Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 53263 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XYI11 - N. 16 (374) Udine, 30. septembra 1967 Izhaja vsakih 15 dni Obiski po naših vaseh in dolinah VILE - VASICA, V KATERI SO NACISTI ZAZGALI9 NEZNANIH PARTIZANOV Komaj devet prebivalcev živi danes na vasi* ki leži nad seststo metrov nad furlansko ravnino - Lep dan nam j« odprl pogled prav do Jadranskega morja itiel Naslov današnjega uvodnika je morda malce nenavaden, toda to je samo na videz. Mittel-europa pomeni srednjo Evropo, hkrati pa tudi II. srednjeevropsko kulturno srečanje pisateljev, ki je bilo pred kratkim v Gorici. Letos so se namreč že drugič zbrali v Gorici na posvetovanje in izmenjavo mnenj in izkušenj pisatelji iz Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Nemčije, Italije in Jugoslavije, podobno, kot so se lani že zbrali pesniki iz omenjenih dežel. Mednarodno sodelovanje in razumevanje, ki so ga morda najbolj pokazali prav ljudje peresa, je v petih goriških dneh še mnogo bolj prišlo do izraza. še več, priča smo bili zanimivemu fenomenu. Če je, na primer, znani italijanski kritik in profesor Carlo Bo govoril o sodobnem romanu v Italiji, je hkrati, poleg čisto strokovnih ugotovitev, spregovoril tudi po litično, ko je dejal med drugim tudi to, da «pred kulturo ni samo priviligiranih slojev, ampak samo skupnost, ki bo dozorela za demokracijo le na temelju kulture in intelketual-ne izbistritve». Nasprotno pa je politik, zastopnik italijanske vlade na tem srečanju, podtajnik v notranjem ministrstvu Guido Ceccherini, govoril o kulturi, ko je jasno izjavil, da vidi v sestanku pisateljev v Gorici temelj za razvijanje meddržavnih odnosov tudi na političnem področju. Poleg znanih pisateljskih i-men smo slišali na Mitteleuro-pi v Gorici tudi zastopnike, oziroma pisatelje nacionalnihmanj šin, slišali smo besedo o problemih sodobne furlanske literature, dalje o slovenski književnosti v zamejstvu, še posebej pa v Trstu in Gorici, skratka, na goriškem srečanju pisateljev šestih srednjeevropskih držav ni prevladoval samo duh vzajemnega spoštovanja, razumevanja in spoznavanja, temveč je bilo slišati tudi besede o slovenski literaturi kot manjšinski literaturi v Italiji in prav tako o furlanski književnosti, ki je književnost zase, čeprav v sklopu sodobne italijanske literature. Morda bi na tem mestu ne razpravljali zdaj o tem, kaj je Mitteleuropa. Ali je to zgodovinski, geografski ali politični pojem. Lahko je vse to, lahko to tudi ni. Vendar pa ostaja ob vsem tem prisotno eno samo dejstvo: če je to Mitteleuropa, srednja Evropa, potem je to nova srednja Evropa, ki jo danes oblikujejo morda najbolj poklicani za to pesniki in pisatelji, prihodnje leto jo bodo v Gorici pomagali graditi tudi dramatiki, ki imajo skupno sa-tno eno: človeka in njegove probleme, ki so isti povsod, pa naj gre za Italijana, Furlana, Slovenca, Čeha, Nemca, Madžara, Srba, Hrvata, Slovaka ali Avstrijca. Srednja Evropa, ki pomeni ves ostali, človeški, pisateljski svet. V tem pa je dragocenost nedavnega pisateljskega srečanja v Gorici. Do Podklapa nam je bila cesta naklonjena — lepa, asfaltirana, prijetna. Ko pa smo tik pred mostom v Podklapu zavili levo, navzgor, se je začela pot, ki bi jo zelo milo lahko označili za pot polna težko prevoznih, ostrih ovinkov, strmo se dvigajoč, a navkreber, prepolna ostrega kamenja in zaradi