ry - IV 445 PoStnins plačana T (vluvluL Leto X., Št« 1 („ JUTRO" XVnL, št. i a) Ljubljana, ponedeljek januarja 1937 Cena 2 Dir ^juuija^tt, eunaijeva UUCS a. — ieieton št. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Injjeratm oddelek: Ljubljana, ftelen-ourgova ui. — Tel. 3492 in 249Z podružnica Maribor: Gosposka ulica St. LL — Telefon 61. 2455, Pouruznica Celje: Kocenova ulica St i - Telefon St- 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru et. ioo, PodruzAi. a Novo mesto: Ljubljanska cesta St, 42. Podružnica Trbovlje: v hlSl dr. Baum-^Jtrtn^rli Ponedeljska izdaja »življenje In svet44 Uredništvo; Unbljasa: Knafljeva ulica 5. Telefo* •L 8122. 8123, 8124, 3125 tn 3126 rsaV ponedeljek zjutraj. — Na-i rofia se posebej ln velja po poŠt / prejemana Din 4.-, po raznafial-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefos ftt, 2440. Celje: Strossmayerjeva oL 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu. POT K EVROPSKEMU POMIRJEN JU V Londonu pričakujejo, da bo Italija zopet sodelovala pri ureditvi mednarodnih zapletljajev za utrditev miru London. 3. jaguarja. AA. Podpis britan- 8ko-i-ta 1 i-jairsika^a sporazuma v R mu je zval V Londonu splošno zadovoljstvo. k, prihaja do znza /-asi, v dolgih člankih londor.sk.h ,i,.< v čeprav v< o na sporazuma vsaj uradno še n,- znana, ji politični krogi pripisujejo poseben pomen, za ves nadalje 1 razvoj angleške politike nele m Sredozemskem bazenu, nego tudi v srednji F. v rop i. . Mrogo pozornosti j« zbudil tudi znani članek, ki je Fzšel v glasilu italijanskega Tmnanjega mojstrstva »Giornalu d ItaMa«. V Londonu smatrajo sporazum predvsem kot zakljueitev vznemirljive dobe v ltali-jansko-angleških odnošajih in za dokument o obnovi vzajemnostnega duha. ki je vladal med obema državama na Sredozemskem morju do abeginske vojn«. Zatrdil o omenjenega rimskega lista, da bo sporazum. čeprav je omejen na Sredozemsko morje '/poni! tu-dii posebne evropske naloge, tolmačijo v Londonu kot p^s-edno izjavo italijanske vlade, da bo odslei zopet sode'<»"v al a pr.j urejanju raznih mednarod-r h političnih prob'emov ;n dograditvi miru v Evrop'. V Londonu priznavajo, da je b:lainca Zofije tokrat pasivna. »Evenig Standard« ugotavlja: Vsa Etiopija je danes v it al i jamski posest j. Neguš prodaja svoje imetje na dražbi." Si;r Samuel Hcare, ki so mu stvar-r- dogodki dali prav, je zopet član angleške vlade, sir Er;>ck Drair.mcnd pa je •po navodilih Edena v Rimu sestavrl pakt »dobre volje« jn ga sklemil z Italijo. Ciano fci se je boril kot letalec proti Abesiniji, je ta pakt podpisal v Mu-ssolmijevem itme-mi, poglavje naše zgodbv:me, v katerem aiio doživel; novo ponižanje, pa je vendarle zaključeno. »Sum da v D-tooeach« prav-- v svojem komentarju o 'italiijansko-angil eskem sporazu-mu, da bo v glavnem naslednje vsebine: Spoštovani je državnih mej na Sredozemskem morju iin opustiitev vseh morebitnih ftelijamkih aspfracH na Balearih. 2. uk:ntitev prot britanske radijske propagande. 3. pretanek Ttal;ije na vstop Egrfipta v Društvo narodov, 4. priključitev Italije k londonskemu pomorskemu paktu iz 1. 1936 in monfcreški dardanelski konvencij'. 5. dovrši tev angleških utrdb na Sredozemskem moD;u. List pristavlja, da Velika Britanija Italiji ne bo dala miki**1-"-«-' posojila, kakor sa govoril; v zadnjih dneh. Tudi v Parizu zadovoljni Pariz, 3. januarja, d. Podpis angleško-italijanskega gentleman's agreementa je zoudil v tukajšnjih političnih, krogih veliko zadovoljstvo. Splošno so prepričani, da bodo sedaj sledila francosiko-Stalijamska pogajanja, za razčiščenje nesoglasni, ki so se pojavila v zadnjih mesecih med Rimom. in Parizom in ki jih smatrajo tu kot čisto ideološkega značaja, kakor tudi, da bo prišlo do omiljenja napetosti v mednarodnih odnosa j'h tudi glede na špansko državljansko vojno, kar bo nujna posledica zopetnega zbližanja med Rimom in Londonom. Čeprav besedilo anglešfeo-italijanskega dogovora v javnosti še ni znano, kažejo francoski politični krogi velik optimizem, čeprav so v zunanjem ministrstvu precej rezervirani, je vendar gotovo, da je francoska vlada zadovoljna z Lkvidfevijo angfleSko-ijUal^airasMh nasprclt-etev. Delbosova izjava Zunanji minister Delbos je poročevalcu agencije Havaa izjavil o angleško-itali-janskem sredozemskem sporazumu: Srečen sem, ker sta se vladi Velike Britanije in Italije sporazumeli, da manifestirata prijateljski Enačaj svojih medsebojnih aino&ajev. Sporazum med obema evropskima silama, ki sta vezani na Francijo po tradicijah tesnega prijateljstva in solidnih interesih, smo smatrali vedno za element reda na Sredozemskem morju in sploh za ohranitev miru. Francoska vlada je z največjim zanimanjem sledila razvoju razgovorov, ki so se zaključili s tem sporazumom. Francosko vlado je londonski kabinet kot prvo obvestil o sklenitvi tega sporazuma in njeni vsebini. Sedaj, ko pozna vso stvar, se lahko francoska vlada pridruži izrazom simpatij, ki jih bo vsa Evropa nedvomno pokazala za rimski sporazum. Komentarji tiska -»Echo de Pariš* pravi o angleško-italijanskem porazuimu, da je sestavljen v precej nedoločnem slogu. Po informacijah lista sta sporazumu dodani dve pisani. Prvo se nanaša na egipt^ko, drugo na špansko vprašanje. Obveznosti obeh držav so po tem sporazumu predvsem psihološkega pomena. Treba je vedeti, da je francosko zunanje ministratvo že od vsega početka nastopilo za ta sporazum, ker so tako v Londoau kakor v Parizu želeli, da bi Mussolini z dejanjem dokazal, da more v Evropi najti tudi druge prijatelje in ne samo Hitlerja. Pozabiti se ne sme, da Italija ni postopala po. sebno primerno, ko je bil imenovan novi francoski poisilanik v Rimu, ter da je pozabila na usluge, ki ji jih je storila Francija v Ženevi. Nimamo potrebe po njeni naklonjenosti, pripomniti pa moramo, da bo angleško-italijanski sporazum šele v praksi pokazal svoj pomen. Če bo ostal krpa papirja, nc bo mnogo koristil morebitni naš podpis na njem ali na drugi taki slični pogodbi. Ostali lif t. presojajo gentlemenV? agreement z bolj optimističnega vidika in naglašajo njegov pomen za ureditev razmer na Sredozemskem morju in v Evropi sploh. »Temps« pravi o angleško-italijarskem gen.tlemen's agreementu, da dejansko pomeni uravnoteženje razmerja sil na Sredozemskem morju in je zato pomemben instrument za ojačanje splošnega miru, »Libertč« pa piše, da je ta sporazum »časten dokaz realne politike Rima in Londona« Madžarsko mnenje Budimpešta, 3. januarja. AA. Tudi madžarski politični krog so z največjim zadovoljstvom sprejeli vest o podpisu angleško-'taiijanskcga prizadevanja, da se obrani evropski rr Novi pakt pome i, vel ko delo zh vs"> Evr po Edenovo sporočilo ministru Cianu Rim, 3. januarja. A A. Zunanii nv.mster Ciano je sprejel angleškega poslanka Dru-monda ki mu je po nalogu zunanjega mi-n-stra Edvr.a izrazni zadovoljstvo angleške vlade zaradi sklenitve itali:ansko-brjta.n-skegtru EJ^nc zahvalo za nieg r ve 1 Hihtznfve iz^ze in zagolovi'o. da je tudi faš;st;čna vada zelo z-d"vrlina z novim pak'.; m. emško-španski spor Protest španske republikanske vlade proti napadu nemške križarke na p a mik „Sotonu valencjja, 3. januarja AA. ministrstvo za vojno mornarico n letalstvo v VaJen-oij.j je objavit!