Stev. ti.
3 Uubljanl, dne 13. marca 19191
Leto KIJCH.
Ezk«fa mk
t.trl.k, —
Oam mm f
K H<- u Utm. - fU VnutZt K U--, n
Aaurikc Ja itrit («)• <tian K !*"—J Poummm il*rUk« trn pr«d»)«|. p«
30 rinirjrr. ..H ,« inrni«"i"ii"«.' i
IS
SLOVENSKEMU LJUDSTVU : V POUK IN ZUBAVO s
Spm is ■!»•
pUl M l|*)o. Ure* >IJM Ji«.
Lf«bl|ua, • t»plt«nr»« alio«. — NuvCnlna, rtkUsuei)« ia U> MiotI pni UpriTalilra.Doacflab**.
UabUu*. KonlUrkv« ulic«.
te
Kmetje, organizirajte se!
Danes posameznik ne velja nič, le or-
5animacija nekaj doseže. Svoj čas so bili elavci sužnji kapitalističnili velepodjetni-kov, danes je njihovo stališče proti nekda-(ajemu kakor dan proti noči, dasi še vedno marsičem pomanjkljivo. In kako so jmogli prodreti s svojimi zahtevami. Organizirali so se in bili vsi kot eden. Če je tovarnar hotel še naprej delati in proda-vjati svoje izdelke, se je moral z delavcem •pobotati. Z enim ali z drugim se ni pogajal, temveč ga je na cesto vrgel, z vsemi •e jc pa moral dogovoriti.
ICmet pa je v primeri z delavcem te-Eom zadnjih let le malo zboljsal svoje družabno in . gospodarsko stališče. Le primerja naj Človek danes kmetske izdelke, «Jc.akšno ceno imajo napram ceni, ki jo Vmora d&ti kmet za razno tovarniško blato. ki ga potrebuje, ali napram cenam, ki jo mora plačati najetim delavcem in obrtnikom. Drugi naj sodijo, če so te cene previsoke, res pi je, da so ccne kmetskih izdelkov napram tem pod vsako primero nizke. Delavci — organizirani na eni stra-. hi v krščanskosocialnem taboru, na drugi ;>;*lrani v sorialnodemokratičnem, dosežejo stave, kakršne sami hočejo. To pa zato, er vsi enotno zahtevajo, medtem ko kme-valci niso enotno organizirani in zato jihove zahteve niso tako enotne in sploš-e, temveč eden lo želi, drugi ono zahteva, tretji čez to zabavlja, kake enotne, skupne misli ene velike kmetske organi-itacije pa ni, da bi povedala: to je prva ,'ljtvar, ki jo vsi kmetje zdaj hočemo.
Zato naša ljudska stranka poživlja se-vse svoje pristaše, naj se organizirajo spw!Miinetskih zvezah po vseh sodnih ali političnih okrajih, kakor pač razmere zahte-jrajo. Vse te zveze pa se bodo strnili v jugoslovansko kmetsko zvezo, ki bo lahko ina merodajnih mestih povedala: To je na-SK, volja.
Poleg tega bo pri ntši ljudski strajiki najkrajšem času začelo poslovati kmet-o tajništvo, ki bo dajalo v vseh politič-- kmetskih zadevah navodila Ln pouk. omoljub« pa je že doseda; v prvi vrsti litično - kmclski list in bo tako nekako ilo vseh kmetskih zvez in Jugoslovan-kmetske zveze.
Zabavljati čez vse viSje odredbe ne aga nič, pomaga samo inočna. organi-
1 i i
zacija, Zato naj ne bo kmeta, večjega in manjšega, ki ne bi bil član Kmetske
zveze.
Prosta trgovina.
Glasom brzojavnega poročila kr. ministrstva za prehrajno in obnovo zemlje z dne 28. februarja 1919, štev. 2453, je ministrski svet kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na svoji seji dne 25. februarja sklenil, da se na vsem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev dopusti prosta notranja trgovina z naslednjimi rečmi: vse vrste žita in moke, vse vrste živine v živem in zaklanem stanju, govedo, konje in drugo živino, vse vrste meča, svežega, nasoljenega, posušenega itd., vse vrste masti in slanine, vse vrste zelenjadi in semenja, dalje krompir, fižol, zelje itd., vse vrste sadja in sadnih izdelkov, vino, žganje, rum, likerji, vse vrste olja, les, vse vrste gradiva in lesnih izdelkov, pohištvo in kmetijsko orodje. V posameznih pokrajinah obstoječi predpisi glede utesnitve prometa in maksimalnih cen za vise druge reči, ki niso zgoraj navedene, ostanejo v vsaki pokrajini v moči.
Odslej naprej je trgovina z vsemi r prvem odstavku navedenimi rečmi na vsem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev prosta. Razveljavljene so na-redbe, ki so utemeljevale promet s temi rečmi.
Še naprej pa ostanejo v moči vsi predpisi, ki uravnavajo porabljanje živil in ki določajo prevzemne, nakupne, prodajne, oziroma najvišje cene za živila in živino.
Da se omogoči uravnava porabljanja in da sc zagotovi enakomerna preskrba vsega ozemlja deželne vlade za Slovenijo, odreja prehranjevalni urad na podstavi sklepa deželne vlade za Slovenijo z dne 7, marca 1919 do preklica nastopno:
1,	Žitni zavod in Vnovčevalnica za živino in mast ostaneta še naprej ter bosta vsak v svojem področju v prosti trgovini nakupovala živila in jih razdeljevala po navodilih prehranjevalnega urada,
2.	Vsak, ki ima na ozemlju deželne vlade za Slovenijo zaloge žita, moke, krompirja, fižola, masti ali olja, mora, predno proda iz svoje zaloge množine, ki presegajo v vsakem primeru težo 100 kg, naznaniti prehranjevalnemu uradu, kam in komu namerava prodati svoje blago.
Prehranjevalni urad ima pravico zahtevati, da se blago njemu proda, oziroma
da se proda določeni aprovizačni organizaciji.
3.	Kdor uvaža žito, moko, krompir, fižol, mast ali olje iz ozemlja kake drug« pokrajine kraljestva Srbov, Hrvatov io Slovencev na ozemlje deželne vlade za Slovenijo v množinah, ki presegajo v vsakem slučaju 100 kg, mora takoj, ko prid« blago na to ozemlje, naznaniti prehranjevalnemu uradu količino in kakovost blaga, dalje, kako namerava blago porabiti. Prehranjevalni urad ima pravico zahtevati* da se blago njemu proda, oziroma, da sa proda aprovizačni organizaciji, ki jo do-loči.
4.	Mesarji, ki ne dobe klavne živin« od Vnovčevalnice za živino in mast, temveč si jo sami nakupijo, morajo vsako nedeljo na dopisnici sporočiti Vnovčevafni-ci, koliko klavne živine so nakupili v pre-tečenem tednu in kako so nakupljeno živino porabili, Prehranjevalni urad ima slejkoprej pravico določiti, koliko klavne živine se sme v vsaki občini klati in kateri okoliš mora mesar zalagati z mesom. Mesarji, ki dobivajo klavno živino od Vnovčevalnice za živino in mast in za katero'plačuje država pri nakupni ccni po-višek 1 K 50 vin. za 1 kg žive teže, so dolžni, meso prodajati za tiste ccne, ki so bile doslej za to določene.
Politična okrajna oblaslva morajo s primernimi odredbami poskrbeti, da se t« cene ne bodo presegale.
5.	Zoper lastnike zalog, trgovce, mesarje in druge, ki se ne bi ravnali po predpisih točk 2 do 4 te naredbe, se bo postopalo po določilih cesarskega ukaza i dne 24. marca 1917, drž, zak. štev. 131,
Živinski sejmi.
d Na naslov narodne vladef Dan n«
dan se čujejo pritožbe v enem in drugem oziru, pa tudi po pravici Velika nezadovoljnost obstoja tudi v tem, ker ne dovoli vlada več običajnih živinskih sejmov. Eden toži: jaz bi rad kupil par enoletnih teličkov, drugi zopt kravo mlekarico, tretji mlade delavne voli Tako je že marsikateri tožil: tavam že 14 dni, en mesec okrog, pa ne morem dobiti potrebne živine, ker ne vem, kdo jo ima na prodaj. Ako računamo na stroške in izgubo časa, koliko se pri tem po nepotrebnem izgubi časa in denarja. Porečete: imamo vnovčevalnico za živino, Res, imamo jo, ali pri sedanjih železniških razmerah ni na to niti misliti. Zato je v interesu občinstva nujn oželeti, da s«
1*
/ najkrajšem času otvorijo zopet sejmi tuli za golejo živino, če ne v tistem obsegu kakor pred vojno, pa vsaj vsnk	•
krat v vsakem politične okraju. — Kmeto
valeč.
j Finančna poverjeništva so ustanovljena po celi Jugoslaviji, in sicer pet. Eno izmed teh je tudi v Ljubljani za Slovenijo tn Istro,
j Zračna pošta za piima se jc vpeljala med Betgradom in Ljubljano.
j »Jugoslovanski klub,« kakor se ime-auje klub naših poslancev v narodnem predstavništvu v Belgradu, je izvolil za načelnika dr. KoroSca, za podpredsednika dr. Janka Šimraka, za tajnika Strcina in Baniča.
j Naši poslanci so vložili v narodnem predstavništvu predlog, da »e slovenski mandati pomnože in da bodo tako Slo-vcnci številnejše zastopani v Belgradu. Predlog je bil odklonjen z glasovi JDS, h kateri se prištevajo tudi slovenski liberalci,
j Jn sna beseda. »Slov. Narod« jo našteval tiste poslance, ki bi v slučaju kulturnega boja (torej kadar bi Slo ca brez-versko šolo in razporoko) na strani svo-bodomiselcev. Med temi našteva tudi slovenske liberalne poslance. To Jo Jako dragoceno priznanje; le naj gospodje tudi zunaj na shodih to povedo. Zakaj se pa tam »krivajo?
j Srbski denar za celo državo SHS.
Rinančno ministrstvo je odredilo, da je od sedaj dovoljeno izvažati srbski denar in denarne nakaznice srbske narodne banke iz ozemlja kraljevine Srbije v vse kraljestvo SHS. Prepoved izvoza srbskega denarja preko mej kraljestva SHS ostane tudi nadalje v veljavi.
j Naše meje določene razen italijan-»kjh. V Parizu so menda meje naše države že določili razen onih napram Italiji. Menda je izpadlo ugodno za nas. Baje na severu dobimo, kar zahtevamo. Ali zato, da
nam bodo na zahodu toliko več odščip-nili. Pariškim mogotcem ni dosti zaupati.
j Trmast kralj. Črnogorski kralj Nikila »c noče odreči prestolu, dasi ve, da ga Črnogorci ne marajo. Vse to je italijansko maslo,
j Kaj mislijo koroški Ncmci? Na Koroško je došlo mnogo vojakov s Tirolskega, m menda so tudi Italijani postavili pri Irbizu polno opremljeno divizijo. Pravijo, da mislijo koroški Nemci s pomočjo Ti-rolcev in Italijanov izgnati jugoslovanske čete s Koroškega,
.. j.T«^ vrišča je vzbudila laška komika, ki ,e prišla nekoč v Ljubljano in jo Je potem odkunla, ko je videla, da pri nas mčesar opraviti nima. Italijani so po celem svetu razkričali, kako nasilni so Slovenci in sedaj bodo imperialisti v Parizu ki pravijo da delajo svetovni mir (pa le neti,o nov požar) celo sestavili komisijo, ki bo preiskovala ljubljanske dogodke
j Italijani postavljalo topov«. Italijani
so postavili v podbr-Ski prodor topovo velikega kalibra in ga močno zastražilL Tudi na hribovju nad Podbrdom proti Boh. Bistrici so ukopoli več topov in postavili
strojno puške.
j Prekmurska depntaclja Slovencev
se jo oglasila i. t m. jiri deželni vladi v Ljubljani ter izrazila odločno željo, da hoče spadati v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovcncev. Prosijo, da jugoslovansko četo čimprejo zasedejo prekmursko ozemljo.
Domače novice.
d »Ljudski glss« se bo imenoval časopis, ki ga namerava socialnodcmokra-tična stranka izdajati za kmete. Kako pridejo socialni demokratje, ki zagovarjajo ločitev zakona in brezversko šolo, ki se borijo za razlastitev kmetske zemlje, ki naj bo potem skupna 'ast, do tega, da mislijo dobiti pristašev pri našem kmetskem ljudstvu, ki ima toliko ljubezen do svoje rodne grude, nani nc gre čisto v glavo,
d VojoSke in amerikanske podpore. Na oblasti je bilo vloženih na tisoče pro-8<xaj za podpore, a večji del teh jc neopravičen ln samo zavlačujejo rešitev upravičenih prošnja. »Dol. Novice« prinašajo v pouk to-le: Podpora za preživljanje no gre prosilcu: a) ki ima toliko dohodkov, da preživljanje ni v nevarnosti; b) ki ga Jo vpoklicani le podpiral, no pa preživljal in sicer, ki ga ni preživljal z mezdnim zaslužkom, s kako plačo, ali z dohodki kakega, sedaj mirujočega obrta. Le v zelo redkih slučajih sc smo torej nakazati podpora staršem po vpoklicanih sinovih, kor sinovi po navadi ne preživljajo svojih starcev, marveč jih k večjem lo malo podpirajo. Svoječasno delo vpoklicanega na domačem zemljišču se tudi nc sme smatrati kot preživljanje svojcev. Naklonitvo (po padlih, vsled vojne umrlih ali pogrešanih) so no smejo pripoznati: a) če ne bi bilo preživljanje svojcev brez naklonitvo res ogroženo; b) čo dotičnik ni svojcev vzdrževal ali trajno podpiral. Invalid sam ne dobi naklonitve, tako tudi ne njegovi Bvojci: a) če ni njegova delazmožnost vsaj za 20 odstotkov zmanjšana, kar se mora dokazati z dokumenti ali z zdravniškim spričevalom; b) čo nI preživljanje invalida (odnosno svojcev) brez naklonitve ogroženo. Amerikanske podporo se no smejo nakazati, če v Ameriki bivajoči vzdrževa-telj ni oče ali mož prosilca ali prosilko ter čo brez podpore no bi bila podpirancu resno ogrožena prehrana. Daljo se prosilci opozarjajo, da so podporo določene na dan po 1 K in 1 K 60 v., oziroma naklonitvo v zneskih kakor so določeni v zakonu z rlno 28. marca 1918, drž. zak. St. 119, le najvišji postavki, ki so pa morajo skrčiti na toliko, kolikor zadostuje opravičcncom, da njih preživljanje ni ogroženo.
d Vojaki in častniki lz po Italijanih zasedenega ozemlja naj prijavijo takoj podpisanemu uradu svojo sedanjo naslone. V prijavi naj natančno navedejo dan, ko bo vstopili v jugoslovansko armado in v slučaju, da so begunci, naj navedejo vzrok, radi katerega so morali zapustiti •voje stalno bivališčo. Pisarna za zasedo-io ozemlje Ljubljano, Dunajska cesta 31.
d Begmu&« sirot« . Prta«-. Poverjemštvo t« socialno skrbstvo^^ ni« vsem onim. b so se zadnja dvj^ seča priglasih, dm .prejmejo beguni rot«, sledeče: Vrnitev begonskiHKit Brucka v domovino s« {« nekoliko J!L la, zato »H moglo poverjeništvo ^ prošnjam priglašenih družin t tistem ~ ko, kakor je prvotno nameravalo sJu so sirote žc v domovini b sicer v'b,lw šču Strnišče pri Ptuju. Kakor hitro £ sirote zdravniško preiskane, dobe prJa lenci otroke in sicer v prvi vrsti oni, ki £ izjavili, da vzamejo sirote za svoje, VjjJj posamezni družini bo sporočilo poverjeni, itvo, kdaj in kje dobi otroka.
d Begunci, ki so morali vsled prltHks laških oblasti zapustiti po okupaciji svoj« krajo, noj prijavijo takoj podpisanemu uradu svoje sedanjo naslove, dan, ko » morali oditi in vzrok bega. Pisarna sa u,■ sedeno ozomljo Ljubljana, Dunajska ce-U flt. 31.
d Zavarovanje delavcev zoper t«, zgode. Nekateri nezgodnemu zavarovanja zavezani podjetniki pošiljajo v .Uradnem listu« z dne 20. februarja 1919 zahtevan« listine naravnost zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljano, dočim je v dotični odredbi (št. 364) izrecm> predpisano, da j« potrebne listine (uvrstitvene odloke, prijave obratov, izjave o plačani premijij pošiljati političnim oblastim L stopnje. T« oblasti skrbe za to, da vsi delodajalci it vrše svoje dolžnosti — in zato je neobhodno potrebno, da te oblasti prve dob« te listine v roke,
d Pametna odredba. Deželna vlada j« soglasno odredila, da se morijo vse zloglasne hiše po slovenskem ozemlju zapreti. Tako je pravi Ženska ne Eme bitJ sužnja moških strasti,
d Zdravstveni orad za Slovenijo i LJubljani jo ustanovila belgrajska vlada. Za vodjo tega urada jo imenovan zdravnik dr. Ornžen.
d Tlakarino bodo pobirali v LJubljani Sklep velja od 1. aprila dalje za pet let in sicer od gnane živali po 10 vin., od vpreženc po 20 vin., od avtomobilov po 1 krono, od motornih koles pa po 20 vm Tlakarino bodo pobirali ob vstopu v maslo in ob izstopu iz mesta.
d Shod proti italijanski zasedbi. V fi* deljo, dne 16. t. m. popoldne ob pol tre« bo v Mokronogu na Dolenjskem veli* protestni shod proti zasedbi našemi ozemlja od strani Lahov. Dolcnjct, pridimo M ta važen shod v obilnem številu m Pokažimo javno, da bije tudi v naših srca čista ljubezen do naših podjarmljcmb Mitov in lepe zemlje in da »mo pripravil«® vse storiti za njihovo rešitev izpod luč-
janskega jarma,	,	„
d »Gospodarski »vet« se bo vršil » .jrv. Jožefa dan v Bohinjski Bistrici « w Bohinj.	*	... XtA
Sv. Gregor. V nedeljo se je < S. L. S. Poročal je ob obilni udeležbi P* slanec g. Škulj. Storili so se važni t ozirom na domače gospodarstvo.
d Podporno društvo ornnnistov »mt vovodlj a sedežem f Ljubljani bo u» , tedni občni zbor v sredo 28. marca««^ treh popoldne v Alojzijevišču šola). Na sporedu so: L Poročilo odbor*
razgovor • gmotnem položaja org&nistev tn zadevni akciji, S. volita* odbora, 4. slučajnosti. Kar ee občni zbor radi vojsk« i« Sest let nI vriill, pokažimo, organlsti, Isto« a čim največjo udeležbo, da imamo zraisel za naše družtvo in naS« stanovska potreba. — Prodsodnik. ~
d Poverjeaik za notranje zadeve gospod Gustav Golia sprejema samo v torek, četrtek in soboto od 11. do 1. ure.
d Oklio vsem onim, ki bi m radi vrnili ' / Nemčijo, Nemško poslaništvo na Dunaju je sporočilo, da more le oni prekoračiti državno mejo Nemčije, ki iina naslednje listine: 1. potni list, ki ne srne biti starej-II kot eno Sato; 2. dovoljenja policijsko oblasti ix oaegra kraja v Nemčiji, kjer je
(dotičnik pred vojno delal, da ee sme priseliti v Nemčijo; 3. izkaz, da dobi v resnici službo rudarja v dotičnem kraju v . Nemčiji. Brez teb izkazov obmejne oblasti v Nemčiji nikogar ne puste čez mejo in to radi težkoč v prehrani in prometu.
d Cene električna železnico v LjubljcV *1 so se zopot povišale na 20, 20 in 30 vin.
d Draga Senitovanjske s{jlasnica. 2>j-Altovarijska glasnica., ki jo doslej veljala | ▼ Ljubljani 10 K, jo sedaj povišana na 100 kron. Tako bo nevesta dvakrat »draga«.
d Pohvala in posnemanja vredno. Dre,-feljski fantje so na svatbi svojega to varila Roka K. nabrali 236 K in ta znesek darovali za osirotele dečke v sirotišnici sv. Jožefa v St- Vidu. Čast takim fantomi
d Umrl js ID. februarja t 1. v Rami?! /rl Be.njaioki (Bosna) Anton Kern v starosti G9 let, rojen v Komendi pri Kamniku. Bil je dolgo let naročnik »Domoljuba«.
d Konja t ta se splašila 8. t. m- pred prihajajočim vlakom posestniku Alojziju •Brclihu ha Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Konja sta dirjala naravnost domov in »avila na dvorišče. Brolih pa jc padel x ▼oza in priletel z glavo v vogal hiše s tako silo, da je obležal nezavesten in zadobi! težke poškodbe na glavi. Ponesrečenec je *mrl v nedeljo 9. t. m, Sjutraj.
d Pozor pred ukradenim denarjem! Dne 26, februarja t. L je bilo ukradenih poscstnici Alojziji Tomažin na Selili, obž, Kaka, denarja 2710 IC Bankovci to bili ži-g osam z občinskim pečatom občine Raka ter imnjo St. 390. En bankovec za 1000 IC, 16 po 100 Iv, 2 po 50 IC, 1 z.3. 10 K. Prosi ■e, kdor bi Icje menjal tak denar, naj sc naznani orožnikom, oziroma zgoraj podpi-lani pocestnici Zato dobi dotični 50C K aa grade,
d Slaboumna 24 let stara Neža Dular k. Brezovice je 1. marca t L zapustila domače. Na glavi ima zelenkast robec, čez me siv križast plet, lesene čevlje, lase orezane. Kdor ve za njo, naj blagovoli oročiti Jan aru Dular-jn, posestniku na Jrezovicl, p, Šmarjeta na Dolenjskem.
d Slaboumna ženska, stara 34 lat, se greSa od 1. Januarja t 1. Postav« je v®-e, črnih las, oblečena v rjavo obleko, eta s črnina pletom, obuta v moSfeo škor-ije. Kdor kaj ve o njej, se prosi, da sporo-na urodulštvo »Domoljuba«, d PogseSa ge Franc Jontes iz St Janša Dolenjskem. Leta 1916. so prejeli njo. vi sorodniki vest. da J® bil ujet in od-Uan r Kokond, ozemlje Forghana, Hit-
i ?