nalivov in hudourniKCv izpranega cestišča se nam je pot zdela, kot da smo zašli na rob sveta, v puščavo, kjer so tudi strmi bregovi premogli le redko, sramežljivo drevje, bolj podobno grmičevju in jalovemu gozdiču, kot pa resničnemu gozdu. Vmes pa so se v prvem jesenskem soncu blestele zaplate ovenele, trudne, rumenkasto zelene trave, divje in neurejene, kot samo predgorje, ki se strmo dviga nad furlansko ravnino. Dež prejšnjega dne je opral gore in ravnino in obetal lep, čist in jasen dan. Upanje je bilo uresničeno: čim višje smo se dvigali, tem razkošneje je sijalo prvo zlato jesensko sonce in dalo slutiti, da nas bo na vrhu čakalo presenečenje nad - LA CASA Sl IGNOTI K GARIBALDI OSOPPO testimoniando °T3Wfbi ffiSi LIBERTI VITA LA mm* ANF1 199» Plošča v spomin devetim živim sežganim neznanim partizanom lepoto in umitostjo prvega jesenskega dne. Na nekem ovinku, bog ve katerem, smo srečali starejšo žensko v črnem oblačilu z nahrbtnikom v roki in črno ruto na glavi. Počasi in sopihaje se je vzpenjala navkreber. Pa smo zaustavili avto in jo povabili, naj prisede. Sprva nas je začudeno nagovorila v italijanščini, ko pa je zvedela, da smo Slovenci, se je očitno razveselila in se razgovorila v narečju. «Ver Slovenji ste torej vi, lepo, jaz sem tudi Slovenka, vesela sem, da se lahko pogovarjam s pravimi Slovenci. Veliko nas je, «je hitela v svojem narečju», do Lju-Dijane. Lahov pa ne maram in jih ne morem videti. Samo davke znajo pobirati, a od vsega mi nimamo prav nič». Omenili smo pot, po kateri je avto poskakoval kot mladi kozlič na gorskem travniku, in ženska je bila spet v ognju. Zatrjevala nam je, da Slovence v teh hribih poznajo oblasti samo takrat, kadar je treba jemati, kadar pa bi bilo dobro kaj dati (in celotna pot je naravnost kričala po tem) pa jih ni od nikoder in nočejo ničesar slišati. Ko je zvedela, da smo namenjeni v vas Vile, nam je začela radostno zagotavljati, da je sama prav tam doma in da res ne ve, kako bi se nam oddolžila za to, ker smo jo vzeli v avtomobil. «Kako pa vam je ime», smo jo vprašali. «Marija, Marija Podrejčič, doma pa sem iz Vil. Ali boste prišli jutri k nam, velik praznik imamo», je hitela Marija in nas skoraj ni pustila do besede. «Saj prav zavoljo praznika smo tudi na- me. ijeni k vam na vas», smo ji pojasnili, potem pa jo še vprašali, če hodi k maši. «Ne», je odrezavo odvrnila. «Sicer imamo cerkev, vendar pa naš duhodnik pravi, da se mu ne splača hoditi gor zaradi devtih ovčic, kolikor šteje prebivalcev trenutno naša vas». Tako je med pogovorom kaj hitro minil čas in že smo zavili med prve kamnite hiše vasi Vile, ki leži več kot šest sto metrov visoko. In spet nas je zajelo tisto otožno beneškoslovenske si. Vile so nekoč štele 23 družin s 127 člani, zdaj pa živijo v tej vasi samo tri družine z devetimi prebivalci, kot nam je bila že pojasnila poprej naša znanka Marija. Zaustavili smo se pred njeno hišo. Pod brajdo je njen mož odiral zajca, potem pa je pustil delo in se nam pridružil. Marija nas je povabila v gostilno, hotela se je na vsak način z nečem oddolžiti, ker smo ji tako skrajšali pot in prihranili naporno pot. Vprašali smo jo, kje ima otroke. (nadaljevanje nu 3. strani) vzdušje zapuščene beneškoslovenske va- uni ili ih iiiiiii m Hlinili um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiaiiiiiii il inali mi iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiuii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiuiiaiiH Pobuda za zaščito redkega rastlinstva v naši deželi Šolam, občinam, turističnim uradom in raznim kmetijskim ustanovam bodo v kratkem razdelili plakate z navedbo zaščitenih rastlin Deželna uprava bo v kratkem sprožila veliko kampanjo za zaščito nekaterih vrst rastlinstva Furla-nije-Julijske Benečije, katerim grozi hitro iztrebljenje. V ta namen bo deželna uprava izdala velike letake z ilustracijami ogroženih rastlin, katere bodo razdelili vsem šolam, občinam, sedežem gozdnih in kmetijskih ustanov, turističnim uradom ter železniškim in avtobusnim postajam. Taka kampanja za zaščito narave je danes prav nujna, če bomo hoteli ohraniti nekatere tudi il ........................................... min......milimi.........iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii.......mmmmmmm......................mi llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Slovenci brez strokovnega šolstva Šolsko leto se je začelo, začel se je tudi pouk. Vendar pa so Slovenci tako na Tržaškem, kot Goriškem in seveda tudi v naši Pokrajini ostali brez srednjega strokovnega šolstva v svojem materinem jeziku. Kam torej z absolventi enotne nižje srednje še-!o, ki jih ni malo med Slovenci v Italiji. Z reorganizacijo šolstva v Ita-¥ in ustanovitvijo enotnih nitjih srednjih šol so bilo ukinjene Nekdanje strokovne šole in tako so Slovenci v Italiji ostali brez strokovnega šolstva, razen če iz-vzamemo kvalitetni srednji trgovci zavod v Trstu. Vendar še doslej v Rimu niso storili ničesar konkretnega, kljub številnim prošnjam, priporočilom iz zahtevam tako tržaških kot Soriških občinskih odbornikov. Li so namreč, ne glede na svojo Politično in strankarsko pripadnost, tako v Trstu kot Gorici enotno glasovali in podprli predlog in 2ahteve po ustanovitvi slovenskih sol na Tržaškem in Goriškem. To Pa bi bilo pomembno tudi za Slo-vence v Videmski pokrajini, saj bi na takšnih šolah v Trstu in Gorici lahko nadaljevali šolanje absol-Venti naših nižjih srednjih šol. To na bi bilo za našo pokrajino še Pomembnejše, saj je znano, da beneški Slovenci nimamo še do-slej niti osnovnega šolstva v naši Pokrajini v svojem materinem leziku. Tako pa so torej odvzete Prožnosti našim absolventom ni-*jih srednjih šol, da bi vsaj srednjo strokovno šolanje nadaljevali ^ materinem jeziku, pa čeprav v Trstu ali Gorici. Zato se tudi mi upravičeno pridružujemo vsem protestom in željam, ki so jih naslovili Slovenci na Tržaškem in Goriškem za uvedbo slovenskega strokovnega šolstva. Pri tem nas pravtakopod-pira tudi dejstvo, da so na naši strani tudi italijanski občinski odborniki vseh strank in smeri tako v tržaški kot goriški občini, ki sami na terenu, v duhu demokracije, čutijo, da Slovenci po- trebujemo svoje strokovno šolstvo v domačem jeziku. Le Rim, oziroma prosvetno ministrstvo, pa za vse to kot da nima posluha ali pa tega noče slišati niti razumeti. Vendar upamo, da bodo tudi tam končno spoznali, da živimo v demokratični republiki, ki je ustavno zagotovila osnovne pravice svojim narodnostnim manjšinam. In materin jezik ter šolstvo v njem sta ena teh temeljnih pravic. izredno značilne vrste rastlin, ki jih človek brez premisleka uničuje. Od tod torej nujnost opozorilnih letakov za zaščitene vrste. Tehnično posvetovalno nalogo za izvedbo te kampanje je deželni odbor poveril prof. Giovanniju Forna-ciariju, ki