« uradni komunike o že znanem incidentu, kii se je pr'peti.1 paraiku »Sotonu" Na Novega leta je bil parn k na poti i,z Bilbaa v Gijon. kamor je vozil večji tovor premoga. Nemška križarka »Konigs-berg« ga je ustavila v španskih teritorijal-n'h vodah. Ker se ladja ni odzvala nemškem« pozivu, sta biila oddana dva topovska strela prot; njej. Da bi se ne izpostavljala zasledovanju in nadaljnjemu obstreljevanju, se je ladja obrnila proti obali in nasedla na plitvino. S »Kon gsberga« so tedaj poslalj proti njej motorn,; ooln z d©se-trrnj možmi pod vodstvom oficirja. Nemški mornarjj so odvedl- poveljnika španskega parnika iin ostale ofic-rje na nemško fcri-žarko. Tam je b.l poveljnik prisllje-jn podpisati ''-zjavo, da bo inadiail jevail pot v smeri, ki mu jo bo določil poveljnik wjne ladje. Čiiim ie zvedel za dogodek, je povel mik republikanske vojne mornarice odposlal dve podmornioi jm enega ruška "Sotonu« na pomoč. Valenc:jska vlada je takoj prote-strirala. ker je bi! »So t on« na redni trgovski vožnifi iin je bil napaden v terjtoralnih vodah. V protestu je tudi zabeležila, da so nemšk: rnomerf-i pničelii stre\jat: m rbiški čoln, kn" je prihajal na pomoč posadki span sike ladje. Kaj pravijo v Berlinu Berlin, 3. januarja, br. O zaplembi španskega parnika »Soton« je izdala oficiozna poročevalska agencija DNB kratko poročilo, v katerem pravi, da predstavlja zaplemba »Sotona« represalijo za zaplembo »Palo-sa«. Pri tem ponovno naglasa, da je bil >Palos« napaden od španskih vojnih ladij izven španskih vod. Nemške grožnje Ber':n, 3. januarja, d. Nemška diplomat-sko-politična korespondenca komentira v zelo ostrih izvajanjih nemške represalije proti ladjam madridske vlade ter namiga-va, da bodo trajale tako dolgo, dokler ne bo ugodeno zahtevi po vrnitvi pridržanega tovora parnika »Palos« in dokler ne bo izpuščen španski potnik s tega parnika, ki so ga aretirale španske oblasti. Oficiozna nemška korespondenca piše med drugim, da se ne more od nikogar pričakovati, da bi dopuščal enostranski razvoj odnošajev med rdečo Španijo in Nemčijo na ta način, da bi mogle postati nemške ladje na odprtem morju brez nadaljnjega prosta divjačina za napade rdečih oblastnikov. Če želi rdeča Španija uvesti tako občevanje, mora računati s tem, da njeni ukrepi ne bodo ostali ne-zavrnjeni, dokler se ne bodo vrnili rdeči oblastniki k metodam, ki se smatrajo v mednarodnem življenju kot običajne in potrebne, namreč, dokler se ne popravi v popolnem obsegu protipravno nasilje s parni-kom »Palosom«. Anarhistične razmere v Španiji, v kolikor jo obvladujejo rdeči oblastniki, so zavzele po trditvi nemške ofici-ozne korespondence mero, ki zbuja resne pomisleke in ki zasluži resno pozornost vseh držav, ki streme po nagli obnovi rednih in civilnih razmer v Španiji. Parnik „Soton" rešen London, 3. januarja. AA. Iz Bilbaa je prispelo poročilo, da so baskiške ladje odvlekle parnik »Soton« s plitvine, na katero je nasedel, v Santono, čeprav se je pred njim zasidrala nemška križarka »Konigs-berg«. Po drugi vesti so oboroženi nacionalistični ribiški čolni pri Lemauiedtu napadli angleško ladjo »Blackhille«, ki je plula iz New Castlea v Santander. Na ladjo so oddali skupno 16 topovskih strelov. Parnik ni bil zadet in je naglo nadaljeval svojo pot. Dva pomorska incidenta Berlin, 3. januarja. AA. Po vesteh iz dobre poučenih krogov sla se pripet J a te dnj prav za prav dva nemško-španska inui-denta. O prvem je bilo snočj objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da je nemška vojna ladja ustavila jm zaplenila neko špan sko ladjo. O drugem incidentu je b J iz-dun komunike danes d-opoldne. Ta drugi komuirke se nanaša na križanko »Kdnig-s-berg« in španski parnjk »Soton« Prvti incident se je pripetil 31. decembra, ko je prišlo do napada nemške križarke »Admiral Spee« na špansko ladjo >Ara-gon«. Valencija, 3. januarja. AA. Iz Malage poročajo: Davi okrog 9. se je pojavila 500 metrov pred špansko ladjo »Aragon«, ki je bila na poti iz; ALmerige v Malago, nemška križarka. Ljudje na obali so zasledovali gibanje obeh ladij do 10., ko sta obe izginili. Iz Malage so odposlali za njima takoj več letal, ki pa se jim prav tako ni posrečilo ugotoviti, kam so Nemci odpeljali parnik »Aragon«. Vse kaže, da so ga zaplenili in odvedli v neko nacionalistično luko. Protiukrepi republikanske vlade London, 3. januarja, d. španski poslanik je včeraj osebno izročil v zunanjem ministrstvu oficielno poročilo španske vlade o napadu nemške križarke na parnik »Soton« v španskih vodah, španski poslanik je poudaril ob tej priliki, da je bil s tem incidentom ustvarjen zelo resen položaj, v katerem je bila španska vlada prisiljena odrediti svoji vojni mornarici, naj učinkovito zaščiti španske trgovske ladje ter strelja na ladje, ki bi jih skušale napasti. Nemško sporočilo valencijski vladi Pariz, 3. januarja. AA. špansko poslaništvo je objavilo naslednji komunike: Križarka »Konigsberg« je poslala valencijski vladi radiogram, v katerem pravi, da je nemški admiral v španskih vodah pripravljen vrniti špansko ladjo »Aragon« in prenehati z vsemi represalijami, če bodo v Bilbau izročili Nemcem španskega potnika in ves zaplenjeni tovor z nemškega parnika »Palosat. Valencijska vlada se je sestala in se posvetovala o odgovoru na te ponudbe. Osuplost v Londonu London, 3. januarja, g. Obstreljevanje španskega par mika »Soton« po nemški kri-žarkj je v londonskih uradnih krogih povzročilo veliko pozo/iuosit. Listi pr maša jo to vest kot veliiko senzaojjo. »News Chro-nicle« piše med drugtm: Izredno težko je razumeti miselnost, ki se sdenjva za tak'm dejanjem. Aiko Nemo ja na bila zadovoljna z izpustil!vjjo pami:.ka »Pai!os«, bi lahko protestirala irn njen protest gotovo ne bi ostal brez usipeha. Ogorčenje v Franciji Pariz, 3. januarja, o. Napad na špansko republikansko ladjo »Soton« je izzval v Parizu silno ogorčenje. Listi se najostreje izražajo o postopanju nemške križarke »K5-nigsberg«. »Populaire« pravi, da pomeni napad na špansko ladjo »navadno piratstvo, ki le še bolj drastično dokazuje, da se nemška vlada v svoji španski akciji ne straši nikakršnih sredstev«. Ustavljena nizozemska ladja Anvers, 3. januarja. Tu je bil objavljen komunike, po katerem je španska nacionalistična vojna ladja 30. decembra na odprtem morju ustavila ladjo »Navex« in jo prsjlila, da je odplula v ceutsko luko. Nekaj ur pozneje je ladja dobjla danes brzojavko z broda da je ladja prispela v Dumam. kamor je bila namenjena.. Zbllžanje Bolgarije z Grčijo in Bumunijo Bolgari ponujajo zaključitev prijateljske pogodbe tudi Grčiji in Rumuniji Bukarešta. 3. januarja. A A. Po uradnih vesteh iz Beograda jn Sofije o bližnji .sklenitvi pr jeteljskega pakta med obema državama je bolgarska vlada ponudila takoj »ud, Rumuniji in Grčiji sklenitev sličnih paiktov po mnenju rumunske vlade pa se ima prej ured-it vprašanje rumunske manj-i nc v Bolgari ji. »Dimineaca«, ki poroča danes o namenu bolgarske in jugoslovenske vlade, da skleneta prijateljski pakt, naglasa, da bo Bolgarija gotovo v kratkem ponudila slični pogodbi tudi Rumuniji m Grčiji. S Turčijo ima namreč prijateljski pakt že od 1. 1929. List v ostalem naglasa, da bu z novimi pakti povsem zagotovljen mir na Balkanu. V drugem članku se bavi s smislom in pomenom jugoslovensko-bolgarskega pakta in pravi, da je mogoče o tem diplomatskem instrumentu govoriti, kakor da bi že obstojal. Rumunska vlada jc zadovoljna s tem paktom, ker bo pomenil ustvaritev nove atmosfere na Balkanu. Diplomatski in vladni krogi v Rumuniji smatrajo ta pakt žc za indirektni vstop Bolgarije v Balkansko zvezo. Ko je Bolgarija ponudila Jugoslaviji prijateljski pakt, se je gotovo zavedala, da se Jugoslavija nc bo odrekla svojim dosedanjim obveznostim napram Rumuniji, Češkoslovaški, Turčiji in Grčiji. Novi pakt dokazuje bolgarsko miroljubno politiko. Sklenjen bo v duhu Društva narodov, ter bo objavljen in registriran v Ženevi. Jugosloven-ska vlada je obvestila Bukarešto, Prago. Atene in Ankaro, da namerava skleniti ta pakt, in so nanj pristale vse jugoslovanske zaveznice. Zato ga je treba pozdraviti s tem večjim zadovoljstvom. Ugoden odmev v Grčiji Atene, 3. januarja. AA. Tudi gTŠka javnost je z zadovoljstvom sprejela vest o bližnji sklenitvi jugoslovensko-bolgarskega prijateljskega pakta. Po izmenjavi misli med zastopniki držav Balkanske zveze, kakor jo določa člen 2. zvezne pogodbe, jc jasno, da ostaja balkanska zvezna pogodba z dopolnilnim sporazumom iz maja leta 1936 še nadalje v popolni veljavi. Poilfiičn.; krogi naglašajo, da je bolgarska vlada izrazila željo po zbližanju tudi z ostalimi balkanskim1 državam , kar je povsem v skladu z osnovam,; balkanske zvezne pogodbe, k: :m je s Turčijo sklenila že prej. Nemški komentarji Berlin, 3. januarja. AA. V svojih dosedanjih komentarjih o bližnji sklenitvi jugoslovensko-bolgarskega pakta naglaša namški ti»ak, da je ne glede na njegovo vsebino važno že dejstvo, da skleneta Jugoslavija in Bolgarija dvostransko pogodbo, ki jo smatrajo za prispevek k zavarovanju miru v jugovzhodni Evropi. Neposredne diskusije se bodo opustile, kar bo omogočilo tesnejše sodelovanje Jugoslavije in Bolgarije. Nemčija, ki 3e je vedno zavzemala za jugoslovemsiko-bolgarsko zbližanje čestita Jugoslaviji k temu novemu uspehu politike njene vlade. Bolgarija se s tem paktom ne odreka reviziji mirovnih pogodb pa tudi ne svojemu vstopu v Balkansko zvezo in se tudi ne izključuje možnost, da bi pozneje sklenila take pakte tudi z ostalimi balkanskimi državami. V Grčiji in Rumuniji je bdlo to zbližanje obeh slovanskih držav spočetka sprejeto z nezaupanjem, ki pa je sedaj, kakor se kaže, že odpravljeno. Kjuseivanov pride v Beograd Sofija, 3. januarja, o. Pogodba o prijate, Ijsivu med Jugoslavijo jm Bolgarijo