»ko. Odslej ni • nJem nobenega sledu več. Kdor bi kaj vedel o imenovanem, se vljudno naproša, naj proti povrnitvi stroškov naznani to na naslov: Jožef Jontcz, Hinje, poŠta St Janž, Dolenjsko,
Izgubil se Je 13 letni deček Jakob Staž en s Dovjega. Kdor bi kaj o njem vedel, naj sporoči očetu Jakobu Ražea, Dovje št. 8-1, Gorenjsko,
©rafj©<3 po svelia.
p Nemški poskusi. Na Češkem so povzročili Nemci krvave demonstracije proti Čehom. Nekaj ljudi je mrtvili- S tem hočejo Nemci v tem trenutka, ko se določajo češke meje, vplivati na mirovno konferenco, da bi češko-nemško ozemlje izvzela iz čehoslovaške države. Posrečilo se jim ne bo.
p Neizprosni general. Francoski poveljnik Foch zahteva, da mora Nemčija izročiti vse svoje trgovinsko fcrodovje cn-tenti.
p Zmede v Nemčiji, V r^emčiji se razmere šc vedno niso uredile in se toliko časa ne bodo, dokler ne bo v državi dovolj kruha. Špartakovci Zopet dvigajo glavo, podpirajo jih z denarjem ruski bolj-ševiki, ki bi radi zrevolucijonirali ves svet, da bi tako sebe rešili, Istotako mislijo fcoljševiški Nemci. V Berlinu in v dnigih nemških mestih so se zopet vneli krvavi boji, v katerih je pa zaenkrat vladna stranka zmagala. Vendar ni več verjetno, da bi sc sedanja vlada stalno vzdržala, čc je ne bo podpirala ententa z dobavo živeža.
p Turčija mora iz Evropa. V Parizu so sklenili, da bo turška država obstojala že v Aziji. Carigrad bo mednaroden, istotako Darclaneie.
p Poljaki in Ukrajinci se zopet bijajo, Lvov žc oblegajo štiri mesece in imajo tudi en del že v rokah,
p Najmlajši arnerikansld vojak, ki Je padel na zahodni fronti, ;e bil 15letxu Slovenec Dolar.
p Brez vere. Na Francoskem se kažejo sadovi breiverske vzgoje vedno bolj. Čim več jc brezvere v kakem okraju, tem več je ločitev zakonov in kar je značilno: v takih okrajih je največ zločinov in največ blaznosti. Človeška duša je pač po naravi krščanska, čc pa ni, zataii svojo naravo in to pelje navadno do sločloa ali 'i bolezni.	j
Is usaMfi Hrust ev^
'Cerklje pri Kranja. Na pustno | nedeljo ic priredilo tukajšnje slov. katol. izobraževalno društvo dve predstavi! »Sinovo maščevanje« ia burko »Prepirljiva soseda«. Med dejanji {e pel pevski zbor narodne pesiui Prireditev je prav dobro uspela. — Društvo je začelo z delom, toda čudno ie, da imajo fantje tako malo veselja za »pevski odsek«. Fantje in možje, na dani Pustite tiste kričače pri miru! Oglasite s« k društvu) Pokažite, da m upate nastopiti tudi brez hajskačev!
* Vabilo k občnemu zboru Z veča Orlov, ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. marca 1919 s sledečim dnevnim redom: 1. Ob 6. uri sveta maša v alojzijeviški kapeli 2. Ob 9, url dopoldne občni zbor v veliki dvorna! Ljudskega doma« a) Poročila! predsednika, načelnika, tajnika, blagajnika, b) Poročila odsekov predsedstva Z, O.i organiza toričnega, uredniškega, naraSčajskega, gospodarskega, glasbenega, za preureditev kroja, c) Predlogi b resolucije. $ Volitve. A Raznoterosti
Opombe: Za udeležnike bo preskrbljen* skupno kosilo za ceno 6 K, zato naj se ude-ležitev zanesljivo in takoj naznani (/deležniki naj pridejo v navadnih, ne orlovskih, oblekah.
* Bled, Izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, dne 2. marca in na pustni torek veseloigri: »Prisiljeni stan ie zauičevaa« ia »Krčmar pri zvitem rogu«. Novost je bil ca našem odru kaplct »Dimnikar« od R. Silvestra. — Ker prvi večer več gostov ni dobiio vstopnic in so se raditega pritoževali, opozarja društvo, da z največjim veseljem postreža vsem, a bo (c enkrat dvorana polna, ne mor« prodajati vstopnic naprej ter povzročati strašne gneče, kjer je vsem gostom skažea miren užitek predstave. Dobro uspele predstave se bodo vedno ponavljale. V postnem času priredi društvo nekaj važnih času primernih predavanj. ki se jih bo vredno vsakemu udeležili.
° iz Mavčič. Tudi pri n<m se gibljemo. Ni še dolgo, kar se je ustanovilo izobraževalno društvo, Dosedaj so bile prirejene štiri igrei kot prejšnje, tako je tadi zadnja predstava preteklo nedeljo povsem pohvalno izpadi«. Čeprav šele dober začetek, se vidi že prcccj-£en uspeh. Seveda bo treba premagati še velike ovire, preden bo dca pogoj za nadaljnji uspešni razvoj društva. V prvi vrsti se mor« stara šola, v kateri ima društvo svoje prostora, tem primerno prezidati. Upati je, da bodo sacrodajai faktorji šli društvu pri tem vsestransko na roko ter istega v vsakem ozira podpirali; saj ako bo društvu omogočen napredek, bo to ne samo le njemu v korist, ampak tudi v ugled tukajšnje občine. — Oučnn.
Loški potok. Naše katol. slov. izohr, društvo sc jc začelo gibati Na pustno nedeljo 2. sušca jc društvo priredilo v »Društvenem domu« lepo vcsclico. Pevski mcJani zbor nam te krasno zapel tri lepe pesmi Tudi Vodnikove stoletnice ce je društvo spomnilo. Dva učenca sta prav čedno deklamirala tri Vodnikove pesmi, nakar je sledila igra: »Naša kri«« Igralci so bili vsi na svojem mestu. Igro bom« ponovili na praznik sv. Jožeia. Sosedje, pri* dite pogledat, kaj zaasao pri uasJ
i	Cerkvene vesSi.
' Uradni list ro! t Gobarske žbdfije piše o političnem zvanju žena to-les Naše katoliške že. ne saj bodo prepričane, da obsega volilna pravica zanje tudi težko ia odgovornosti polne dolžnost in da bode s svojimi glasovi soodlo-čevale, ko bo šlo za priliodajost domovine.«
Te besede naj bi vselej iu povsod vpcžte-vali tudi naši volilci in vclilke.
Vestna dolžnost. Bavarski škofle so v svojem zadnjem skupnem pastirskea Lista priporoči,'! vernikom volitve s naslednjim opominom: »Podali ee boste na volišče in izpolnili vestno dolžnost Vaši glasovi bodo odločali o bodočnosti naše domovine, Storite ta korak s Bogoaf Naj prc.dro z vašimi glasovi snožjs, ki imajo srce za državo In- Cerkev!... Imejte pred očmi samo to, kar bo zagotovile državi, Cerkvi, vašim družinam in otrokom bodočnost blagoslova, reda in predvsem miru!« _ »J c prepovedano«. Nedavno ea orali po vseh cerkvah na Holandskem skupne pastirsko pismo ondotnih škofov, ki svare svoje Tcraikc in jim prepovedujejo, da bi se kakorkoli udeleževali sociaincdeinokr&škega Ia bolševiškega gibanja. Hofandski žkoffe govora kar naravnost in ndarijo žebelj kar &a glavo« »Socialistični nauki o lastnini, zakona, družini, o oblasti in skupnem življenju se nič ne ozirajo na večne ia neizprcmenljive postav« božja ia nauke svetega evangelija; Soci&Hzea {e v boju in nasprotju s katoliško vero, zalo i«
Errpovcdano, da bi bili katoličani člani anar-ističnih &II socialističnih družb, ali da bi flfc podpirali. Zakramenti sc morajo vsakemu odreči, dokler (e kdo privržene« aocializma rS anarhizma.«
Dotjfsf.
Stražišče pri Kranja. Vodstva strank so se domenila, da bodo delovala na to, da se njih somišljeniki v teh resnih časih ne bodo osebno napadali TeCn s« držimo dosledno tudi mi L« našim liberalcem je vsalsr
beseda aii dogovor ničla, oui si štejejo '- svojo sr^a "rsi|0 mirno in io.au.0 delo. Jr 8yo,ejn teoaiku ^omovmi^veono le sjssrt
ščT občinski urad,	~ "il^Jiležtf slav-
6°o obcms«. odDorjce.o_,_ker^e .emmMcM W
so oocinsKi odDor ce.o. ker se ie nosti o priliki"^"^"tčdT P-V lažmL
^ Užei da ^to ni doticnT škoda ie poma-La ker žnpan še ni odposlal popisovalmh pofna fficrodajoo mesto., lega pa ^opam, s Li, da ic cemina komisija le na podlagi do-Učnih pol, katere ie županstvo odposlalo že isčetkom avgusta glavarstvu, mogla ugotoviti Škodo - Stainoreznica kmetijskega društva nc cjorc delovati, ker v teh razmerah m mo-ifoče dobaviti bencina. Nasi liberalci pa napravijo takoj dopis t »Domovino«, da slano-rezrica zato nc deluje, ker ie kmetijsko; druživa, kateremu načciujc župan, v neredu m k"? mušinist nima časa zato. — Mi se nacc.no c<ibamo takih napadov, pripravljeni pa smo Tašč laži in zavijanja stvarno razkriti m pokazati v pravi luči. — Menda bodo nasi Ube-ralci šele tedaj zadovoljni, kadar se bo naša občina razdelila v toliko županstev, kolikor liberalcev ie v nji
Iz b r d s k e okolice. Svetovna voma sam ic pobrala mnogo iantov in mož. fdaj, ko le U minila, so pa začeli mreti stan Ipiaje. Dne 19. svečana t. L je umrla previdcna 8 iv. zakramenti po dolgi, mučni bolezni Ivana KiV.ar — »Adamičeva mati« iz Vrholj. Na bolniški postelji jc bila 16 mesecev. Irpcla |e gic.se bolečine na revmatizmo: niti premakniti se ni mogla v postelji Hči Ančka jc unela za časa boiczni veliko truda z njo, ker jo je cicraln taiiorckoč na rokah nositL — Naj po-fcoiaica v miru počival
Glas iz Bohinja. Veliko se piše o Izboljšanju kmetijstva. Kot prvo sredstvo te smatra razdelitev veleposestev. Gotovo bo to v veliko korist malim kmetijam. O izboljšanju živinoreje so pa glasovi bolj redki, in vendar jc vprašanje silno važno, zlasti za kraje, kjer jc edini zaslužek živinoreja. Živinoreja sc bo izl-ciišcl«, ako cc bodo izboljšali in povečali paš:>>ki h: planine. Zato sc nam zdi primerno, ca opozorimo merodajne kroge, da sc isto-ča.."0 h pod istimi zakoni, pod katerimi sc toJo r.izdcliia vclcposcstva, razde.'e tudi planine, ki so državna last, oziroma last ver-nke.Jn zaklada. To velja zlasti za planino Komur" io Gornjač, kateri sta bili nekdaj last kmetov, pa si jih je znal erar lepo prisvojiti. Sedaj
Ie trenutek, da preidejo te planine zopet v asi kmeta, seveda proti primerni odškodnini Besede: Zemlja bodi božja in kmetova, naj postanejo dejanja. Zlasti je to potrebno sedaj, ko bo treba imenovane planine nanovo urediti, ker so v ded vojne silno trpele. Želeli bi, da se istočasno urede tudi meic na drugih planinah, ker segajo crsrične parcele »frate« do srede nekaterih planin. Potrebno je torej, da ce te parcele proti primerni odškodnini prepuste prizadetim. Velike težave imajo podobčine z lovom. Zlasti, ker ic svet last podobčin, lastnik lova ie pa verski zaklad. Ker je pri nas lov Izdaten dohodek za podobčine, zato je v interesu kmetijstva, in vlada, da ga ista proti odškodnini prepusti podobčini, da ne bo večnih prepirov. Na to naj bi naša Narodna vlada ia e«5i zastopniki ne pozabili, ko se delajo postav« jn zakoni, ki bodo Izboljšali položaj kmetov in živinorejcev.
Straži«če. Vsi vemo danes, da dela-
T,n5ka'7e5<2> zanaPrei bomo tudi mi Ime i kaj besede. Tistega zabavljanja lo De™ <Mla k smo ga včasih poslašalfoT sobotl£
SUf««- «a nc »>o več. Držali le bomo le tistih, ki so nam v voiskl res leni Z.^ŽLu t_
fSHsngS?
sasrSRusSč
TsedeL Tiste baharijef jest pa fest S fejjf! dom
•Mavce pa ne marate drugače, kk^če &
treba kak glas za svojo stranko pridobitL, ~ BB-P L Wo le res « moke. *M,, kdo
,a kašo, iešprenj in iižol in še toliko, drugih živil, kdo jo pa toliko denarja razde li nam ubogim delavcem, bo je bilo pomanjkanje najhujše? Vse sitnrska zadruga. Hvala vsem gospodom, ki zadrugo vodijo. Če pride človek v zadrugo, je kakor doma. — Delavec.
Kranjska gora. Lahe Imamo v bližini in ntiaškc tovružnikc za sosede. Naši južni bratje Šlovcncl so resnično upravičeno lahko radovedni, v kakih odaošajih da živimo s pri-tepenimi sosedi. Na kratko jim odgovorimo: Prisrčno si želimo, da se kmsln, kmalu umaknejo v svoje domove, ker od bratskih sosedov Slovauccv na ta ali oni način že še izvemo o raznih vnebovpijočih krivicah, lu jih laška, oziroma nemško »kOmnda-i nc objavi v svojem časopisju, temveč Maio potiho naroči ta-mošujim svojim zastopnikom. Kar najstrožje se nadzira taasoinje slovensko prebivalstvo la najočitnejie krivice se delajo zlasti njihovim voditeljem, ic parkrat smo sc tedaj rudnji Slovenci »pod svobodnim solncem« zbrali nn političnih shodih ter odločno protestirali proti tem grdim krivicam. Zdi sa nam, da sc uf<l njimi zgledujejo laški vojaki sami; preccj potrti namreč petrulirajo po slovenski zemlji, ki nitna poima o laikih navadah. Streh pred njimi je terej iz. naših src izginil, in med nami vlada veselje. Da, vcsc.je, ki se bo najbrže moralo imenovati že razbrzdano veselje, bt katero vam bodo v najkrajšem času osvobojeni bratje-trpiai skoro gotovo zamerili. Zlasti mlrdioa je tudi med nami izgubila preccj pristno krščanske zavesti, nunti ec tudi pri nas na slepo voditi raznim brezvernim laukomišijcnira in neizkušenim »komandantom«, raja in pleše, kakor nekdanji mchikancL — Toliko, da sc tudi »severni Jugosiovuni« izrazimo o vtisih po vojiki: Pametni ljudje večkrat obsojajo, nespametni veseljaki raj pa prcjkomc^očc odnehajo.
Kočevski, ribniški jn veliko-laški okraj. Vri rešetarji, obodarji, skalarji in Izdelovalci drugega lesenega orodja, izdelovalci zobotrebcev itd., sploh vsi izdelovalci lesenega blaga naj zanesljivo takoj javijo skupaj po vaseh nli pa vsak posamezao v pismu aii dopicnici g. poslancu Karlu S k ulju v Dolenji vasi pri Ribnici svoje naslove. Krošnjarfi naj javijo, karo so hodni krošnfarit! Kako dolgo na leto? V katerih mesecih? Ali cami ali s pomočnikom ali t!Čcncž2i? — Koliko domačih se šc peča doma z Izdelavo lc;:cne rche, ki ne gredo krošuja-rii t — Obodarji m res dani naj sporoče, kako Izdelujejo svoic blago — aH sami sli s pomočniki? Kam oddtjajo svofe blago? Od kod dobivajo Ie3? Isto velja tudi za škafarje in druge. ~ Zadeva je nujua; gre za korist domače obrti m oorlnil-.ov samih. Župni uradi in županstva kakor tudi vsi prijatelji domače obrti se naprošajo, da obvestijo ljndi o tej prošnji. Jo zelo važno!
Ribniški okral: Dne 3, marca t. L sc je v Ribnici ustanovila zveza ribniških domačih obrti. Za nečebika je bil izvoljen goso. pcslancc Karal §kulj iz Dolenje vasi pri Ribnici. Zveza domačih naših obrti je velike gospodarske važnosti za cel okrnj. Zastopala bo koristi posameznikov, da se domača obrt ljud-stvu ohrani in našim ljudem ne zapre pot ▼ svet. Delala bo, da se pomnože ljudstvu dohodki iz naših domačih obrti. Varovala bo posamezuika, da ga ne bodo odirali razni pre-kupci. Zveza bo dosegla svoj namen, ako bo vsak izdelovalec nje član, — pa naj bo ta re-
kriOŽniar'	naf izdelale
domače leseno orodje a!| karkoli drugega b T-?dl, d«Jcnjevaška lončarska zadniga korii^i1® k »,°7em" žiLvlMu. Z načrti, ka-do o Vu1nIla^I?tvo',8eJbo ra/v4'° lončarstvo
nzii ^
ffra I«
™ao' m1«*« te družbe ne bodo varovale! —
NaSe ljudstvo e« zdrnžu|e v zadrnn.k ^ s«no pomaga in se obrani pred kani^,44 * prekupcl. _ Zadruge v len ^A^J* lenjskem, kjer b« v bodoče velik« j* "o gozdov, življenjske važnosti m fe011 Naši poslanci bodo moraU skrbeti da H1t? samo kapitalisti Izrabljali d&ft ^^ Zadruge ljudske dohodke pospToTh" m?^ bo treba v prvi vrsti ozirati.''če Te Sfe* " rodu la državni blagajni dobro,	^
P r c č i n a. Dne 25, lebr »»i » , Uršič, šele 18 let star. Bil je že |ežal je pri usmiljenih bratih' v ^df fe e pričel le še umret. Počivaj v min, Andrej! - Španska bolezen je pri ^^ hala; da bi je le ne bilo vcč bSzu -ffi predpust je minulj imeli smo 23 parov n
Levbter ssagr-žc!imo S
Z Mirne na Dolenjskem Dr 24. svečana t. L je podlegel pljučnici 48S mlad c n u; doze Zidar, mlinar na Trsteniku (d Št. Rupertu. Rajni zasluži, da mu posvetižo nekoliko vrstic v spomin, Eil ja Iare5 pr™| krscanskt mlademc, ccgar življenje jc bi!; pc3vcčeno molitvi in delu. Ravnotnko mt ic bil za »Katoliško izobraževalno društvo-Naravnost veličastni pogreb, ki ga svet priredi _ le kakemu visoltcmu dostojnDstvenlH' je pričal, kako priljubljen je bil rajni Jože vsepovsod. Čislali so ga vsi, tudi tisti, ki nimajo mnogo smi:'la za isvanrcdao pobožnost. Ksko brezskrbno bi gledala v bodočnost naša deroč, vina, ko bi se mogla naslanjati na iaife im čejc, kakršen je bil rajni Jože! Naj moli biagj pokojnik v nebesih za srečno Jugoslavijo!
