SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 39 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 30 de septiembre- 30. septembra 1999 . „ Peterle na konferenci Zvezda najsvetlejsa srednjeevropske desnice arh. jure vombergar Slavnostni govor za Slovenski dan ob proglasitvi škofa A. M. Slomška za blaženega rajo med stotinami kandidatov, ki so verjetno vsi svetniški ljudje. A ne proglasijo vseh. Ko izbirno, menim, so pozorni na življenje, delovanje, učei\je in pisanje tistih svetniških kandidatov, ki imajo neko važno sporočilo za današnji svet, pobudo za reševanje aktualnega problema, morda celo rešitev; božjih služabnikov, ki današnjega človeka nagovorijo, zainteresirajo, mu odpirajo okno novega spoznanja, nudijo nek nov prijem, uvid, preblisk... Kaj ima povedati škof Anton Martin Slomšek sedanjemu človeku glede narodnosti? (Nisem izvedenec glede poznanja ži-vljenja svetnikov, a bi si upal trditi, da jih je malo, ki bi imeli kiy tehtnega o tem povedati). Slomšek je vzpodbujal k ?dravemu narodnemu ponosu. Poznamo vrsto njegovih izrekov, s katerimi izraža svojo gorečnost za domovino, slovenstvo in za materin jezik. Bil je branilec, negovalec in pospeševalec ponižane in razžaljene materinščine. Nenehno in ostro je obsojal ponemčevanje in verjel v slovensko prihodnost. Kardinal Schwarzen-berg iz Salzburga, ki je Slomška sicer zelo cenil, mu je nekoč namignil, da mu nasprotniki radi očitajo zavzemanje za slovenski narod in jezik. On pa je odgovoril: „Mene to očitanje ne moti... Tisti, ki me sodi, je Gospod. Slovenska mati me je rodila, naj me slovenščina svojega hvaležnega sina ima. Zemljo materno želim obdelovati, dokler se v njej enkrat ne spočijem, če je taka božja volja...” Slomšek nam je naročal, da moramo ljubiti svoj narod in materin jezik, spoštovati zgodovino našega naroda in njegovo kulturo, ne da bi pri tem zametali in sovražili druge narode. Vsi narodi smo pred Bogom enaki. Vsi imamo pravico in dolžnost, da ob medsebojnem spoštovanju in medsebojni pomoči skrbimo za skupno dobro. Edino in zlato pravilo narodne enakopravnosti je: „Kar sam sebi ne želiš, glej, da tudi drugemu ne storiš Slomškova narodna zavest je suverena, brez manjvrednostnega kompleksa, humanistično usmerjena, brez mitiziranja narodnega. Zato je bil Slomšek proti prenapetemu narodnemu ponosu: „ Vsak pretiran nacionalizem bi pripravil najstrašnejšo medsebojno uničevalno vojno, ki bo vodila ljudi, da bodo podivjali drug proti drugemu, kakor da so ljudožrci. ” Prav to smo videli pred kratkim na jugu balkanskega polotoka. Motil bi se, kdor bi mislil, daje Slomšek le apostol legitimne, boguvšečne narodne zavednosti. Je še veliko več, oziroma je pomemben še v mnogočem. Njegovo delovanje je bilo mnogovrstno, njegovo pisanje pa sploh. Govoril-pisal je otrokom, fantom in dekletom, možem in ženam, staršem, viničarjem, zapornikom, gostilničarjem in -kdo ve, če ne edini škof v Evropi - beračem... V pisanju je škof Slomšek posegal na različna področja: največ na versko, pa tudi na narodnostno, kulturno, politično, prosvetite-Ijsko, šolsko, vzgojno, slovstveno... Za časa njegovega življenja je izšlo s ponatisi kar 50 njegovih knjig- S tako bero se lahko pohvali le malokateri poklicni pisatelj. Pravi čudež je, da je Slomšek poleg vseh rednih duhovniških in škofovskih obveznosti to zmogel. Bil je vsekakor izredna osebnost, Nad. na 2. str. Praznnjemo 44. slovenski dan, skupno z 38. obletnico Slomškovega doma, istočasno Pa se veselimo pripoznanja svete katoliške Cerkve blaženosti častitljivega božjega služabnika Antona Martina Slomška. Danes dopoldan je papež Janez Pavel II. v Mariboru opravil slovesni akt razglasitve za blaženega. To je bila prva beatifikacija na slovenskih tleh. Res je, da se je na Slovenskem rodilo že več svetnikov, ki jih je kot take proglasila Cerkev, vendar bi bilo neumestno govoriti o njih kot Slovencih, kajti v času, ko so živeli, še ni bilo zavesti slovenske narodnosti. Ni pa dvoma o slovenstvu škofa Slomška, saj se je prav času njegovega življenja prebnjala in izkristalizirala slovenska zavest in je prav Slomšek v veliki meri zaslužen zanjo. Dovolim si v svojem govoru Poudariti prav to stran njegovega prizadevanja. Da se Slovenci veselimo proglasitve je zato, ker škof Slomšek predstavlja (kot je bil prepričan njegov življenjepisec Franc Kovačič) „utelešenje najbolj plemenitih slovenskih, lastnosti" in ker je „oče slovenske Cerkve". S stališča vesoljne katoliške Cerkve Poudarjati ekskluzivnost pomembnosti Slomška kot Slovenca bi bilo neprimerno. Če gaje Cerkev prav sedaj, potem ko je preverila tisoče strani prevodov njegovega pisanja in pisanja o njem, proglasila za vzornika vesoljne Cerkve, je tudi zato, ker v *\iem vidi utelešenje pravilnega gledanja na narodnost in delovanja v tej smeri, kar •nore biti vzor in pobuda za današnji svet. Eden od perečih problemov zadnjih dveh stoletij je prav narodnost, njene pravi-ce in meje. Moremo prepoznati vsaj dve nepravilni gledanji, ki sta in še povzročata v svojem udejanjanju morje solza in krvi: Eno je nestrpni nacionalizem, ki v različnih oblikah ne priznava pravic drugega, drugačnega, predvsem maloštevilnega naroda: od onemogočanja kulture in uporabe jezika do etničnega čiščenja s preseljevanjem in pomori. Drugo je intemacionalizem, univerzalnem in komunizem, sedaj pa še globalizacija, ki omalovažujejo upravičenost posamičnosti, drugačnosti in svojske poti različnih narodov. Ob svojem prvem obisku v Sloveniji je Papež Janez Pavel II. spregovoril o času, ki kako potrebuje svetnike, primerne in zanesljive vodnike, ki s privlačno silo svojega žgledif znajo pokazati pot, po kateri je tre- hoditi, da bi napredovali v pravi smeri, ^apež in njegovi sodelavci v Vatikanu izbi- Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), Lojze Peterle in mednarodni tajnik Leon Marc sta se v Gdansku na Poljskem udeležila konference srednjeevropske desnice; udeleženci so spregovorili o političnih nalogah srednjeevropske desnice, socialnih in ekonomskih reformah ter varnostni in zunanji politiki. Na konferenci sta sodelovala tudi bivši ameriški predsednik George Bush (po telekonferenčni zvezi) in njegov takratni svetovalec za nacionalno varnost Brent Scowcroft. Lojze Peterle je na konferenci predaval o političnih nalogah desnosredinskih strank v srednji in vzhodni Evropi ter opozoril, da se je desnosredinska opcija v Evropskem parlamentu po zadnjih volitvah močno okrepila, kar bo po njegovem mnenju zahtevalo novo, širšo opredelitev desnosredinske politike. Peterle se je zavzel tako za ohranitev visokih standardov v politiki kot tudi za prenovo politične agende desne sredine. „V srednji in vzhodni Evropi bodo zmagale tiste politične sile, ki bodo sposobne ponuditi vrednote in realizem, to je varno ^>ot skozi čas sprememb,” je dejal Peterle in ob tem navedel besede predsednika Evropske komisije Romana Prodija, da sedanji ekonomski in socialni model ni zmožen rešiti dualizma, ki se pojavlja med brezposelnimi in zaposlenimi. Predsednik SKD je tudi pozval k pogumnim reformam in opuščanju emotivnega pristopa v politiki ter h krepitvi civilne družbe, ki je nujna za izhod iz tranzicije. Peterle je skupaj s predsednikom poljske vlade Buzekom, estonskim premierjem Laarom in predsednikom slovaške vlade Dzurindo položil venec k znanemu spomeniku delavcem ladjedelnice v Gdansku. Vsakemu svoje in vsakemu posebej Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je 15. septembra po dveumi razpravi o sodelovanju in financiranju organizacij, ki v Sloveniji skrbijo za stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu, sprejela priporočilo vladi, da naj v osnutek proračuna vključi omenjene organizacije kot samostojne'postavke. Poleg državne sekretarke za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaele Logar so se seje komisije udeležili tudi predsedniki in predstavniki vseh štirih organizacij: Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa, Izseljeniškega društva v svetu ter Rafaelove družbe. Sekretarka Logarjeva je med razpravo opozorila, da društva ne morejo biti 100% financirana iz proračuna ter daje potrebno jasno določiti, katera sredstva bodo namenjena za posamezne projekte ter za zaposlene v organizaciji. Zavzela se je, da naj bi veljalo razmerje 75% za projekte ter največ 25% za plače. Ob tem je opozorila, da bo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, če bo ugotovil nenamerno porabo sredstev, ustavil financiranje. Predstavniki vseh organizacij so bili enotnega mnei\ja, da je potrebno zagotoviti zlasti transparentnost financiranja. Rafaelova družba nudi predvsem pomoč slovenskim kataloškim misijam po svetu in izdaja verski mesečnik Naša luč. Sodeluje z Izseljeniških društvom Slovenija v svetu ter