15. maja 1917. v Unionu. Brezdušna hrana ljubljanskili kinematograiov bi že kedaj ugonobila v občinstvu vsak smisel za pravo umetnost, da tekom svetovne vojne ni prirejala Q 1 a s b e n a M a t i c a svojih koncertov, ki so vedno kot svetli žarki blagodejno posijali v današnjo težko dobo, polno more in skrbi ter so nam razvedrili duše in so nas prestavili vsaj za kratke hipe v idealnejše sfere ... Prejšnjim koncertom letošnje sezone se je vredno pridružil sinočnji. — Obiskal nas je g. Marko V u š k o v i č, ljubljenec hrvaškega gledišča v Zagrebu, nmogokratni gost bivšega deželnega gle- dišča in Glasbene Matice v Ljubljani, vsa- kokrat veselo in navdušeno pozdravljen! Njegovi »N i k o 1 a j Š n b i č Z r i n j s k i, S c a r p i a v Puccinijevi T o s k i« ali »dvorni norec« v »R i g o 1 e 11 u« in ne- šteto drugih vlo_r so bili mojsterske kre- acije, ki smo jih vsi občudovali. V u š k ov i č ni le izvrsten pevec, tudi kot igralcu niu ni zlepa najti para. Ker g. Žiga K r a u t h kot pianist-solist ni nastopil, je absolviral ves vzpored V u š k o v i č sam, lahko rečem: zmagovito! Za moj okus je najlepše pel Ivan pl. Z a j č e v samospev »N o č j e t i h a« in Vjekoslava R u ž i č a »S1 o v a č k o ]) u č k o pjesmo«. V u š k o v i č e v obsežni bariton je polnozvočen, blesteč; prijeten v nižini in višini. Pravi sijaj pa inu da šele nep.isiljeno čuvstveno prednašanje, ki vre riaravnost iz srca, pač dar blaženega umetnika. Pogodil je pa V u šk o v i č tudi nemško Lowejevo balado »Ura« in dramatiško zasnovano Rubinsteinovo »A s r o«. Da je v operi doma, se samo ob sebi razume. Operna arija, brez miljeja, brez tega kar je prej in pozncje in brez dramatiškega prednašanja ter mimike napravlja na koncertnem odru čuden vtis, posebno če poslušalec besedila ne razume. Vuškoviča smo vseeno radi poslušali peti odlornke iz raznih oper, zato ker jih je pel dovršeno in smo pri tem na omenjeno nedoslednost hitro pozabili. Aplavz občinstva, ki je iz neznanega vzroka v precej pičlem številu prišlo poslušat prvovrstnega pevca je od točkc do točke naraščal. Bil je iskren in prisrčen. Pri klavirju je sedel g. K r a u t h in je prav spretno, rntinirano spremljal solista. H koncu naj okrcam grdo navado občinstva. Dasi je bil začetek koncerta naznanjen t o č n o ob poldevetih zvečer, so že davno po poldeveti uri šele ljudje trumoma začeli prihajati v dvorano in zasedati svoje sedeže. Ne vein ali se to godi iz komoditete in malomarnosti, ali pa hočejo gospodje na svojo prisotnost, gotove danie pa s prepoznim dohajanjem pozornost obrniti na svoje nove toalete in moderno zverižene frizure/Vsa vrata naj se ob t o č n e m začetku koncerta z a p r o, v prvi pavzi naj se pa šele »zaostale ptiče« spusti v dvorano! Boste videli, da bo pomagalo k točnosti! Zorko Prelovec.