Semič. Od 16. do 23. februarja smt imeli v naš! žnpniji po enajstih Ictii zopet sv. misijon. Vodili so gn co, jezuitje iz Liijbljmc p. žužek, p. Rumšik io p. Bukovič. ime čutili, da jc bil po zmeda b, ki jih jc pomočila dolga vojska v nazorih in življenju, ressiuio potreben. Lepih tnridig, sv. zakramente* to drugih pobožnosti smo se v veliki večini udeleževali z velikim veseljem, Bog daj, da lidi z velikim uspehum. Rešimo svoje duše in nt povejmo odločen boj vsemu, kar nas pri te» ovira, pa najsibo to p!cs, ponajšijive, grde, S4. rove igre di kniko
To in ono.
Ogenj v Londonu pred 250 leti Ncaaci so velikokrat napadli z, aerop;, .j London in povzročili ogenj, ki je napravil ccišnjo škodo. Vendar takega ognia m bil« sedaj nikdar, kot pred 250 leti. Dne 2, wp-terobra 1666 (c izbruhnil v neki pr stanji i sredi mesta ogeaj, ki se jc ze'oJutro razsui-V štirih dneh ie pogorelo 13.200 hli ja 18 ccrkva. Tudi katedrala sv. Pavla, naivu£ v Londonu, je pogorela. Prejšnje leto le tu« v mestu kuga, ki je pobrala 100.000 trn . od 500.000 prebivalcev. Skoda vsled ognn j zRnšala 200 milijonov mark.. Toda na rai.au nah je vstalo novo mesto, ki stejc danes os.® milijonov prebivalcev.	,, T
Armada potrebuje zelo veliko zirtt, 1« ko ie porabila nemška armada (rEMn fca a ske In virtemberške) v drugem vo skmem približno 1 milijon govedi, pol "»'»oftE čev, 4 milijone stotov suhega £
masti, 1 y> milijona stolov marni^---. ^ ion stotov sira, S'A milj ona stotov tog". IX milijona stotov sUdkorja hektolitrov piva. Pokadili sc, 4'A bM««-gar, ki bi druga poleg droge « W tisoč kilometrov, torej lO^lcrat vet, nu (e pot krog zemlje. , ,,Je
Časopisi redčijo »»'* SJU re. Papirna Industrija Vsled teg žino lesa.
Fapirna racanim« i®	-no.
tega porabijo papirnice ^ov to ® , zrno lesa. V kraljevini Sašk je 200	^
bllnlc, ki porabijo
bičnlh metrov v vrednosti 7,000.000 ,eW
ie toliko lesa, kolikor ga zra«e ▼ na 100.000 hektarjih. V Nemčn p' (Mi ločnih drobtinicah za 15 milijo

600 lesnih drobflnicah za lesa. V dragih deželah fe rawo tt«^ le. verni Amerild siorabifo za časoptae«^^ to 60.000.000 stotov papina iz le*?. »» 4» časopis North-cllii na Angleškem,
časopisov, porabi vsak da« 5000 debel lesa. N* celem svetu porabijo na leto 40,000.000 trubičnih metrov v vrednosti 500,000.000 mark. Tolike množine morejo lo potom strojev predelati Moderni stroj za drobljenje predela ▼ 24 urad 200 stoto? lesa.
Pridobivani« olja Ie kal! žlt-4 i h zrn. Ker v Nemčiji zelo primanjkuje rastlinske maččobe, so si {skali nadomestkov.
Skali naših žit sc dobiva precej maščob« ia cer trna ječmen 23 odstotkov, pšenica 10 odstotkov, rž pa 11 odstotkov maščobe. Zrn« ,vxkalijo potom strojev in ko se potem kali odstranijo, zrna nič ne izgube na vrednosti iz njih zmleta moka sc še celo dalje časa dr-gi. V Nemčiji m vsako leto zmelje 15,000.000 Ion žita. Če se pusti 10 milijonov ton zkalitL bc dobi 100.000 ton kali, iz katerih se dobi 10,000.000 kg olja, medtem ko se ostali 90 milijonov ktf porabi za moko.
Podružnice „Svete vofske" po deželi — na noge!
Iz več krajev po deželi prihajajo pritožbe, da se tam za policijsko uro nič ne zmenijo, da pijejo in plešejo pozno v noč, iVlada naj torej stopi na prste tem razbrz-danostom. — Vodstvo »Svete vojske« je Storilo primerne korake pri vladi ter jc' opozorilo, naj pazi, da se bodo njeni ukazi res izvrševali. Vlada je to že storila. Če že r,e bo dobro, pa sporočite! — Vlada pa tudi pravi, da naj se od nje ne zahteva vse. Ljudstvo samo, ki želi imeti red, naj skrbi, «la se bo red držal! Organizirani protial-koholiki so poklicani pri tem vladi pomagati: nadzorovati, če sc predpisi izpolnjujejo, in skrbeti, da 6e izpolnjujejo. Kjer ni tožnika, ni sodnika, pa dela vsak, kar hoče,
Čul se jc že doslej vedno komodni odgovor: Vluda naj storil Vlada naj pijančevanje prepove! Ta zahteva je upravičena deloma, a ne čeloma. S samimi ukazi še ni vse storjeno. Kdo pa je vlada? Vlada jc zdaj vzeta iz ljudstva samega in od ljudstva, od volilcev, od javnega mnenja bolj ali manj odvisna. Čc ima vlada javno mnenje za seboj, lahko res marsikaj ukrene in se bo tudi izvršilo; posebno če bo ljudstvo samo sodelovalo in pomagalo, da se ti ukazi izvršujejo. Drugače bodo pa vladni odloki ostali večinoma na popirju.
Treba je torej, da je javno mnenje za treznost. To pa se dela s treznostno agitacija O Ljubljani se sme reči, da je javno mnenje vseh poštenih krogov odločno zoper pijančevanje. Vsi ljubljanski dnevniki so opetovano grajali sedanjo grdo pijanost in zahtevali treznost, ter odobravali naše stremljenje. In to je tudi nekaj pomagalo, dasi t« ne dovolj. Treba je pa tudi, da se deiela bolj zganel Štiri leta je »Sveta vojska« večinoma počivala. Armada »Svete vojske« — na noge! Zberite se, snidite s« večkrat, imejte predavanja; če nimate govornika, zahtevajte ga od centrale; čitajte »Zlato dobo«, širite jo, mnogo bolj jo morate razširiti (1. štev. ■ poročilom o tabora šele izide); pogovorita se o delu, razdelite si je in je vršite! Pomnite, da ima »Sveta vojska« zdaj trojea boj: zoper pijanost, nenravnost in surovost (zlasti ostudno preklinjevanje). Vseh teh nečednosti je domovina prepolna. Vsak
naj bi si bil štel v dolžnost, kaj pripomoči, da se to odpravi Pogovorite se, kako ia kaj bi mogli pri vas zoper to trojno veliko zlo storiti! Več ko 20,000 je bilo vpisanih v »Sveto vojsko«. Če so to pravi bojevniki in ne zaspanci, bodo že nekaj odrinili
Potreba je velika in delo težko, čas pa je tudi ugoden. Prišla je naša ura! Zdaj ali ps nikoli! Zdaj moramo naše zahtev« uveljaviti! Vodstvo Svete vojske bo storilo svojo dolžnost. Armada pa mor? za njim statil Vse ljudstvo, kar je poštenega, mora zahtevati v Jugoslaviji red, treznost, nravnost, poštenje! Zato naj se povsod »Sveta vojska« organizira! Potem bo tudi vlada storila, kar ima storiti. In potem bodo njeni ukazi tudi kaj izdali Drugače pa ne.
Naša ura je prišla! Hural »Sveta vojska — na nogel
Vodstvo »Svete vojske«.
Gospodarski del.
Gospodarski ln tržni pregled.
švicarsko mlekarstvo leta 1917.
Švica jo prva dežela za Izdelavo dobrega sira. Lani ln leta 1917. bo se v mloč-ni kupčiji pokazalo velike spremembe. Lota 1913. so Izvozili 856.800 q sira, 1914. 347.800 q, 1915 332.100 q, 1916. 201.700 q, 1917. lo šo 53.700 q, toroj lo dobri sedmi del od leta 1913. Sir je Sol skoro ves v Nemčijo ln Avstrijo v zameno za sladkor in premog. Naši so plačali sir po 405 F, Nemci 401 F za 100 kg v švicarskem denarju. Množina sira. jo padla zaradi pomanjkanja močnih krmil, še bolj pa zaradi drugih notranjih vzrokov. Vso prodajo sira ima švicarska contrala za sir, katero tam imenujejo »Genossenschalt der Kilse-exportfirmen«. Ves sir se ima oddati tej družbi, ki jc leta 1917. napravila 7,536.000 F čistega dobička. 3,200.000 F Jo dala zadruga vladi, 3,300 000 F osrednji zvezi za mlekarstvo, 1,360.000 F so si med eabo razdelili Ves ta dobiček je bil napravljen s kmečkim delom. V vladi pa kmetje nimajo večino. Kmetom je težko, ker drugi razpolagajo z denarjem, do katerega Imajo sami pravico. Vrh toga morajo mleko in maslo za meščane in delavco tako po ceni oddajati, da se jim Še stroški ne izplačajo. Množina mleka Je padla za dobro polovico. Najbrž pa na skrivaj oddajajo maslo in mleko ter delajo sir doma. Švicarski kmet mora vs« drago plačati, svoje naj bi pa po ceni prodajali Kmetje so spoznali, da jim socialistični delavci ne bodo nikdar pravični Začeli so torej oddajati mleko in mehki sir, ker te kupčije nima imenovana zadruga. Svežega mleka so oddali 104 milijonov litrov, stisnjenega in steriliziranega pa 278 milijonov litrov. Prvo Je šlo v Nemčijo, drugo na Francoska
Švicarji so prepričani, da ostane zanje mlekarstvo tudi zanaprej glavna vrsta kmečkega gospodarstva. Žita ln krompir bodo lahko uvažal! od drugod. Sicer jim niti na misel ne prid«, da bi vpeljali žitni monopol. Ko bi ga vpeljali, bi bilo treba
celo tropo novih uradnikov, kruh bi pa ne postal cenejši Doma naj kmetje se-jejo žito in sadijo krompir za lastno potrebo, toda glavno gospodarstvo naj ostane živinoreja. Mleko ln sir s« na bosta uvažala.
Za nas jo to važen nauk. Krompir ln žito s« morata sejati za lastno potreba
Vemo, da v tem n« bomo mogli konkurirati z Banatom ia Hrvaška Toda nate živinoreja mora ostati prva v Jugost&vijL Zlasti mlekarstvo ln prešičoreja imata največjo prihodnost. Naš Izvoz bo tal na Češko ln v Nemško Avstrija
Sladkor.
Kakor sliSimo, se bo sladkor podražfl za 100%, torej bo veljal 1 kg čez S kron. Pred vojsko so izračunali, da stane 1 k« sladkorja tovorno brez davka 20 do 90 vi-narjov. Povlšek je torej prav znaten. Č« nas je Slovcncev 1.300.000, bi U porabili na leto 15'6 milijonov k« sladkorja, če ga računamo 12 kg na oseba Sladkor bi tor«| veljal do 100 milijonov kron. Obljubila so nam je, da ga bodo domač« tovarna toliko izdelale. — Nevarnost je velika, da pokupijo velike banke najrodovltnejfil svet v Banatu in Slavoniji, stopijo v do« govor z vlado, kateri dajo precej milijo, nov v davkih. Vlada zapre meje tujem« uvozu in tako nas banke lahko odiraj kakor hočejo. To bo najvažnejše gospodarske zadevo za prihodnjost Pri nos nI zadosti polja za velike sladkorne tovarn« V poštev bi prlSlo le ljubljansko barja. Če bodo pa take cene sladkorju, il bom« pa morali kmetje sami pomagati in pridelovati sladkorno pesa Nekaj njiv al b« treba za to prlhronitL — Kuba, kjer imajo Amerikanci svoj denar, je lani pridelal« 40 milijonov q tranega sladkorja. Za nas Slovence Jo torej važno, da se ne napravi na sladkor kaka carina.
Manafaktara.
V Italiji so takrat, ko je bila laška lira najmanj vredna, kupili zelo vsllk« množine bombaža ln volne. Zdaj Imajo samo bombaževih izdelkov čos 500 milijonov metrov pripravljenih za prodaja Vrednost vsega blaga za obleke pa znaša čoz 4 milijone lir. Začelo jih Je skrbeti, d« bodo veliko zgubili pri tej kupčiji, ker imajo Amerikanci ln Angleži te veliko več blaga pripravljenega. Iz tega je pa jasno, da bo šla cena obleki zelo nazaj, vsa živina ln mlečni izdelki bodo pa to dolgo ostali dragi Velika narodna noare-ča je, da so Lahi zasedli naš. kraja In vendar je za naše gospodarstvo delna sreča. Ko bi Trst, Goriška, Reka in Notranjska ostale v naši oblasti, bi morali vso te kraje zalagati z našo živina Zdaj so razni prekupci pokupili nekaj konj ln goveje živine ter spravili vse čez mejo. Govori se, da se je vse to za Italijane nakupilo. Ko bi pa morali vse Prtmorje zalagati, bi se naša živinoreja popolno uničila
Španska
Je bila pred vojsko ena najbolj zadolženih držav na svetu. Med vojsko so Spanci prav dobro prodajali svoje konje, ki so izmed najboljših na svetu, vino, olivno (la-
/
Iko) olje, žito lil manufakturno blago ter trgovali in vozili a svojimi ladjami. Zdaj «o dosegli, da m Je vrednost domaČega denarja dvignila, ko je padci celo angleški ta francoski denar. Ker potrebujejo An-rleii in Francozi Se vedno veliko blaga iz Španske, so prisiljeni, vzeti na Španskem velika posojila. Prejšnji reveži so postali kapitalisti.
Ladje.
Ko se je vojska nehala, je bilo do 4 milijonov ton manj ladjinega prostora, kakor ob začetku vojske. Ob letošnjem novem letu Je bilo po eolem svetu ta 7 milijonov ton novih ladij v delu, ki bodo do julija Izdelane. Torej bomo imeli fie letos več ladjinega prostora na razpolago, kakor ob začetku vojske. Vožnja bo postala zopet cenejša. Za Avstrijo Je pred vojsko poskrbel večinoma Avstrijski Lloyd pomorsko vožnjo. Ko so Lahi Trst zasedli, •o Lloydove ladje kar s silo vzeli za lastno vožnjo. Zatorej bi se radi s prejšnjimi lastniki zlepa pobotali. Pokupili *o torej »se akcije, kolikor so jih mogli dobiti Veliki podjetnik Cosulich (ime Jo hrvaško) fe za Lahe že med vojsko delal. Zdaj je prodala Union banka svojo Lloydove akcije Lahom. Govori se, da Jih Je do 40.000, ■a katere se bo dobilo do 40 milijonov laikih lir. Mi ne bomo Imeli v Primorju Skoro ničesar svojega.
Vojašld konji.
Meseca novembra L leta je bila vsa Bežela preplavljena z vojaškimi konji. Najbolj so jih naglo odganjali ravjni mešetarji. Nekateri so jih imeli pet do šest, ie bajtarji so jih dobili. Januarja se jc začela cena dvigati, februarja žc ni bila dosti nižja, kakor lansko leto. Vsi mešetarji so konje raznim Hrvatom naglo prodali Prav »eliko konj je bilo tudi pokradenih. Prc-kupci «o spravili prav masten dobiček. Zdaj seveda ne bo nobeden dognal, kdo jc vojaškega konja dobil in prodal. Vsak, ki |fa je prodal, bo trdil, da njegov ni bil to-
Kki. Za poštene gospodarje je zdaj ve-a skušnjava v visoki ceni konj. Če pro-Idajo take konje, ki niso nikjer zabeleženi, lahko ves dobiček prikrijejo. Če jih ob-Bržijo, jih bodo morali plačati, morebiti že telo visoko. Če jih prodajo, je v nevarnosti vse naše gospodarstvo. Da se vsi konji doma obdržijo, bi bilo zelo umestno, če Tlada precej ukaže, da se bo za konje le kaj prav malega plačalo. Saj je za nas glavma stvar, da se dobro gospodari, če
Erav vlada malo manj za konje dobi. Če odo pa v par slučajih konje visoko cenili, bodo povsod drugod vsi konji, ki niso aabeležcni, izginili brez sledu.
Ovce,
Na Moravsko je dala vlada nekaj ovc Iz Nizozemske, ki so se prav dobro soo-aesle. Dokler so molzle, so dale na dan
So tri litre mleka in spomladi 3 kg volne, udi za naše kajžarje in delavce bi bile dobre take ovce. Koza da samo mleko in m'adiče, ovca tudi volno. Dobiti bi se mora le le najboljše vrste.
Razno.
Na Nemškem in Češkem je na tisoče bmposelnih delavcev, ki zahtevajo pod-
poro. Če te jim delo ponudi, nočejo da-latL Zdaj jib mislijo • silo privesti do dela. Seveda je vprašanje, koliko bo tako delo vredno. Nai kmet bi mu za tako delo še kropa ne dal Ko bi bili zelo Lačni, bi delali. — Kava hitro pada ▼ ceni. Ponujajo jo ie po 50 K. Ko bo mir »k len j en, se bo po ceni dobila. Nikar je zdaj ne kupujte! — Debeli prašiči t* U plačujejo
E 20 do 24 K. Ko je bila mast po 22 K o gram, »o mnogi čakali, da bo po 15 K. Niso je kupili Zdaj pa zopet čakajo, da bo po 70 K. Zelo veliko je b3o domačih prešičev. masti pa ni nikjer. Morebiti je ilo zopet veliko čez mejo?
mora kmetovalec vedeti o gnojilih?
(Dalje.)
O GNOJENJU POSAMEZNIM KULTURNIM RASTLINAM.
GNOJENJE PŠENICL
Katerih redilnih snovi potrebuje pšcnica?
Pri pšenici pride v prvi vrsti v pošte v fosforna kislina, da nastavi dobro in obilno zrnje, da dobre »pleni« in pa dušeč; iele na drugem mestu sc zahteva kalij; to pa vsled lega, ker sejemo pšenico najraje na težko, krepko predelano ilovnato ali glinasto zemljo in take zemlje običajno obiljavajo na kaliju.
S katerimi gnojili moremo nadomestiti te redilne snovi?
Tc redilne snovi nadomeščamo s hlevskim ali pa z umetnim g n o -j e m.
Na močni zemlji gnojimo boli primerno s hlevskim gnojem ie predsadežu.