poučuje sistematično botaniko na univerzi v Padovi in vodi videmski furlanski naravoslovni muzej ter ravnatelju tržaškega mestnega naravoslovnega muzeja prof. Renatu Mezzeni. Slednjemu je bila še posebej poverjena naloga, da predloži zadevne slike zaščitenih vrst. Kot posebno opozorilno dejstvo velja poudariti, da je rastlinstvo Furlanije-Julijske Benečije, ki obsega ozemlje od morja do alpskih vrhov, zaradi raznolikosti svojih vrst izredno zanimivo ter predstavlja veliko naravno lepoto. Sedanja krajevna porazdelitev vrst je rezultat geološkega in klimatskega razvoja preteklosti, ki je v Furlaniji-Julijski Benečiji ustvaril določene ugodne pasove, kjer so se naselile rastlinske vrste, ki so značilne za alpsko, ilirsko, sredozemsko in srednjeevropsko rastlinsko območje, s svojevrstnimi prilagoditvenimi oblikami (endemizmi). ■■■iiiiiii um n im im lunin .............................................................................................................nun........................................................................................................ umu...................mi Videmski župan prof. Bruno Cadetto pozdravlja «mittelevropske» pisatelje; na njegovi desni so tajnik kongresa dr. Rocco, podpredsednik deželnega odbora dr. Giacometti in predsednik pokrajine prof. Burtulo j:-:-:-:-:-:-:-:-::-:::-:-:-:-: IZ TERSKE DOLINE Deželna odbornika Comelli in Marpillero obiskala občino Brdo IZ KANALSKE DOLINE Jeseniški železarji - pevci nastopili v II umi n 11 Dne 8. septembra so na povabilo Odbora za septemberske prireditve v Huminu prišli v to privlačno furlansko mestece pevci komornega zbora DPD Svobode Tone Čufar iz Jesenic in nastopili na tej tradicionalni prireditvi poleg pevskega zbora iz Tapogliana in folklorne skupine iz Riviere. Nad sto nastopajočih je pred prireditvijo pozdravil pred občinskim domom huminski župan, ki je med drugim dejal, da je posebno zadovoljen, ker nastopa na tradicionalni prireditvi prvič tudi kulturna skupina iz Jugoslavije. Med drugim je dejal: « To sodelovanje naj bo izraz težnje po utrjevanju prijateljskih odnosov z narodi sosedne Jugoslavije in težnja po utrjevanju dobrih odnosov med vsemi miroljubnimi narodi ». Prireditev pred okoli tri tisoč poslušalci je otvoril jeseniški zbor s pesmimi Zdravo, Delavski pozdrav in Železarska. Bili so toplo sprejeti in deležni burnega aplavza. Lepega priznanja so bili deležni tudi pevci iz Tapogliana, ki so najboljši furlanski zbor in nič manjšega sicer mlada folklorna skupina iz Riviere. Medtem ko so furlanski pevci nastopali v pestrih narodnih nošah, so nastopili Jeseničani v belih srajcah z rdečimi nageljni na prsih. Nove ljudske hiše v Beli peči V teh dneh je gradbeno podjetje Sandrini pričelo z deli za izgradnjo dveh ljudskih hiš, v katerih bo 14 stanovani. Pokriti bi jih morali še le tos, ostala dela bi pa dokončali v prihodnjem letu. Prispevek za to gradnjo je dala GESCAL iz Vidma, da tako pomaga reševati stanovanjsko krizo v Beli peči, ki je posebno zadnje čase zelo velika. Da bi bil rešen ta problem, bi bilo potrebno zgraditi najmanj 100 novih stanovanj. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinnunm, lz Idrijske Odprli sezonski blok Z 20. septembrom so začasno odprli za jesensko sezono obmejni prehod v Melini-Strmici v zgornji Idrijski dolini, katerega se poslužujejo domačini, da hodijo na to in ono stran meje obdelovat svoja polja, oziroma da pospravijo v tem letnem času svoje poljske pridelke. Ta sezonski prehod bodo zopet zaprli dne 5. oktobra ob 18. uri. Nov kolovoz v Brišče Pretekli teden so dali na občini v zakup gradnjo nove kolovozne poti, ki bo vodila v Bričše. Stroški za to gradnjo bodo znašali več kot 6 milijonov lir. Dežela bo k stroškom prispevala 95%. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii,immilli iz Rez jonske doline Iz občinske seje Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so med drugim sprejeli tudi dva občinska obračuna in sicer za leto 1965 in leto 1966. Odločili so se tudi, da bodo dali podjetju «Friul bitumi» vsa dela, ki zadevajo ureditev in asfaltiranje ceste, ki vodi v Liščeca. Ob koncu so se še razgovarjali o gradnji nove srednje šole v Ravenci. Nov poštni uradnik Te dni je prevzela novo mesto poštne uradnice v Ravenci gospa Mariannina Bulfon iz Možnice (Moggio), ki je doslej službovala na pošti v Vergnacco pri Reani-Bivši uradnik Lionello Razza je bil premeščen na pošto v Trst. Obnovili so cerkvico v Krnicah Končali so z obnavljanjem cerkvice sv. Ane v Krnicah, ki stoji na prelazu med Učjo in Soško dolino. Cerkvico je namreč močno poškodovalo lansko neurje, sedaj so jo pa popravili in popolnoma obnovili-Prve maše, kj jo je bral duhovnik iz Možnice, se je udeležilo izredno dosti ljudi iz vseh okoliških vasi io tudi občinske oblasti so bile prisotne. Po končani maši se je slavje nadaljevalo s prosto zabavo, pri kateri je nastopila tudi domača folklorna skupina. iiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiu,,,, iiiiiii,,iiiiiii> TAVORJANA Ureditev zdravniškega ambulatorija Občinska administracija je dala tele dni urediti zdravniški ambula-torij v Tavorjani. Stroški za izvedbo tega dela bodo znašali en milijon io 200 tisoč lir. Občina se tudi pogaja za nakup zemljišča v Montini, kjer naj bi zgradili nov ambulatorij, katerega naj bi se posluževali prebivalci nekaterih bližnjih vasi. Panoramična cesta bo kmalu dokončana V kratkem bodo uredili cesto, k' se odcepi pri vasi Tamore in ki se tam blizu sreča z vojaško cesto. S temi deli bo urejena vsa panora-mična cesta, ki pelje iz Mažerol I0 nadalje preko Ivanca do Čufin v ti' panski občini do Krnahtske dol ine- •iiii«iiiii«iimmiiimmiiiiiiitiiiiimlliill||lln,|,,||,l|l,l|llillilllll,lllllllllll|l|1|J|((|||||(||(||,|1||||||I|,|i||i||||,||#|||i,iiii#|i|1|||tl(iiH ŽALOSTNA IZ GRMEKA Pija Trušnjaka - Vuka ni več med nam* Deželna odbornika Comelli in Marpillero sta pretekli teden obiskala Tersko dolino, da sta se seznanila z najvažnejšimi problemi tega področja. Srečala sta se z župani Brda, Tipane, Čente in Nem, s predsedniki turističnih društev, pokrajinskim prisednikom za turizem Talottijem in z nekaterimi deželnimi svetovalci. Zasedanje je otvoril župan iz občine Brdo, ki je s svojim govorom seznanil prisotne z ekonomskim stanjem občine, o delu občinske administracije in o prizadevanju za valorizacijo Završkih jam. Poudaril je tudi kako težko je doseči potrebna sredstva za izvedbo nekaterih javnih in da bi se moralo ukreniti mnogo več, da bi se izkoristili lokalni viri dohodkov. Odbornik Comelli je odgovoril, da je dežela že in bo še skrbela za zboljšanje hribovskega gospodarstva. Tudi župan iz Tipane je obrazložil svoje težave in tudi temu je Marpillero obljubil svoje zanimanje za rešitev najnujnejših problemov. Nato je sledilo