Evropsko Rafaelovo družbo, ki ima sedež v Hamburgu in deluje predvsem karitativno. Slovenska izseljenska matica bo leta 2001 praznovala 50 let obstoja in izdaja mesečnik Rodna gruda, četrtletnik Slovenija in Slovenski izseljenski koledar. Ima dobro organizirano mrežo po svetu, a mnogi izseljenci nočejo sodelovati z njo. Izseljeniško društvo Slovenija v svetuje bilo ustanovljeno leta 1992, nastalo pa je zaradi potreb organizacij Slovencev po svetu, ki so želele stik s Slovenijo, delnje pa predvsem na kulturnem področju. Prvi odmevi na anketo Teden dni po začetku akcije, v kateri obiskovalci spletnih strani SKD na internetu „glasujejo” za predsednika združene stranke SKD in SLS ter za ime nove stranke, je mnenje sporočilo že 207 oseb. Za predsednika bodoče združene stranke je 58 „volilcev” izbralo Lojzeta Peterleta, 18 jih je glasovalo za Franceta Arharja, 17 za Marjana Podobnika in 13 za Ivana Bizjaka, tudi Franc Zagožen, za Ivana Omana je glasovalo 11 oseb, za Janeza Podobnika 10, za Janeza Janšo sedem in za Edvarda Staniča pet, po tri glasove pa sta dobila Andrej Capuder in Hilda Tovšak. Nekaj »šaljivcev" naj bi za predsednika nove stranke predlagalo tudi Milana Kučana Božo Grešovnik, Danila Slivnika idr. Veliko domišljije so volilci pokazali tudi pri izbiri imena stranke, kjer močno prednjačita Krščansko ljudska stranka (45' glasom) in ljudska stranka (41), sledijo pa Slovenska ljudska stranka (15), Vseslovenska ljudska stranka (12), Nova ljudska stranka (11), Slovenski krščanski demokrati (8), SKD-SLS (6), Slovenska konservativna stranka (5) in Krščansko demokratska stranka (5). Volilci so za ime nove stranke predlagali tudi imena Desnica, Naprej Slovenija Združena Slovenija, Napredna slovenska ljudska stranka in podobno. STRAN 4: 44. SLOVENSKI DAN mmmumamm Zgodilo se je Iz življenja NEKDO SE OBRAČA V GROBU Akademski pevski zbor Tone Tomšič Študentske organizacije Univerzp v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta bo ta konec tedna izvedel niz sakralnih koncertov po Italiji in Sloveniji. V petek, 17. septembra, zvečer bo imel APZ Tone Tomšič celovečerni koncert v okviru znamenitega ciklusa sakralnih koncertov v Baziliki Sv. Gavdencija v Novarri; v soboto, 18. septembra, pa celovečerni abonmajski koncert v veliki dvorani Filharmonije v Trentu. Kratko turnejo po Italiji bo APZ Tone Tomšič sklenil v nedeljo, 19. septembra, s celovečernim koncertom v Zelšah pri Cerknici v okviru Zelškega ciklusa sakralnih koncertov v tamkajšnji cerkvi. Kdo bi si mislil, da bo prišlo do tega pomembnega dogodka. Tone Tomšič namreč, po katerem ima zbor ime, je bil glavni tajnik Komunistične partije Slovenije pred vojsko in so ga Nemci kot talca ustrelili. Zvezda najsvetlejša Nad. s 1. str. tako po delavnosti kot po obdarjenosti, vztrajnosti in odločnosti. Leta 1844 je Slomšek želel ustanoviti knjižno založbo, ki bi izdajala dobre in poceni la\jige za slovenske ljudi, pa mu takratna oblast ni dovolila. Pa je prišel na drugo idejo: začelje izdajati vsako leto zbornike kratkih zapisov in misli z imenom Drobtinice. Slomšek sam je ogromno pisal zanje; v 16 letih je izpod njegovega peresa prišlo kar 1480 strani. Ta zbornik se je ljudem tako priljubil, da so ga izdajali še mnogo let po Slomškovi smrti. Leta 18-51 se je mogla končno uresničiti Slomškova zamisel kpjižne založbe, najprej v obliki društva, leta 1860 pa se je preosnovalo v cerkveno bratovščino in se odslej imenuje Družba sv. Mohorja. Med prvimi knjigami je Slomškova šola veselega lepega petja. Največje Slomškovo delo pa je bogato ilustrirano življenje svetnikov v dveh zvezkih, namenjeno predvsem kmečkim ljudem in malim obrtnikom. Od leta 1849 do 1860 je bil avstrijski učni minister grof Leon Thun, kije temeljito preobrazil avstrijsko šolstvo. Njegov moder svetovalec je bil škof Slomšek, ki je odločno vztrajal na stališču, naj se začetni pouk vrši v materinem jeziku. Za preobrazbo šolstva pa je bilo treba predelati šolske knjige; tudi tega se je lotil Slomšek. Sestavljanje in urejanje šolskih knjig gaje stalo zelo veliko truda in časa, vendar je za svoje delo žel malo hvaležnosti. Njegove knjige so veljale le za lavantinsko škofijo, Kranjci jih niso marali sprejeti, Primorci tudi ne. Slomšek se je potegoval za enoten jezik in enotno pisavo. Celo avstrijsko ministrstvo je imelo to stališče, ljubljanski šolski krogi pa so v svoji omejenosti in starokopitnosti celo vložili na Dunaju ugovor zoper veljavo Slomškovih ki\jig. V čem je Slomšek videl smoter šole? „S poukom in vzgojo oblikovati šolsko mladino najprej za nebesa, za dobre kristjane, potem pa za častni poklic, za koristne ljudi in dobre državljane.” Škof Slomšek je znan po svojih kratkih sentencah, nabitih smisla, življenjske izkušnje in modrosti. Oglejmo si nekaj primerov iz njegove bogate zakladnice: o delavnosti: „Rja sncda železo, lenoba človeku glavo in srce. Delo je dar božji, ki nam zemljo polepša, živež poslajša, nam zdravje ohrani in nas greha obvaruje.o pogumu: „Delajmo, kar je prav, pa se nikogar ne bojmo; držimo se tem trdneje Boga in Cerkve, čim manj opore imamo v svetu.” o vzgoji: „Prvo vzgojno sredstvo je ljubezen in domača vzgoja je temelj, na Tone Mizerit Papež moli pred Slomškovim grobom katerem sloni vsa poznejša usoda človekova. ” In še: „Kar dobra mati v srce zasadi, ne usahne vse žive dni. o varstvu okolja: „živinca je božja stvar, božji dar... Tudi drevce živi kakor malo dete... Usmiliti se nam mora, ako smo otroci božji...”; o sebi: „Name pozabite, a mojih naukov ne pozabite". Kar mene osebno nagovori, je to, da je bil Slomšek praktičen človek in da je imel zdrav čut za realnost. Hotel je, da bi Slovenci kot dobri delavci in gospodarji napredovali tudi na gospodarskem in družbenem področju. (Mimogrede, Slomšek je kot mlad duhovnik obiskoval tečaj kmetijstva na državnem liceju.) Njegov učbenik za slovenske nedeljske šole Blaže in Nežica v nedeljski šoli je ne samo mala enciklopedija znanja za kmečke otroke, ki jih uči branja, pisanja, matematike, osnove nemščitie, verouka, higiene, osnove astronomije, sadjarstva, ampak tudi zdravstveni priročnik za prvo pomoč: recimo, kako pomagati udarjenemu od strele, obešencu, kako se varovati strupenih gob in steklih psov. Ni čudno, da so knjigo prevedli v češki jezik in jo uporabljali celo v Rusiji. Za Slomškovo duhovnost je značilna življenjska realnost prav s posebnim ozirom na zdravstveno plat življenja. (To me spominja na drugega velikega Slovenca, ki je še premalo upoštevan in ki je živel skoraj 100 let pred Slomškom: Peter Pavel Glavar iz Komende, čudovita osebnost, ki ima marsikaj povedati sedanjemu Slovencu.) Škof Anton Martin Slomšek ni bil indiferenten do politike, v kolikor ta pojem po- ' meni prizadevanje za skupno dobro. V revolucionarnem letu 1848 Slomšek ni bil zagovornik marčne revolucije, zato ker je pomenila nasilje. Nagovarjal je duhovnike, naj bodo prijatelji napredka k dobremu, naj bodo modri pri presojanju dogodkov časa, naj se ne upirajo upravičenim reformam in naj se skupaj z ljudmi zavedajo, da večja svoboda prinaša tudi večjo odgovornost in da večje pravice prinašajo tudi večje dolžnosti; naj bodo pripravljeni -na žrtve, ki jih razmere časa od njih zahtevajo in naj sami tako živijo, da drugim ne bodo v spotiko. Duhovnike je svaril, naj ne posegajo v strankarsko politiko ali agitatorstvo. Slomšek je sprejemal avstro-ogrsko monarhijo in legitimizem; družbeno ureditev, v kateri so imeli mesto vsi stanovi, od aristokracije do beračev (kar je za današnje čase nepojmljivo); ni zagovarjal ideje Zedinjene Slovenije in ni sodeloval z elitno kulturo Kranjske čebelice; bil pa je predvsem za vse tisto, kar pomeni dobro, lepo, resnično, čisto, priho-dnostno, neskončno, večnostno, sveto... Smo že v mesecu volitev. Kandidati so nastopili zadnji del kampanje, ki pa je vsak dan bolj vroča. Vedo, daje lahko vsak glas odločilen, in se trudijo, brez ozira na olikanost, da bi ohranili prednost, ki jo imajo, ali zmanjšali razliko. GLAVNI CILJ Odpišimo bivšega gospodarskega ministra Cavalla, ki nima možnosti za zmago, in se osredotočimo v Povezavo in peronis-te. Večina opazovalcev soglaša z javnomnenjskimi analizami in priznava prednost buenosaireškemu županu De la Rui. Razlika je v številkah. Nekatere ankete govorijo, da ima zagotovljenih 45 odstotkov glasov, s čimer bi zmagal že v prvi rundi. Drugi trdijo, da do te številke ne bo prišel, s čimer bi se odprla pot do druge runde. Na tej tezi gradi Duhalde celotno svojo strategijo. Zato je razumljivo, da vedno bolj grobo napada De la Ruo. Zadnja poteza je, da prikaže kandidata opozicije kot nadaljevalca sedanjega gospodarskega programa, sebe pa, kljub temu, da je vladni kandidat, kot edino usposobljenega, da spremeni gospodarski načrt