To hlevsko gnojenje pa moraš vselej izpopolniti z umetnimi gnojili in 6icer:
1.	s Tamoževo žlindro zato, ker daje hlevski gnoj zemlji le zelo malo losforne kisline;
2.	s čilskim solitrom ali z 2 v c p 1 e n o k i s 1 i m amonijakom v slučaju, da je setev slabo prezimila. Z apnenim dušccm v jeseni pred setvijo, obenem s Tomaževo žlindro in kajni-tom. Spomladi, koncu svečana ali v začetku sušca rabimo apneni dušep kot površno gnojilo, posebno če je svet rad zelo pievelen (mak, plavicc).
3.	S kalijevimi solmi, ako potrebuje zemlja kalija. Kajnit ni tako pripraven, ker se je bati, da postane težka pšenična zemlja po njem preveč skorjasta.
Koliko kg teh gnojil rabimo povprečno na 1 ha?
Povprečno jemljemo na vsak hektar:
600—1000 kgTomaževežlindre v vseh slučajih;
150 kg čilskega s o 1 i t r a ali ž v e p 1 e n o k i s 1 e g a amonijaka, ako je strn močno pozebla; ali:
150 kg apnenega dušca, in sicer 50 kg v jeseni, 100 kg na spomlad;
100-150 kg 40 odstotne kali-je ve soli, ako je zemlja revna na kaliju (ozir. primerno večje množine 30 ali AJodstotne kalijeve soli).
GNOJENJE Rit
Katere redilne snovi imamo vpostevati
Tudi ri zahtev* pred nem mo£t
fosforne kislin, z* zrnje, m d r S
tfem mesta kalijevega gnoiT posebno na lahkih tleh, ia t tr»»;J vrsti iele dušes.	et"
S katerimi gnojili nadomeščamo te redil« snovi?
Te redilne snovi nadomestiš lahko i hlevskim ali z umetnim gnojem.
Izmed umetnih gnojil pridejo v pdštevi
1.	Tomaževa žlindra v vsaki remiji;
2.	kajnit na vseh lažjih zemljah;
3.	žvepienokisli amonijak', ako prideluješ rž brez hlevskega gnoja, ali pa
apneni dušeč na isti način kot pri pšenici.
Čilski ali apneni solitar rabi tedaj, kadar izprevidiš, da je potrebno površno gnojenje, ker moraš okrepčati slabo prezimelo strn.
Koliko kg teh gnojil devaj povprečno na 1 hektar?
Povprečno rabimo za 1 ha;
1.	500—800 kg Tomaževe žlindre,
2.	500—1000 kg kajnit a,
3.	150 kg žveplenokislega amonijaka ali apnenega dušca,
ako prideluješ rž brez hlevskega gnoja, ali
inn .-../čilskega ali
100 150 kg j apnenega solitra,
če jc spomladi potrebno površno gnojenje.
GNOJENJE OVSU. Na katere redilne snovi moraš misliti tu?
Oves tirja najprejc fosforne kisline in dušca, šele na d r u g e in mestu kalija.
S katerimi gnojili mu ustrežeš?
Pri ovsu navadno ne jemljemo hlevskega gnoja in sicer zato ne, ker ga druge rastline n. pr. pesa, krompir, pšenica itd, mnogo bolje izkoristijo.
Oves sejemo običajno žele drugo ah tretje leto na njivo, ki smo jo zagnojili » hlevskim gnojem.
Ker v tem času od redilnih snovi hlev-skega gnoja že ni več kaj prida duha to sluha, zato moramo ta primanjkljaj nado* mestiti z umetnimi gnojili
S katerimi gnojili nadomestiš te redilne snovi?
Povprečno vzemi na hektar:
600—1000 kg Tomaževe žlindre,
žveplenokislega
amonijaka ali apnenega dušca »u č i 1 s k e g a ali apnenega solitra«
500-1000 kg kajnit a ali pnm«m® množino kalijeve "Soli, kakor zemlja bolj ali manj potrebna kaliia. UJ»« peščena tla in barie večinoma zelo P«r buje kalija.
150—200 kg
praga kalij«
s GNOJENJE PESL
Katerih redilnih snovi treba pripravili pedt
Pen vpraša precej na p« dušen, šel« v voli po ia lo.foTj.Yi kislini
S katerimi gnojili nadomestil t« redilo« snovi?
'i Pesa potrebuj« zelo veliko prav lahko sprejemljive hran« in sicer zato, ker m njene korenin« nc razprostirajo na široko, vkljub temu pa ima v razmeroma kratkem Času tvoriti ugledno rastlinsko maso (mnogo listja in težko, debelo, mesnato koro-mino).
Močno hlevsko gnojenj« j« tukaj redno potrebno. Če le mogoče, gnoji že v Jeseni > Ce imaš gnojnice, jo rabiš z velikim uspehom pri mladi, že rastoči pesi. P o 1« g hlevskega gnoja rabi tudi:
1.	žveplenokisli amonijak «fi apneni dušeč ln sicer istočasno s obdelovanjem zemlj* ali pa
Čilski solita? ali apneni solitar deloma kot površno gnojilo.
2.	Kajnit ali kalijev« solL
3.	Tomaževo žlindro.
Koliko kg teh gnojil jemljemo povprečno na 1 ha?
Povprečno vzemi na i ha: t.
žveplenokislega a m o n i j a k a ali 200—300 kg apnenega dušca ali čilskega tolitra ali < apnenega solitra.
2 400 -800 kg k ai« i ta ali pri-tnerno množino kalijevih soli.
3. 400 800 kg Tomaževe žiia dr« ali
300—500 kg superfosfat«
GNOJENJE KROMPIRJU. Katerih redilnih snovi hoče imeti krompir?
Krompir zahteva v p r ▼ i vrsti kalifa, v drngi pa tosforn« kislin« in dušca.
8 katerimi gnojili mu nadomestimo to redilne snovi?
Krompir si želi njive, na kateri si gnoji njegovemu prednika s hlevskim ({nojem.
Če pa prejšnje leto nisi gnojil za krom-jpflr fietos) določene njive • hlevskim gno-jeffl, daj krompirja srednjo mero hlevskega j&aoja, a podorjl ga ž« v jeseni
Poleg tega hlevskega gno|a mm daj še:
1. kalijev« soli (aH kajnita), Tomažev* žlindre ali supsr-
3l iveplenokistega a m o n 1 -faka ali apnenega solitra.
Koliko kg teh umetnih gnojil dajemo na 1 ha?
Povprečno gnojimo na hektar z:
t. 150—200 kg 40odstotne kalijeve a o 1 i aH primerno množino kajnita (pri k.ompirju gre kalijevim solem vedno prednost nred kajnitomj.
^ 400—600 ktf Tomaževe ž 1 i n -
150—200 kg
d ro al 300—500 kg superf oaf ata, in X
ivoplenokislega
amonij aka ali apnenega dušca aH
tudi
čilskega aH apnenega solitra.
(D&tie/i
Podpora deželnega odber" za popravo hlevov.
V Četrti številki letošnjega »Kmetovalci« Je zapisal Gustav Pire zelo ostre beseda: »Deželne podpore so se delile brez vsakega načrta kar tjavendan, kakovost popravljenega hlova nI bila prav nič mero-dajna. ampak v prvi vrsti strankarstvo.« — Deželnemu odboru se torej očita, da Je deželrJ denar razmetavaj svojim pristašem brez koristi. Le kmetijska družba oziroma g. ravnatelj Pire je postopaj pravilno ln nepristransko. Resnici na ljubo moram poročilo gosp. ravnatelja popravi ti. Da jo dežolnl odbor dajal podporo vsem hlevom, kjer se je res kaj dobrega popravilo, se je takole zgodilo:
Leta 1910. je popravil hlev Ignacij Ur-bančič ls Iglenika, občina Velika Loka. Ko je prosil za podporo, je poslal deželni odbor dAll vetičaka, ki pa ni prišel do Iglenika. Na pritožbo Urbančičevo Je poslal deželni odbor drugega veščaka, kl je vse izvrgei. — Gospodar je prišel k meni, da ogledam hlev in prošnjo priporočim. Rea * som šel tja in videl, da Urbančlč nI popravil vi.jrno, kakor zahtevajo veščakl, ampak priprosto, toda zadostno za svoje razmere. Okna so bila primerna, na tleh beton z jarki in primerna gnojna jama. Dne 7. marca 1911 je Imela Kmečka zveza v Trebnjem sejo. Na seji sem o tej zadevi poročal. Soglasno se jo povdarjalo, da mora v sedanjih razmerah dobiti podporo vsak,.kdor hlev toliko popravi, da napravi betonski tlak, jarke, gnojno Jamo, zadostno zračenje in sod za Izvažanje gnojnice. Sklenilo se je napraviti spomenico na deželni odbor o tej zadevi in poslati deputacijo. ki so jo precej izvolila, da razmere pojasni. — Spisal sem sam toza-dovno spomenico ln deputacija je šla pod vodstvom poslanca Hladtiika naslednji teden k deželnemu odboru in res dosegla, da je vsak podporo dobil, kdor jo imenovane pogoje spolnil.	<
Ali je bilo to postopan je pravilno T Po mojem mnenju gotovo. Veččaki so hoteli lrneil poprod one prostrane hleve, kakor nek« trdnjave, v katerih je živino vedno zeblo in jo pozimi pogosto od stropa ka-palo, ker je bil strop pogosto iz betona napravljen. — Ros je pa, da s«> bili hlevi, ka tere jo priporočal g. ravnatelj precej dobro narejeni. Toda koliko posestnikov je pa Imelo pred vojsko zadosti denarja, da bi lahko napravili nov hlev natančno po predpisih. Videl sem hleve v Švici in na Moravskem, ki tudi niso bili napravljeni po mislih strokovnjakov in vendar so bili z njimi gospodarji popolnoma zadovoljni Pri seji Kmečke zveze in pri deputaciji k deželnemu odboru smo imeli le en ramen: Kmet naj izrabi gnojnico Od svojih živali Če se to zgodi, bo krmo precej toliko več
in toliko več pridelkov na polju, da bo kmet prav lahko Ae Izboljšal svoje hlev« in poskrbel za gospodarstvo. Kaj je pomagalo, če so pošiljali na kmete najlepše bi« ka Iz Tirolske ln Švice, če pa ni bilo krme^ da bi se živali preredile.
Naša deputacija Jo takrat pregovorila deželni odbor. Od tistega časa se je začelo drugače postopati. No vem, kako so delali drugod, pri nas smo delali in poročali z največjo natančnostjo. Deželni odbor J« imel za strokovnjake res skušene može i deželo, Vojska je pokazala, da je bilo to postopanj« edino prava Kdor je imel popravljen hlev in izvažal gnojnico, je toliko krmo in poljskih pridelkov pridelal, da nI bil v posebni zadregL Strankarstvo ni bilo prav nič merodajno. Razen enega, ki j« napravil svinjake, ki že več let prazni sto« jo, so dobili vsi podporo, kateri so jo pro* sili —
Zakaj pa doželnl odbor ni rabil le vo* ščakov. 1. nI jih bilo zadosti na razpolago, 2. se niso pri presoji kmečkih razmer vodno sponesll.
Želeti moramo, da se ta navada: dati vsakemu podporo, kl napravi betonski tlak, jarke, gnojno Jamo ln gnojnični a od, še nadalje ohranL
Pripomnim še, da Je dr. Lampe, ki Ja imel ta referat, zelo cenil gosp. ravnatelja Plrca in vselej, če Je le mogel, poslušaj njegov nasvet. Čudno, da s« mu zdaj tak« povrača.	A. Oblak.
Gospodarska obvestila.
g Agrarna reforma. Ministrski svet f Belgradu je izdal podrobne odredbe gleda agrarne preosnove v naši državi. Na podlagi teh odredb se:
1.	Razmerje kmetov do ag v Bosni in Hercegovini, v novih krajih Srbije in Črne-gore, dalje kolonsko razmerje in podobni odnosi med obdelovalci in lastniki zemljo v Istri, Dalmaciji in ostalih pokrajinah Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev — se takoj razveljavijo Sn obdelovalci zcmlj« proglase za lastnik« zemljišč. Vse tožb« ki potekajo iz teh razmerij, se ustavijo in razsodbe, ki so bile tekom voine izrečen« na korist lastnikov zemlje, razveljavijo.
2.	Vsi fidejkomisi in posestva, ki obsegajo 100—500 oralov obd«:i»ne zemlje, se razdele poljedelcem, ki nimajo lastne zemlje ali pa premalo. Fielnost pri tem imajo invalidi, vdove in sirote v vojni padlih, dalje vojaki in prostovoljci, k) so se borili za osvoboditev in zedinienie Jugoslovanov. Dosedami lastniki zemljišč dobe odškodnino, izvzemši člane habsbuiške hiše in sovražnih dinastij ter tistih, katerim so te dinastije darovale posestva za izkazane jim zasluge.
3.	Oddajanie zemlje v podnajem je prepovedano, izvzemši zadružno obdelovanje zemlje.
4.	Vsi večji kompleksi gozdov prehajajo v last države; kmetje bodo imeli pravico do paše in lesa za kurjavo in gradbo.
5.	Za izvršbo agrarne reforme se ustanovi poseben državni urad, ki bo podrejen ministrstvu za socialno politiko in v čegar delokrog bo spadalo tudi nasel-ništvo
P k
d Ameriško posojilo. Amerika je po-
j bSSI --»gsar /^TŽ
fr^e^ave posodile zavczni-^m«^! skupaj 1645 milijonov dolarjev.
c2taX	za Slovenijo *
»os! al ob elgra j ski vladi vlogo, v katen rivnjuj* svoje stališče napram namera-reformi Med drugimi »tudi nasled-aje važne točke: Agrarna reforma naj te dotakne gozdarstva Slovenije le tam m v toliko, v kolikor so krajevne potrebne podane. Gozdarsko društvo se nc izreka proli upravičeni razglasitvi, oziroma odde-Stvi nekaterih preobsežnih gozdnih vele-josestev, toda nc ped mero gospodarskih enot, ker bi bilo to gospodarstvu Škodljivo. Ta gospodarska enota se ravna po zemljepisni legi, pomorski višini, po sestavini tal in po možnosti spravljanja lesa ter po predpogojih industrije. Gospodarska enota jc lahko med 500 do 5000 hektarji, kar bi se moralo komisijonelno določiti za vsako veleposestvo posebej. Iz gozdnih vcicposcstev, ki sc razlaste ali oddclc, naj sc ustvarijo gospodarske enote, ki siccr preidejo v državno last in upravo, ki naj sc pa po možnosti prepustijo gozdnogospodarskim zadrugam, soseskam, ridobitnira skupinam ali drugim javnim orporacijam odplatno v užitek, po potrebi tudi v popolno last in upravo. Gozdarsko društvo z vso odločnostjo odklanja, da bi sc gozdovi zopet obremenili s služnostnimi pravicami pašnje ali drvar-Jenja, ker so take služnosti z racionelnim gozdarstvom nezdružljive. Glede na velike razlike v gospodarskih razmerah v Kraljevih] SHS se priporoča, da se napravi za celo državo glede agrarne reforme Ic okvirni zakon ter se prepušča dež, vladam, oziroma zastopstvom naredbenim potom določiti vse podrobnosti,
g Svobodna trgovina je vpeljana po :eli državi SHS. Zavoljo lega so ccnc v Eagrcbu tako poskočile, da hrvatska vla-ia odredbe o svobodni trgovini ni obja-»ila, temveč sc drži prejšnjih odredb.
g Vsem lastnikom samosvojih ribo-ovnih okrajev. Lastniki ribolovnih okrajev se pozivi jejo, da nemudoma poročajo, ie imajo lov v zakupu in za kateri znesek. Tozadevna poročila je poslati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani do konca marca t. 1.
g Klasifikacija konj so prične 11. t. m. »Uradni list« je v petek 7. moica razglasil sbčine, katere pridejo prvo na vrsto. Pri cenitvi, povračltvl stroškov itd. se bodo krajevne razmere, korist, ki jo je oskrbovalec od konja imel, stanje konja, osebno razmero, invaliditcta Itd. upoštevale.
g Naš denar. Rešitev financielnega vprašaja je naletela na velike težave, izmed raznih tozadevnih načrtov ima trenutno največ pristašev naslednji načrt: Vse krone sc odtegnejo iz prometa. Namesto njih se vpeljejo začasni dinaiji Di-narjv bi se izdalo za 1 milijardo, in sicer v veljavi 25, kvečjemu 28 ccntimov, tako da bi bila krona vredna 25, največ 28 cen-timov. Vse vojno posojilo brez izjeme bi ve črtalo, medtem ko bi se predvoma državna posojila prevzela. Nam se zdi' ta
kri-
načrt nekoliko nevaren, pa tudi
V1Čeg' število bankovcev na ozemlju bivše avstroogr&ke monarhije znaša 37 milijard in pol. Pokritje znaša za 338 milijonov kron zlata in srebra. Torej avstrijska krona v resnici niti en vinar nima več vred-
nOStlj Uboga avstrijska krona, povsod a« je branijo. Ententa ne mara Nemški Avstriji več živil dobavljati za denar, drugače pa Nemška Avstrija plačevati ne more, ker ničesar nima. V Švici velja avstrijska krona le še 23 centczimov, je torej padla ie za 80 % približno.
g Likvidacija Avstro-ogrske banke. Generalni svet Avstro-ogrsko banko je sklenil Izvesti likvidacijo že sedaj in pooblastiti guvernerja, naj stopi v zvezo z narodnimi državami ln jih povabi, naj v odsek za likvidacijo pošljejo svoje zastopnike. To bo zelo Žalostna likvidacija.
g Tovarna za gonilne jermene sc je ustanovila v Mitrovici.
g Jnina železnica. Denarne razmere južne žcJeznice 80 vsled Jako skrajšanega prometa slabe: Dohodki no zadoščajo niti za pokritje obratnih stroškov. Uprava Juž. žcleznico je prisiljena, da so obrno do Jugoslovanske, avstrijske In čchoBlovaSkc vlade, da ji dajo predujem, da zamore vzdrževati velikanski obrat do ugodnejših razmer.
g Vojno posojilo bodo žigosali na če-
ikem. Na ta način se ugotovi, koliko vojnih posojil je na Češkem in država bo prevzela le obvezo za vojno posojilo, ki je na vojnem ozemlju. To bi bilo potrebno tudi pri nas I
g Bogastvo Češke na Situ. Od 1. novembra 1918 do 1. februarja 1910 Je dala Češka naslednjo količino žita: 283\r>24 q pšenice, 602.682 q rži, 379.G29 ječmena In 339.350 q ovsa, skupaj 1,665.185 q žita, ali 16.652 vagonov. Poleg tega Je dala dežela slabšega žita: 22.911 q pšenice, 8105 q rži, 42.781 q Ječmena in 215.033 q ovsa, skupaj 288.830 q ali 2888 vagonov; vsega skupaj 19.540 vagonov žita.
g Proti vojnim dobičkarjem. V Nemčiji bodo zasegli vse v vojski pridobljeno premoženje, če presega vsoto 200.000 mark.
g Socializacija podjetij. V nemškem državnem zboru v Weimeru je bil stavljen predlog, da naj preidejo vsi premogo-kopi in vodne sile, pa tudi izrabljanje vodnih sil last naroda. Delavski sveti naj nadzorujejo upravo teh podjetij.
g Vse pekarije so podržavljene na Španskem.
g Fetrolejska Industrija t Galiciji.
Obrati za pridelovanje petroleja v Galiciji so vsi v delu in nabralo se jo že toliko petroleja, da ga bodo lahko Izvažali v čo-?ko, Jugoslavijo, Madžarsko in Avstrijo. Ampak, kdaj bo to?
g BoljSeviško gospodarstvo ▼ Rusiji.
• i J918, 80 znaša,i 8troški « milijard, a dohodki za prv0 polletje 600 mili-lonov rubljev, za drugo pa 12.730 milijonov rubljev. Dohodki so narasli vsled v oktobru odrejenega obdačenja kapitah, kateri davek morajo plačati oni, ki imdj0 večji mesečni dohodek kot 1500 rubljev.
Deficit
j« znala] v L polovici 19jr n lijard, ▼ II. bo prekašal 26 milijard.