bo bržkone podp sana ob koncu meseca. K podpisu pogodbe bo prrišeil v Beograd sam predisednik bolgarske vlade Kjuservemov. Priprave španske vlade za ofenzivo v Aragoniji Pričela naj bi se sredi januarja, da se olajša položaj na ostalih frontah Pariz, 3. januarja, d. »Echo de Pariš« poroča iiz zamesljivega vira, da zbira španska republikanska vojska v Aragoniji velke količine vojnih potrebščin, kakor tudi več tisoč miličnikov z namenom, da bi pr čela sredi januarja večjo ofenzivo proti Huesci, Turuelu in Saragossi. Generalni štab republikanske vojske pričakuje od te ofenzdve velike uspehe ter meni, da bodo znatno vplival] na potek bojev tudi na drugih frontah. Že sedaj prihaja vsak dan do napadov na Teruel ki predstavlja glavno oporišče nacionalistov v Aragom ji. Pri tem so ziastj akbivna republikanska letala, ki so že ponovno obstreljevula kolodvor, kakor ludi mesto samo. Kar se tiče Madrida, pripravljajo vladne čete'prav tako večjo ofenzivo, k pa jo nameravajo izvesti šele meseca februarja. Neki francoski oficir, k j je član generalnega štaba mednarodne brigtde in ki se s0" daj mui v Parzu, je iz.evil da razpolagajo sedaj španski miličniki z velikimi količinami vojnih potrebšč n in da se je število njihovih tankov od 1. novembra po-cmnajstor.Io. Precejšnjo težkooo povzroča nrehr?na Tako poroča jo iz Barcelone o pomanjkanju gotovih žfvil. zlasit; mesa ;n jajc. ker pa je zelenjave v izobilju, se lakota še ti 1 p*>ja-vila Madridsko vojno poročilo Madrid, 3. januarja. A A. Objavljen je bil naslednji komunike: Na madridski fronti ni bilo nikakih pomembnejših operacij. Pri Guadalajari so republikanske čete prodrle dalje. V bližini Tarasune so ujele 40 nacionalističnih vojakov. Republikanska vojska je dosegla znatne uspehe tudi v burgoški pokrajini. Zavzela je važne postojanke na Estinoi de las Montes Rosas. Republikanska letala so bombardirala Porcuro, Baero, Villa del Rio in Cordovo. Napad na francosko potniško letalo Pariz, 3. januao-ja. AA. Vest. ki jo je prvi objavil »Pariš Soir« o napadu na francosko potniško letalo v Španiji, je izzvala v francoski jpvnosti veliko vznemirjenje. Listi poročajo, da je španski zunanji minister Del Vavo obvestil francoskega odpravnika poslov, da je general Miajo ugotovil, da je nacionalistično lovsko letalo sestrelilo fran cosko potniško letalo, v katerem je bilo več potnikov, med njimi tudi novinar De La Pree. Spočetka je francoska vlada pripisovala krivdo vladi v Valenciji. Novačenje ruskih emigrantov Madrid, 3. januarja, o. Rusko poslaništvo je objavilo pogoje za vrnitev ruskih emigrantov v Rusijo. Vsi, ki se žele vrniti, «e morajo prijaviti v poslaništvu, kjer morajo izpolniti celo vrsto formularjev. Ko je vse to storjeno, sporoče emigrantom, da jih Rusija ne more sprejeti breiz nadaljnjega in da morajo prej dokazati, da bo zvesti sovjetski državljani. Zato zahtevajo od vsakogar, naj se prijavi kot prostovoljec v vojsko valencijske vlade. Ko bo državljanska vojna v Španiji končana, se bodo vsi ruski emigranti-prostovoljoi brez nadaljnjega lahko vrnili v Rnsijo. dočim bo drugim, ki se nočejo boriti na strani španske republikanske vlade, povratek še nadalje onemogočen. Nadaljnje omejitve v Nemčiji Berlin, 3. januarja, b. Gospodarska skupina gostinske in tujsko-prometne industrije ie izdala v zadnjiem času že vec okrožnic, namenjenih izvajanju gospodarske štirflelke. Te dni je fzdala nekai novih navodil glede uporabe perila v hotelih. Prepoved uporabe namiznih prtov jn serviet je razširjena sedaj tudi na luksuzne hotele razen onjh. ki jrot; zdravnikom, kakor da so oni krjivi. če ne dobi o primernega r>ros*ora. Pomanjka- j rje uvidevnosti prj bolnikih čutimo povsod. Zato njkakor nj nepotrebno, da ponovno povzdignemo svoj glas in navedemo tudi še druge okoliščine, k.i zahtevata povečanje bolnišnice. Pri razširjenju bolnišnice ni važna samo pomnožitev postelj za bolnike- temveč je prav tako potrebno napraviti tudi prostore, ki jih zdravniki potrebujejo za preiskave, operacije, za izolacijo težko ali nalezljivo bolnih, za drugi in prv; razred, za laboratorij, biblioteko, zdravnike, kj bi morali spati alj stalno bivati v bolnišnici- pa tudi sobe za predstojnke oddelkov Tu niti ne tnislim na komfortna stanovanja, kakršna imajo n. pr predstojnik' klinik v Nemčiji brezplačno na razpolago, pa še celo brezplačne prostore za zasebne ordinacije kot postransko nagrado za opravke, kj jim jčh nalaga predstojmrištvo klinik. Da je le v takšnih razraerah vsestransko preskrbljeno za bolnike, se razume samo ob sel>i .Prj nas nima razen dežurnega noben zdravnik stanovanja v bolnišnici, čeprav bi moral vsa; namestnik šefa na vsakem oddelku stanovati v zavodu. Pogostokrat je nujno potrebna hitra pomoč, kj jo nudi dežurni zdravnik. Na nekaterih večjih oddeikjh se izvežbani zdravniki vrste v nočn; službi, pa njmaio stalnega stanovanja v bolnišnici To so veliki nedostatki, katerih je krivo prod vsem dejstvo, da so oddelki premajhni. Nepoučenim bo morda zdaj jasno, zakaj predstojniki raznih oddelkov že !e;a in leta opozarjamo na te pomanjkljivosti jji zahtevamo nove prostore. To so v splošnem potrebe m zahteve vseh oddelkov. Za ušesno-nosno-vratni oddelek pa je treba navesti posebej še druge, ker še nikdar raj .mel lega. kar imajo drugi oddelki že od zdavnaj. Največja napaka tega oddelka je. da se vrš; vse delo, preiskave, zdravljenje. čiste in nečis'.e operacije, pa &e celo ambulanca v enem in istem prostoru — dejstvo. ki kriči do neba. Ambulantni bolniki prihajajo e svojimi morda inficiranimi oblekami. s svojimi gnojnimi boleznimi v ordi" nacijsko in obenem operacijsko sobo- kjer vršimo dan za dnem velike in težke operacije. Nepravilno ie že samo po sebi, vršiti gnojne im čiste operacije v isti dvorani, čeprav so vsaj ti pacienti, kj so sprejeti, prišli k operaciji iz kopeli. Kakšn- so pa bolniki, ki se od zunaj prihajajo zdravit na oddelek in kj so po večini iz najbolj siromašnih slojev, glede na čistost in higieno, pač ni treba govoriti. S tem. da koristimo malo bolnim, izpostavljamo nevarnostim težke bolnike. Kako velikansko delo vrš-; vsak dan strežno osebje, da kljub temu niso imeli infekcij pri operaciiah! Infekcije niti tam niso izključene, kjer so V3j pogoji dani, da se jih obranimo, ker človek nikdar ne more vedeti, odkod so nastale. Kako je pa šele na oddelku. kjer niti najbolj primitivnih sredstev ni, da se zavarujemo pred njimi! Zato je naša dolžnost, opozarjati, da pri teh razmerah ni mogoče imeti ambulance, a če jo že moramo imeti, pa moramo za event. bodoče infekcije odklanjati vsako odgovornost. Če je že ni prevzela mestna občina, kj je obvezana za to, pa mora ambulanca dobili posebne, z oddelkom zvezane, a ločene prostore. Pa tudi za operacije že sprejetih bolnikov morata biti na razpolago vsaj dve dvorani, da lahko ločimo ciste od gnojnih. To so kardinalne zahteve modernih bolnišnic im mojega oddelka. Kai pa še vsega drugega manjka? Za preiskavo sluha in labirinta potrebujemo sobo. kj ie popolnoma ločena od vsakega ropota Kot predstojnik nimam lastne, za študij in c'ru"o delo potrebne sobe. V&j oddelki jma:o tako Tvone čajne kuhinje- nekakšne razdeljevLinice. kjer se razdeljuje iz kuhinje prin^šena h;ana. To deliiev hrane za bol nike pa vršimo pri nas kar na hodniku, kjer hodijo numo tudi bolnik; z gnojnim boleznimi Za okros 50 l>o!nikov imamo dve stranišči. a za ce! oddelek eno samo kopel. Za zdravnike, sestre nomožno o«ehie n; posebne kopeli, kakor hid1 n: sobe za strežno osebje. ki bi event. ponoči prenašalo bolnike. Naš oddelek ima skupen vhod i rentgenskim oddelkom Na rentgen prihaja z vseh oddelkov brez števila težko bolnih, pa tudi močno in- stalni nevarnosti okužitve. V soseščini stoji deciii dom (pr; nas imamo namreč samo še deco, nič več otrok) otroci tega doma poleti z jokanjem otežujejo stanje na ušesih bolnim, ki ie že samo po sebi dovolj težko. Navesti ie treba še. v kako primitivnem, povsem nezadostnem stanju se naha;ata splošna kuhinja jn pralnica bolnišnice, ki naraščajočemu številu pacientov ne moreta več zadostiti. da o higieni niti ne govorim. Ko sem se prpd kratkim pelial na tramvaju. sem z nek m profesorjem medicinske fakultete covor 1 o problemu naše bolnišnice Pa se ^ oglasil nekdo, ki ie za del našega mesta precei zaslužen, saj je bil delj časa župan, pa je kot izkušen, praktičen človek izrekel besede: To bolnišnico ie treba podreti. S tem -e lio'.e| opozoriti predvsem na stalno možnost, da bj se še naprej prezidavalo. popravl jalo, priz davalo _ sama dela. ki mnogo stanejo, jedra pa ne dosežejo. Objekti niso. kakršni bi morali biti. niso času prj-merni. ne ustrezajo v nobenem oziru. ker niso za moderno mpdicino več uporabni, in zato ie skraini čas. da se zgradi nova bolnišnica. Vsaj tri velike moderne bolnišnice naj b; bile v .Jugoslaviji, opremljene z vsem konfortom: v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Primarij dr. Mjrko Čemif. Maribor.