sedanje vlade. Koliko se mu bo ta strategija, posrečila ni jasno. A verjetno so prav ti napadi edina možnost, da vzbudi dvom na uspeh Povezave. Duhalde je imal preteklo soboto velik shod. Za prostor si je izbral največji športni prostor, štadion kluba River Plate. Poteza mu je uspela. Kljub deževnemu vremenu je dokazal, da njegov strankarski aparat še vedno brezhibno deluje. Tribune so bile natrpane navdušenih „navljačev”, ki so krepko peli peronistično himno (pod Mene-mom so jo skoraj pozabili) in vzhičeno pritrjevali Duhaldejevim napadom na radikalnega kandidata. Po tako uspešnem zborovanju je v pe-ronističnem taboru zrasel optimizem in podvojili so napor, da bi Povezavi preprečili zmago v prvi rundi. ZADNJI DVE Optimizem pa je narasel tudi spričo zadnjih dveh provincijskih volitev preteklo nedeljo. Guvernerje so volili v provincah Formosa in Neuquen. Sreča to pot ni bila naklonjena Povezavi. V Formosi je prepričljivo zmagal peronist Gildo Insfran s kar 66%, druga je dospela Povezava s 32%, tretja pa še ena peronistična frakcija z 20%. V provinci Neuquen je bil položaj nekoliko drugačen. Zmagala je provincjjska stranka MPN (Neuquensko ljudsko gibanje) in i\jen kandidat Jorge Sobisch (42% glasov) duga je dospela Povezava (35%) tretja pa peronistična stranka (14%). Zanimivo je dejstvo, da je tudi tukaj (kot pred tedni v San Luisu) Povezava zmagala v prestolnem mestu. Županstvo je osvojila tudi v drugem mestu province, Cutral Co. To ponovno potrjuje, da ta formacija osvaja kot izhodiščne točke mesta, od koder se potem razširja na notrai\jost dežele. Kako pa te zmage ocljeknejo na vsedržavni ravni, smo pa že nekaterikrat omenili. Volilci neke stranke večkrat menjajo tabor, ko gre za predsednika. Tako pri anketah v Neuquenu prednjači De la Rua, ne pa v Formosi, kjer položaj ni popolnoma jasen. Vendar hoče Duhalde te zmage prikazati, kot da se narod izreka zanj, kqjti zmagoviti guverner v Nequenu je tudi že potrdil, da bo na predsedniških volitvah podpiral peronističnega kandidata POGLED V BODOČNOST Nadaljevanje prihodnjič Pač pa so taki izidi alarmni zvonec za Povezavo, čeprav ji ankete kažejo prednost za nedeljo 24. Tendenca guvemmejev (11 peronistov v 16 volitvah) kaže tudi tenden- co, ki bo lahko prevladala ob volitvah senatorjev. Doslej senatorje volijo provinci-jske skupščine. Od leta 2002 pa nova ustava določa, da bodo volitve senatorjev direktne. Vsaka neperonistična vlada je doslej imela težave na tem področju: senat predstavlja federativnost Argentine in ta kaže na močan peronistični prizvok. Ob to steno se je kot predsednik zaman zaletaval Alfonsin na vrhu svoje moči. Ta stena lahko postane usodna za De la Ruo, pa čeprav zmaga že v prvi rundi. Trenutno Povezava upa na večino v poslanski zbornici, kjer bi z nekaterimi zavezniki imela celo lasten kvorum. V tem svojstvu šteje vsakega poslanca na provin-cjjskih volitvah in zaenkrat jim načrt uspeva. Bistveno za prihodnjo vlado je zagotoviti večino v parlamentu. Povezava bo šepala v senatu, možna peronistična vlada pa bo imela težave v poslanski zbornici. Eni ali drugi bodo težko vladali brez medsebojnih dogovorov vsaj v bistvenih predmetih, ki zadevajo narodov blagor. S tega vidika laže razumemo stike, ki jih Alfonsin skuša navezati s peronisti za neke vrste vladni dogovor za primer (precej možen), da bi vladala Povezava. Poročali smo že, da Solidarna fronta o tem noče ničesar slišati. Prav tako ni zaslediti kakega navdušenja s strani Duhaldeja. Vendar Alfonsin dela iz lastne izkušanje. Opekel se je že s tem kropom in ne želi, da bi se opekel še kdo drug iz njegovih vrst. ŠE DRUG POGLED A prihodnost ne skrbi samo kandidate in argentinske politike-pa sploh. Skrb izražajo tudi v krogih Mednarodnega denarnega sklada (FMI), ki se je pretekli teden skorpj vsak dan tako ali drugače obregnil ob argentinski položaj. Najprej so funkcionarji Sklada objavili, da so na razpolago fondi v višini 10 milijard dolarjev (10.000 milijonov), s katerimi si bo prihodnja vlada zagotovila miren nastop in prvo obdobje. Takoj zatem pa so seveda v Fondu obrazložili pogoje o katerih se želi čim prej pogovarjati z novo vlado. Večina teh pogojev predvideva ponoven pritisk na domače gospodarstvo. Sklad hoče na vsak način obdržati konvertibilnost, a zahteva znižanj® odškodnin za odpustitev delavstva, znižanje socialnih prispevkov podjetij in odpraviti vse posebne ugodnosti, ki jih imajo razni delavski gremiji. Te zahteve so seveda naletele na hud sindikalni odpor. Duhalde pa je tudi že izjavil, da takih pogojev nikakor ne sprejme. V krogih Povezave so nekoliko bolj umirjeni. Pogajanja se bodo gotovo začela, čim bo znan volilni izid, in stališče Povezave vsaj zaekrat ni dokončno odklonilno. Sploh je v gospodarski ekipi Povezave zaznati precej stvarnosti. To se razvidi tudi iz javne objave, da bo vsaj v začetku nemogoče zvišati pokojnine, niti minimalne ne. To pa govori tudi o dejstvu, da so v vrstah Povezave zaznali nekak politični premik v volilni bazi. Predstavniki Povezave gotovo ne bi javno razglašali, da pokojnin ne bodo mogli takoj povišati, če bi domnevali, da s tem izgubijo glasove upokojencev. Odločila volilna bitka se torej ne bo bila na področju »tretje starosti”.- Tu je izid znan. Večje vprašanje pa je, kam se bo obrnila skupina noyih volilcev, tistih, 1° so v zadpjih dveh letih prekoračili osemnajsto leto in bodo prvič oddali svoj glas. Teh je približno en milijon, ki bo gotovo odločilen. Med njimi je zaznati veliko nezanimanje za politiko, apatijo, nezaupanje do p oh' tikov in dvom nad prihodnostjo. Tvorij0 velik del tistih 15 odstotkov, ki še rte ve komu bodo oddal glas in ki bo v končni fazi odločil zmago. %{ftj Slovenci v Argentini1 38. Mladinski dan v San Justu ^ --------------——---------------- —---- Tfn nnr»rtnipmn in nrinravliamn stvari 7.7\ kf* nlpsp V kolll SO SPi vrt.pli V eno in dnigO ŠE BOMO PELI... Slovenski pevski zbor v Mendozi Udejstvovanja v juliju in avgustu V teh mesecih je zbor imel nastope in druga delovanja za vzdrževanje in navezovanje stikov v sami slovenski skupnosti kakor tudi s tukajšnim argentinskim občestvom. 23. julija je zbor pel duhovne pesmi po maši v centrični cerkvi San Nicolas po Petju Otroškega mestnega zbora pod vodstvom Roxane Munoz, ki vodi oba zbora. Program je bil raznoličen, tako jezikovno kot po stilu in dobah kompozicij: Psalmus CXX - Otto Olson; Kristus je opravil daritev za grehe - France Cigan; Kruh iz nebes -Matija Tomc; Vespere autem sabati - Jacobus Gallus; Nobody knows - A. Parker, R. Shaw (solistka Daniela Bajuk Hirschegger); Virgen de la Carrodilla - H. Cuadros, P. Herrera, v priredbi za naš zbor R. Mansilla. Raznovrstna publika je z zadovoljstvom sprejela slovensko navzočnost in sodelovanje pri teh pripravah na provincialni Praznik sv. Jakoba, ki je zavetnik province. Med 26. julijem in 6. avgustom se je v Slovenskem domu vršil tečaj za izboljšanje Pevske tehnike pod vodstvom lic. Marka Bajuka in pod okriljem Društva Slovencev v Mendozi. Lic. M. Bajuk je profesor za Petje v Sloveniji že nekaj let, pred odhodom je vodil je tudi naš zbor in je zdaj na obisku svojcev uporabil priložnost, da pomaga napredovati pri pevskem izvajanju vsem, ki bi to to želeli. Tečaj je obsegal dva dela: eden za pevce v zborih, (enkrat je Prišel tudi na pevsko vajo in učil vse), drugi za soliste. Ti zadrgi so bili v glavnem Argentinci, ki so 8. avgusta zvečer v Slovenskem domu predstavili svoje napredke JURE VOMBERGAR v obliki koncerta, na katerem je vsak zapel dve pesmi ob spremljavi raznih tukajšnih pianistk, ki so tudi hodile na Tečcg. Ob zaključku sta predsednik Društva Slovencev Davorin Hirschegger in lic. M. Bajuk izročila potrdila vsem, ki so se teh tečajev udeležili. V polni dvorani je bilo mnogo sorodnikov solistov pa tudi pevcev našega zbora ter Slovencev, ki jim je všeč in vrednotno klasično glasbo.V soboto 21. avgusta zvečer je zbor organiziral Pop Rock Koncert, ob jedi in pijači, s sodelovanjem Fernanda Mejfasa in njegovo bivšo skupino, da bi pridobili denarna sredstva za zbor. Fernando Mejias, ki je bil tudi pevovodja našega zbora in se je v tem mesecu nahajal v Mendozi na obisku, je že več kot eno leto v Sloveniji, kjer študira orkestralno vodenje in poje v zboru Ave. Večer je bil zelo obiskan, predvsem od mladih tako slovenskega kot argentinskega izvora. Tako lic. Marku, kot Fernandu se pevci zahvaljujejo za vzpodbudne besede in velikodušno sodelovanje. Zbor sodeluje pri vseh prireditvah, ki se vršijo v slovenski skupnosti, kot pri važnih cerkvenih praznikih, recimo sv. Rešnjega Telesa, Marijinega Vnebovzetja, itd. Pred dobrima dvema mesecema je pa prevzel skrb za postrežbo „kavice” po vsaki nedeljski maši v Domu, da si s tem pridobi nekaj „denarcev” za samovzdrževanje, istočasno pa pripomore k lepšemu socialnemu vzdušju med ljudmi naše skupnosti. M. N. (4) Potovanje RAST XXVIII v Slovenijo Nato so šli v Kropo, kjer so 500 let izdelovali žeblje. Obiskali so staro kovačnico in muzej. Pot jih je vodila nato na Bled. Po kosilu v restavraciji so se v čolnih-pletnjah Pedali na otok, obiskali cerkev, pozvonili na zvon želja in se v hudem nalivu vrnili na obalo. Potem, ko so pokusili znane blejske »kremšnite”, so se odpeljali okrog jezera proti Vrbi, rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna in svetniškega kandidata škofa Antona Vovka in obiskali cerkev sv. Marka. Nedelja, 11. julija: Do večera je bil za vse Prost dan. Popoldne je močno deževalo. Zvečer je bilo napovedano srečanje vseh Argentincev v Zavodu sv. Stanislava Ob 18. uri je lazarist Jijnez Cerar daroval sveto ^ašo, med katero je na koru pela skupina •z Mendoze, med drugim tudi dele Misa jau J IH Ko načrtujemo in pripravljamo stvari za bodočnost, si vedno zapisujemo, kaj še manjka, da bo vse v redu in brez zaprek. Tet naredijo tudi mladi, .