? Cfnf, ,Udkoriu » raznih državah. 100 kjJ sladkorja stano na debelo n^ čonano na krone): v Danski 170 kr™ Švedskem 356 kron 60 vin., na NorvešK« 506 kron, v Švici 385 kron 20 vin nI a gleSkem 435 kron 40 vin., na Fra^kem 547 kron 80 vin., na Nizozemskem 377 kron 40 vin., na Španskem 455 kron 70 vin,, v Avstriji 261 kioa 80 vin., na Ma djarskem 310 kron 60 vin., v Italiji 581 kron 40 vin., v Zjedinjcnih državah 2(j3 kron 80 vin.
„Domoljubova" pisma.
Tako je pravi Rnzgovorlmo se o vsem, kor moro biti
na srečo našemu narodu ia naši novi državil Gotovo je pa razmor-Je mod Cerkvijo ln državo euo
najvažnejših vprašanj. Brali sto »Domo, ljubov« članek: Cerkev v Jugoslaviji. daj pa vpraSujete: kakšno pa naj bi bila razmorjo med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji, Co ne takšno kakor v nekdanji Avstriji, In ne takšno, kakor je v Ameriki!
Vašo vprašanje Jo pravično, a nI tako lahko na kratko odgovoriti. Morda bo naj< boljo, če so o tem malo več pomenimo. Saj se bo o teh vprašanjih še mnoi^o pisalo ln govorilo, zato Je prav, če Imamo neko sv<x Jo misli.
Za danes naj prvo samo to: kak?n® razmerje bi si želela katoliška Cerkev?
Cerkev bi si seveda želela, da bi bila Jugoslavija krščanska državo.
l.eon XIII. nam je v eni svojih slovo* tih okrožnic mojstrsko narisal, kakšna bi morala biti krščanska držav?-1
NI 8c država krščanska, čo so državljani kristjani. Domala vsi Francozi 61 kristjani, vendar nI manj krščanske dr žave kaRor Jo Francija. Krščanska držav«, bi morala biti osnovana na krščanskih to* nieljih.
Prvi temelj Je vera v Boga. V krščaiv ski državi mora biti »veto božjo Imel NI« čecar ne sme biti v postavah krščanske državo, ničesar v Javnem življenju, kar bi delalo nečast božjemu Imenu. Krščanska država ne more dopustiti, da bi so po nje fiolah oznanjalo bogotajstvo. ali da bi s« * Javnosti grdile božje zapovedi, tako zapoved: posvečuj prazniki ali: no ubijaj! aH ne prešuštvu j I ali ne kradil ali druge bu-žje zapovedi. Krflčanska država so zavoda, da Je vsa oblast od Boga in da no more biti pravico, kar nasprotuje božjim posta« vam.
Drugi temelj Je Kristus ln njeg°*» Cerkev. Krščanska država vo, da nam J« Kristus od Boga dani učitelj resnlcci m pravice In da Kristus živi v svoji CerKvu Zato krščanska država izpoveda vero v Kristusa, ln priznava, da Je Cerkev bW» ustanova na zemlji. Država ima sveten, naraven namen, namen zagotoviti arz ijanom kolikor mogoče resnično In traji srečo na zemlji. Cerkev ima nebeški, na naraven namen, namen zagotoviti kri nom večno srečo v nebesih. Cerkev
V okrožnici »Immortale Doi«. n0V'
rtika t svetne reči, država naj m n« vtika ▼ cerkvene ln verske reči. Država Ima svoje svobodno polje, Cerkev ima svoje svobodno polje. Obe sta pravi in popolni družbi, vseka v svojem, ln vsaki Je določen namen od samega Boga. Sreča na zemlji brez sreče v nebesih bi bila le velika prevara, Zato država, ki taji Kristusa in nje-fovo Cerkev, ne more dati pravo sreče.
Tretji temelj: medsebojnost med Cer-rvljo ln državo.
Ker so eni !n tstl ljudje državljani ln crlstjanl, morata biti Cerkev in država med soboj ▼ prijateljski svezL Država mora braniti svobodo ln pravice Ccrk.e, Cerkev mora braniti svobodo ln pravice države. Cerkev mora učiti spoštovanje do državne oblasti, ljubezen do domovino, požrtvovalnost za skupno blaginjo. Država mora spo- j Itovatl duhovno oblast, priznavati cerkve- t ne postave, podpirati cerkvcno delovanje, i Ta medsebojnost Je zlasti potrebna v re-5ch, ki so skupno. Taka reč jo na primer lola. Državi no more biti vso eno, kakšne io tole, a pravlako tudi Cerkvi ne more biti vse eno. Cerkev mora zahtevati, da ie vzgajajo v flolah dobri kristjani, držaja, da sc vzgajajo sposobni državljani. Pravtako Je z zakonom. Držaja se mora brigati za zakon, ker Jc rodbina in družina podlaga državo: Cerkev so mora brigati za zakon, ker jo zakon zakrament, ki dajo krfičanskim družinam božjo pomoč j za krščanske življenje ln krSčansko vzge- ' Jo. Kdor raztrga to medsebojnost med ■ Cerkvi io ln držalo, ta raztrga '.efcorekoč j državi>ana ln kristjana tor zanese t duši ; kristiar.a notranja razortje. Kako naj ! kristjan posluša državo, če država r.oapr^-tuje Cerkvi? In kako naj državljan dopo žo pravo srečo, ga država trga od Cerkve?
N> t&klb temeljih bi morala sloneti krSčansk? držaja Bog Kristus, katoliška Cerkev, to bi moralo biti osnovne misli njenih postav Svobodna naj bi bila, a svobodno naj bi izpovedala vero v Boga, Kristusa in katoliško Cerkev, dobro vedoč, da tako tudi sebi najbolje zagotovi vsa pogoje prave Blaginje. Kako lepo in srečno bi bilo življenje v taki državi! Vsi bi bili svobodni državljani ln verni katoličani. Država bi Jih dražila na pridno delo za skupno blaginjo, Cerkev bi jim kazala kvišku, da nt bi v pozemcljski sreči pozabili na nebesa.--
A to so le želje. Cerkev dobro ve, da v Jugoslaviji niso vsi državljani kristjani, ne vsi kristjani katoličani. Zato tudi ve, da se ne da vse tako urediti, kakor bi se dalo, če bi bili v državi sami katoličani ini sicer verni ln vneti katoličani. Cerkev pa ljubi vso ljudi, zlasti ljubi tudi naše ločene brate v pravoslavni cerkvi, zato ničesar zase ne zahteva, kar bi onim .delalo silo. Svobodo hoče zase, a svobodo pusti tudi ajim.
Zato mora biti v taki državi ureditev drugačna,_ _
IVERI.
Grški modrijan je baie rekel: Izmed vseh utvari je voda najboljša. Ko bi le krčmarji za njegov izrek nc bili izvedeli I
Večina ljudi si da rajši očitati, da so sla-betfa srca kot pa slabe glave.
Marsikaj.
»Pač mnogo moških, malo mož nai vek roda,« je zapel svojčaa goriški rojak Simon Gregorčič. Kaj pravite, za koliko se je zmotil?
Mož, trdnih kot skala, zanesljivih mož, teh manjka povsod.
Poslušajte pogovor, kakršni so se govorili mnogi po Slovenskem.
»Škoda je nažih zvonov.«
»Zares, škoda!«
»Ali niste mogli dobiti par moških, pa bi jih bili skrili?«
»Lahko.«
»Zakaj jih pa niste7 Nikoli več ne bo pri nas takih zvonov!«
•Priletel', povejte mi, katerega naj bi bi' naprosil. Kar pojdiva po številkah,«
Pa rva prebrala in prehodila v duhu vso iaro iu nisva dobila zadosti mož, da bi se bila mogla nanje zanesti, da bodo molčali To pa veste, da naših zvonov ni mogel skriti en sam možak. Pri najmanjšem bi bilo treba najmanj dveh do treh, pri drugih še več.
Kaj bi bilo, če bi bili zvonov« skrili?
V duhu gledam, kako bi se razvijala naša zgodba naprej.
Makovec sedi v mestni gostilni in mnogo družbe ima krof? sebe. Živino za armado so oddajali' — oolj po gosposko; ddbavrli so jo — po* ga je utrudila, pa si jo privoščil eno merico.
dogovor se vrti okrog zvonov. Vse toži kake jim ie hudo, ko ni več toliko pri-liubljeoih zvonov. Makovec ga dobi malo v glavo, udari ob mizo in reče:	"
»Ampak naših pa ne bodo dobili!«
Vse ga pogleda,
»Ne bodo jih dobili, pravim!«
Nato pa začne pripovedovati, kako so ta in ta in ta zvonove skrili.
Cel okraj govori o tem. Stvar pride na ušesa višjih organov in kmalu pri-roma truma vojaštva v okolico, da najde skrite zvonove. Vse prekopljejo: njive, travnike, gozde ,,.
Vrši sc preiskava. Par mož ustreljenih, en tucat jih mora sedeti po 10 do 20 let, ker so preveč ljubili svoj dom in svoje zvonove in ker ni bilo mož, da bi molčali.
Pa mi povejte, če bi ne bilo res tako? Danes je lahko vsak junak, ali takrat... Ko bi znali ljudje molčati, kadar ]■> treba! ! Molčečnost o pravem času bi bila rešila i marsikak zgodovinski spomenik ,,,
XI.
Mednarodno pravo so v vojnam času i teptali in mandrali vsi izobraženi in kul- ■ turno visoko stoječi evropski narodi.
Vojni ujetniki so bili malodane povsod reveži, da se Bogu usmili. Zlasti tisti, ki so bili nastanjeni po taboriščih. Kdor je delal pri kmetih, se mu je bolje godilo. Koliko' jih je pomrlo vsled lakote! Sam sem jih videl, kako so po gnojišču iskali krompirjevih olurkov, da so jih — skrivaj seveda •— še enkrat prekuhali. Naši vojaki so sami tožili, da se z ujetniki pregrdo ravna. Pomagati si niso mogli, zakaj višji ukaz je veleval drugače
O ti omikani in izobraženi svet dvajsetega stoletja, ali te je kai arami
Pa to ie niso vsi tvoji grehi. Koliko bi II Jih ie lahko naštel! Goljufija, morija nečistost, tatvina, nezvestoba... Do kon-ca ne bomo prišli; črna je ta knjiga evro> pejske kulture, a nič se ne bojim, da b bila pisana prečrno.
Kje pa je vzrok te evropejske gni lobe?
Vere manjka, žive, trdne, močne ka»> toliške vere. Ta je zapisana samo v katekizmu, pozna jo kolikortoliko preprosta ljudstvo, a v srcih izobražene Evrope J« doma nevera, brezverstvo.
Izobrazba, omika brez vere!
Kako ste se bahali, kako ste svoje dni ▼pili, da svetu manjka izobrazbe, da mu vere ni treba, da je človek vsled vere vedno bolj neumen.
Kaj vidite sedaj?
Vera združena s pravo omiko in izobrazbo dela človeka modrega, plemenitega, značajnega, vrednega člana človeške družbe. Omika in izobrazba brez vere sta pa podivjali celo Evropo in cel svet. Vera stori vsako čednost lepo in plemenito^ brezverstvo ji lepoto vzame in jo vesolj* nemu svetu pristudi.
Kako lepa je n, pr. ljubezen do domovine ali patrijotizem, če hočemo biti učeni! Lepo je, če Italijan ljubi svojo Italijo^ častno je, da Nemec ljubi svojo domovine* Vemo pa, da so na svetu Se drugi narodi, ki tudi ljubijo svojo domovino, ki si tudi žele mirnega kotička med Številom narodov. Ni pa ljubezen do domovine prava, 6e hočeta ravno ta dva naroda razširiti 3vojo domovino na ikodo Jugoslovanov, Prav vsled' tega surovega, barbarskega hrepenenja je nemški in italijanski narod obsovražen ne samo pri nas, ampak S« marsikje drugod. Mi tudi ljubimo svojo domovino in ji želimo mirnega in rednega razvoja. Mirno in srečno se bo pa domovina razvijata, ne če bo imela veliko ozemlja in če bo štela milijone prebivalcev, ampak če bo imela zadovoljne narode, če bo sveta vera vodila ljudstvo, če bo vez odkritosrčne ljubezni vezala vlado z ljudstvom. Za to skrbite vsi narodi, vsak r svoji državi, pa tudi nam Jugoslovanom pustite, da pod zastavo svobode pošteno živimo in odkritosrčno ljubimo svojo domovino, Tako nam pravi sv. vera...
Ali hočete mar nadaljevati zgodovino tlačenih in zatiranih narodov, to nesrečno dedščino bivše Avstrije! Ali mar mislite, da vas bo tlačeno ljudstvo res ljubilo! Ali mar mislite, da tisti »eviva« ali »hajl« prihaja lz srca!
Vera je, ki ne pozna zatiranih naro- ' dov, in katoliška vera ponuja pravo prostost in svobodo vsem ljudem, vsem narodom. Vera pravi, da pred Bogom ni razločka med Grkom in barbarom. Bog f« vsem narodom enako dobrotljiv, enako naklonjen, Bog-ne pozna narodov prve, druge, tretje vrste. Pa tudi na zemlji tega n« sme biti!
Evropa! Doklej boš še tavala v temi brezverstva? Doklej boš še poslušala tiste voditelje, ki ti kažejo pot proč od Boga, proč od Rima7 Doklej boš še gledala to svetovno gorje, čegar oče je brezverstvo, čegar mati je ošabnOst?
Boj surovosti!
i/omonub 1919
_8ter. lf
i a Klic odmeva že dalj časa po planjavah naše domovine.	.
Da bomo narod poštenjakov, da bonu. narod vrtih možl
O, da bi sc že uresničila ta zelja našega Simona Gregorčiča!
Kje pa /e vir surovosti? Kdo pa zanaša surcvinomed naš« ljudi?	_
Alkohol jc že eden tistih, ki naj pride na zatožno klop. Pijanec preklinja, pozna nož, nc pozna usmiljenja, no, skratka: cel divjak je.	.
B c z n t c c , hiše, kjer »e prirejajo plesi, kjer zapeljujejo mladino x raznovrstnimi in raznoimenskimi vesclicami v blii-ojo grešno priložnost.
Gostilne, ki jih je še vedno petkrat preveč. Gostilne naj bi bile rej samo gostilne, v podporo potujočim, ne pa v po-tuho domačim gostom in gnezdo zaprav-tjivosti. V vsaki večji vasi eoa gostiln* bi bila čisto dovolj. Kako je pa sedaj?
Naša narodna malomsrnoit Lepe narodne navali« opuščamo, s« jih sramujemo, kar vidimo pri tujcih slabega, to se pa nam imenitno zdi. Ali nismo na ta način zapravili naše slikovite narodne noše! Pa koliko še drugega!
Poluizobrazba naših malomcst-nih piebivulcev jc storila nam že dosti hudega, je spravila že dosti surovosti na kmete.
Bil sem v nekim c. kr. uradu; deset let je žc od tega. Dva uradnika sta bil« notri. Kako sta ta dva moža po notah klela! Kmetje so pa seveda poslušali; zgledi pa vlečejo,..
Skoro v tistem času je bilo. MIa;še c. kr. uradnišfvo je hodilo v neko gostilno na krocfifi. Začeli so postajati preprijazni do domačih vaških dcldet. Prišlo je do boja med njimi in med fanti. Uradniiivo je bilo tepcao. l'o vsej okolici so govorili o tem škandalu, gcsposLa je pa lepo molčala. Zakaj, nc bom pravil.
Surovi ton vsega našega časopisja Je tudi mnogo pripomogel k surovosti. Kdaj bo časopisje prav spoznalo svojo nalogo: narod dvigati v vseh ozirih: v izobrazbi, v gospodarstvu, pa tudi v nravnosti.
Narod, kvišku! Jugoslavija, ne potrebuje človeških surovin, potrebuje poštenih, blagih, zdravili in vernih ljudi.
Kako si že pel, ti pesnik iz solnčn« Goriške:
Dlan nam krepka v dar je dana, srce blago dar nam drag, to Ic znači ti Slovana, da jc ~edno jak in blag.
Zvestim vrača on zvestobo, izdajalcem srd in smrt, črti vraga, njega zlobo, iiubi srca cul odprt.
Kaše društveno življenje.
Neumestna misel, da se naj Vseslov. Ljudska Strank n pretvori v krnotsko stranko, se ni udejstvlla. Prav je, da se nt Naša stranka odklanja vsak boj med posameznim! stanovi, kor sloni na krščanskih načelih. Naša stranka j« ljudska, to
se pravi kmetska ln dolavska; samo na krščanskih načelih pravilnosti in vzajem-nos ti jo mogoče združiti koristi in zahteve k ni c te koga in delavskega stanu. Boj med tema dvema stanovoma bi Škodoval obeiua, škodoval pa tudi državi Pač pa ]• nujno potrebno, da se oba stanova organizirala v okviru Slovenske Ljudska Stranke. Posameznik 110 ri^moro dandaue« nl-čosar; v današnjem boju za socialno pravičnost in za gospodarsko pronovo J« Ur gotovljeu uspeh le organizaciji, to bo pravi: večji skupini ljudi, ki Imajo isti cOJ in ekupna sredstva v dosego toga cilja. Zar to moramo ustanavijatl gospodarska ln strokovna društva, delavska in kmetska. Od teh društov je v veliki meri odvisno blagostanje nažega kmetskega ln delavskega ljudstva, odvisen naš gospodarski napredek in politična moč. Uspeh društva pa Jo odvisen od njegovega delovanja. Kakšno naj bo življenje v naših prosvetnih društvih in v strokovnih zadrugoht
1. Zadružna disciplina.
Za konsutne in gospodarsko zadrug«, posojilnice Itd., ki imajo denarno poslovanje, jo predvsem potrebna zadružna disciplina. Reseda »disciplina« pomo-nl red in pokorščino, ne slepe pokorščine do predstojnika, ampak pokorščino do veljave in zmage. Co kje, je v društvenem življenju potrebna disciplina. Zadružna disciplina zahteva, da se posamezno av druge centrali (osrednji zadrugi) poko-r o. Zadruga, ki nalaga svoj denar v banki, ne pa v zvezi, ne pozna zadružne disciplino. Zveza pozna splošni denarni položaj ln lahko veliko pamotnejc posluje s denarjem, kakor pa posamezno zadruge eame.
2. Zadružni duh.
1'rvi pbgoj za uspešno društvono delo je smisel za zadružništvo, z a d r u t n I duh. Vsak naš človek, delavec, kmet, obrtnik, hlapec, dekla, prav vsak mora začutiti potrebo po društvu, ki odgovarja njegovemu stanu ln njegovim potrobam. Organizirani stanovi dosežejo vse, kar hočejo. V tem oziru ao n. pr. soclalncdomo-kraške organizacije občudovanja vredna, Crkostavci In žolezničarjl so tako močno organizirani, da se njihovi delodajalci n* morejo upirati njihovim zahtevam. Ako pravijo črkostavci: Jutri začnemo ■ StraJ-kom (t. J. neliamo delati), ako nam tiskarna tie poviša plače, tedaj jim mora tiskarna zvišati piače ali pa ustaviti delo. En sam bi ne dosegel ničesar, ker so pa vsi v organizaciji, dosežejo vse. — Co hoče kmet, delavec, obrtnik sebi in svojemu stanu zboljšati življenje, se mora organizirati v društva, ki se bodo potegovala za njegov« pravice in ugodnosti. A da društvo usjieva, mora vsak član po svojih močeh in doll-noslih sodelovati Društvo, v katerem nI enotnega, smotrenega dela, ne bo doseglo ničesar. Društveno življenje zahteva od vodstva in od članov žrtev. Zakaj C« si sam ne morem pomagati, če mi more pomagati le močna organizacija, tedaj J« Jaa-no, da moram pri društvu, pri organizaciji sodelovati, pomagati, da pomagam tako tu.ll samemu selil Ko delam za društvo, dola m za-se. Cas in trud in denar, ki sem pa porabil za društveno delo. niknkor c izuubljcn, amjiak Jo naložen kapital ki
ml bo prlnafel bogat« obresti Kdaj i*®-▼ pojmovanju zadružnega duha u bocuj. nega življenja mi tako dale«, kakor bqZ*1 skl kmetje, ki si v čast štojojo, čo so ud sadruge, dasi morajo po zadružnih DrTrC Uh biti absUnentjel Kadar bomo ljudstvi privzgojili U socialni čut, da prt svojo« delu n« bo mislilo pa trenutno osebno ko! rist, ampak na splošno blaginjo, potem te. lo bodo uspevale naš« organizacija, taktu pa bo tudi zavladala prava in poštena d* mokracija.