-Šest deset godina zbora hječnika: »ne može se nažalost ponositi time da bi u njegovoj sredini bio riješen koji veliki naučni problem«. Prof. dr. Lujo T h a 1 I c r. Zagreb. Znana je resnica, da za spočetje velikih idej ni treba bogve kakšnih soban človeku se skoraj zdi, da je ravno nr.robe res: naj-globje misli se navadno utrinjajo v skromnih prostorih! To splošno pravile morda velja tudi za kirurgične ideje, nikakor pa ne za njihovO izvajanje I Vse sodobne kirurgije najtrdnejši temelj je namreč asep-sa in ta je nemogoča v tesnobi m mraku, marveč zahteva zraka in svetlobe t. j. prostora Radi tega je že vsakomur znano, da so potrebni vsaj vsem operativnim oddelkom ljubljanske bolnice novi prostori, in da so potrebni najbolj ravno kirurgičnemu oddelku, je jasno menda že slepcu Prvi korak za take prostore je. stavbišče na primernem kraju! Da je kraj, na katerem stoji današnja bolnica, menda najbolj neprmeren kar jih je v ljubljanski kotlini, za to nemo pričajo nesrečne žrtve, ki smo jih imel' vsi dosedanji šefi kirurgičnega odelka ljubljanske bolnice in o katerih smo nekateri poročali tudi v javnosti. Pa saj m treba prav nika-kega posebnega znanja, že vsakdanji pogled govori jasno dovolj: bolnica stoji blizu izliva Ljubljanice, je torej na najnižjem mestu ljubljanske kotline; Ljubljana in n.iena oko lica imata precej industrije, ki kvari zrak; barje skrbi za meglo, ki vso zračno nesnago prenaša; tok Ljubljanice pa sesa onesnaženi in okuženi zrak in ga usmerja proti bolnici. Najhujše je to seveda spomladi m radi tega največ sepse baš v zimskih in prvih pomladanskih tednih. Kakor vsa druga mesta se bo morala tudi Ljubljana pokoriti zahtevam splošne higije-ne zdravstvenih zavodov in zgraditi novo bolnico na takem kraju, kjer bo varna pred tem strupom od zunaj. na vzpetini in ne v globini pokrajine. Ljubljanska bolnica je razven tega že zdavnaj pretesna, kakor sem dokazal za ki-rurgični oddelek l. 1933 in za menoj za vso bolnico po isti metodi 1. 1935 Akademska akcija za izpopolnitev univerze v brošuri »Ljubljanska bolnica«. Ti dve temeljni napaki sta vzrok za žrtve. katerih najmanjši del pride v javnost — druge krije zemlja in večni molk ... Pred štiridesetimi leti, ko so to bolnico postavili, je bila še razmeroma daleč od vsakdanjega trušča in izven podeželskega mesta, ki ni imela zastonj naslov »dolga vas«. In danes? — Ko smo ob prevratu pripravljali v Slovenskem zdravniškem društvu v Ljubljani poseben mesečni sestanek z dnevnim redom »Medicinska fakulteta«, je bil tedanji naš mladi zdravniški rod kaj nezaupljiv, češ. kako je mogoče zahtevati medicinsko fakulteto v Ljubljani, ko pa nimamo niti bolnice, ki bi bila vsaj približno na sodobni razini medicinske vede1 Saj je takrat imela celotna ljubljanska bolnica s prosekturo . vred samo 2 mikroskopa; rentgenologi ja* ki je v medicini liki avijatika v strategiji, ni imela ne svojega mojstra ne svoje strehe, marveč je priskledovala pod tujim krovom; glavno mesto Slovenije ni imelo ne ortopeda ne urologa;, v Ljubljano še niso prodrli odsviti sodobnega dečjega skrbstva in onega za jetičnike — skratka: Ljubljana je bila tudi v zdravstvu prava pravcata dolga vas! Ali je bilo po vsem tem napak, če smo bili prepričanja, da se samo osmeši tisti, ki resno zahteva mcdicinsko fakulteto v Ljubljani?! Tako smo mislili in tako govorili. In tedaj jo je vžgal med nas dr. Kraigher: »Saj ravno radi tega rabimo fakulteto, da nam bo vse to preskrbela/« To Kolumbovo jajce nas je namah spreobrnilo in napravilo iz dvomljivcev apostole. Če primerjam današnje stanje ljubljanske bolnice z onim ob prevratu, moram priznati velik napredek. Ni mi sicer znano današnje število mikroskopov v ljubljanski bolnici, vem pa, da ima rontgenologijo ortopedijo in urologijo, vem, da se prilično briga za dečje zdravstvo in za jetičnike, in ne dvomim da ima še kaj. za kar ne vem — in vendar je res, da so razmere danes mnogo slabše, kot so bile ob prevratu- razvoj mesta je namreč neznansko prehitel razvoj bolnice in število bolnikov je zraslo čez jlavo prav vsem, ki imajo s tem opravka. In tako stojimo danes pred veliko nalogo. ki bo odločila za pol ali morda cclo za celo stoietje: pripraviti je treba načrte in sredstva za noi-o bolnico. ki bo ustrezala razvoju Ljubljane in Slovenije za najmanj 56 let, ter postaviti to bolnico na takem kraju, kjer je ne bo preplavil val rastočega mesta, današnjo bolnico pa prepustiti socil ' alnim ustanovam, ki trkajo na vrata. ! Zdravniki tako malega naroda kot je slovenski. v tako skromnih razmerah in s tako skromnimi sredstvi, boreči sc obenem za svoj obstoj in vsakdanji kruhek, pač šc dolgo ne bomo prida pomenili znanstveni medi cini, saj še Hrvati ne, kot to sami priznavajo ob šestdesctletnic svojega zdravniškega društva. Pomembna zdravstvena odkritja so namreč mogoča le v velikih razmerah in od ljudi, katerih ne teži nikaka vsakdanja skrb. in jim nc hrome krila nevšečnosti i/. malenkostnega okolja. Nckai pa je naša jasna dolžnost: da namreč medicinska dognanja velikih narodov v njihovem bistvu prenesemo na naša tla in ž njimi oplodimo našo zemljo. In prvo izmed teh dognanj je: vati, da ljubljanska medicinska fakulteta razvije svoja krila in sc iz današnjega tor-sa, zaostalkc, razmahne v popolno. splošna higijena bolnice. Le kadar bomo to izvedli, bomo smeli brez rdcčicc zahte- Matineja kina Sloge [Danes ob 14.15 po cenah 3.50 in 5.50 [Bssaftska rapsodija Nihče ne sme zamuditi, vsakdo naj si ogleda lepote naših krajev! Ljubljanska nedelja Ljubljana, 3. januarja. ,Pobegla nevesta" pri šentjakobčanift V dvorani Šentjakobskega odra žc vse od Novega leta razveseljuje številno občinstvo duhovita, a še bolj kriminalno napeta ameriška komedija »Pobegla nevesta«. Okvir vsej zgodbi daje senzacionalna tatvina dra guljev v hiši dveh bogatih, mladih samskih gcntlemanov, v katero jc cd kraja zapletena neka lepa, mlada pustolovka, ki sredi noči skozi streho vdere v hišo obeh samotarjev in jima natveze zapeljivo prigodo o tem. kako so jo starši hotel: prisiliti v zakon z bogatim, a grdim starim človekom in kako mu je ušla izpred oltarja. Fanta, predvsem mlajši izmed njiju, sta takoj pripravljena, nesrečnemu dekletu ponuditi zavetje, a s tem se hisa vrže v neurje presenetljivih kriminalnih in nekriminalnih zaplctljajev, ki prizadevajo mlademu zavetniku brez konca in kraja grenkih razočaranj in težav. Ko se najprej razgrebejo srca vseh mladih, v afero zamotanih ljudi na lepem izginejo dragulji iz safeia m sumničenja. ki so se že od početka nabrala lepi pustolovki okrog glave, dosezajo svoje velike tri-umfe. Nazadnje pa se izkaže, da je dekle samo v resnici le v službi policije in se je lotilo vse avanture samo zavoljo tega. da pomaga rešiti bogastvo samotnih dveh bratov in izslediti pravega zločinca. Komedija, vsa polna napetih senzacii in nemira, sc nazadnje izteče v vesel happv-end. V režiji ge. Metke Bučarjeve ki jc poskrbela za prav veder tempo in pomagala posamezne vloge izoblikovati do individualno-izdelanih. osebno doživetih kreacij, je igra doživela pri občinstvu nadvse vesel sprejem. Ga. Bučarjeva je obenem igrala staro teto obeh nesrečnih samcev in je dala stari, dobrodušni ženi prav prikupen izraz. Prvi delež v igri pa je bil odmerjen ge. Petrovčičevi, ki je »pobeglo nevesto« igrala z resničnim doživetjem in na igralsko dovršen način. Prav dobra partnerja sta ji bila gg. Hanžič in Prijatelj, izmed katerih je zlasti slednji pridobil gledalce z realistično lepo, premišljeno igro. Razen gg. Gornika, Vizjaka in Klinarja, ki je dai nadvse posrečen tip policijskega nadzornika, sta sc kot novi pridobitvi prav dobro uveljavila g. Battelino, ki je igral tatinskega slugo, in g. Kunter kot nadzornik. V celoti je uprizoritev uspela, da bo »Pobegla nevesta« brez dvoma šc dolgo privabljala trume hvaležnih gledalcev v Mestni dom Ludvik Delničar na zadnji poti Danes popoldne so spremi alj na zadnja poti na pokopališče pri I). M. v Polju, gostilničarja in posestnika iz llrastja prj Ljubljani. Pred hišo žalosti mu ie zapelo pto bivših županov, med njim gy. Grada Ivana in Pečnjkarja Ivana. Posebno številno so se udeležili pogreba gasilci, poleni |*>.jski Sokol v krojih in s praporom. saj ie bil pokojnik vefck podpornik Sokola. Društvo kmečkih fantov in deklet jn drugi. Pogrebne svečanosti ^ opravil pokojnikov sorodu'k kanonik g. šiška z asistenco domači- duhovšc.ue, a pos'ov;l se je od dragega jn splošno priljubljenega pokojnika ob odprtem grobu g. Franc P rese! n i k. načelnik gasilske čete iz Smratnega. Bodi uglednemu pokojniku, ki je bil vedno vnet naprednja in dober človek, lahka domača žemljica, v katero ie moral star šele 38 let. Nezgoda in napad Danes dopoldne je pri hokejski tekmi priletela žvipa v oko graverju Rafaelu Sveticu in ga precej poškodovala. Prepeljali so ga v bolnišnico. Prav tako e moral v bolnišnico delavec v kemični tovarni v Mostah Ra-doslav Hafner. V nekj gostil;?i3i: t.ud: zastopfniik: mmogih d-uo h or^anizaci' državt^h uVu/be^ce-v. Pn Vač pnem noroč lu o delu cer^raVie upra ve ie predsednik poročal o sodelovanju z ostal'»n,: pnosvetn^Ti.