še posebej, če pripravljajo svoj Mladinski dan. Tako se je mladina iz Našega doma že več kot pred mesecem dni zmenila in razdelila delo in odgovornosti, da bi bilo vsem lažje. Se sprašujete, zakaj? Odgovor je čisto enostaven: mladi želijo, da bi njihov dan bil njim in nam prijeten in da bi potekal brez zapletov. Ker je zadnje čase vreme zelo negotovo, so se Sanhuščani izročili vsem svetim s prošnjo, da ne bi deževalo. Vsem se je drugo nedeljo v septembra olajšalo srce, ko so zagledali sonce, ki je bleščeče sijalo z višin. Prva skrb je bila rešena. Vsi povabljeni so se udeležiti sv. maše, pri kateri se je vsak izmed gladili v tišini zahvalil Bogu in priporočal za naprej. Po končanih tekmah in ko je dan prešel v noč, so se na dvorišču prižgale luči in je napočil čas, da bi sanhuška mladina pokazala, kaj je pripravila. Čim več stvari deliš z drugimi, tem bolj prijetno in lepše je. Sanhuška predsednica Monika Klarreich je v svojem govora skušala odpreti vs£g za spoznanje domišljeno okence in tako približati vsem prisotnim konček družabnega življenja v Našem domu. Naslednji prizor se je odigral v navadni slovenski gostilni. Tam „pri Tončku" nam je sam gospodar izročil dobrodošlico in nas pospremil v kratkem nagovora iz preteklosti v današnje čase. Najmlajši so v značilnih belih nošah zaplesali belokranjs- ke plese. V kolu so se vrteli v eno in drago smer in nam dokazali, da šo ponosni na slovensko folkloro. Znano je, da ko se mladi dobimo skupaj, hitro najdemo priliko, da se zavrtimo. Tako da ko je zazvenela polka, so se z vseh koncev prikazali pari in že so plesali in vriskali od veselja. Ampak „Pri Tončku* godci ne utihnejo kar tako! Že so na plesišču osnovnošolci, ki so se odločili za dolenjske plese. Čas hiti in plesi se spreminjajo. Gostilna se imenuje sede« „Tony's bar“ in mladi se že vrtijo ob - ,,Rock&rollu“! Srednješolci so Starim obujali spomine, mladim pa pokazali, kako se pleše pravi rock&roll. Takoj nato zadoni modema hrupna glasba Dekleta v črnem, futurističnem stilu in z očali se gibljejo in uživajo ob tem plesu. Ubogi Tone, nič ne razume, kaj se dogaja v njegovi gostilni. Ob zaključku so se otroci, mladi, rock&rolci in futuristična dekleta zbrali, da bi izročili šopek, ovit s pentljo iskrene zahvale vsem tistim, ki so priskočili na pomoč. A v gostilni zabave ni kar tako konec. Vsi smo bili povabljeni, da se zavrtimo ob zvokih Slovenskega ansambla. Sanhuška mladina je ugotovila, da trud in delo dolgih tednov v kratkih urah mineta. Praznične nedelje je bilo konec in vsakdanja rutina nas čaka pred pragom. Ne preostaja dragega kot zapreti oči za nekaj ur, da nas ponedeljsko jutro ne najde preveč utrujene, in lahko hrepeneče čakamo na prihodnji Mladinski dan. V. G. Bariloče Spominske diplome ob petdesetletnici življenja v Argentini CrioUa. Ob 19. uri pa je bil nastop dijakov obeh srednješolskih tečajev za sorodnike, znance, prijatelje, med katerimi so bili številni Slovenci iz Argentine. Zavodska dvorana je bila povsem zasedena. Prisoten je bil tudi škof dr. Alojzij Šuštar. Tokrat sta obe skupini mogli predstaviti celoten program, kar drugod ni bilo mogoče, bodisi zaradi prostora ali zaradi razpoložljivega časa. Posebno bogat program so pripravili Mendoščani: folklorni plesi Indijancev s severa, „zapateo" gavčev in plesi tango; pesmi argentinske folklore s spremljavo kitar ter recitacija Prešernovega Povodnega moža in slovenskih ljudskih pesmi. Buenosaireščani so predstavili poezije Franceta Papeža in Prešernovo Zdravljico. Del programa in intervju z dijaki je predvajala slovenska TV. Učenci 14. stopnje Poletne šole slov. jezika 1999 in prof. Andrej Bartol Tretjega septembra je bariloški naselitveni urad (Direccion de Migraciones) skupno z bariloško občino pripravil kot vsako leto majhno slovesnost, ob kateri so se spomnili tukajšnjih meščanov, ki so pred petdesetimi leti izbrali Argentino kot svojo novo domovino. Zjutrcy je v katedrali škof Ruben Frassia daroval zahvalno mašo, sledil je kratek sprejem na občini, dviganje zastave na mestnem trgu in potem zborovanje v občinski gimnaziji, kjer so zastopniki civilnih in vojaških oblasti izročili spominske diplome. Letos je prisostvovala svečanosti močna slovenska skupina s predsednikom arh. Andrejem Duhom na čelu. Saj je večina slovenskih emigrantov dopotovala v deželo Naslednji teden se je nadaljevala Poletna šola z dopoldanskimi in popoldanskimi učnimi urami, katerih so se vsi iz Argentine z zanimanjem in veseljem udeleževali. Mladi profesorji so namreč znali snov predstaviti na zanimiv in prijeten način. Spremljevalni program pa so Argentinci prikrojili lastnim potrebam in zanimanju. V ponedeljek zvečer jih je prišla iskat mladina SKD in jih peljala v gostilno v Trnovem, kjer so se srečali z družino Peterle. Predsednik SKD je imel kratek nagovor, nato pa so jih mladi strankini člani odpeljali na Ljubljanski grad. Pogled s stolpa na Ljubljano ponoči je čudovit in menda v polnočnih urah ni možen komurkoli. V torek popoldne je Poletna šola pripravila obisk v slovenskem parlamentu. Argentinci so se srečali z Janezom Janšo, ostali pa z Janezom Podobnikom. Vsi so nato prisostvovali na balkonu sejne dvorane obravnavanju nekih amandmajev. Proti večera je bilo v Dijaškem domu predavanje z diapozitivi o slapovih Koritnice in o delovanju Mihe Žužka DJ, predvsem o njegovem apostolatu med mladino. V četrtek so morali Argentinci znova pospraviti vso prtljago, kajti naslednji dan popoldne naj bi se odpe- v letih 1948 in 1949 in številni lansko leto še niso dobili zasluženega priznanja. Tokrat pa je 35 Slovencev prejelo zadevno diplomo in skoraj vsi so osebno prišli ponjo. Med počaščenimi sta seveda zbudila največ pozornosti Dinko Bertoncelj in Lučka Jerman, s£y sta se v svojem življenju odlikovala v gorništvu in glasbi. Po zaključku zborovanja so bili udeleženci povabljeni na zakusko v prostorih španskega kluba. Ob tej priložnosti se je znova izkazalo, da smo Slovenci kljub razmeroma majhnemu številu v primeri z bariloškem prebivalstvom pomemben član bariloškega občestva V. Arko Ijali na obisk Slovencev v Avstriji in Italiji. V petek, 16. julija, po kosilu sta dva člana pevske skupine Čuki za kratek čas obiskala svoje občudovalce iz Argentine. Takoj po končanem popoldanskem pouku pa so se Argentinci poslovili od profesorjev in vodstva Poletne šole ter se odpeljali na Koroško. Mejo so prešli na Ljubelju in se ustavili v Celovcu, kjer sta jih že čakala koroška javna delavca dr. Janko Zerzer in Nužej Tolmajer. Prvi je spremljal skupino srednješolcev pri ogledu mesta Celovec in v Vetrinju, kjer so obiskali cerkev in samostan; drugi je kazal pot proti gradu Reberci blizu Železne Kaple. Tam je vso skupino sprejel in pogostil župnik Polde Zunder. Preden so šli spat v grajske sobane, so člani skupine prisostvovali predavanju etnologinje in bibliotekarke Polone Sketelj in pa filmu na TV o Koroški. V soboto zjutraj je argentinske Slovence sprejel Manfred Tolmajer in jih spremljal na Gosposvetsko polje h koreninam slovenstva Imeli so namen obiskati najprej cerkev Gospe Svete, pa je bil dostop onemogočen zaradi pogrebnega obreda, katerega seje udeležila množica ljudi. Nadaljevanje prihodnjič Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. septembra 1999 «...... as>.Kg—MBB DAH, KI GA JE NAREDIL GOSPOD Slovenski dan Pozdrav z veleposlaništva Letos je 19. septembra sovpadel vsakoletni tradicionalni praznik vseh Slovencev v Argentini, Slovenski dan, 44. podvrsti, z 38. dnevom Slovencev v okraju Ramos Mejia in pa s slovesno proglasitvijo škofa A. M. Slomška v Mariboru za blaženega. Ta zadrji povod je bila priložnost, da se Slovenski dan praznuje v Slomškovem domu, kujti