SL Razdelitev dela.
»Organ« pomeni del, člen živega tel* sa. »Organizacija« ]• torej ujedtnjeoja učlonjenje, strni te v poeameznlh delov j skupno telo, v en organizem. Toki llvl or-ganizml so naša društva. Pri živem tele«« ima vsak člen svoje določeno delo, alti e« del telesa ni brez dela: Glava, oči, u&es* roke, želodec, vso Ima svojo natančno do ločeno nalogo. Ce le en del odpove svoj« delo, ali če ga le slabo opravlja, trpi ve« organizem. Trav tako je tudi z društvenim življenjem. Ce predsednik ali tajnik alt tudi člani ne Izpolnjujejo društvenih pravil, tedaj začne društvo hirati ln polaga ma umrje. Vsi člani društva morajo pri društvenem življenju sodelovati, a tlel« mora biti prav razdeljeno. Navadno pa d* la v naših društvih le en sam, predsednik ali tajnik. Ta vodi sejo, dajo novo misli ta načrte, plšo zapisnik itd. Drugi člani vodstva, odborniki, prihajajo k sejam — ali pa tudi no — pa ne pozuajo društvealh pravil, ne vedo, kaj so bo pri seji obravnavalo, no vedo, bi 11 glasovali za predlog; ali bi ga odklonili; tako m v društvenem življenju začne neka stagnacija (iA.pv ki pripelje društvo polagoma d«
4tNft
i irrcjm
tega sjtanja. Tako društvo je seveda nepotrebno, boljše da ga nL
i. Sej«.
Odbor je glava društva, odborove sej« pa tvorijo srce, lz katerega s« pretaka kri po celem društvenem organizmu. Odborove soje so netivo ln hrana društvenem« življenju. Čim več sej Ima odbor, tem bolj živahno se razvija društveno fcivljenj«. Z* vsako sejo pa mora biti gradivo pripravljeno. Za sejo nnj s« ie naprej določi tw rino, dnevni red, ki se bo obravnavala, da se odborniki na to lahko pripravijo; zate pravila navadno določajo, da — morjosa-mostojnl predlogi — za občn« zbor« — u*" prej naznaniti odboru, da s« stvar večstransko premisli ln preudari, preden «• sklene kot obvezna.
Pri sejah J« zolo valna d,bfttVj Je razgovor o kakem predlogu alt • stvari, ki s« naj Sel« sklene. Prt debati m st«* pojasni od vseh strani, več oti več vk«, pravi pregovor; stavijo •• ugovori i« P* mlsleki in č« s« vsi tzkalejo kot br«ip<>-membnl, tedaj j« jasno, da Je stvar zreu za izvršitev Pa tudi debat* sama rta »«» broz ozira na dotično stvar j« «« tUtA " so Je udeležujejo, v vzgojna ta poučna. liko stvari pride tu ▼ razgovor, H* predmetom le v daljnji zvezi, pa * , in zanimive; eden ve to, drugi ono. k«' i vodel prej le eden, vedo zdaj, k o f J tem razpravljalo, vsi.
Pri sejah in občnih zborih naj so vr<~
razgovori parlamentarno, to ae prati tako, kakor se vrže v zbornicah (parlament). Predsednik ali kdo drugi naj otvorl sejo, nato se bere zapisnik prejlnje seje, potem pridejo poročila odbornikov o njihovem poslo-vaijju od zadnje sejo na vrsto, nato samostojni predlogi ln končno slučajnosti. Po vsaki točki naj vpraša predsednik, Ima kdo k dotičneuiu poročilu kaj pripomniti. Vsakdo Ima pravico do besede, a še je kadar jo jo dobil od predsednika. Brez predsednikovega dovoljenja no smo nihčo govoriti, drugače govore vsi kmalu ln potem nastane taka zmešnjava, kakor ob zidanju babilonskega stolpa. čb so seja ne vrSi parlamentarno, čo vse vprek govori, tedaj seja navadno nima nobenega haska; pogosto ni jasno, se jo 11 to sklenilo, ali so ni, jo 11 predlog dobil večino aH ne. Čo jo kdo stavil predlog, tedaj predsednik otvorl o njem debato. Vsak izmed navzočih naj pove, jo li za predlog ali nc. Svoje mnenje naj podpre z razlogi, z dokazi. Dokler eden govori, naj vsi drugi molče; ko ta nelia, naj so oglasi drugI. Ko 80 vsi povedali svoje mnenje, uaj predsednik povzame skupne misli, naj povo tudi svoje mnenje, predlagatelj bo morda — zdaj, po debati — svoj predlog nekoliko izpremenil, predsednik noj da prej ta predlog na glasovanje, potem pa tudi drugi protipredlog, čo ga je kdo stavil. Predlog, ki jo dobil večino glasov, obvelja. Čo dobita oba predloga enako glasov, odloči predsednik. Za vsak sklep naj so vrši glasovanje, razen tam, kjer jo takoj jasno, da so vsi za to.
O vsaki seji naj se napravi kolikor mogočo natančen zapisnik, ki naj obsega vse društvene zadeve, ki so se v Beji ob-ravnale. Kar ni v uikaki zvezi z društvom, ne prido v zapisnik. Zapisnik sej naj bo natančno ogledalo društvenega delovanja in potomcem zanesljiva priča našega kulturnega razvoja. Vse stare društvene knjigo naj se hranijo, to so važni dokumenti naše zgodovine, ki bodo pričali o našem delu za evobodo in blagostanje države.
5. Odbor.
V odboru so predsednik, tajnik, blagajnik ln več ali manj odbornikov. Predsednikovo delo je, da vodi društveno delovanje; on sklicuje in vodi seje in zastopa društvo v javnosti in nasproti oblastem; odgovoren jo za društveno delovanje, njegovo ukrepe in prireditve. Predsednik mora biti o vseh društvenih pojavili poučen, v njegovih rokah sc stekajo niti Vsega društvenega delovanja. Predsednik naj bo ugleden, neodvisen, samostojen mož. — Tajnik je duša društva. Dn ima tajniška knjigo, piše zapisnik sej in izvršuje odborovo sklepe, v kolikor so potrebna tukaj zapisniška dela; on piše vabila ln sprejema ln vpisuje dopiso in vodi celo društveno pisarno. Tajnik mora biti vešč, spreten, izobražen. Skozi njegove roko gredo vse dru-•'tveno podrobnosti, ki pa niso malenkosti mpak važne za uspešno društveno delovanje.
Odborniki so nekak glas občinstva v odboru. Njihova naloga jc, da da-
jejo odboru navodila in pojasnila (Informacije), odborniki posredujejo zvezo med odborom ln med člani, izražajo željo ln nasvete in potrebo članov ter razglašajo odborove fiklcpo in sodelujejo pri njihovi izvršitvi. Odborniki naj bodo ljudje, ki imajo voseljo in zanimanje za društveno delovanje in ki Imajo vsaj nekaj znanja in razumevanja za tisto gospodarsko ali kulturno panogo, ki so v društvu goji.
G. Občni zbor.
Občni zbori so nekaka zdravniška preiskava, včasih so tudi operacija društva. Na občnih zborih podajajo odborniki svoja poročila, da vidijo navzoči člani društveno delovanje, uspehe in sedanjo stanje društva. Na občnem zboru ima vsak član pravico izreči svojo sodbo o posameznih društvenih pojavih in o delovanju odbora in posameznih odbornikov. Občni zbor odobri delovanje društvenega odbora, ali pa tudi izrazi svojo pomisleke, zahteva v tej ali drugi zadevi pojasnila, določi društvenemu delovanju novo smer, novo vidi-ko in novo nalogo
Občni zbor pa moro odborovo in društveno delovanje prav presoditi in uspešno nadzirati le, če pozna društvena pravila in društveno delovanje in če na občni zbor — pride; Kolikokrat se zgodi, da so občni zbori ncfcklepčni, ker jo premalo članov navzočih. V takem društvu šo ni zadružnega duha, tako društvo tudi ne more roditi zaželj enega sadu.
V gospodarskih društvih in zadrugah jo naša moč in naša prihodnost. Društveno in gospodarsko življenje in de-< lovanjo jo visoka šola pravo jugoslovanske demokracije.
Samovzgoja.
Na prvi pogled so naslednje vaje čisto malenkostne, tako malenkostne, da se ti niti vredno nc zdi, ozreti se nanje, Toda čc sc začneš v njih urili, boš videl, da je treba za to precej samoprercsgovanja. Dal Kdor bi Jih izvajal dosledno v vseh okoJL&činah skozi leto in dan, tega bi smeli ravno tako občudovati, kot občudujemo junaka, l:i {e bil skozi 52 me-Eeccv svetovne vojske v strelskih jarkih in njegova herist za človeško družbo nc bo manjša kotje korist oboroženega vojaka za domovino, in katere so le vaje? Poglejmo jih.
Vajazočmi:Ne oziraj se z njimi brez potrebe nnokrcgl Predvsem pa obračaj svoje oči proč od stvari, ki bude v človeku meseno razpoložene.
Vaje z jezikom: Ne govori nikdar, ne da bi poprej pomislil, kaj hočeš povedali.
Ne Izdajaj zaupanih skrivnosti.
Ne razširjaj neutemeljenih govoric, tudi ne 8 pristavkom, da jih ne verj-nmeš.
Nagovarjaj vsakega z vedrim licem.
Ne raznašai stvari, ki si jih slučajno zve- ' del o drngem, o katerih pa veš, da bi mu ne bilo všeč, če jih zvedo zopet drugi.
Veruj se zasmchljivih opazk o navzočih in odsotnih; zato ne žali navzočih, ne ponižuj odsotnih.
Skušaj vselej tudi resnične napake svojega bližnjega kolikor največ mogoče opravičiti.
Vaje v družbi drugih: Govori malo, najmanj pa o sebi, zlasti se pa varuj bahaaja. Zalo ne omenjaj pohvalno nc sebe, ae svo;ega znanja in spretnosti, pa tudi ne svojih zaslug in zaslužnih sorodnikov, razven če si prepričan, da bo imel tudi tvoj bližnji od tega kako korist.
Nikar nc pretiravaj in govori samo to, kar zatrdno veš, da je res; to pa tudi tedaj, če bi
tudi imele sestati rslcd povedane resnice sitnosti zate. Vendar pa ostani tudi v tem slučaju obziren in ljubezniv.
Ne opravičuj samega sebe, čc nimaš tcht> nih razlogov.
Varuj sc prerekanja ia prepirov zlasti ^ manj važnih zadevah.
V a j e p r i h r a n i I n p i j a č i s Jei in pisarno ob določenem časa.
Odpovej se (za ea teden, en mesec, ob posebni pnložnosti) vsem alkoholnim pijačam.
Odpovej cc (za podoben čas) vsemu tobaku.
Kar pa prihraniš denarja pri tem, daj ga v dobrodelne namene.
Vaje pri posameznih dejanjih in okoliščinah: Izbij si iz glave misli aa nepopolnosti drugih in spominjaj se rajši njih kreposli.
Bodi ljabezniv do dragih, stroji pa do samega sebe.
Nikjer nikoli nc fSči zase kakih posebnosti in izem.
Karkoli je vredno da storiš, je VTedno, da dobro napraviš.
Nc bodi radoveden o svvcrels, ki tebe ne tikajo.
Ne vdaj se preveč čustvom, pa naj bedo vesela ali žalostna, naj se tc poloti jeza ali malodušnost.
Pa tudi v fcoji in vsem zunanjem obnašanja kaži amerjenosi, odločcos!, premagovanje samega sebe.
Navadi se trpeti, ne da bi jadikova!, pa naj pride bolezen ali bolečina. žc[a ali lakota, mraz ali vročina, dušni ali telesci napori.
Vnrnj se raztresenesti in pozabljivosti; salo bodi točen pri vsaki stvari.
Ostani vedno vesel in priazen, dobrosrčen in velikodušen. In zlasti ie: Nikar se togotiti, Togota ie poniža v sužnja napram sebi ia drugim.
Kajne! V resnici lahke vaje na prvi pogled;, toda, ko jih začneš čosietino izvajati, tedaj jc neba kot rečeno, nadčloveškega napora, Zcto jih fe_ današnje dni prav malo, ki bi fim bili hos. Kos pa jim je bil vsaj deloma med drugimi tudi veliki Iznajdilelj strelovoda z imenom Franklin.
Ko je bil namreč ta Izredni mož slar šele 22 let, fe sklenil odstranili iz svojega srca vse, kar je no njem slabega pustilo prirejeno csg-nenje, slabe navade, vzgoja drugih in okolica, v kstsri jc žive!. V ta namen si je sestavil zapisnik dobrih lastnosti, ki jih je moral po njegovem mnenja imeti človek, ki jc v resnici dober. Pa kmalu je uvide!, dn wn ta zapisnik sam ne bo bogvekaj koristil. Ni dosti, tako jc kmalu spoznal, da ima človek vedno pred seboj v duhu dobre lastnosti; če koče, ca si jih tudi sam prilasti, -c Ireba, da ee polagoma t vsaki posebej vadi. Kako je pričel s to vajo sam pri sebi, nam Franklin opisuje sledeče:
»V roko sem vzel nov zapisnik. V njem pa sem na vsaki strani začrtal sedem kradra-tov za sedem dni v tednu ... Na vrhu kvadrata sem zapisal kratek vzdihljcj, s kateri® eem svoje početje priporočil Bogu .. .V kvadrate same rem pa vsak večer zapisal pogre-ške. hi sem jih stcril čez dan. Obenem pa sem glcaal, da sem se vsak dan skozi cel teden prav posebno prizadeval za napredek v eni sami cednosli. In kaj sem doživel? Najprej sem spoznal, da imam mnotfo več napak kot ssm sprva rodilj toda vselej sem tolažil samega r.efce, češ, saj imam vsaj dober sklep, da se jih iznebim. Tudi mi -e prišlo na misel, da bi vse skupaj pustil, saj itak ni drugega kot izguba časa. Vendar sem premajjal samega sebe. ui danes ob koncu svojejta življenja mor im priznali, da sicer nisem dosegel one popolnosti, ki sem jo v svojem 22. letu zamisli/, vendar sem pa mnogo boljši in srečnejši človek, kot bf bil, če sc cc bi bi! ukvarjal s temi navideznimi malenkostmi. Zato sporočam to svojo čudno navado tudi svojim potomcem, ki naj vedo, da je njih predrik ravno po nje! !n po posebnem blagoslovu božjem dosegel srečo v življenju.«
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tili za frančiškansko cerkvijo)
Sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 2 "io brez kakega odbitka.
ne m u UMiiij*
inserat!
Družinam padlih in pogrešanih vojakov.
Vdova ima do pokojnine pravico:
Čc jc njen mož padel pred sovražnikom, zadet od sovražnikovega orožja, ali pa je umrl na ranah, težkih zunanjih poškodbah, naporih vojske ali nalezljivih boleznih, ld so ga doletele v izvrševanju vojne službe.
Pokojnina pristoji vdovi ne glede na to, če si mora sama kaj prislužiti aii ne, aii pa čc je premožna ali nc.
Vdova, ki ni živela skupaj z možem, predno jc odšel v vojsko, nima pravice do pokojnine, razen čc dokaže, da ona ni kriva, da je prenehala zakonska skupnost z možem. Dalje vdeva ne dobi pokojnine, če se dokaže, da je njen mož zagrešil velik zločin (mož, ki je pobegnil k sovražnika pred 3. oktobrom 1918 se ne smatra kot vojaški begun, ravnolako ne oni, ki jc radi svojega jugoslovanskega mišljenja obsojen na težko ječo).
Če dobi vdova po moževi smrti pokojnino, se ji nakaže tudi za vsakega zakonskega ali pozakonjenega (legitimiranega) otroka, ki ga ima v oskrbi, vzgojeval-n i n a , katera se ji izplačuje toliko časa, da ni otrok preskrbljen, in sicer pri dečkib do končanega 16., pri deklicah do končanega 14. leta. Sirotam, ki obiskujejo tu-zumske šole, se dovoli vzgojevalnina do konca študij, vendar nc dalje kot do končanega 24. leta. Nepozakonjene (nelegiti-mirane) sirote nimajo pravice do vzgoje-valnine. Za take bi prišla slučajna milo-Sčina vpoštev.
Obojestransko osiroteli otroci, ki niso le preskrbljeni, dobivajo posebno vzgoje-yalnino.
Vzgojcvalnina za sirote brez staršev ali pa za take sirote, katerih mati ali mačeha ne dobiva pokojnine, se nakaže varuhom (varuhinjam).
Zakoni z dne 27. aprila 1887, drž. zak. 5t. 41, 3. aprila 1691, drž. zak. št. 48 28. marca 1896, drž. zak, št. 48 in 19, marca 1007, drž. za!<. št 86, ostanejo do na-dalinje naredbe še v veljavi.
Vloge
ra pokojnino vdov in vzgojevamino airot naj vsebujejo sledeče podatke:
1.	čin (sarža) moža (očeta);
2.	ime in priimek umrlega (padlega)
ali pogreSanega;
3 pri kateri četi, zavodu itc. ie služilj
/i a) kdaj in kje je umrl, padel ah ee
pogreša;
b) kje je pokopan;
5.	civilni poklic moža (očcl&J;
6.	a) ime vdove (žene) ali
b) ime varuha (varuhinje);
7.	imena in rojstni podatki živečih
otrok;
a)	zakonskih,
b)	pozakonjenih (legitimiranih),
c)	nezakonskih (nelegilimiramb);
8.	ali so vsi otroci v oskrbi matere
(mačehe)?;	..
9.	je-li vdova (žena) do mobilizacije živela s pokojnim (pogrešanim) možem v zakonski skupnosti?;
10.	stanovališče in natančni naslov stanovanja vdove (žene) oziroma, ako so otroci tudi brez matere, varuhovo ime, stanovališče in natančen naslov stanovanja. (Ne pozabite navesti zadnjo pošto, ker jc to za pošiljatcv denarja zelo važno);
11.	ali prejema rodbina prispevek za preživljanje oziroma državno podporo (naklonitev), ali kako drugo?
K tej vlogi naj priloži vdova (žena, varuh, varuhinja) sledeče listine;
a)	krstni (rojstni) list vdove (žene);
b)	poročni list vdove (žene);
c)	krstne (rojstne) liste otrok;
d)	mrtvaški list (izvleček iz mrtvaškega spisa);
e)	spričevalo o zakonski skupnosti do mobilizacije (uvrstitve v vojsko).
Varuh naj priloži tudi:
f)	mrtvaški list vdove.
Vse te listine se lahko nadomestijo s poročilom ž u p n e g a urada, ki vsebuje vse podatke iz krstne (rojstne), poročne in mrliške matioe o družini, ter potrdilo o zakonski skupnosti.
Stranka naj predloži vloge edinole občinskemu uradu!
Občinski urad jo pregleda, priloži domovinski list umrlega (padlega) ali pogrešanega in predloži vse skupaj okrajnemu glavarstvu. Ako ni mogoče napraviti domovinskega lista, naj se vzrok kratko navede, n. pr. družina ima domovinsko pravico v zasedenem ozemlju (n. pr. Solkanu, Primorsko), ali izven naše države.
Okrajno glavarstvo dopolni vlogo s spričevalom o nepremožnosti ali s premoženjskim izkazom ter z uradnim zdravniškim spričevalom o zdravstvenem stanju vdove (žene) in s potrdilom, ako družina prejema vzdrževalnino ali kako podporo, (naklonitev). — Tako spopolnjeno vlogo naj glavarstvo vpošljc pristojnemu voinemu dopolnilnemu poveljstvu.
Vojno dopolnilno poveljstvo preskrbi še vse potrebne listine v smislu točke 4.
£r4872CK.	1887' Pr~
Iz vloge mora biti razvidno, da je pokojnik podlegel ranam, naporom, nezgo-
dam ali drugim vojnim poškodbam, za, dobljenimi pred sovražnikom, oziroma brez lastne krivde v izvrševanju vojaške službe.
