0 /. Priprava .-