na vrsti je bila za letos Slovenska Pristava. A spodobi se, da se praznuje ta velika priložnost v domu, ki mu je Slomšek zavetnik. Tako so se se proti opoldnevu zbrali številni rojaki iz okoliša ter povabljeni gostje, predstavniki naših domov in organizacij na vrtu Slomškovega doma, kjer je bil pripravljen velik oder, saj bi prisotni ne bi mogli vsi v dvorano, čeprav je velika. Oder so izdelali po zamisli odličnega scenografa Toneta Oblaka podjetnik Tone Kastelic, Tine Štefe in drugi. Scenski prostor sta izdelala Stane Snoj in Tone Kržišnik. Luč sta upravljala Matjaž Ribnikar in Dani Cestnik, zvok pa Pavle Malovrh in Janez Jereb. Na odru je bil postavljen za dopoldansko priliko obširen oltar, nad njim pa je kraljevala velika slika Slomška, ki jo je izdelal Stane Snoj. Čez vse pa je na vrhu kraljeval napis: Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ ... Najprej sta ob zvokih državnih himen dvignila slovensko in argentinsko zastavo predsednika Slomškovega doma Marjan J. Loboda ter Zedinjene Slovenije Tone Mize-rit ob prisotnosti botrov Doma Kati Potočnik in Hermana Zupana. Sledil je nagovor Marjana L. Lobode, ki je pozdravil vse navzoče goste. Pri maši, ki jo je s somaševanjem naših dušnih pastirjev daroval prelat Jože Šker-bec, je prisostvovalo nad 50 slikovitih narodnih noš in pel krajevni mladinski zbor pod vodstvom prof. Ivana Vombergarja in orgelsko spremljavo Anke Savelli Gaserjeve. Za pridigo je msgr. Škerbec prebral govor, ki ga je imel nekaj ur prej papež v Mariboru med razglasitvijo Slomška za blaženega. Po končani maši je bil pripravljeno v gornji dvorani kosilo za povabljene in prija- -vljene, ki so ga pripravile ramoške gospodinje. Medtem je bila v mladinski sobi bogata razstava o zgodovini naših šolskih tečajev s fotografijami izpred 45 let pa do današnjih. Iz njih je bilo lahko razbrati, koliko truda je bilo položenega v naše šole, pa tudi, kako bogati so bili sadovi. Otroci pa so medtem lahko risali v svojih likovnih delavnicah na temo Slomškovega dela. POPOLDANSKI PROGRAM Po odličnem kosilu se je pred odrom zbralo veliko rojakov, ki so ob lepem dnevu prihiteli iz vseh okrajev Velikega Buenos Airesa ter nekateri tudi iz notranjosti države. Bili so tudi gosti iz Slovenije. Povezovalka programa prof. Neda Vesel Dolenc je najprej pozdravila predstavnika veleposlaništva opoln. ministra Tomaža Kunstlja ter častnega konzula RS Hermana Zupana, prelata Jožeta Škerbca in predsednika ZS Toneta Mizerita, predstavnike domov in vse prisotne. Omenila je še, da so poslali pozdrave M. Jeriha, predsednik društva Triglav iz Rosaria, SPD iz Bari-loč in Društvo Slovencev iz JMendoze. Pozdravila sta in čstitala Tomaž Kunstelj z veleposlaništva ter predsednik ZS Tone Mizerit. Govora glej ob strani. Sledil je kulturni program, ki ga je povezoval Emil Urbančič (besedilo sestavil Tone Rode), priredil pa dr. Štefan Godec. Potekal je v Slomškovem duhu, saj so bile večinoma na sporedu njegove pesmi z njegovimi melodijami, tako priljubljenimi. Na odru so se zvrstili pevski zbori, šolarji in dijaki ter recitatorji. Ramoški zbor je pod vodstvom prof. Ivana Vombergarja zapel Lahko noč (Slomškovo melodijo priredil M. Bajuk) in Tri rožice (Slomškovo besedilo, melodija Ivana Vombergarja). Opaža se, da je ta zbor iz dneva v dan vse boljši. Otroški zbor Zedinjene Slovenije je pod vodstvom Marte Selan izvrstno zapel razmeroma težke Slomškovo Glejte že sonce zahjaja, in Veselo. Mladinski zbor San Justo je zapel narodno Zabučale gore in Nebeškim prebivalcem (na Slomškovo besedilo uglasbil Ivan Vombergar). Izurjenim glasovom je dirigirala prof. Andrejka Selan Vombergar. Slomškova šola je priredila skupno zborno recitacijo Slomškovih del, dijaki Srednješolskega tečaja pa Slomškovo pesem Vijolica. Končno so odlični in priznani recitatorji, zbrani iz vseh naših Domov, (Nevenka Godec, Lučka Jereb Oblak, Andrejka Vombergar Štrfiček, Danijel Grbec, Gregor Modic in Martin Sušnik) recitirali Slomškove Mravljica, Kovač ter Ciril in Metod. Isti so kot končni šopek Slomšku na oltar podali pesnitev: Dan, ki ga je naredil Gospod,'ki gaje lani napisal pisatelj Zorko Simčič prav za proglasitev Slomška za blaženega Režiral je delo dr. Štefan Godec in je seglo globko v srce vsem poslušajočim. S tem se je program končal. Ostalo je še časa in priložnosti, da se se rojaki pozdravili, pogovorili in tudi okrepčali. S tem programom ismo Slovenci v Argentini dostojno počastili Slomškovo beatifikacijo in tudi naš skupni praznik. TD Naj pustijo Cerkvi biti Cerkev Mariborski škof Kramberger je v celovškem časopisu Kleine Zeitung pred dnevi napisal, naj se v pogovore med Cerkvijo in državo vključi Vatikan, saj so bili dosedanji pogovori neuspešni. To je čisto normalen razvoj, kajti Cerkev na Slovenskem je del vesoljne Cerkve, zato tudi ne more iti mimo nje. So stvari, ki jih ni mogoče urediti znotraj države, in takrat je bolje, da se to stori na višji ravni. Mariborski škof je še dejal, da ne vidi enega samega primera, ko bi se cerkveni voditelj želel potegovati za kakšne položaje. Morda je prav v tem vzrok nezaupanja ene ali druge strani, „ker nam pod-tikajo nekakšno potegovanje za oblast, za položaje.” „Tega ne želimo, ne želimo kleri-kalizi-rati slovenske države, ne pustimo pa niti laizirati Cerkve in si vzeti tisto identiteto, ki Cerkvi gre. Od državnih voditeljev pričaknjemo toliko strpnosti, da pustijo Cerkvi biti Cerkev”, je dejal Kramberger. Kar zadeva razglasitev gradu Betnava za kulturni spomenik državnega pomena, je mariborski škof pojasnil, da škofija ne namerava gradu vsebinsko nič spreminjati, če ga dobi nazaj, ampak bo ostal v kulturnem, javnem poslanstvu. Cerkev ima še večje kulturne spomenike, kot je Betnava,' in lepo skrbi zanje. Številne cerkve so kultur- V imenu veleposlaništva je zaradi zadržanosti veleposlanika nagovoril zbrane opoln. minister Tomaž Kunstelj. Najprej je pozdravil navzoče, predvsem predstavnike slovenskih društev Triglav iz Buenos Airesa in Rosaria ter prekmurskih Slovencev iz Bemala, ki so se udeležili slavja, ter čestital k prazniku. Nato je dejal: „Na današnji dan smo vsi Slovenci, ne glede na to, kam po svetu nas je zanesla življenja pot, še prav posebej povezani z domovino, saj je prav danes dopoldne v Mariboru sveti oče Janez Pavel II. na svojem drugem obisku v Republiki Sloveniji razglasil za blaženega škofa Slomška. Slomškov pomen in njegovo sporočilo sta namenjena vsem Slovencem, tako vernim kot nevernim, saj ga njegovo delo uvršča med največje slovenske može. Na vaš tradicionalni „Slovenski dan”, ki naj bi po prvotni zamisli vaših voditeljev zaznamoval prikaz vsega, kar se je čez leto zgodilo v okviru vaših domov in organizacij, ko je v sproščenem pogovoru dovolj časa za izmenjavo izkušenj o delu in snovanje idej za naprej, se spominjamo lika velikega Slovenca, kulturnika in škofa. Prizadevanje za duhovni, moralni in kulturni dvig slovenskega naroda, podpiranje šolstva, ustanovitev najstarejše slovenske založbe, Mohorjeve družbe in dosledna zvestoba nauku evangelija ter ljubezen do Boga so škofa Slomška napravile za vzornika. V slovenščini nenaklonjenem okolju je vzgajal za ljubezen do slovenskega jezika, v nemirnih časih je zagovarjal napredek. Učil je, da večja svoboda prinaša večjo odgovornost, kakor tudi večje pravice prinašajo večje dolžnosti. Danes je lepa priložnost, da se povprašamo, koliko je Slomškovo delo iz sredine prejšnjega stoletja še danes aktualno, Pred 44 leti smo se na belo nedeljo prvič zbrali na ta naš skupni praznik, Slovenski dan. Leta 1974, točno 25 let od tega, se je slovenski dan prvič selil in prav tu, v Slomškovem domu, pričel krožno pot po naših središčih. Pred petimi leti je to naše prazno: vanje zapustilo tradicionalno belo nedeljo in začelo sovpadati z obletnicami naših domov. Letnice prehajajo in padajo v pozabo, a skupnost, povezana v istih Z razglasitvijo „narodnega škofa” Slomška skuša papež podpreti slovensko cerkev, poudarja dne 20. septembra nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Tako mariborska škofija kot v Kopru in ljubljanska nadškofija z bojevitim nadškofom Rodetom stavijo vse na to, da bi beatifikacija ter obisk papeža oblastnikom v Ljubljani in tistim, ki stojijo za njimi v ozadju, signaliziral, da bi morali na kamniti poni spomeniki prvega reda. „Dejstva kažejo, da so bili mnogi kulturni spomeniki doslej v slabih rokah, zato bomo zahtevali, da se nam vrnejo vsi objekti, do katerih imamo pravico po mednarodnem pravu”, je še za Večer zatrdil mariborski škof Kramberger. kako uporabne so njegove misli in življenjska vodila za Slovence ob koncu drugega tisočletja. Prav gotovo je za vse Slovence neprecenljivo, da smo v vseh viham ih-stoletjih naše zgodovine ohranili luč, o kateri govori