-' i.n stanovskimi o^a-ni.zac!.j«m! za pros-pe-h celckupre^a nnSeaa so'«1 va Omenil je. da v uctelisk:h in ppofevvskih kmBele sence« in iPoganska pesem« PSPrriTOJSZm Največji pevski film sezone s slovitim tenorjem BENJAMINOM GIGL1JEM TI SI MOJA SREČA Zagorski vampir ne miruje Zagorje, 3. januarja Prebivalstvo še zmerom trepeče v Strahu pred nenadnim obiskom vampdrskega ubijalca živali- Nekateri pravijo, da neznanec ne nastopa sam, ampak, da mora imetj pomaga-če. Eni ga opisujejo za bolj majhno osebo* drugi pa trdijo, da je veiik. Baje govorice, dognana resnica je le. da je ubil že sedem koz jn ovc in nazadnje eno svinjo. Poročali sano že, da je hotel pred dnevi v ranih jutranjih urah vlomiti v hlev posestnika Kukoviče, a je bil pravočasno pregnan. Kukovjca je potem napeljal do hleva električno žico im jo prjtrdil na zapah. Če bi zločinec prišel, ne da bi za past vedel, bj slal*> opravil. To past pa je moral neznanec opaziti podnevi in je z njo enega zadnjih večerov ubil svinjo. Odkar je bil neznanec pregnan sta Kukovi-ca in njegova žena s strahom pričakovala njegovega ponovnega povratka. Te dai, ko ie mož vozi] drva, je bila žena ob trdem mraku z otroki doma. Ko ;e šla zvečer na studenec po vodo. je naenkrat zaslišala zategatje-ne žvižge, kakršne je slišal Kukovjca že takrat, ko so neznanca pregnali. Hitro se je vrnila in naglo zaklenila za seboj vezna vrata. Otroci so se skrili pod mizo, sama pa je s strahom pričakovala, kaj se bo zgodilo. Na veliko veselje je slišala, da se je vrnil mož 6 konjem domov. Previdno niu je odprla vrata. V h*ši je možu povedala ves dogodek. Nato sta šla gledat v svinjski hlev, kjer so bi-la vrata odprta in poleg vrat mrtva svinja. Vse kaže, da je zločinec električno žico ojiazil in jo spretno vrgel na svinjo, da jo je ubil- Baš dan prej je gospodinja mladiče odstavila in svinjo spravila v drug hlev. Kukovjca je še istega večera javil dogodek orožnikom, ki eo začeli zločinca takoj zasledovati. Prebivalstvo opozarjamo, naj jav; orožništvu vsako sumljivo podrobnost, na podlagi katere bi 6e morda dalo prjti neznancu na sled. Grožništvu je bilo tudi javljeno. da je v četrtek zvečer nekj tujec ustavil z orožjem na ceslj dva zagonska delavca. ^JUTRO« ponedeljska izdaja 3 Pt>oe3c!jc6, I. I. 1937 ©pet hokej na ledu Znani KAC Je v soboto in nedeljo igral proti 21!H;i — Prvič je zmagal zasluženo, drugič pa je bila Ilirija kljub porazu premočna Po dveletnem presledku smo zopet v Ljubljani videli hokej na ledu. Ta panoga .gpada med najlepše športe vobče in je zato popolnoma naravno, da je pri nas dobila toliko navdušenih pristašev, žali-bog le hokej preveč odvisen od vremena in se pri nas ne more tako razviti kakor drugod po svetu. Ilirija je v soboto nastopila prvič po dveletnem prisilnem odmoru proti moštvu, ki je odigral to sezono že več tekem. KAC je v našem mestu dober znanec in je redno vsakoletni gost Ilirije. Letos ni pc^lal svojega najmočnejšega moštva, temveč le mlajše moči. Ta šestorica pa je izredno vigrana in četudi so fizično znatno zaostajali za domačim moštvom, 30 z lepo in hitro kombinacijsko igro neprestano ogražali Ilirijino svetišče. Vsi deli moštva so bili izenačini, zlasti o:: lična je pa bila obramba, ki je razbila sleherni napad domačih. Preveč težkega dela niso imeli, ker so se Ilirijani izživljali le v salo akcijah, ki naravno proti številčni obrambni premoči, niso mogle roditi uspeha. 7 s 0 (2 : 0, 3 J ©t Z i Sobotna igra se je pričela ob 20.30. KAC: Reicherl I, Reicherl II, Prasch-nigg, GuaTVjgg, Kranzmayer, Ebervvein; Tome, Pommer, Sattler. Ilirija: Varšek, Kos, Kačič, Gregorič, Pavletič, Goga.la; 2itn'k, Lombar, Pogačnik . Takoj v začetku igre se je pokazalo, da gostje prav nič ne zaostajajo za svojim prvim moštvom. da;i ni imel niti eden od njih več kakor 19 let. Na igrišču je bilo prav za prav le eno moštvo in je bila zaradi tega igra enostransko in dokaj nezanimiva. Ilirija se menda tudi ni znašla pri žarometu; razsveljavi in ni nudila resnega oipora. Zlasti nesigurna je bila obramba, ki je imela v Varšku in Kosu dve Lzrabito slabi točki. Gostje so odlično streljali in kar je šlo na gol, je večinoma pomenilo točko za KAC. Domači napad je moral zaradi tega posvečati vso pažnjo obrambi in je le redko prehajal v protinapade in še te le v solo akcijah. Nasprotno so gostje zadmli s svojo kombinacijsko igro in so res nudili skupno igro s sodelovanjem vseh. Ker so tudi dobro streljali, so dosegli zmago, ki je bila sicer številčno nekoliko previsoko izražena, vendar pa so jo zaslužili Pri KAC so bili dobri vsi, dočim domačih ne moremo nobenega pohvaliti. Gole za goste so zabili Gussnig 2, po enega pa Reicherl II. Kranzmayer, Tome, Pommar in Sattler. Drugi gol v prvi tretjini je padel v 19. minuti, ker je časomerilec pomotoma podaljšal igro za 4 mmute. Sochl je g. Vodišek. Tekmi je prisostvovalo okoli 300 ljudi. (1: o, o : 1,1: o) V nedeljo se je tekma pričela ob 10.30. Zanimanje občinstva ie bilo še mnogo več je. Ilirija je nastopila v nekoliko spremenjeni postavi. Namesto vratarja Varaka je igral Prancot, Kosa je zamenjal Pogačnik, njegovo mesto v napadu je pa zasedel Svetic. Celovčani so nastopili v Usti postavi kakor v soboto. Spremenjena postava je Iliriji zelo koristila. Moštva skoraj ni bilo prepoznati. Igrali so za cel razred boljše in niso bili le enakovredni gostom, temveč so imeli večino igre v svojih rokah. Vratar Fran-cot je obranil veliko nevarnih strelov, do dobrega ho. kej koga golmana mu pa manjka še marsikaj. Preveč -vidi vzore v nogometu in se meče za bandyjem, namesto da bi uporabljal palico. Na ta način je zakrivil drugi gol in bi lahko ostalo pri neodločenem razultatu. Pogačnik je bil v obrambi neprimerno boljši kakor v napadu in je tvoril s Kačičem, ki pa igra na momente nekoliko preostro, trdno ozadje, na katerem so se razbili skoraj vsi poizkusi gostov. Izredno agilna sta bila tudi oba napada, zlasti prvi z Gregorčičem, Pav-letičem in Gogalo. Moštvo je zel" ugajalo in bo s tako igro tudi močnejšim nasprotnikom trd oreh. Gostje niso mogli ponoviti igre prvega dne, ker so pai naleteli na večji odpor. Ko so videli, da jim ne gre tako. kakor so hoteli, so začeli uporabljati nedovoljene trike, ki jih je pa sodnik Vodišek energično zatrl z izključitvami. V prvi tretjint so bili še v premoči čim bolj .ve je pa bližal kor.ec, tem bolj s j prevladovali domači, ki so zlasti v d'.ugi tretj ni in v prvi polovici zadnje tretjine absolutno dominirali. Prvi gol je po lopi kombinaciji dosegel Gussnigg. Ilirija je prešla v nevarne proti napade, a je vse strele obranil kemaj 15 letni vratar Reicherl I. V odmoru je nastopila v 3 minutnem prostem dr anju znana avstrijska drsalka gdč. Fritzi Gilla-d, članica KAC in E. V. Engelmann na Dunaju. Po zvokih temperamentnega foxa je predvedla sijajno tipično dunajsko šolo 3 tako lahkoto in grazioznostjo, da je žela med izvajanjem večkraten aplavz. Izvajala je ves svoj bogati spored tako sigurno in elegantno, da je nepoenavalec moral dobiti vtis, da so bile njene figure povsem labke. Gdč Gillardova bo cj-stala nekaj dni v Ljubljani in bo trenrala skupno z našimi tekmovalci, ki se pripravljajo na državno prvenstvo. Po končanem predvajanju se je začela druga tretjina. Ilirija je takoj prešla v napad in je neprestano ogrožala svetišče gostov, ki so se skoraj popolnoma potegnili v obrambo. V 11. minuti je KAC napadel, vendar je ploščo prestregel