Vojno dopolnilno poveljstvo predloži vlogo za preskrbovalnino vojaški i n -tendanci za Slovenijo v Ljub-1 j a u i.
Do pokojnine imajo po zakonu o voj-nih dajatvah pod danimi pogoji pravico tudi vdove po možeh, ki so bili med vojsko omenjenemu zakonu podvrženi ali, ki so prostovoljno opravljali vojaško službo,
Vdove po vojakih, ki niso vsled voj-ske (izvrševanja vojaške službe) umrli, ne dobe pokojnine. Lahko pa prosijo za milostno pokojnino.
Takim vlogam za milostno pokojnino naj vdova poleg drugih prilog priloži tudi spričevalo nravnosti.
Vloga in priloge so kolka prosle.
Vse stranke in uradi naj se strogo rav. najo po teh navodilih; pomislijo naj, da nepravilno napravljena vloga zelo otež-koči in množi uradno delo; največ pa trpi seveda stranka, ker se rešitev prošnjo radi nepravilne vloge zelo zavleče.
Kdo izmed vrnivših se
ve kaj o sledečih izgubljenih vojakih;
1.	Ivan L a c h , pp. 117, v. p. 11 J. Tirolska fronta. Pogrešan od 5. okt. 1918, — Rezi Lach, Rožno 22, p. Rajhcnburg.
2.	Jožel Gregorič, domobr. pp. 27, Ujet. Zadnjikrat pisal avgusta 1916 iz Moskve.
—	Jožel Gregorič. Struge 6, posta Videm pri Dobrepoljah.	... ..
3.	KonradMurSec, organist IzSkoci-do!a. Invalid. — Alojzij Muršec, Nadvuec 10, p. Sv. Lenart v Slov. goricah.	_ .
4.	Jožef Novak, ujetnik na Ruskem v Kasaja gora, gub. Tula, _ Terczua Gorenc, Golobnjck 25, p. Mirnapeč, Dolenjsko.
5.	Janez Tome, domobr. pp. 27. ViM zadnjič iz Budapešte marca 1915. — Ans Torac, Zvirkov-rh 2, p. Metlika.	.
6.	A n t o n S m a 1 c, pp. 17, maršbaon l J, v. p. 32. Zadnje pismo 7. sept. 1915. — Iv« Smalc, Mirna, Dolenjsko.	-„.„,•
7.	A I o i z U B o ž i č. Ujet 1916. Zadnji krat pisal iz Konstatinovke, gnb Jckateruio-slav 28. okt 1917. — Neža Božič, Lomno 9, p. Krško.	.. ..	„
8.	Jože Iraperl. poljski topa. P-bat. n., p. 385. Zadnje pismo s Tirolske«« oktobra 1918. — Franc Imperl, Razbor, posta Loka pri Zidanem mostu. _ . , ,
9.	Jožei Težak iz Rosalnlce pri Met« liki. Zadnje pismo Iz Galicije 19. junija 1915.
—	Katarina Težak, Rosalnlce 33. o. Metli *
10.	Franc Luka«, domobr. PP-Odšel 1914 v Galicijo in od tedaj noocne«« glasu. — Urban Lukač, p. Sava ob južni »eL
11.	Alojzij Bregar. ujet v gub. Pef"# P. Grjasnovskaja Muhanovskv, Rusija. — »™ Bregar, LeSe, p. Sava ob lužni zel.	«
12.	Anton Stamcar, PP- »J. , baon 4. V Galiciji zbolel za kolero, odpelM« ' bolnišnico Nowie mesto, U	° -
bra 1914 od Rusov zajeto. Čoinja vas 8, p. Trebelno.
rita Stamcar,
13.	Frane Novak. P* Ji0"?" v. p. 48. Od leta 1914. se li Gafldje «1 ofasll. — Marijana Novak, Jama 32, t»-žiiče pri Kranju.	.	,.„_„, J,
14.	Ivan K a s t e 11 c. PP- IT.JW9l7 U|et marca 1915. Zadnjič pisal septembra 1"»' Is krsja Točki, gub. Samarska. K>nwtft
15.	Simon Kurent Uiet v
- Franca Kure * Sv. Katarina, p. Tr^v«l« ? 1914. _ Zadnjikrat pisal i« Sibirije aprila u
16.	Valentin P e« er ne l.P^'' komn. Odšel 1914 v Galicijo ia od tecu
toneta glasa. — Neža Peternel, Podknle 32, p, Dovje, Gorenjsko.
17.	Kodoll B • r 6 o n, domobr, pp, 37, U|et. Zadnje pismo is kraja Omtk marca 1918. Bernardina Brčon, Javorje, p. Šmartno pri Litiji.
18.	J o ž e i Klemen, lov, baon. 7. Ujet Bolan v Samara, gub, Samarska, bolnišnica. Zadnje pismo maja 1918. — Marija Klemen, Bela 20, p. Motnik pri Kamniku.
19.	Anton Babnik, pp. 17, komp. 6. Ujet 1914, — Kasaja gora, Sudakovski zavod, gub. Tnla. Zadnje pismo iz Sibirije maja 1918. — Franja Babnik, Polica 10, p. Višnja gora.
20.	Martin Križan, topn. p. 28, bat. I v. p, 386. Zadnje pismo oktobra leta 7 s Tirols kega. — Anton Križan, Sveržaki 7, p, Metlika.
21.	A n d r e i Lnkan, lovski baon št. 7, lonip. 4. Ujet v Karpatih. — Neža Lnkan, Uubgojna 10, p. Horjul.
22.	Janez P r c s t o r, pp. 127, t. p, 369, Kadujc pismo oletobra 1918. — Helena Predor, Kolovrat, p. Medija-Izlake.
23.	Janez Sari, domobr. pp. 27, komp.
5,	v. p. 53, Pogreša se od oktobra 1916. Bil ta italijanskem bojišču, — Fani Šari, Kupljenih 12, p. Boh. Bela.
24.	Karol M u s t a v a r, pp, 17, komp,
6,	v. p, 53. Zadnje pismo maja 1915 iz Gaiicije. Jožei Mustavar, Ponikve, p. Dobrcpoljt, Dolenjsko.
25.	Janez A n č n i k, pp. 117, komp. 43, t. p. 576. Zadnje pismo s Tirolskega oktobra 1918, — Anton Ančnlh, Verh 11. p. Želimlje.
26.	Anton Porenta, dmbr. pp. 27, stot. 14 v. p. 630: Odšel v Galicijo. Zadnje pismo junija 1916. — Helena Porenta, Štelanja vas 47, p. Sp. Hrašica pri Ljubljani.
ftmakinfa !z Štafra.
Povest. Prevaja * * * (Dalje.)
Nasprotno je trdil, da jc stari tokajcc izredno uspešno sredstvo zop°r kuj*o, zoper lišajc', 3kratkn: zoper vse bol czm.
Med komisarji ie bil tudi starešina Ilcn-dclnovc hiše, stari Volfgang, gospod iz Ajhcta, Z levo sc je upiral na služabnika, z desno pa na svoio palico; vse sc jc spoštljivo dvignilo, ko je vstopil v dvorano, ia dva svetovalca sla mu prinesla lagoden, blazinast stot.
Sodnik sc jc vrnil na svoj prostor, kraljevsko sc je usedel ter položil svojo roko, na kateri se je blestel prstan, na kužni red. »Gospodje komisarji vedo, zakai gre?« je velel.
»Seveda vemo,« jc rekel Bertold, »za neumnost gre. Nadejamo se, da jc menih Albert nekoliko prismojen, a ne hudoben.« »Hudobnež ie,« je trdo odgovoril sodnik Hendel. Listal ie v kužni postavi ter se neprestano nemirno oziral proti vratom. Sto fin jc šlo za procesijo, da kljubujejo njegovi moči, nezaslišano! Iz dvorišča sem valuje šumenje in drvenje. Tu spodaj so, zalega, norci, sodrga! Ha! No. tedaj jih ima, sedaj je konec! Dolgo je čakal,
Henrik je tu,
»Jczes, pob!« veselo gode Bertold, »Dag te živi, Henrik! Kako pa je? Kaj se jc zgodilo?«
S temnim čelom, ne meneč sc za pozdrave, ki so mu prihajali od vseh strani, je »koraj nejevoljno, pernat klobuk v rokah iržeč. s nlapčcvim mečem ob boku, vstopil ienrik v dvorano, stopil tja pred sodnikov stol ier jc kljubovalno rekel:
»Pri Dambahu sem zajel procesijo, kakor •te mi naročili.., Spodaj je. Menih... in dekle sta tu.«
Z roko jc zamahnil proti vratom, ne da bi ce ozrl.
»Dobro! Hvala ti. Dobro, hitro, izvrstno si opravil svojo stvar,« je skoraj nežno rekel
Hendel ter je vstal in svojega sina potrkal po rami. Obenem pa fe r. jeznimi pogledi meril oba krivca, ki sta stala na pragu, zastražena po dveh strelcih.	„
»Pridita sem, vidva tam-lel« je zapovedal sodnik.
Mirno je pristopil menih, na njegovi le-) vici jc stopala deklica. Spodaj je oddala zastavo najstarejšemu romarju, sedaj ima pa i roki, ki so se danes dvignile k viteškemu udarcu, otroško ljubko sklenjeni, napol pokriti od volnatc rute, ki ji ogrinja hrbet in prsi.
Oba sta obstala nekoliko za Henrikom, Brez strahu, z jasuim pogledom jc zrla v raz-trjeni sodnikov obraz, Albert se jc poln skrbi oziral nanjo, tudi drugi možic v dvorani so jo gledali. Lepa je papeževka!
»Sramota, saj je še otrok. Otroke Sču-! vajo,« je godel Bertold.
»Menih Albert, tebe dobro poznam,« je grmel proti bledemu menihu sodnikov glas, | puhteč srda in sovraštva.
»Dostikrat, še včeraj si brizgal vame pa-i peške psovke. Danes si položil ki ono na svoje psovanjc in zapeljevanje ubožcev, ti nesramni zapeljivec ljudstva! — Ti pa, ženšče, ti Štefana Svertner is Štajerdorfa, kaj?«
sDa, sem,« ie odločno odgovorila Štefana, »toda gospod pater pa ni to, kar ste rekli, i »Vidva bosta čula svoio sodbo, k^dar bo ta-le,* — Hendel jc pokazal na detemorilko, »zaslišana in sojena.« i Zločinka je zastokala in sklenila roki.
»Tako dolgo pa bosta stala tunaj in čakala.«
Lajtnant Hendel, ti pa pojdeš doli in boš, dokler se bo vršila sodba, pazil na red, zlasti pa na to, da papeška sodrga ne kali miru. I Preden pa greš. povej, kako je bilo pri zajet-; ju7 So se h branili?«
Henrik Hendel je krčevito prijel za meč. Ni pogledal deklicc, tudi ic ni hotel videti, saj je vedel, da mirno in dostojanstveno stoji po-I leg njega in da niti ne pogleda nc njega, ki , jo jc ujeto sem pripeljal, dočim ga je morilka j skrivaj predrzno občudovala.
Sedaj pa naj očetu odgovori in naj mu j pov^e. da sc mu jc deklica dejansko postavila , v bran . , to bi morala drago plačati... Spodaj 6toji sramotni steber. Stisnil jc ustnici, pof j. tem je zaniiljivo rekel:
»Z orožjem se niso branili.« I Sodnik |c vprašal dalje:
»Morda drugače? So psovali in hujskali? Ne izgledajo, da bi se bili v hipu udali premoči.«
Mladi Hendel se je smehljal: »JVlenih je psoval.«
Tedaj nekdo nalahno stopi na niegovo levo. Zdrsnil se ie. Bila ie Stcana, Stala je poleg njega in je mirno rekla: »To ni res, gospod.« Sodnik sc je zadri na deklico: »Kako si drzneš temu gospodu in junaku, ki je moj sin, reči, da laže?«
*In vendar ni govoril resnico,« je neustrašeno odgovorila. Žc pri prvi besedi' krivover- • skega poba je opazila, da bi rad zvabil vso krivdo na duhovnika, in to ne sme biti; naj bi spustil nanjo svojo jezo ta krivovercc, toda nc pusti, obrekovati svetega moža, nika-I kor ne.
»Pravite, da je psoval duhovnik, vi ste psovali!« je vzkliknila z jasnim, napol otro-j škim, napol dekliškim glasom in je s oogum- : j nim pogledom izzivala svojega mladega preganjalca. »Vi ste s svojim mečem napadli njega, ki vam ni ničesar storil, niti ni imel orožja; on se ni branil, pač pa sem jaz z zastavo skočila med vaju. Zakaj pa tega ne poveste?«
»Kaj? Kako?« je železnostrogo vmes polegel sodnik. »Ti si se dejansko zoperstavila mojemu sinu, to si si drznila, ti ubogo niče?« »Dal« je glasno odgovorila. »Henrik, zakaj mi nisi tega povedaI7« Ta je z jjlavo nazaj zamahnil, divje je gledal ter se je grabil za pas meča. Naj hudič vzame vse skupaj. Sedaj ga je že vdrugič usekala ta satanska papežmea, vrhutega mu ie očita, da ie lažnik, da govori neresnico.
»Sem li stara baba, da naj vam natvezem vsako prazno čenčo?« je jezno vprašal, mesto da bi bil odgovoril na očetovo vprašanje.
»Da, ti si sc zakadila v mene,« je v hipu trdilo zakričal ter se ie okrcnil proti deklici. Tedaj te je pa nasmehnil ta hudičev papeški deklič, ki ie bil kakor golobček med ptiči roparji.
Stari Bertold se je nekoliko naprej sklo. ni) iz vrste komisarjev, muzal se je ob ščeti-nasti bradi ter je zamrmral: »Otroci, otrocj, ne rvajte se!« Saj sta res Se otroka, oni naj bo za rablja, ona pa mora stati pred sodiščem, ta je pa res trda.
»Ti si me naskočila in si mi zdrobila meft Misliš li, da mi je kaj zato — zaradi tebe?« j« tepetal mladi lajtnant. »Misliš li, da smatram to za ilejanski upor, ki ga ie treba naznaniti Ha, smejem se, četudi nosim sedaj hlapčci mec.i
Jezno je potresel nagnusno motovilo; St® fana se je smehljala.
»Ne prideš mi blizu, papeška cundra, niti dejanski," niti z jezikom, premalo te ic; pa eno ti povem: lagal nisem, ne; res je, psoval sem, pa far ie tud psoval, kdo je pa prvi za-čel, to ve Bogi Z lažnivcem pa pitaj koga dru» gega, nc mene, da veš..
Sedaj pa grem. Z babnirami se ne boa prerekal, predober sem za to.«
Jezno jc pogledal deklico in je odcepetal iz sobe.
»Nczaslišanol Kaj takega si drzne refl mlademu Hedelnu naiakanca vpričo mestnih svetovalcevi« so se hudovali mestni očetje.
»Mir, gospodje!«
Sodnikov obraz sc razgrne v temo, tod| posili sc smehlja:
»Prav ima moj sin, taka ženska ne seže do njega, sicer pa ji za njeno predrznost na izostane kazen.«
»Stopita nazaj, vidva, počakajta tam,« se jc zadri sodnik na deklico in na duhovnika. »Vi strelci, pazite nanju, dokler jih ne pokličem.«
»Štefana, ne bila bi smela dražiti sodnika in njegovega sina,« je nalahno očital Albert dekletu.
»Resnica mora na dard« je odgovorila in se jc proseče vanj ozrla. Možje v dvorani so gledali nanjo, sodnik pa se je vrnil k deto-morilki.
»Vem, dete moje. Toda ti si meni na ljubor« duhovnikov'glas ie postal še tišji, »po krivici očitala temu človeku, da je brez vzroka potegnil meč. Ne, otrok moji Tudi jaz sem mu jih nekaj povedal, in siccr najprej! Tak človek si ne pusti kaj takega reči I«
Štefana jo povesila glavo. Ni zadovoljen ž njo, to ji gre močno k srcu.
Sodnik se je obrnil k morilki, ki jc zopet pred njim klečala, ter se je tuintam ledeno-mrzlo, žugajoče ozrl na meniha in deklico, ki sta tam zadaj stala in pričakovala zasliševanja.
»Nadejam sc,« je rekel morilki, »da si vse po pravici povedala in da nisi ničesar zamolčala. Sedaj mi pa še povej, če ti ie oče tvojega nesrečnega otroka najprej zakon obljubil in je šele potem prelomil besedo, ali pa o zakonu niti govora ni bilo med vama.«
_ »Ne poslušaj sedaj, Štefana, kar ta-le govori,« je polglasno velel Albert e onim glasom, s katerim ji je govoril v izpovednici.
Deklica je sočutno opazovala ubogo greš-nico in je vprašala:
»Zakaj pa ne? Kdo pa je?«
»Ne vem, toda ni se ogibala hudih priložnosti, tega pa tebi ni treba slišati.«
Vzel je iz b.evirja podobico t tiskano molitvico ter io ji podal. »To-le beri,« je re- , kel, »da ti ne bo dolgčas«,
Štefana je začela brati.
Svetovalci so slišali; kar je menih rekel deklici; posmehovali so se, edren je pa rekel:
»Kako nežno vest imajo. Muhe precejajo, kamele pa požirajo.«
»Obljubil mi je zakon, Bog mi je priča, strogi gospod,« ie odgovorila morilka na tod-nikovo vprašanje ter je pritisnila roko na srce. »Na sv. Tomaža dan še mi je rekel: »Jerica, ne bodo še cvetele vijolice, ko te bom
Eopeljal v cerkev, jaz, tvoj naizvestejši, in ova mož in ženal«
»Torej te je nalagal,« je z votlim, globokim glasom rekel todmk. »Lep ljubimec i? Drczvcst.«
s ki si :0 važi gospodje, ki nas vi, papcšiv« irga, obrekuiele. kjerkoli iu kadarkoli le ircTlc. S raca te bedi, fcj. tebi ia tvo i za-
»Stroffi gospod sodnik, nalagal..mi-lUm da ne. Je pat takrat zares tako misliL« »dvignila nesrcčnica obraz, ki so »M* rroče solze. Ljub i me e, res me ie mislil soroOitf, verujte mi, fiospod dekleta so nu; zmcSala pamet, ua sc ie pte aislil in ni držal besede.*
-Misli', ub-^i otrok.« V h;pu ic Hendel obrnil svoj pogied, ki je rezal kakor bodalo, ia Štefnno in Se je zedrl nanjo: »Ti papciaica tam! Cujcš-li?« »Ivai zapovedujete?«
»PosluSaj, kaj pravi to-!e ubogo dekle, iapeljal jo je zapc-ljivec ter jo spravd v naj-re!io nesrečo, pa ona mu niti laži ne ofna. Ti'pa, struoeni je-:k, si obdolžila laži mojega dna, ki ga spoštuje ves Stajer, ki ga je odti-tovaj sam ccsar, to pa.,iz zgolj sovrostva^do sas, >cdrga,
norele, ciajj ic »vuii »«-»_	--
»tavi, tvoji molitveni knjižici z vro pobožno Saro vred) Sraai te bodi te greJnico. ki bolj pozna ljubezen do bližnjega. Kakor ti.*
Štefan* je zmenila ustni, toda ni odgovorila besedice, ker ji je pater s strogim pogledom velel molk.
Hendel je morilki slavil if nekaj v^ira-iaci, r.a katere je tresoč s« odgovarjala. Nato je prebral zapisnik ter je, ne da bi se kaj glasovalo, s svetovalci vrču vstal ter rekel:
*2ivljenie je sveto. Ti uboga deklica, ki ta pred nami l;ži5 na kolenih in grenko objokuješ svoj žreb, ki v cežni sramežljivosti, ki krasi ženski spol, nočež očitati laži tlepar-»keinu £oijuf'j, si prelomila to zapoved v težki uri, ko vsled bclečitfe, strahu in sramote nisi obvladovala svoj'.h čuvstev in ti j« potemacl nm; tveje ubogo dete ;e proč, za eno uro slr.s-i a preostaja življenje, polno žalosti in obupa. — Bil je čas, to je bilo takrat, ko so le vladali papelLi krvoločniki, ko so dekleta, ki so kaj takega storila, živa zakopavali in so iim potem v grob, v živa erca zabijali kol«. Tako so r.ared-.li z neko Apolonvo« Morilka i« na glas zakriknila. /»led svetovalci je nekdo zasnrmral: »Apo-lori:jo je r. odi i orolestastovv.ki sodnik Adam Pfefcrl, Ji m j katoličani i.o-Aiux> vre grehe, ki so se kdaj zgodili v Štajru.« Bil je Radl-siajer, i;i mu je 6rce kipelo žalosti. To js pravični sodnik itajerski, ta ScU laž«, U ki« U huje kakor njegov iin .,.