Slomšek, in nikoli nismo izgubili vere in upanja v lastno državno suverenost. Tisočletni sen, delo, trpljenje in preizkušnje mnogih generacij so bile leta 1991 nagrajene s prvo samostojno slovensko državo. Ali kakor je zapisal Slomškov, koma! teden dni mlajši sošolec iz ljubljanskega liceja in največji slovenski pesnik Prešeren: „Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave. „Prav tako smo v času, ko izginjajo jeziki, ko kulture dobivajo vedno več globalne brezobličnosti, kljub maloštevilnemu slovenskemu narodu, ohranili živ slovenski jezik, ki je za Slomška ključ do narodove omike. Dvomi-lijonski narod je med mlinskimi kolesi velikih evropskih jezikov ohranil svojo materinščino, v slovenskem jeziku nastajaj0 sodobna knjižna dela in prevodi največjih svetovnih mojstrov pisane besede. In za konec, dragi rojaki, z današnji111 praznovanjem dokazujemo, da se znamo tudi poveseliti, kot se je v nelahkih časih sredine prejšnjega stoletja znal Slomšek. Velikokrat nas ob problemih sodobne družbe, tako v Sloveniji kot po svetu, upravičeno slabi prihodnost, naša in naših zanamcev. A danes je vendarle praznik. Je dan, ko je po trdem delu čas za prijateljski klepet, ko so križi in težave slovenstva v izseljenstvu lahko za trenutek pozabljeni, ko smo veseli nevidne, a povsod prisotne povezanosti z domačimi krnji. Želim Vam, da bi še veliko generacij zmogli ohranjati temeljno Slomškovo izročilo, da bi veselje vselej premagalo temne misli izseljenskega vsakdana.Bog Vas živi še na mnoga leta!“ ciljih, ostaja in se še krepi. Danes, ob škofu Slomšku in na dan njegove beatifikacije, se zavežimo, da bomo še naprej ohranjali vse, kar je bistveno za naš obstoj: materin jezik, sveto vero, naše demokratično prepričanje in to povezavo vseh naših domov in organizacij ° močno, solidarno skupnost, ki bo stopala novim izzivom naproti. Blaženi Anton Martin Slomšek naj nam pri tem pomaga. Bog vas živi! ti normalizacije enakomerno napredovati- Namen ob beatifikaciji je bil opomniti slovensko vodstvo predvsem na zavlačevalne pri vrnitvi cerkvenega premoženja, zaplenjenega med komunistično vladavino-Doslej so se izgubila vsa tozadevna opozorila papeža in slovenske škofovske konference. Že leta 1996 je papež Janez Pavel U-Slovence opozoril na njihovo krščansko dediščino ter pjim kot tudi vodstvu zaklical: Ne bojte se Cerkve! Medtem ko je katoliška cerkev že večkrat priznala grehe in izgube med vojno ter javno zaprosila za odpuščanje, je politiku še dolžna dati svoj prispevek za družbeno spravo. Papež je z obiskom v Mariboru poskusil okrepiti katoliško cerkev na Slovenskem, ugotavlja FAZ. Pozdrav predsednika ZS T. Mizerita FAZ: Podpora ob Dravi Otroški zbor ZS in Mladinski zbor iz Ramos Mejije WATERHI JEZIK um fuuii Somaševanje slovenskih duhovnikov pod sliko blaženega Slomška Pogled na popoldansko akademijo Pevski zbori, osnovnošolci, gimnazijci in recitatorji na odru dvorišča Slomškovega doma Recitatorji med izvajanjem Simčičeve pesnitve aSMMMBBaOBMi Ko boste prejeli pismo... Ljudje imamo to značilnost, da se nam stvari, ki nas obdajajo, zdijo same po sebi umevne, čeprav so morda izredne. Kar predstavljajmo si, kakšno bi bilo življenje, če ne bi bilo elektrike, telefona, hitrih prevoznih sredstev, modemih medijev. In vendar nobeni od teh stvari običajno ne posvečamo večje pozornosti. Podobno se dogaja tudi z našimi organizacijami. Sprejemamo jih kot nekaj normalnega, čeprav so temelj življei\ja naše skupnosti. Niti malo ne pomislimo kaj bi bilo, če jih prednamci ne bi ustanovili, če jih ne bi leta in leta izpopolnjevali in prilagajali novim okoliščinam, če danes ne bi bilo našega tiska, naših kreyevnih Domov, naših šol, naših organizacij. Take misli so mi rojile po glavi, ko sem se lotil vprašanja naše krovne organizacije Zedinjene Slovenije. Z imenom Društvo Slovencev je bila prva organizacija povojnih emigrantov v Argentini. Stala je ob strani naših ljudi, ko so stopali z ladij v buenosaireškem pristanišču, postavila prve temelje skupnosti, prve kulturne izraze, organizirala prve slovenske šole v novem svetu. Kakšna bi bila danes naša skupnost, če ne bi bilo Zedinjene Slovenije? Treba je samo vzeti v roke Zbornik, pa nas kar mraz strese ob misli na toliko truda, dela in požrtvovalnosti, ki so ga vodstvo in člani žrtvovali v vseh teh letih. In še danes: Kaj vse vodi in koordinira Zedir\jena Slovenija, kaj vse nudi skupnosti? Povezuje nas, skrbi za naše šole, organizira vsakoletno šolsko počitniško kolonijo, skrbi za boljše razumevai\je med Domovi, za koordinacijo skupnega dela, za razvoj mladine, za kulturno udejstvovanje, za os- rednja praznovar\ja, za predstavništvo naše skupnosti pred argentinskim svetom in tukajšnjimi oblastmi. Skrbi za organski vplet argentinskih Slovencev v Slovenijo v svetu in v Republiko Slovenijo. Posebno važno pa je izdajanje našega osrednjega glasila, tednika Svobodna Slovenija, ki po-vezuje naše skupine, obvešča o življenju doma in po svetu, bodri k narodni in ideološki zavesti ter piše zvesto kroniko našega življenja, da bo spomin na argentinske Slovence ostal živ in nepozaben. Vsako od teh del nudi ogromno tvarine in zasluži, da si ga kdaj posebej ogledamo. Sploh je v tako majhnem prostoru nemogoče pretehtati važnost poslanstva Zedinjene Slovenije, ki je srce naše organizirane skupnosti. Kot vsaka ustanova pa ima tudi težave. Danes se ustavimo ob eni izmed njih, ob gmotni. Njeno operativno delovanje je odvisno od članarine. In prav ta točka je pereča. Zadnja leta iz pisarne nismo podrobno terjali plačevanja članarine. Zato so tudi mnogi člani opustili redno plačevanje. Prišel pa je čas (potreba nas sili v to), da se obrnemo na vse s prošnjo, da poravnate svoje obveznosti do društva. Vsem, ki so v zaostanku, bomo poslali pismo z navedbo, koliko je kot član dolžan. Pričakujemo hitrega in prijaznega odziva. Nekaj pa vse člane posebej prosimo. Ko boste prejeli pismo in terjatev, pomislite, k£y bi bilo, če pred 50 leti skupina vizionarjev ne bi ustanovila Društva Slovencev. In kaj bi se zgodilo, če bi danes Zedinjena Slovenija morala prenehati s svojim poslanstvom. Potem pa preudarno izpolnite svojo člansko dolžnost. Tone Mizerit JOŽE RANT Varovanje gradiva - arhivskega - in še kaj Žal pa moram povedati, da se marsikje še čuti enoun\je ali pristranost „uradne„ zgodovine. To je bilo najbolj vidno v Cekinovem gradu v Tivoliju, na stalni razstavi Slovenci v 20. stoletju” Muzeja novejše zgodovine Narodnega muzeja Slovenije. Že pri vhodu se srečamo z bronastim Titovim kipom, (ki ga res najbrž ne vedo kam dati, stopiti pa se ga za vsak slučaj še ne upajo). Sprejel bi tako nastanitev za to osebnost, če bi kdo dokazal, da je bila raybolj pomembna oseba v slovenski zgodovini 20. stoletja. Moti tudi to, daje, npr., obdobje med dvema vojnama opisano kot neke vrste opredelitev na dva skrajna tabora: starokopitnimi klerikalci z dr. Korošcem na čelu in KP kot voditeljica naprednega tabora. Ni se čuditi, če sta potem vojna in komunistična revolucija prikazana v skoraj blazno enostranski, vedno nestvarno čmobeli luči, protikomustični tabor pa je seveda očrnjen kot kolaboracio-nističen, izdajalski in bratomoren. Prav tako se ni čuditi slavospevu o povojnih dosežkih. Razstava je menda dobila neko nagrado kot najboljša v nečem. Po vsem videzu so nagrado dodelili kakšni rock-ovci, ker je ropota in svetlobnih učinkov za vsakega zmernega človeka preveč. Neprestano rezgetanje strojnic in prebliskavanje s fotografijami tudi ni noben dokaz za zgodovinsko resničen prikaz. Priznati pa je treba, daje arhivistka (sprva sem bral: aktivistka) dodala nekaj novega- da smo po n^jnovejših podatkih Slovenci imeli več kakor 50.000 žrtev, torej ne toliko, kot so trdili prej (komunisti); žrtev da naj bi bilo nekaj nad 80.000, ker je treba prišteti 7.000 padlih v nemški vojski, okrog. 8.000 domobrancev, okrog 17.000 civilistov, ki so bili pobiti po vojni. Arhivistka sama pa je dognala, da je od gorenjskih domobrancev bilo pobitih komaj ena četrtina...