Kačič, ki je nevzdržno preigral vse nasprotnike. Tik pred golom so ga spravili iz strelne črte, bil je pa toliko duhapriso. ten, da je podal Pogačniku, ki mu je sledil in že je bil bandy v mreži. Sledili so izmenični napadi, od strani domačih pa mnogo nevarnejši. Pred celovškim golom so se dvakrat »tvorile tako nevarne situacije, da so se iz njih rešili le s tem, da so prevrnili gol. Zmagonosmi gol Ilirije je bilo pričakovati vsak hip, toda usoda je hotela drugače. V 11. minuti zadnje tretjine je levo krilo go tov poslalo visok strel prof nasprotnemu golu, plošča pa je po nesrečnem naključju zadela Svetica, ki je bil v strelni črti, nad levim očesom tako močno, da ga je na mah oblila kri. Morali so ga odnesti z igrišča in pozvati rešilni avto. Zmedo, ki je nastala zaradi tega v vrstah Ilirije, so gostje izrabili za nenaden napad in z dolgim strelom, ki bi ga Francot moral prestreči, če se ne bi vrgel, dosegli tudi v drugem nastopu zma.go, tokrat nezasluž.sno. Ilirija se je sicer na vso moč prizadevala izenačiti, a se ji ni posrečilo. Za začetek moramo biti z rezultatoma zadovoljni. Iliriji se vidi, da ji manjka le javnih na topov. Za prihodnji nastop z Beljačini .smemo upati najboljše. Moštvo KAC je z večernim vlakom odpotovalo v Zagreb, kjer bo treniralo 2 dni in nato v sredo nastopilo proti izbranemu moštvu. ernieso¥6ga turnirja Eazpisani pokal si je s sigurno drugo zmago priborila £.ju*?ljana — Tolažilni pokal pa je pripadel Slovanu Lep zimski dan je bil. Po malem pa je vplivalo tudi pomanjkanje nogometnih tekem v zadnjem času. Tako se je pokazalo, da so tudi v zimskem času možne skromnejše nogometne prireditve, ki pritegnejo nekoliko občinstva na igrišče. Ti dve tekmi je gledalo okoli 400 ljudi. Za značaj prireditve in za zimski čas več kot dovolj. Prva tekmn ni nikogar ugrela. Minila je v docela drugo- in še nižje razrednem slogu. pač pa je bila glavna tekma kar dobra in so ji ljudje sledili z očitnim zanimanjem. Slovan : Eeka 2 : 0 (O : O) V prvem kolu je Hermts odpravil Slovana s 5:2. Reka pa je Ljubljani podlegla kar z 0:12. Po dogovoru sta torej nastopili v predtekmi. ki je k sreči trajala samo dvakrat po pol ure. oba poraženca iz prvega kola. Kazalo pa je. da se nista bogve kaj zanimala za ta nastop, dasi je bil tudi za zmagovalca iz predtekme razpisan tolažilni poka! Sicer se ne bi bilo pripetilo, da sta moštvi oh začetnem p:sku igrali v ne-kompletnih postavah. Slovan se je sicer kmalu nato spopolnil do števila enajstih igralcev Reka pa je še 7 izposojenima dve ma igralcema ostala samo na številu devet, j S tem je bila že v naprej podana premoč i belo-rudečih, ki so jo v polju dolgo prinašali na ogled ne da bi jo znali tudi številčno dokumentirati. V resnici je bil Slovanov napad izredno jalov, posebno se je izkazal v takih rečeh sicer znani Keravec, ki je tokrat zapravil najmanj tri več ko stoodstotne pozicije. V viškem moštvu pa je bila obramba zelo trda in ni dala nasprotniku do uspeha. Tako sta šli moštvi v polčas z 0:0. Po odmoru se slika ni znatno spremenila, je kazalo, da bo ostalo pri »nedoseženem« rezultatu in s straihom so se ljudje spraševali po propozicijah. če j. saj nam vendar ne mislijo prisoditi, da bomo gledali še podaljšek. Pa je v 20. minuti torej že v skrajnem času. uspelo Thumi. da prvič potisne usnje v mrežo, in ljudje so se kar oddahnili. Dve minuti pred koncem je isti igralec povišal na 2:0 in vsake bojazni je bilo konec. Sodil je to reč g. Lukežič, kapetan Slovana pa je odnesel z igrišča steklen pokal, darilo tvrdke »Spectrum*. LJubljana : Hermes 4 : 1 (1 i 1) Ta tekma je bila že dokaj bolj užitna. Obe moštvi sta nastopili v zelo močnih po- stavah. saj je šlo deloma za pokal deloma pa za prestiž. Pri tem so sc Herniežani bolj odrezan, kajti njim je uspelo postaviti res da skoro kompletno enajstorico, dočim je v vrstah Ljubljane manjkalo vsaj Stanka r obrambi in Latfa v napadu. Hermezam so se v začetku po svojem že več ko privajenem običaju zagnali z izredno silo in ko je moral po desetih minutah •Jug z igrišča, so dobili š? več j: pogum. Ljubljana je sicer od starta naprej precej oklevala, ko pa so fantje videli, da gre za res. so povezali vi ste. zlasti po Jtigovem odhodu. > tem so /Jomili fb-rmosovo ofenzivo roda r- Mliko obrambo 11 so bili kos Hermesovini suriuom. in tako je Mokorel mogel 17 uspešnega prodora zabeležiti prvi uspeh. V zelo zanimiv: iirri. ki je sledila, se je videlo, da ima Hermes boljši branilskl par. da je pa v krilcih šibkej>i. okrnjeni napad Ljubljane pa se ni mogel uveljaviti v borbi z ostro nasprotnikovo obrambo. Po dolgem j;- .fuga nadomestil Pišek. Pu-po je s srednjega krilca prešel v sredino napada, t-jorgjevi," v sredo med krilce. Sedaj so postale akcije Ljubljana bolj smiselne. moštvo se je prelilo v celoto, ki je začela izvnj-iti svoj sistem igre in ki je prevzela dober del iniciative. l>o zen::čtnja je prišlo šele v 48. minuti po poncsicčenem startu Hermesovga golmana. ki je dal Sla parju priliko za e!st strel. I : 1 je precej stvaren rezultat borbe do polčasa. V reprizi sta se takoj po začetnem udarcu prekombinitala l'up.> in .1ihž.č iji do petke. Janežičev pnslložek je 1'upo ntiibran ijivo poslal v mrežo; kazalce še ni kazal niti konca prv< 111 mite. To\.a ne-lclo na to je imel prvih *i«>et minut Heinus skoro povsem v svoj',:ii rokah, pač po struni običaju: po istem običaju tudi biez (»osebnega usjieha. V 11. nun. bije Janežič s kota. nizko ž-go pošlje Pupo, kan 01 spari:*: f ž-ka napaka Hennes :ve obrambe ki ni smela dovoliti take situacije. S tem je igra že dobljena. Odslej se Ljubljana »amo še poigrava v 17. min. je Žemljic v situaciji, ko ne more drugega kot povišati seore. sicer si pa napad Ljubljane ni več posebno prizadevaj; če odštejemo le napore, da bi tudi Janežiču pripravili priliko za zgoditek. Moštvoma se pozna zimski odmoT. Obvladanje žoge je pornankljivo, tudi sicer grešijo igralci precej. So pa nekateri zgubili več forme kot drugi. V moštvu Siškar-jev jo bila na višini v prvem polčasu kompletna obramba, v krilcih pa Košenina. Ta je vzdržal v svoji igri do konca, dočim so vsi ostali popustili. Napad je zaigral, dokler je imel nekaj uspešne porooči 17. ozadja. Ko je ta ponehala, je tudi napadalni kvintet razpadel. V moštvu Ljubljane je bilo tudi precej neenakosti. Ix>garja sta branilca postavljala v prvem polčasu pred težavne probleme, rešil jih je za ceno neprijetne bksure. Pep-ček je tehnično dobro zamenjal Juga. bil je pas Hasslom vred le povprečen branilec. V krilcih je izjemoma dobro, tudi smiselno, zaigral Bonce.lj. Gjorgjevič bo sčasoma gotovo zelo dober nadomestek za Pupota. Gonilna moč v napadu je bil Pupo razmeroma dober je bil še Žemljic, ostali trije so pa zelo iz forme. Zasluženi pokal je iz rok g. Erliclia prevzel za moštvo Hassl. Sodil je g. Jokšič. Slavij a (Praga) : BSK 3:1 (1:0) Alžir, 3. ianuaria Ob zelo lepem vremenu se ie danes pred 5000 gledalci odigrala revanžna tekma med BSK in praško Slavi o. Kakor znano, ie BSK na prvi tekmi zmagal. Svojo današnjo zmago so češkoslovaški profesionalci dosegli le z izredno surovo igro jn z veliko srečo. Zmaco-nosni gol so zatšfc iz enajstmetrovke. Po poteku igre bi bil moral BSK zmasrati vsaj s 3:2 Ostale nogometne tekme Zagreb; Hašk : :Concordia 1:0 (1;0). Beograd: Jugoslavija : :žak 4:0 (1:0). Dunaj: Vienna : Wacker 4:4 (2:0). Pofd" sport • Helfort 2:2 (0:2) Schwarz-Rot : Po-Ičzei 3:2 (1:C). FAC : Austria Fiat -A (0:1). Rim: Prvenstvo. Rosna : Luchese 3:0, I-a~ zio : Napol i 5:3- Genova : Ambroslana 1:0, Torino ; Sinpierdarena 1:0, Juventus ; Tqe-stina 0:(). Milano : Fiorentma 2:1, Barj ; Aleesandria 2:1, liologna : Novara 5;1. Toulouse: K-speti: S(x>rLklub (Dunaj) 2:0. Ivisbona; Športingklub : Ferencvaros 2:0. Praga; Sparta : PC KoHn 4:0. Topljce; Tepflitzer FC ; Chits Mu* (Dres-den) 3:1. Avtonomistlčni spor v Avstriji Dunaj, 3. januarja. AA. Spor, ki je nastal med centralno vlado in štajerskim deželnim pog-lavarjem Stlirghom, je bil poravnan. Kancelar dr. Schuschnigg je imel z grofom Stiirghom daljšo konferenco, po kateri je deželni glavar razveljavil izvršeno rekonstrukcijo štajerske deželne vlade. Obenem je centralna vlada umaknila odredbo o ostavitvi grofa Stlirgha. Zopet Llndberghovi poleti London, 3. januarja. AA. Polkovnik Lind-bergh namerava še ta mesec poleteti iz VFestporta na Irskem v New York. Italijanski očitki o nevtralnostni politiki Po italijanskem mnenju naj bi se odstranili iz Španije vsi tuji oboroženi elementi in m it? j da bo okušala Nemčija s svojim odgovorom pridobiti na času. zahtevala pa bo a«io 6ix>ročilo o ukrepih glede odpo.