Ilcndel je s p o vzdignjenim glasom nada-
»• 1 o grozno posta ro so dali katoličani in s« te ial pozneje i-jdi protestantovski sodniki po njej ravnali. Jaz pa rem jo takoj črtal, ker
m ^Invo? .•	W « Ia	i.1.1. _ _	I I t
LISTNICA UREDNliTVAL, Z. S, W. Razmere pri va« »o na« POP®*: nama neznane, zato Vam žal ne moramo d*ti
nobenega sveta.	.
/V. B,: 1 roSnja je silno veliko ln •• m morejo vso hkratu rcSiU. Pojdite i potrdilom župneda in občinskega urada, da " res n« morete preživeti, h davkariji, da vam.JzpUia prednjem. Seveda na davkaritah ne izplačujejo radi, ker bi potem vsi pnSli nad njo, na-radnje je pa vendarle jasno, da večina prošenj n» bo uslišanih, ker »o le neopravičeno vložene. Berite naSo tozadevno notico t domačih novicah. Lahko pa se pritožite potem na okrajno glavarstvo. Ampak ne brez podpis«, kot pri nas!	■ ,
Irr. U. P. .Msttčne odškodnine zato «e dobite, ker ni nobene zveze i Trstom. Kadar se ta rveza upostavi, pičite naravnost v fr»t na zavarovalnico.	___
ORW£.	3(566
Mojstrska bolniška in podporna blftflftinn
ra sodni okraj vrlmHki no Vrhniki ima »roj
ustanovni občni zbor das 15. marca 1919 o!i 2 '> 3 nr. popoldne v prostorih DmSlveuesa lioma aa Vrhniki,
Dnovnl rad: L Ustanovitev rnojstrnko bolniško in podporne
blagajne ter odobritov pravil. S. Vpisovanje članov in sp!oii pristop \ blagajni, t. Volitev nadsoretva, raisodUčs Jn podružničnega odbora, i. Slučajnosti.	Odbor.
>fl žalostjo ser. sll?al njen zadnji klic: »Mene »dite v smrt, njega puščale v svobodi?« K.0 ie mestni p:.3ar bral sodbo, Mil je kri tel.'a j* nosa tako zelo, da je moral prenehati x oraniera; tedaj je vsa tmožica zaklicala: »Nedolžna je!« Umrla ie pod drugim udarcem sekire, t;er ic rabelj prvikrat napačno ri-mahuilj jaz pa sem že taki-at sklenil: Ce kdaj poslanca sodnik, in bi bUU kdaj pred anoiun sodnim stolom ženska, ki je pri«la v aajvečio nesrečo h z«olj prevelike ljubezni » ne iz sovraštva, bi bL' nasproti njej usrai-sjen, kakor je bi! Knst nasproti Magdaleni —
postava^	ko,ikor li Ie dcpuičila
U	fc Je mlad«, nima
•L	nad .dvc'sct vrliutega
£v,'la' ?.akor I« sama izpovedala in so pVv-hdile priče, om nesrečni dan, ko je kvr5i'a
Iv t\ »StP ,V3'ed ž^losti ^ 'ramoU vča 'z 8'"bc-. Povedala nam c, da če pravzaprav
S?rX' kaI«°-SC z^i!o: je-li sama vrgla U s/abolaili rok,& ^ " « ^ ^ fDa!j«.}
Vabilo na
redni občni zbor
ilrauilnice in posojilnico v Zgornjem Tuhinja
rejtislrorane zadrug« s neomejeno z.aveio,
kl tc vrši dno 30. marca 1319 ob 4. uil jof oldn« v hranilničct^ prcstciih.
Dnevni red: X, čUanj« ln odobr«:ije zapisnika o zadnjem
obfnera zboriu S. Odotircnje računekoge raključka za leto 1BI3,
3.	Poročilo cačelstva.
4.	Poročilo nadtorciStv«,
5.	Volitev enega odbornika, 9, Slučajnosti.
Akc bi o napovedanem f»sn občcl zbor ns bil akter,tec, vr,',l se eno uro pozccjo na lstocu kraju ln f istim dnevnim redom drugI občni zbor, kl sklepa pravcaaočno na sleda na Jtevilo navzočih.
t«U	Načclslvo.
I ■■■■'■■■»•'»••»•»•■■■»•••»ii
■»»»»■u r.avsokft« ja lzžla itnjlžicas
Dr. B. Derž: „DojenSsk, nJega negovanj in prehrana,"
Vj« matere, kl hočojo vzrediti zdravo in krepke otroke, morajo Citati to knjižico. Pisatelj — zdravnik-strokovnjak za otročje boleznt — podaja praktično nasvete, kako jo ravnati ž dojenčki. Knjižica ho naroča pri Ti3kovnl zadrugi v Ljubljani, bodna nlisa St, 8. Cena K S-—, c poštnino K 3.30. Denar je poslati na^roj, aJt pa s« poaij« knjižic« po povzetju.
GpreS močne delavce
z» Izdelovanje cementne streSna opek« proti dnevnemu zaslužku od K 12-— do ii Vfr— Prosta hrana in stanovanje.
______Mihn Omolian, Višnjagora.
rarcszvsra UČO St	/ag>s»n m -m
dobra samostojna II|iH^||
z večletnimi spričevali fA veliko pospodlalstvo. Ponudbe na posestvo Voljcil potok, p.Radomijei
nmdho! ss^r^&ttv-«
vzorcih » žensk« oblek«, črn klot.Tfon, ^ kotenino ln pisano (evirncajg) u vaoJd^ obleke ln prodpasnik« od 18 K dalj« bira kambrtkaatlh ln deiene.a'!ti rob-e? neo najboljie vnta. Vso rea pravo bfaeo ^ najnižjih conah. Vsorei a« ne raEpoSlijaio potrebuj«, naj «e osebno potrudi. Se prlporofl Ivanka Frr.protnik, LJubljana, Sv. Petra essta23,
Kmočkl sin na dobrem glasu, gojene« X kmetijske Sol«, kl j * vec i«t služit pri k J orcžnlklh ln Ima 20.000 K premoženja, s« £ želi spozn&tl a poštenim kmečkim ds- ff blatom, ki bi imela svojo lastno kmetij a . Ju B9 misli v kratkem poročiti. Ponudb« C M C« mogoče a »like na upravo Domoljuba (f ♦3 pod Sk 13M.	j*.
NAZNANJ&N	---rrrrr
zoiooo Mmh čevljev
domačega izdelka ter sc priporočani za finega dela r.atnnCno po meri. CER&R KURSl, f evIjDrr.id mojster, Lukovica pri Domžslaii. (;o)
•ubt Job«, prazns vreč« In dnige pridc!k* tujiuje trgoviaa s »»imeni SEVER & komp, LJUBLJANA, Wolfova otica SL 12.
in kislo
razpošilja A Oset, p Coi ai;J,
\JOklg\rrt on v iakiravsko insedtersko obrt W aaiCaii&V oe takoj sprejme v brano in stanovanj« v otarostl do 13 let FRAN WISJAN, Koioivozak« al.e* iter. 23, Ljublisna,	1031
pJntl jn lirirnjf imam naprodaj: reei- iiltaiiftB, iifiCll S19 Vb.Ua zanesljiv, 100 kg; voasbv r'i-etno čebcln!, 30 kg. Cen?, po dogovoru. Ku-por »itj se obrne na naslov: Ignacij Gtčar, C ribal j 3, p. SSužomberk.	1333
Sinžba
J CCS
cerkvenika-organisfa
os razpisuje pri Sr. Križa nad Jesenicami, Coz. Plač« po dogovoru. Nastop t.akoj.
5>.5psi urad Sv. Križ nad Jesenicami
ritUHU UCiliS dobri plati ln hrani ta«"! »prejme. Naslov pov« uprava tfig« lista psa £t. 166.0 Pogoj: čednost in marljivosti prednost imajo starojž« s df gotrajnimi službami. po dogovoru.	tC30

A i
delavnica poči ln Štedilnikov Lo^cvJca prt Domžaleb priporoča zalogo hroin!!i pe« i« pSožž zn &led):n!ke ter vech vrst soitsinlfc ptn.
Najlepši l.-?ar za verand«, balkone, okna lt(t lil Sil 80 brezdvomue moji svetovn^ tcani gorski viaočl	3t,<
PoSlljajo so na vsostranf. Conik zastonj in fraak^ Roman Brrzočulk, raspošlljalnlca gorskih nageljnov, Mariboz ob Dr. Gaui. Hackl-ova
Kaptm fMlM naottno lav« fcrtega m
Oš prečiva G>
ftmdte a»tnieno tU pismeno s ceno ln vzor-mms }• poslati na Ivan M. Adamič, Ljubljana, S«. T+tn aaata »t M.
vešč cerkvenik
t dobrimi iprlitnll li(a alnžbe cerkvenima pri farl na deiell. Naslov dobi dotični tupnl «rad pri opravi .Domoljuba" pod štev. 1688.
Čevlje In opavtke
vaake vrste al lahko aam nsJilje (tumpla) C« s* aaročl	1111 UJM.
železni lest
(kopito)
a ceno od K 14* postavno tovr.rna. PoSllja pc poStnem povzetju
SMEV, tvornlea stro|eva, Bfelovar.
Ker nI voff
VOJSKA
1563
m vrti od & d« 20. marca velika
RAZPRODAJA
Tvega »ojnegv. siJtna, voln«, aelo in pisano tkanine, modro Tino, hlačc-vtne, perila, tonske, moško ln otroSke Konfekcije, čevljev tr raznega drugega blaga po ogromno znllanlh cenah ter se razen tega pri odvzemu U m ali kosov enovratnega blaga računa samo ta deset, v veletrgovini iarazpofllj&lm R-SterniMkl 7 Celic
£ Avtomatična past s
M podgane R 7'0O, sa miti, ta pločevine najboijaa UttAI-Ut X 11*60 loto ores aad-sorctva do 40 Sivoli t eni ao«l, o« eapsete nikake s!o'll ta oo sam« sopet nastavno — Past sa »iurko „Kapia" fjsire ca tleofle ftAurkov v eni noii, po K 8*00. - Uborno 4»iujo6i tovUeo aa mghe „Wova" komati K »DO. Povsod aaiboljil ospebi Mnogo eabvMnio. PoSllia »o po poriotiu (Mlnina K 110' Izvosna tvrdka TfflUlEtt, OuiJ ma, Inllanaui It.
domače, zanesljivo ln priznano /» najboljše razpošilja zopet Fraae Mlak, Sv. Oregor, p. Ortnek, po 3 K liter, pri odjemu nad 10 I pa po K 2'50, Pasa za krmo maniutovhn, velikanska, voljastn, po 8 K liter, pri odjemu nad sad 10 I po K 6*50. Dalje fliol natlčnlk In zgodnji grah, oboje po ugodni ceni. Pošilja se le proti povzetju.	1388 (3)
Živinoreje!! |evo krepiiuo krmilo kot najboljša krr a za govedo, prafilče 'a konje )e zopet doslo. Učinkuje: hitro rast, po~ vzdifjo motenosti, okusno krmo in čvr3ti nastavek mesa in masti. Poskusite, da se prepričate. 1 zov. 9 kg K 14*80. Glavna zaloga ln prodaja MILAN 1374 KRAVANJA, Begunje pri Bakeku. 3
ta v bosanske gozde, k veliki parni Sagi re sprejete tako) v dela. Plača 20 do 30 K dnevno. Lastna aprovizaciln. Orodje je po možnosti prinesti s seboj. Voznina sc plača. Oglasite se osebno vsak Četrtek popoldne v naSem uradu v Ljubljani, Stritarjeva ulica St. 3. — Odhod v skupinah vsak petek Iz Ljubljane.	1235 (2)
Državna posredovalnica za delo v Ljubljani
Zobotrebce
okroglo resano, potom plo3£nato rezane (fino bruScnc) knpufe po najboljši cent tvrdka AnL Kiisper, lijoblja-.a Mestni trg.	271 (10)
iiossiofilnie u zamudile prilike!
Naročite takoj
Poitnl zavitek 5 kg Istega mila K 32*70. Istotam milo za britje, komad 2 K Razpošilja JANKO PINTAR, Sp. Slika pri Lfubllaoi.
Semenska trgovina
Al. Koraka v Ljubljani
Vrtača (BIcUvctsova cesta it t,)
Naznanjam, da Je moj cenik za leto 1919
tzlel In se dobi brezplačno. Opozarjam cenjene naročnike, da Imam zanesljiva zelen Jadna, doma pridelana semena, kakor tudi nizozemski grah pravi majalSkl, pol visok, kljunasti visok, aladkornl visok, strženasti nizek itd.
bpoStovanJem
Al. Korslka.
Ženske lase
vazane tn rnaitut k«. ya]a v vsaki ainotlnl po aaj vlSJl coni Matija Podkraltak brivec, Ljabl|aoo, Iv. Patra cente li
1
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkl
luan Jelačln, Linbta
Emonska cesta 2. <"/92
Nad 1 milijon v rabil Vsak sam ishko pspraviia I '18|
Moja patentovano ročno tllo šiva prav naglo kot iivalni stroj. Največja izuaidba, « katero se more krpati usnje, raztrgane čevlja, konj. opremo, bože, preproge, odejo, blago za šotore, vreče, Iclobučevino. pla. ščd za kolesa, platno, vseh vrst blaga. Oblaka itd, Vsakomar potrebno. Dobrota za rokodelca io kmeta. Dragocenost za šport. Trpežna izvršitev. Lahko v rabi. Za porabnost s« Jamll. Prekaša vse konkurenčna izdelke. Manjkati no bS smalo v no bani hiSI. Mnogo zabvalmc. Cena kompl. iilu s sukancem, 4 razi. iglami in vporabnim navodi-\j lom K 5*70, trija kost K 16*20, pat r kosov K 24-90. Poštnina posebej. Poli-lja po povzetju
Friderik Stelntioff.
CunaJ 01/5, Praterstr. 13—1.
Za vse, ki se sami brijejol
Fogo) aa našlo, prijetno ta hrastubno brltie je dobra
*	|<J?»J)f aparat nii no koristi. i« roailo
britev j naj«
slabo. Sedaj aajbolita dvorano tako-svana
britev io kres-
.FUrstenklinge'
Ta dudovlto naftno brije, kot po buržunu; rezilo traja tamed vseb najdalj«, ker je vsak komad braion aa roko; prikladna Je sa vse aparate, kot gUete itd. t ta-cat ^FfiratanMlnso«1 (84 raaU) K 13*-ilboren, maeiven poerebren brivski aparat v solo elegantni ka«etl is lmit. asnia, poleg 1 Inoat lah rasi) K.37*—. Bala Kestler, StmaJ iVIa s, JaUanai It. II J«.
M* BV Uspeh zagotovljen.
Zoper izpadanje las
aaefat>l)ajte le svetevnozg. brezovo mazilo H AAROLOIB m deluj« hitro ln notovo. Nsjboljt« oiszllo za lase, Ki |« o4 rtra«n!kov toplo priporočeno In 1000 krst prel-huScno.
Niliakega izpt-davania las, nobenih lusk aa giavl. nobena srbceice, nobenega predcaj-aeqa oslvsnja, lomljcnia ln ce-pltcuja. ampak samo lepi, bojni, svilenomeh-ki In gosti laslfc nHaarololw* D trdi In oZIrl lasisce In podali
NOVO RA8T.
TlsoCI so sta h,alc2nl za svoje lepe, bojne last. Kjer odpovedo fe vaa sredstva, delnja nHaarolold* Čudovito, (■T Netite-vllna zahvaloa
pismo bo no vpotilsd, Steklenica a navodilom sa golcnje It K L Vel ka stekleni* " ca K im ttroSkl za pottnlno posebej. PoMJo po povzttja brez aavedbe vsebine. Paslumerlja „Znm Lloydhof" Dan a j IZ/S * Praterstrasta IS — L


Krmila msmfks!
ji	■>«'■' Sff
' »f* bi.	fc-n.
V*-

• ■ ft ^vt-iMu	»t-
Jtesif
«« ii' > . rSfcVM®'* EBUU* fLUM.'
K i

i t
B *. « «m. ii-
' h. f,- ,, i j,,,«**..«
•J •tKb-.eh JU-i, J'

i
t.	»M. «.r»»«. »J VI« - «
i«4 >-r »rfi-n. --V.V1-
KitUlti. '>.»!•••
ttfev<M	» L;-.-
UtMu. >• i<l	I«-. • ur
ii. ..r.--c (ii iu	. « i'*-'- '.SJIMU-
lljML
Pržvf teliš
- icirrki
J|r »s.	k«-'-	? .f..
s, r u.	i..... ' U - ■ - ' •
v <»• »»fv? S	^ >»VC'i»wt U i
t 'd	.	- , ^I . —. s.
•s^.''. f	r^Ait, Uc ■ - . :.»	- i-
»c .«• f Z —r
t U ' t ' <C »J« ud b« V brUSI . C W
« M K blit i l	H <t • Ox(t
te	I	IM-Mt u>	>>* |we-. 1 iv
•Utof •<*»	»,'.,*>« tu uCr « M*e' 'Ki—
It b.	l Z	. s / jrJ-;«
,v
r-^f-A.'	1 Vi'.' l. 'jC*	1
-- plug'J V j* J-, an
do2tače mile sa pranje
T tf t lfr—. fr.	Mp uiA.lu Ifafl
► - ijr i'	i-iiK. > «->IJt »»t' 5«rtxt .;1
Jf str ZjrjrtH. r-l Fresjui i

r
1
f U.
* U/	ti^c K VOC
;	"-»i«« - V !«»■.
■JL.sfC*	. «Jtt*. - ■ ' t	Mi
'. S. ~	<Jk * ~ s ■■ /X
^ «-•'	/i > /V*
5
Hf
S
g
Hj
POSOJILNIC
» ltju^ljaal: r ta*xta tem« JCikifešifcST« Lesu. tt C
otr-feirtuje i-ir-:.: ife viogr% C o c.sr.ih

k
L; jdbk«

Sr.-^itVfe. ...
___

C.	v* • uy
^	»». ^
f•	' ^ i »v ,-i.K".
(C	>»
's* x	; — ttf-
0	'I"'**'' tA ** »
Vf i«-' -
>"2 ^ iV^J.	,«
^	• >-fcl
>y,ai«	M, I-
« iurvtooi1	u.' t: i/.
g
.c pDEOj-rica v Ljub ani je r.fc;.ec^a fclcvfcrsr.a pes-,Igrica in je i^eia	e.č. -,ad 43 ~ -
rrr. r- > t g- i-, r.ed 3 rriiiiOn eriitotitoc krer rezervn.h Zckiadov.
L;	pvLvšEut*. Biuil poč	:. is {Lr^Tciat nzuizirsi; rm.

• > <*KW	i« t««M Ul{,t« te
v l/}ttWjiuj>, ■•rij« Terezi'6 c«iti a Q
urr*/«»kai« M	I«
«4/»>«M IU« Z mirnim rUtk t, »tr*.
UHk «•«. iwU* U	i«
lMu»»v«M »»urnK i*«M IMM MHMM mM«
JCMN« '»i««/ M FM^OM* fuvti.
svetovnozftana razposiijalnica
sra ur, zlatnine, iret»rnlne
H- SUTTflEH
samo v Ljubljani

#/<!«)» kMKMcJI i*
0<Uot««1 »«40111 JMfe CotflaCar t uubsuo.
Tiiku Jn|osloTM«k> t^«11
t