(sic!) Tržaški Slovenci so se obrnili na Evropski svet Slovenska skupnost iz Trsta je 20. septembra na pristojni urad Evropskega sveta v Strasbourg poslala razčlenjeno vlogo o odklonilni drži italijanskih državnih oblasti do zahteve po tiskanju dvojezičnih volilnih potrdil s prošnjo, da jo preuči in oceni, v kolikšni meri gre za kršitev okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin. To konvencijo je Svet Evrope sprejel februarja 1995, italijanski parlament pa jo je ratificiral avgusta 1997. Kot je znano, je tržaška prefekt ura zavrnila prošnje nekaterih občin, da bi jim za minuli referendum preskrbeli dvojezična vabila. Tudi notranje ministrstvo je negativno odgovorilo na vlogo Slovenske skupnosti v zvezi s to manjšinsko pravico, zato so z nespoštovanjem te pravice seznanili ministrstvo za dežele in tudi od tam niso dobili odgovora, tako da so se obrnili še na pristojni urad Evropskega sveta. Po drugi strani se je SSk pod vodstvom Damjana Terpina v Rimu sestala s poslancema narodnih manjšin Caverijem in Brug- gerjem, nato pa še z Masellijem. SSk je potrdila, nekoliko pa tudi zaostrila svoje kritične pripombe na račun zakonskega predloga za zaščito slovenske manjšine, ki ga zagovarja levosredinska večina. Caveri bo po splošni razpravi o zakonskem predlogu za zaščito slovenske manjšine v poslanski zbornici predložil popravke, ki bodo odražali vsebinsko „filozofijo” SSk o zaščiti manjšine. Med prvimi bo zahteva, da mora zakon jasno določati ozemeljsko veljavo zaščite (seznam narodnostno mešanih občin). Po mnenju SSk je nesprejemljivo, da bi o tem odločal paritetni odbor na zahtevo ene tretjine svetovalcev posamezne občine. Politično gledano je SSk prepričana, da je Masellljev osnutek zakona napisala zamejska levica in da stranki nikoli ni bila dana možnost, da bi se aktivno vključila v soočanje o zakonu. Primorski dnevnik pa objavlja še vest, daje poslanec Menia dejal, da bo v skupščini predložil vseh svojih tisoč in več amandmajev, katerih cilj Je zrušiti celotno ogrodje zaščitnega predloga- Prostaški napad na Cerkev Prinšamo zgled, kako zgledajo sedaj napadi na Cerkev v slovenskih medijih (3) Demokratsko in zato pluralistično mišljenje udeležencev se je dokazalo s tem, da nihče ni naglas izrazil svojega nezadovoljstva, pač pa nas je kar nekaj zapustilo razstavo. Kljub razlikam Slovenci. Na seminarju se nas je zbralo 18: 7 iz Avstralije, 5 iz Kanade, 5 iz ZDA in 1 iz Argentine. Ko smo se v ponedeljek, 28. junija okrog osme spoznavali pred gostiščem Pri Mraku na Rimski cesti 4, v starem koncu Ljubljane, sprva ni bilo lahko. A nekako brez izrecnega dogovora smo se sporazumeli, da bomo vsi samo Slovenci in bomo mednarodno pa tudi notranjo strankarsko politiko pustili ob strani. Kar ni bilo tako težko,T^ot smo videli. Seveda, če jih 17 prihaja iz angleško govorečih držav, in če od njih kak mlajši ali starejši malo teže govori slovensko, ne hodi narobe, če edini Argentinec vsaj malo razume angleško. Po nekaj dneh pa je kar vsem stekla slovenska beseda... Dozdaj nismo še dobili obljubljenega seznama, od kod je pravzaprav kdo prišel in katero društvo je zastopal. Pač pa imamo vsjy seznam udeležencev z naslovi. Iz Avstralije, menda iz Sydneya, je bil neutrudljivi pevec in „nočni pisatelj” Vipavec Ivan Kobal. Od prav tam, a doma iz Kokre pri Kianju, je bil najstarejši udeleženec, vedno prijazni Ivan Klopčič. Tudi iz Avstralije je bila Marija Grosman, rojena v Prlekiji, ki nam je znala oskrbeti nekatere nenačrtane obiske, kot v vinsko klet na Ptuju. Mirko Cuderman iz Brisbana, rojen v Orehovljah pri Kranju, je filmal skoro toliko kot neki argentinski Slovenec, kije Cudermanu hvaležen, ker mu je posojal Sloveniji svojsko vtikalo (ali domovinsko-slovensko štehar). Iz Avstralije (Melbourne) je bila tudi Primorka Milena Brgoč, ki najbrž v teh dnevih spoz- Človek bi si mislil, da se Rode pripravlja na volitve, kajti le s prevzemom oblasti bi bilo mogoče odpraviti vse te strašne stvari, piše Mile Šetinc v zvezi s pisanjem nadškofa Franca Rodeta v L’Osservatore romano. Pri nas gre za moderno katoliško cerkev, ki za vprašanja oblasti med ljudmi „najame” ustrezne politične, stranke, pa tudi kapitalskega vprašanja ne prepusti naključju. Kot dokaz za svojo trditev navaja privatizacijo in medije. Za končni učinek privatizacije ni bistveno, koliko sedanjih menedžerjev je imelo nekoč rdeče knjižice, temveč, kdo obvladuje pide, ki trgujejo s svežnji privatizacijskih delnic; po zadnjih informacijah gre posel nava Argentino, in ki je bila ves čas glavna iniciatorka najrazličnejših zadev. Tudi iz Avstralije in vsak zase kar edinstven primerek sta bila tam rojena Veronika Ferfolja iz Adelaide in Joe Vohar iz Queenslanda, ki sta nas zabavala s svojimi domislicami, Joe pa tudi s skoro najstniškimi podvigi. Iz Kanade (doma naglasijo: Kanade) so prišli v Sloveniji rojeni Silva Plut (Vancouver), ki je vedno prepevala s Kobalom; Cvetka Kocjančič (Richmond Hill, Ontario), ki mi je podarila lepo kanadsko-slovensko revyo o lovstvu in podobnih športih; Frank Majzelj (Stoney Creek, Ontario), ki jo je rad malo po svoje ubral ali zaspal; letalski tehnik Branko Maligec (Winnipeg, Manitoba), ki je včasih kam izginil z mletim BMW, potem pa prišel s kakšno novostjo; z njimi je bila tudi mlada Margaret Novak (Laval, Quebec), ki govori kar lepo slovenščino. Iz ZDA so prišle tri tam rojene gospe: Florence Unetič (Cleveland), ki deluje v levični Ženski ligi in ki smo jo vsi občudovali, kako je z nami hodila vsepovsod s palico ih kljub bolehavi nogi; vedno dobro razpoložena Corinne Leskovar (Chicago); in Cecilija Dolgan (Willoughby Hills, Ohio), ki je s svojim lepim in močnim mezzo-sopranom začenjala naše zborno in končno kar precej ubrano petje. Z njimi sta bili tudi povojni naseljenki Antonia Rozman Mlinar iz Bohinjske Bistrice in Julka Kacin iz Šebrelj pri Cerknem, ki delujeta v Lemontu (Illinois). Seveda, manjka še „revni brat” iz Argentine. Upam, da to pravilno razumete. Toda zadnje poročilo Združenih narodov o najbolje od rok prav finančnim organizacijam, ki so.podaljšana roka Cerkve; še zlasti mediji so na dobri poti cerkvene zgodbe o uspehu na borzi. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo priborjeni lastniški deleži začeli odražati tudi na uredniški politiki osrednjih medijev. Kombinacija poštirka-nega finančnika, ki mu noben denar ne smrdi, in jeznega vaškega pridigarja, ki ovčicam grozi, da se jim bo vsak trenutek zrušilo nebo na glavo, to je današn)3 katoliška cerkev na Slovenskem. In nazadnje, je Rode srečen človek? Kar govori, je podobno tistemu, kar v Ameriki označujejo kot govor sovraštva. To ni govorica srečnih ljudi, končuje Mile Šetinc v Dnevniku dne 23. septembra. človeškem razvoju po svetu zatrjuje, da je med 174 državami Kanada na 1. mestu, ZDA na 3., Avstralija na 7., Argentina pa, ki je v zadnjih letih skočila od 119. mesta na 36., Je letos padla na 39. Mislim, da bi bilo težko dobiti skupin0’ ki bi se, kljub tolikerim različnostim, znala tako dobro razumeti. Kaj je bilo temu vzrok, je težko reči. Zdi se mi, da smo vsi predvsem imeli najboljše namene. Zdi se mi, da smo vsi hoteli čim več videti in čim več novega zvedeti, kar bi vsakomur potem koristilo pri društvenem delu v svojih državah. Zdi se mi, da je bilo doživljanje vsega na seminarju, bodisi v delovnih urah ali v prostem času zmerom tako globoko, da je npr-v določenih trenutkih kar sam od sebe kdorkoli začel kako pesem in takoj je vsa skupi' na pritegnila: včasih vesele, včasih otožne, včasih pa verske. To zadnje se je dogajalo predvsem na obiskih po cerkvah. Prvič že drugi dan v l)u' bljanski stolnici, potem v ptujski cerkvi preC tamkajšnjo Pieta, na Ptujski gori, v Kopt11’ v cerkvici na Blejskem otoku: ena Marijin3 pesem za drugo. Včasih, kot v Piranu, celo med večerjo ob slovenskem morju. Ali Pa v rudarski kapelici v Antonljevem rovu žive-ga srebra v Idriji. Navsezadnje smo videli, da tudi v tem ni bilo med nami razlike. Ko sta nas v soboto zvečer obe gospodični, ki sta skrbeli za nas, povabili tudi k osmi maši na Bledu, „če bi kdo hotel”, smo se menda kar vsi odzvali. Nadaljevanje prihodnji Novice iz Slovenije Pisali smo pred 50 leti... NOVA GORICA - Mladi lahko ustavimo aids (sida), je slogan prve slovenske konference o preventivi na področju aidsa, ki je potekala v Novi Gorici. Konferenco so pripravili ministrstvo za zdravstvo, republiški inštitut za varovanje zdravja in zavod za zdravst veno varstvo Nova Gorica, srečai\je Pa je namenjeno institucijam' in posameznikom, ki se ukvarjajo s spolno vzgojo mladih. Po predstavitvi strokovnih prispevkov naj bi udeleženci konference sprejeli nekaj osnovnih sporočil, katera naj bi služila kot vodilo za preprečevanje in obvlado-yai\je aidsa med mladimi. KRŠKO - Po osmih dneh poti je transportna kompozicija z uparjalnikom za NEK, ki je 30. avgusta odšla iz Luke Koper,' Prispela na cilj v NEK. Uparjalnik je v t.i. carinskem skladišču pred nuklearko, najverjetneje že popoldne pa se bodo začela Pripravljalna dela za pretovor. V informativni službi NEK pravijo, da bodo predvidoma v torek ali sredo prvi uparjalnik prepeljali v območje znotraj ograje nuklearke. Drugi uparjalnik naj bi na pot iz Kopra odšel 13. septembra. LJUBLJANA - Z naslovom Ljubezen mi je vse razodela je v slovenščini v dneh pred Ponovnim papeževim obiskom v Sloveniji izšel izbor poezije Karola Wojtyle. Pesmi Sedanjega papeža Janeza Pavla II. so nastale v času, ko je bil še študent, fizični delavec, duhovnik, nadškof