poročilo prof. Morganteja, ravnatelja inštituta za mineralogijo na tržaški univerzi, ki je s profesorjema Mauccijem in Ca-raccijem prikazal načrt, kako bi se mogle izkoriščati Završke jame. Prisednik Talotti je pripoznal to iniciativo in se je obvezal, da bo poskrbel, da bo tudi pokrajina dala svoj prispevek. Ob zaključku pa so še govorili deželni svetovalci Ri-bezzi, Urli in Volpe. Sestanka sta se udeležila tudi pokrajinska svetovalca Gioffre in Beorchia. Divji prašiči delajo škodo Zadnje čase so se pojavili divji prašiči tudi v Terski dolini in napravili precej škode. Največ škode sta utrpela Ana Marchiol in Lino Lendaro iz Brda, katerima so divji prašiči popolnoma uničili pridelek koruze in krompirja. Lokalni lovci so organizirali skupen lov nanje, a na žalost niso pobili nobenega. Asfaltirali bodo cesto Brdo-Sedlišče V kratkem bodo asfaltirali cesto, ki vodi iz Njivice v Brdo in naprej v Sedlišče, Viskoršo in Krnahtsko dolino. Dela je že prevzelo gradbeno podjetje Travanut. Ljudje upajo, da bodo sedaj cesto tudi razširili, ker je na nekaterih mestih tako ozka, da se ne moreta srečati dva avtomobila. Sedigelski sir dobil prvo nagrado Na osmi kmetijski razstavi v Centi, na kateri je med drugim razstavljalo svoje proizvode tudi 15 mlekarn, je dobila prvo nagrado mlekarna iz Sedigle za sir «Mon-tasio». Dobil je namreč 27 točk in zlato medaljo. Avtobusna proga Čenta-Bovec? Zadnje čase se mnogo govori, da bodo vzpostavili redno avtobusno progo Čenta-Bovec. Skozi obmejni prehod v Učji je namreč vedno več prometa (zadnjo nedeljo je šlo skozi več kot 600 avtomobilov) in če bi bila cesta na jugoslovanski strani nekoliko boljša in bolj zavarovana ob straneh, bi jih bilo prav gotovo še mnogo več. Upati je, da bo do uresničitve prišlo še letos in da bo tako oživela tudi Centa kakor je oživel Čedad. Smrtna prometna nesreča Zelo je vse pretresla žalostna vest, da se je pretekli teden smrtno ponesrečil 16 letni Silvano Pinosa iz Zavrha. Našli so ga hudo ranjenega poleg svojega motocikla ne ovinku v bližini Sv. Ožbolta pri Cesta, ki pelje iz sovodenjske doline skozi Podbrnas, Puoje, Gor. Brnas do Koste, je ze podobna potoku. Prebivalstvu iz teh vasi je bilo obljubljeno, da bodo cesto asfaltirali in pravijo, da je bilo v ta namen že nakazanih 25 milijonov lir, toda za delo ni še nihče prijel in cesta postaja vsak dan slabša. Kot cesta so zapuščene tudi zgoraj omenjene vasi. Zaradi nemogoče vožnje je najprej odpovedal prodajalec sadja in zelenjave, ker je imel več škode pri vozilu, kot dobička pri prodaji. Nato so prenehali voziti mleko v cedronsko mlekarno, v dolino. Zaradi tega imajo ljudje in mlekarna veliko škodo. Pred kratkim je odpovedal še kruhar, tako da sedaj, če hočejo ljudje jesti kruh, si ga morajo sami poiskati v dolini. To je sramotno in nedopustljivo, da se ravna na ta način z ljudmi, ki so bili vedno zvesti svoji občini in domovini, in to v današnjih časih, ko imajo že skoraj povsod asfaltirane ceste, ko se človek že skoraj povzpenja na Luno. Danes res ni več tako težko dobiti denarja za javna dela, saj imamo tu deželo, deželno vlado v Trstu, katera nakazuje milijarde lir za javna dela. Ni mogoče, da samo za Brnas in njegove bližnje vasi ni denarja. Treba se je zganiti in potruditi. To pa morajo storiti občinski možje v Špje-tru. Naj gredo v Trst in naj potrkajo na prava vrata, da se reši ljudi iz zgoraj omenjenih vasi