šilian;a prostovoljcev, kar bo pri drugih zbudilo prepričanje o n/ihovi neizvedljdvoeti. Tako bo 11. pr. zahtevala od|x>kMc proe-tovobcev, ki so že na španskem, ne da l>j pri tem raz^i-kovaia med osebami, ki ^ se prijavile iz lastnega nagi)a in oddefid. ki so jih Nemčija, ItaPia ter Rusija posla;e na Špansko in ki iib je v ostalem najlažje odpoklicati. Edino kvedljivo ie danes samo to, da ee ne pošljejo več novi prosto vol ji ci na špansko- Mm, i. januarja. A A Diplomatski ured- it 1 k agencije Štefani pravi, da je španski |K>-ložaj doživel razne faze in da je sedaj [>o-po.Mioma jasen, zaradi česar je mogoča točna presoja političnih okoliščin po francoski noti. ki so jo v Londonu podprli morda brez prevelike vere v uspeh. V začetku bi bile nacionalne s:le generala Franca, ki s o bile v očimi premoči, mogle zavzeti Madrid, ko so napadle Katalonijo s severa. To je bilo tedaj, ko so španski levičarji zaprosili za nujno pomoč Moskvo in druge vlade, kar potrjuje znano poročiio L>e los Riosa. Da je Rusija poslala pomoč, je potrdil britanski zunanji minister Eden v spodnji zbornici. Predlog zoper pošiljanje prostovoljcev je sprožila italijanska vlada lojalno in o pravem času vendar pa ga niso sprejeli v času. ko so prihajali ekstiemistični prostovoljci v velikih množicah na Špansko. Sedaj so i>ti pre llog sprožili oni. ki so ga prej zavrnili, in sicer s podporo Litvinova. Sedanja pobuda lahko koristi samo anarhistom in komunistom, ki so že dobili potrebno pomoč za moskovska oporišča v Barceloni. Valenciji in Madridu škodljiva pa je za nacionalistične sile. ki bi ostale I rez vsake podpore, dočim bi jo nasprotna stranka uživala V takšnih okoliščinah je zato potrebno preprečiti, da bi bila pobuda proti pošiljinju prostovoljcev pristranska, eni izmed obeh strank koris'ni v škodo druge. V ta namen bi bilo treba skleniti dogovor. po katerem naj se odstranijo vsi oboroženi tuji elementi v obeh taborih. Prav tako je očitno, da bi momlo načelo nevmešavnnja. če se n?j lojalno izvaja, r-^cegati po predlogu it.ilijirske vlade v«e vr«*e oodpore 111 ne s-uno pošiljanja p o- stovoiieev. Angleške informacije o nemškem stališču London, J. jan. A A. »N'ews Chronicle« poroča iz fariza. da priča.ku '\Jo tamkaj odgovor nem=ke vlade na angleško — francosko demar^o za 4. ali ■'». januar. Lis4 navaja dalje, da ;e ueniskj zunanji min-s:er NeuraHi izjavi francoskemu poslaniku, da je po mnenju nemške vlade vsaka od Moskve odvisna vlada komunistična. Ker Nemčija od.kia.nja tak režim v Španiji, pravj l;st dalje, te bo umaknila iz odbora za ne vmešavanje z izgovorom. da ie madridska viada odvisna od sovjetske vlade. "Manchester Guardian^ analizira okoliščine, kj bodo narekovale odgovor Nemčije. Novi nemški transporti v Španijo Pariz, 3. januarja, o. »Populair« objavlja poročilo svojega londonskega dopisnika, da je bilo med 17. in 20. decembrom odposlanih iz Nemčije v Španijo več pomorskih transportov, polnih prostovoljcev, letal za bombardiranje, topov in drugih vojnih potrebščin. Dopisnik trdi nadalje, da je krenilo med 22. in 25. decembrom iz Hamburga pet ladij, nabito polnih z nemškimi vojaki, ki jih je bilo približno 8.000 Vse ladje so odplule iz hamburške lukc v največji tajnosti ter jc bil ves njihov tovor odprem-ljen v raoj španske nacionalistične luke. »Populair« naglasa, da jc sedaj tudi Italija uvedla novo taktiko pošiljanja vojnih potrebščin za španske nacionaliste. Da se prikrijejo širši javnosti, se vršijo velike nabave letal, topov in drugih vojnih potreblo grenko za Hollywood kjer je že leta za donjuanske jn intrigantske vloge zelo priljubljen južnja-ški tip e črnimi lasmi in lepo negovanimi brkci. V drugih južnoameriških državah pa se epet ne sme v filmu streljati. Vidi se samo, kako potegne lopov iz žepa revolver. Potem je vse temno in v naslednjem prjizoru leži uboga žrtev v zadnjih zdihlljajih na tleh. Bržkone je to tam zabranjeno zaradi tega. ker bi se južniaškj temperament prj streljanju vse preveč razburjal. Na Japonskem 60 odpravljeni vsi prizori s poljubovanjem, kolikor ni^o za razumevanje dejanja neogibno potrebni. Japoncem je pojem poljuba tuj in zato ne marajo uvajati tujih razvad. Pustolovski film »Besegn šest vrednot in nn njih je slika luksemburškera kn°7n Vaclava. ki je vladal od leta 1353 — 1383. Malaka: Tudi znamka po 12 c. v višnjevi barvi je dobila pretisk kot portovna znamka. AnirlešUi Maro'^>: Štiri znamke s sliko kralja Edvarda VIII. so bile pretiskane za angleško poštne urade v Maroku. Zelena znamka po '/s pennvja je dobila pretisk »MOROCOO AGENCIEri - 5 centimes*. okoli in okoLi znamke. Znamka po 1 in '/» pennvja v rjavordeči barvi ima isti pretisk. le nominala znaša 15 centimov. Svet lordeča znamka po 1 pennv in višnjeva po 2 pennvja pa imata samo ob dveh straneh pretisk dežele. Nova Zelandija: Za mladinsko skrb je izšla posebna dobrodelna znamka po 1 4- 1 pennv v rdeči barvi. Znamka kaže ot-roko-vn sliko in ima napis »KAFEGUARD HEALTH« (varovanje zdravja). V veljavi bo do konca februarja 1937. Patiala: S pretiskom »Patiala State« je izšla znamka biitanske Indije iz leta 1934. po Iva anna. Švica: Sredi novembra je izšla nova serija frankovnih znamk s slikami pokrajin. Za enkrat ima devet vrednot. Tiskane so v plemenitem tisku in kažejo samo pokrajine. Te znamke so bile izdane zaradi protesta filatelistov, ki so že precej časa napadali poštno upravo, ker je predlanskim izdala nekaj ne preveč okusnih znamk. — Izšle so naslednje vrednote: zelenoolivna po 3 contime kažo dolino Lauter Brunnen. Na zeleno višnjevi znamki po 5 centimov vidimo Stirikantonsko jezero. Lilasta znamka po m centimov nnm prikazuje Lemansko jezero Na oranžni znamki po 15 centov vidimo Rhodanski ledenik z grimselsko cesto. Rjava znamka po 25 centimov ima na-r'san most čez Viamalo. Na višnjevi znamki po 25 centimov vidimo slap Rena pri Neuhausenu. Svetlo zelena znamka za 35 centov ima naslikane gore v Juri siva po 40 centov pa Seealpsee in goro Sainlis. Znamke so prav lepe in br>do filatelisti t. njimi zelo veseli. A^hnnija: Znamka 'z leta 1930. po 10 q. je dobila pretisk »TAXE«. Naklada znaša snmo 20.000 izvodov. Belgija: Prvega decembra je izšli posebna serija znamk s sliko Balduina. najstarejšega sina kralja Leopolda in ponesrečene kraljice Astride. Serim olisern R vrednot in s Ver no 10 + 5 c. 25 -f 25 c.. 35 4- 5 c. 50 + 5 r. 70 + 5 1 fr + °5 c. 1.75 fr 4-25 c. in 2.45 fr. 4- 2 55 fr. Znamke se bodo prodni.ile do 15. februarja in bodo veljavne do 30. decembra. F O T O A Za uvod Ustrezamo želji mnogih naših bralcev, ko uvajamo z novim letom v našem listu po potrebi rubriko pod tem naslovom, ki naj bi spremljala važnejše dogodke v domači in tuji amaterski organizaciji, registrirala nove postopke, nova odkritja in publikacije v področju amaterske fotografije in kinematografije in ki naj bi bila začetniku in naprednejšemu amaterju svetovalka v zadregah, kakršne niso redke na poti do kvalitetnega dela. Vse dopise in vprašanja, ki se tičejo tega področja, je nasloviti na »Jutro«, ponedelj-ska izdaja. »Fotoamater«. Vprašanjem, ki naj dobe odgovor v posvetovalnici, naj se eventualno prilože kopije in negativi in običajni tehnični podatki snemanja, razvijanja itd. Kopije in negativi se vrnejo na pošiljalčev naslov, toda le v primeru, da je priložil ustrezajoči znesek v znamkah za poštnino. Odgovori sami bodo seveda brezplačni. Nov razvijalec za drobno zrno Temperamentni nemški fotografski publicist, amater in raziskovalec Hans \Vin-diseh, na čigar izvrstni izena:evalni razvijalec s pirokatehinom je naš list svoječasno opozoril kot prvi v državi, jc presenetil amaterske kroge v svoji zadnji knjigi pravkar z novim izenačevalnim razvijalcem za drobno zrno, ki obeta postati res prava senzacija. Poskusi s tem razvijalcem pa še niso zaključeni in bomo o njih še spregovorili. Tukaj formula: 500 cem prekuhane vode 45 g brez vodnega natrijevega sulfita 6 g orto-fenilendiamina 6 g metola 5 g natrijevega bisulfita. Kemikalije, ki morajo biti vse čiste in natančno odtehtane, se raztopijo posamez. Metol in ortofenilendiamin se raztopita popolnoma šele potem, ko se njiju raztotrini zlijeta skupaj. Raztopina sc zlije na zadnje v sulfitno raztopino. Mešati, dokler se vsa raztopina ne sčisti. Toplota pri tej proceduri ni potrebna. Kakor za vse prave razvijalce za drobno zrno, je treba tudi za tega