in kardinal. V slovenski jezik jih je prelil polonist Niko Jež. V uvodni besedi h knjigi, ki jo je izdalo društvo slovensko-poljskega prijateljstva s sedežem v Ljubljani, je zapisal, da je »Pesniška ustvarjalnost nemara najbolj neposredno razkrivala človeški lik sicer vsestransko ustvarjalnega duhovnika”. Wojtyla je namreč poleg filozofsko- teoretičnih razprav in pesmi pisal drame, ritmizirano Prozo in gledališke kritike. Vsa literarna dela so bila objavljena pod psevdonimi. Svojo pravo identiteto literarnega ustvarjalca je razkril šele leta 1979, ko je krakovska založba Znak izdala kryigo Poezye in drame, na katero se je naslonil tudi slovenski prevajalec. MARIBOR - Rektor mariborske univerze Ludvik Toplak je v nagovoru ob začetku dvodnevnega mednarodnega znanstvenega simpozija o slovenskem pionirju kozmona-vtike Hermanu Potočniku - Noordungu poudaril, da je bil slovenski raketni inženir Potočnik mož, ki je 20. stoletje zaznamoval na poseben način. Simpozija, ki ga je mariborska univerza pripravila v počastitev 70-letnice prvega natisa Potočnikove knjige Problem voži\je po vesolju ter 70-letnice njegove smrti, se udeležujejo tudi nekateri najvidnejši strokovnjaki za vesolje iz ZDA in Rusye. LJUBLJANA - Dvorišče Ljubljanskega gradu je v nedeljo, 12. septembra, zaživelo v znamer\ju življenja v srednjem veku, ko so se po grajskem dvorišču sprehajali grajska gospoda in vitezi. Dogajanje na grajskem dvorišču je bilo posebej zanimivo za otroke, saj so se ti lahko spoznali z grajskimi gospodičnami in vitezi, v srednjeveški igralnici pa se vživeli v igre, s katerimi so se njihovi vrstniki kratkočasili v srednjem veku. Na grajskem griču je potekalo iskanje grajskega zaklada, otrokom pa sta Srednjeveško lutkovno gledališče in lutkovna igrica Grajska skrivnost pričarala pravljični svet lutk na drugačen način. Da se je tedaj dogajalo tudi kaj „resničnega”, so obiskovalci lahko spoznali s sprehodom po Srednjeveški tržnici, kjer so bile predstavljene obrti srednjega veka. Svoje rokodelske sposobnosti so tako predstavili tkalec, usnjar, keramik, kisarka, lončar, iz-delovalec lutk, oblikovalec stekla, lectar in medičar, orožar, čevljar, sedlar, kovač in še kdo. IGLESIAS, Italia - Slovenska atleta Ranko Leskovar in Marcela Umnik sta se udeležila tradicionalne tekme skakalcev. Linnikova je s skokom 6,75 metra zmagala, Leskovar pa je bil z daljavo 8,12 metra tretji. Daljava Umnikove bi pomenila celo Uov slovenski rekord, vendar pa tekma ni Potekala po predpisih Mednarodne atletske zveze (IAAF), saj ni bila na stadionu, pač Pa sredi majhnega mesteca na Sardiniji. TARCENTO, Italija - Slovenski atleti so °dlično nastopili na mitingu v italijanskem Tarcentu in osvojili štiri prva mesta. Najboljši izid mitinga je v suvanju krogle Obeležila Nataša Erjavec (17,09 m), v isti disciplini v moški konkurenci pa je slavil lUdi Miro Medič (17,17 m). Prvo mesto sta osvojila tudi Urban Acman v teku na 100 m (10,3) in Robert Teršek v metu kopja (70,31 m), na stopničke pa se je uvrstil še Jago Stemberger,' ki je bil v teku na 110 m z °virami (14,14) 3. MONTREAL - Slovenski kolesar Zoran Klemenčič je v 3. etapi kolesarske dirke TransCanada osvojil drugo mesto. Po 178 kilometrih vožnje od Trois- Riviresa do Montreala je bil od slovenskega tekmovalca močnejši le Britanec Gordon Fraser. SEU D’URGELL. Španija - Slovenski Makaši so na ekipni tekmi na svetovnem Prvenstvu v slalomu na divjih vodah zasedli drugo mesto. Miha Štricelj, Fedja Marušič 'n Andraž Vehovar so zaostali le za Nemčijo, tretja pa je bila Češka. KIJEV, Uknyina - Slovenski državni pr-Vaki nadaljujejo s sanjskimi rezultati v Najmočnejšem evropskem tekmovanju. Po-ko so se presenetljivo uvrstili v ligo Prvakov, so že v svojem prvem nastopu ŠKOF DR. ROŽMAN PRIDE NA OBISK V ARGENTINO Okoli 13. oktobra bo prišel na obisk med slovenske naseljence v Argentini ljubljanski škof dr. Gregory Rožman. Prevzvi-šeni namerava ostati prve dneve svojega obiska v Buenos Airesu, nato pa bo šel obiskovat tudi naše rojake, ki so raztreseni po vsej Argentini. V nedeljo, 18. oktobra bo v cerkvi sv. Julije podelil našim najmlajšim prvo sveto obhajilo. Istega dne popoldne pa bo njemu v čast in pozdrav slavnostna akademija, na kateri bodo sodelovale vse organizacije. V ponedeljek, 17. oktobra bo v cerkvi San Carlos najprej slovesna škofova maša, po maši pa sv. birma. Naslednje dne pa bo prevzvišeni obiskoval slovenske naselbine v Buenos Airesu. Nato bo odšel na obisk naših rojakov v Cordobo, La Cumbre, San Luis, Mendozo, Bariloche, Rio Negro, Comodoro Rivada-via, v Mar del Sur, Miramar, Chapadmalal, La Plata. Rojaki bodo imeli priliko za sv. spoved, mašo bo prevzvišeni povsod opravil, če boste le za priliko poskrbeli, in če bo Kje potreba, bo lahko podelil otrokom tudi zakrament svete birme. Natančen dan prihoda v posamezne kraje bomo še objavili. Vsi se potrudimo, da mu povsod preskrbimo lepo in prijetno bivarye. K sodelovanju so povabljeni vsi Slovenci. ORGANIZACIJSKI VESTNIK V nedeljo, dne 3. oktobra popoldne ob treh vabi vse fante na veselo svidenje v Don Boskovem zavodu v Ramos Mejfa odbor SFZ. Pripeljite s seboj še svoje prijatelje. Srednješolke in srednješolci, ki željo imeti legalizirana spričevala, naj jih v ta namen prinesejo v nedeljo, dne 2. oktobra po slovenski maši na Belgrano v salezijansko dvorano poleg cerkve. Svobodna Slovenija, št. 39; 29. septembra 1949 Slovenija moja dežela Kozolec toplar dokazali, da tudi v njej ne bodo „topovska hrana”, kot so nekateri menili, ampak da bodo nevarni prav za vsa moštva. V Kyevu so bili povsem enakovredni lanskemu polfinalistu lige. V 73. minuti je bil šok za 25.000 domačih navijačev in verjetno tudi za vso nogometno Evropo. Djuranovič je izvedel prosti strel na sredini igrišča, podal do Bozga, ta je takoj podaljšal žogo do Šimundže, ki se je še drugič na tekmi znašel z oči v oči s Šovkoskim, a tokrat je bil boij natančen kot v 16. minuti in je ob desni vratnici zatresel mrežo. Po vodstvu Maribora so gledalci videli hud pritisk Ukrajincev, toda kljub nekaj priložnosti je ostalo pri rezultatu 0:1. Za to ima veliko zaslug vratar Simeunovič, ki nekajkrat rešil zanesljiv gol. Za Maribor Teatanicso igrali: Simeunovič, Židan, Čipi, Galič, Šarkezi, Karič, Sešlar, Djuranovič, Balajič (od 64. Vugdalič), Bozgo (od 90. Pregelj), šimun-dža (od 82. Filipovič). Trener vijoličastih: Bojan Prašnikar. Nasledna j tekma'je proti Bayern Munchen. ZURICH, Švica - Na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) je slovanska reprezentanca napredovala za devet mest in je 52. Vodi Brazilija, drugouvrščena je Češka, tretja Francija, Španija pa je napredovala za tri mesta in je četrta. Sledijo Nemčija, Hrvaška, Argentina in Italija, ki je izgubila kar štiri mesta glede na lestvico, ki je bila objavljena 18. avgusta. Norveška je na 9. mestu in je naj višje uvrščena tekmica Slovenije v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2000, pred Slovenijo pa je še Grčija na 37. mestu. Latvija in Gruzija delita 62. mesto, Albanija pa je skupjy z Bosno in Hercegovino 88. Kozolci, naprave za sušenje in shranjevanje sena in poljskih pridelkov, so prav gotovo velika posebnost Slovenije. Poznamo jih na dobršnem delu, z izjemo severovzhodnega in Primorske. Preprostejše oblike kozolcev najdemo tudi drugod po Evropi, še zlasti na območju vzhodnih in osrednjih Alp, dvojni vezani kozolci ali „toplarji” pa so prav gotovo naša posebnost. V številnih tipih ali pokrajinskih različicah sta združeni dve poglavitni značilnosti: funkcionalnost in estetika. In prav v tej Osebne novice Rojstvi: 10. septembra se je rodila Luciana Boltežar, hčerka inž. Damijana Bol-težarja in Silvine Ricciardelli. V družini Martina Jeretina in Monike roj. Rant je bila rojena hčerka, ki je donbla ime Marjanca. Čestitamo! Krsti. 26. septembra je bil med mašo v sanhuški stolnici krščen Pavel Martin Kržišnik, sin Janeza in Nežke Lovšin. Krstil je Drago Lavrič, jezuit iz Slovenije. Botra sta bila Irena Lovšin in Jože Kržišnik. Isti dan je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Zofija Agata Cordoba, hčerka Ernesta in Andrejke Papež. Botra sta bila Sofia Eva Cordoba in Franci Papež. Krstil je dr. Jure Rode. V Litiji je bila krščena Marija Vitrih, hčerka Tomaža in Cecilije Amšek. Vsem srečnim družinam iskreno čestitamo! Poroka: V soboto 18. septembra sta se pročila v cerkvi Nuestra Senora de Lourdes v Lanusu Rosalia Nicolella in cont. Viktor Grbec. - Isti dan sta se v cekrvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu poročila Monika Zupanc ter Tomaž Filipič; za priči sta bila Ivan Zupanc in Mara Avguštin Filipič. Poročno mašo in obred je opravil Franc Šenk ob somaševanju Antona Bidovca. Novoporočencem želimo obilo sreče. SLOVENIJA k