iz obupnega položaja. Sestanek županov Nadiške doline Na občinskem sedežu v Špetru so se pretekli teden sestali župani Nadiške doline in Prapotnega, da so skupaj razpravljali o ekonomsko-socialnem stanju tega področja in proučili možnosti intervencij, ki jih nudi zakon št. 614 z dne 22. julija 1967 pasivnim krajem. Sklenili so, da bodo odposlali vsem deželnim in pokrajinskim organom obrazložitev težkega stanja Nadiške doline in prošnjo, naj bi v aplikaciji zakona, ki je bil postavljen nalašč za to, da pomaga pasivnim krajem, ne prezrli prav najbolj revnih področij dežele. Uredili bodo potok v Dolenjem Brnasu Deželno prisedništvo za kmetijstvo je ugodno rešilo prošnjo, ki jo je svoj čas poslal župan, da bi dobila občina poseben prispevek za ureditev potoka, ki teče skozi Dolenji Brnas in dela pri zaselku Leban škodo, ker izpodjeda in odnaša zemljo. Stroški za izvedbo tega dela bodo znašali osem milijonov lir. Javni telefon tudi v Sarženti in Ofjanu Z dovoljenjem ministrstva in na državne stroške bodo v kratkem na peljali javni telefon tudi v Sarženti in Ofjanu ter v Dolenjem Roncu v podboneški občini. Nesreča ne počiva Zelo hudo se je ponesrečil pri delu 58 letni Peter Koren iz Špetra. Centi. Takoj so ga prepeljali v videmsko bolnico, kjer je pa že druoi dan umrl ne da bi prišel k zavesti. Ugotovili so, da je fantu spodrs-nelo na mokrem asfaltu in ga je zaneslo s takim sunkom v stran, da je padel in udaril z glavo ob tla. Umrl je namreč zaradi hudega pretresa možganov in drugih poškodb po glavi. Medtem ko je skladal droge za električno razsvetljavo, mu je eden padel na tla in mu zlomil obe nogi. Morali so ga takoj prepeljati v če-dadsko bolnico, kjer bo ostal na zdravljenju okoli dva meseca. Podbonesec Strela ubila tri krave Med hudo nevihto, ki je divjala pred nedavnim po Nadiški dolini, je udarila strela v hlev, ki je last 39 letnega Guida Špekonje iz Črnega vrha. Strela, ki so jo pritegnile železne verige, s katerimi je bila vpeta živina k jaslim, je ubila tri krave. V tistem trenutku je bil v hlevu tudi Špekonja, ki je na srečo ostal nepoškodovan. Kmet je utrpel skoraj en milijon lir škode. Pet milijonov lir za šolsko asistenco Občinski odbor je sklenil, da bo dal letos pet milijonov lir za šolsko asistenco. S tem denarjem bodo kupili šolske knjige šoloobveznim otrokom in jim zagotovili prevoz od doma do šole v tem šolskem letu. Vandali zopet na delu Že večkrat smo poročali, da neznanci zastrupljajio ali pa z električnim tokom pobijajo ribe v Nadiži in njenih pritokih. Tudi pred nedavnim so napravili veliko škodo Mariu Mučiču iz Tarčete, ko so mu zastrupili v ribogojnici več kot 100 kg postrvi. Mučič je utrpel okoli 150 tisoč lir škode. Zadevo je prijavil lokalnim karabinjerjem. ČEDAD Nova trgovska dovoljenja Občinska komisija za disciplino trgovine v Čedadu je na svojem zadnjem zasedanju ugodno rešila prošnje za licenco trgovine, za katero so prosili: Elio Magrini, Maria Lea, Jožef Florjančič, Romano Rosina in Milva Klapic. Uredili bodo ceste Ni dolgo od tega se je vršila na sedežu občine dražba del za ureditev notranjih cest v vaseh Preš-nje in Gagliano. Na prihodnjem občinskem zasedanju bodo obravnavali tudi načrt za ureditev cest, ki vodijo v Calo pri Stari gori in v Ibano v Idrijski dolini. iiiiimiiiiimiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimmiiiiiii Deželni kongres o vprašanjih prehrane v Vidmu