osvetlitev podaljšati. Najbolje, da osvetliš tako. kakor da bi bil negativni material v pesnici za tri stopinje manj občutljiv. Razvijanje traja za krepak negativni material 12 do 13 minut pri temperaturi 18 do 19 stop. Celzija. Kakor vidimo, je novi razvijalec eden izmed številnih fenilendiaminskih, ki dajejo v resnici najbolj drobno zrno. Razlika je le v tem, da uporablja \Vrndisch kot temeljno snov namesto para-fenilendiamina. ki ima razne neprijetne lastnosti, doslej kot razvi-ialna snov še neznani orto-fenilendiamin. Prednosti novega razvijalca (po Windi-schu): zrno je tako drobne kakoi pri doslej najboljšem drobnozrnem razvijalcu Sease III., v sencah daje še nek.tj več nego Sease III., je silno izdaten — v navedeni količini je mogoče z istim drobnim zrnom razviti najmanj 15 filmov po 36 posnetkov v velikosti 24 krat 36 mm, v najvišjih svetlobah se kontrasti avtomatično izenačijo, apneni osen (mrena) se ne pojavlja, srebro sc pobarva rjavkasto in daje tudi po nežnih negativih sočne povečave, končno pa ta razvijalec tudi ne barva prstov in kvari blaga, kakor drugi fenilendiaminski razvijalci. Ne-dostatki: Visoka cena orto-fenilendiamina. MATER Pol litra pripravljene tekočine, kakor smo jo navedli, stane 20 do 25 Din. Zato pa je, kakor rečeno, zelo izdatna. Pri tem je treba paziti, da se razvijalni čas za vsak nadaljnji film postopoma poveča. Petnajsti film je treba razvijati dvakrat tako dolgo kakor prvi. Zrno pa je potem pri vseh enako drobno. Drug nedostatek, ki ga pa deli z večino razvijalcev, je ta, da se v odprti in nepolni posodi in stcklenici kmalu pokvari. Če izpustimo v navedeni formuli natrijev bisulfit, dobimo razvijalec, ki deluje kakor rapidni metol-hidrokinon. vendar še nekaj hitreje in brez trdot v svetlobah. Zrno tega rapidnega orto-fenilendiamina je srednje. Uporaben je za kratko osvetljene posnetke pri umetni luči, kjer hočemo dobiti iz negativa vse. kar je sploh dobiti mogoče. Da se fotografske kemikalije ne pokvarijo jih moramo hraniti po uporabi vedno v zaprtih posodah in steklenicah, da ne pride zrak do njih. Razen tega morajo biti te posode in steklenice do vrha napolnjene. Pri tem ni potrebno, da bi po vsaki uporabi v posodo dolili toliko nove kemikalije, kolikor je je proces prej porabil. Preprost in učinkovit način za dopolnitev: Daj v posodo vedno toliko čistih steklenih kroglic (frnikul), kolikor jih je treba, da se dvigne tekočina do zamaška. Iz organizacije Fotoklub v Ljubljani bo imel šes!„ letni obin- zbor v petek 29. t. m. z običajnim direvn in rodim v svojih prosit/ar h . Oc')>ek za amatersko kinematografijo se ustanavlja -pri Fotoklubu v Ljublijan.i. Prične posloval po občnem ziboru. Initeresen-•fe rcaij sc priglasijo k-akšen torek a'h zvečer v klubskem lokalu Znač'tlno 7a to, na kaikšn h slab h nogah je amaterska kinematografi:« pr. ras ji '.o, da bo novi odsek š©!e drug« organizacija "te vrste v naši državii. In vendar je pr; nas neki j amaterjev, ki se bavrijo s tean. Baš zaito je potrebno, da se končno združijo in da dado sioveaisikš fotograf,'jj bisrtii primat, ki ga je običajna slovenska fotografija že davno dosegla. V lokalu mariborskega fotokluba v Na- rodincrn domu bo predaval tajnik Ljubljanskega fotokluba Karlo Kocjainčdč to soborto zvečer o vsakovrstnih problemih fotjogru-frje, posebno o tehničnih problemih. To pre>d/avanje j« prvo, ki uresničuje program nedavno ustanovljene Delovne zajedn/cc jugoslovanskih amaterskih organizacij, v Iz akvaristove torbe O starih ledenih časih in o ribah V ča«u novoletnega mraza nafi poved "jo misli tudi v davno preteklost, ko se je n. pr. v Alpah znižala v daljših presledkih štirikrat povprečna toplota za nekaj stopinj, kar ie povzročilo pomik meje večnega snega od višin okoli 2500 m na višine 1100 do 1300 ni in ledeniki so eegalj globoko v doline i.n izrilj korita današnjih alpskih iezer. Da ie ob priliki teh poledenjtev v teku diluvija kvar;arne dobe poginilo mnogo živih bitij, ko so posebno mrzle zime in snežni meteži onemogočali umik v oddaljeno njžavje. je razumljivo. Takim katastrofalno uoinkujo-čini zimam so v severni Rusiji ^ Srednji Aj^iji podlegli tud.i silonoliki mamuti, katerih ok]e še dandanes živahno iščejo ter jih prodajajo za slonove. če jim kdo nasede, a lo-" tila se i'h je tudj industrija, ki izdeluje iz njih po predhodnem svetlomodrem barvanju umetne tirk:ae aln turkce. Med tem ko so se sesalci, plazilci in dvoživke Je bolj polagoma umikali za ftacsa po~ ledenitev v zmernejše krajine, so ribe ialjfro menjale svoja bivališča jn se z vodo naj£+-tile v spodnje tokove rek in v mešano vodo v izlivih v morje ter se za časa treh in-tersilacialnih dob, ko je b'!o podnebje še toplejše ka-kor dandanes in pa tudi za časa alu— viija povzpele spet visoko navzgor, z Lasi sal-monidi (jiostrvi, lipani) in nekateri krapov-oi (pisanci, klini, blistavci, kleniči). Sladkovodne ribe torej niso kj.jub lede" nim dobam n.kakor trpele, še manj pa morske ribe. ki so imele še mnogo več priimke, da se izognejo po ledenikih povzročenih mrzlih tokov. Sicer pa žive globokomor&ke ribe stalno v zelo mrzli vodi, a tudi na tečajih pod večnimi ledom se mnogo rib prav dobro počuti, kakor n. pr. morska volkulja (Anarrhichas lupus h.), ki doseže na severu (Island, Gronland m Beringova cesta) dolžino dveh metrov, med tem ko ee njena rast proti jugu zmanjšuje. Zobje volkulje Bo zverski; stožčasti, veliki zobje v sprednjem delu čeljusti označujejo izrabo roparico in tudi očesi, ki sta na čelu, gledata lokavo in obenem besno na vse, kar se jijm približa. Ribiče napadajo te ribe še v čolnih, če jih takoj ne pobijejo. Život je podolgovat, spredaj valjast, dolgi rep stisnjen, barva je rja-vorumena s jx>čeznimi pegami, hrbtna in podrepna plavut sta zelo dolgi, trebušnih ni. glava je pa okrogla. Vse eluzavke. kamor spada tudi naša riba, so trdožive živali, kš ostanejo za časa oseke med skalovjem, vztrajajo pa tudi dlje časa brez vode. Samcj nekaterih vrst stražijo svoj zarod kakor naš kapelj. Večina njih ne zrase čez 10 do 30 cm, seve so pa vse rojjarice- V Gardskem jezeru je ostala od prejšnjih morskih poplav le ena vrsta, namreč navadna sluzavka. kakor so o? ta t; morski globočki pa-nonskega morja v Voivodjni ter se prilagodili sladki vodi. Slu-zavke nimajo mehurja, so pa klHub temu spretne plavalke. Objave Adamičev koncert v počastitev njegovega spomina bo drevj ob 20. v veliki filharmonič-ij dvorani. Uvodno pesem »Hribi še beli so< zapoje Matični pevski zbor, nato pa bo govoril slavnemu pokomiku prof. Marjan Lipov-šek. Po govoru sledi nailx>lj popularni mešanj z.bor Emila Adamiča »Mlad junak« in najtežja njegova balada Smrt carja Samuela. Oboje za [»oje zbor Glasbene Matice. Nato nastopijo trboveljski Slavčki in zapojo 10 Adamičevih skladb, med njimi njihova solisrtka Rezika Koritnikova dva samospeva. Slovenski vokalnj kvintet, ki je danes brez dvoma naše najboljše komorno pevsko združenje, zapoje tri izredno popularne Adamičeve skladbe: »Zdravioo«. >Serenado< in »Završke fante«. Tudi v samospevih je znal ubrati Emil Adamič pravo struno, kar bodo pokazalii samospevi »Noč je tožna«, »Prj studencu«, >Kot iz tihe zabljene kapele« in »Planinec«. Zapoje jih ravnatelj Julij Betetto. Sklepno točko sporeda izvede Učiteljski pevak; zbor >Emil Adamič« in zapoje tri duhovne pesmi »Vragovo nevesto« in »Ptički lepo pojoč. Tako bomo imeli ves večer pred seboj jn med seboj Emila Adamiča z vsemi njegovimi najlepšimi delrf. Večer priredi Glasbena Mati--ca. Prodaa vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Nov grob. V nedeljo popoldne je umrla v Celju gospa Marija Koroelova, mati inžinjerja sreskoga načelstva v Oelju tn sreskega podnajčelnika v Sisitu. Pogreb bo v torek popoldne. Bodi ohranjen po-kojnici blag spomin, preostalim naše so. žal je! Nenadoma je odSel naš dobri brat in stric, gospod Karel Miiller POSESTNIK IN TRGOVEC. Sklenil je račune ljubljen in spoštovan od domačih in znancev v nedeljo, dne 3. januarja 1937, ob % na 10. uro. Večnemu sodniku je položil račune čist in zlat, kakor je bil v življenju. Zemlja bo sprejela njegovo telo v torek 5. januarja ob 3. uri popoldne. Belokrajinska zemlja, za katero si dihal do zadnjega, naj Ti bo mehka postelja! ČRNOMELJ, 3. januarja 1937. Žalujoči ostali: MttLLER, LEVSTEK, GOSTIŠA, ŠTRBENKOVL Ure tule Davorin Ravlien. — Izdala za konzorcil »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarna r1a Fran Jeran. — Za Inseratni del 1e odgovoren Alojf Novak — Vsi r LJnbllanL