Aprila meseca prihodnjega leta bodo priredili v Vidmu II. deželni kongres o vprašanjih prehrane. Kongres bo trajal dva dni, organiziralo ga bo pa deželno odborništvo za higieno in zdravstvo. Glavni namen kongresa je najti najprimernejši način zdrave prehrane. Na kongresu bodo sodelovali številni izvedenci iz vse države. V ponedeljek, dne 18. t.m. popoldne se je raznesla kot blisk žalostna no vica po vsej rečanski dolini, da je pri cestni nesreči blizu Ošnjega zgubil svoje še mlado življenje pridni delavec in dober družinski oče, 44-letni Pijo Trušnjak - Vuku iz Sevca nad Klodičem. Tistega nesrečnega dne je zjutraj odpotoval z doma s svojim motorjem v Čedad, da bi prijavil na tamkajšnjem anagrafskem uradu rojstvo svojega tretjega sina, ki se mu je par dni prej srečno rodil v če-dadski bolnici. Po opravljenem delu se je vračal domov, a na cesti blizu Ošnjega ga je čakala zahrbtna smrt. Zaletel se je v kamjon, ki je pripeljal na cesto v tistem trenutki iz bližnje njive materjal, kjer gra' dijo novo hišo. Nesrečnega Pija s° nezavestnega odpeljali v čedadsk0 bolnišnico, kjer se je še malo Pre( radoval ob postelji svojega novo-rojenčka in je kmalu potem urn1-!- Za rajnim Pijom žaluje vsa re' čanska dolina, a še posebno m0*’ otročički z ženo. Bil je človek vseh priljubljen in spoštovan, kar je pokazal tudi njegov velikansk' pogreb. Na nobenem pogrebu na Lesah ni bilo do sedaj še tako vel' kega števila ljudi. Družini pokojnika izrekamo naše globoko sožalje. llltlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllfIHfIttllttt IZ NADIŠKE DOLINE Gorenji Brnas in bližnje vasi so zmeraj bolj zapuščene VILE - VASICA, V KATERI SO NACISTI ZAŽGALI 9 NEZNANIH PARTIZANOV «Kot vsi drugi, so tudi maši otroci v tujini. Sin je poročen in dela v Avstriji, hčerka pa je tudi poročena in živi v Švici. Saj vidite, na tej skopi zemlji še zdaleč ni kruha za vse. Z možem se komaj za silo preživljava». Potem smo stopili na vas. Marijin mož je postal naš vodnik in ves čas nam je razlagal to in ono iz zgodovine njegove vas. Zdel se nam je živa kronika svoje vasi. Popeljal nas je tudi do cerkvice, ki zaklenjena in samotna čaka morda na boljše čase, ko bo dovolj ovčic za sveto mašo. Zdaj pa prerašča njen prag trava in je prav tako zapuščena kot ostale hiše v vasi. Poleg cerkve smo ugledali daljše, nizko poslopje, neometano, vendar pa je pričalo, da je bilo nedavno zgrajeno. «To je naš zadružni dom», nam je pojasnil Podrejčič» vendar je, prav tako kot cerkev, kot vsa vas, zaprt, prazen opustel. Le za jutrišnji praznik ga bomo odprli in v njem priredili veselico». Potem pa smo se zaustavili pred hišo, na kateri je italijansko združenje bivših Partizanov lani odkrilo spominsko ploščo. Na plošči je zapisano, da je v tej hiši, sredi septembra 1944, leta, živih zgorelo devet neznanih partizanov. Hišo so namreč nacifašisti v besu zažgali in tako je tudi vas Vile, ki bo jutri praznovala prav obletnico tega strahotnega fašističnega zločina, Prišla v anale tisočerih vasi-mučenic š'rom Evrope. Nemo smo postali pred ploščo, saj smo slutili in tudi dogodki kažejo, da so v tej hiši nedvomno med italijanskimi garibaldine'! umrli tudi slovenski neznani partizani, prav tu, na prvih vzpetinah, ki se dvigajo nad furlansko ravnino. Hkrati pa nas je razveselilo, da si je vas Vile prav ta dan izbrala za svoj vsakoletni, septembrski praznik, na katerem sprejmejo v svojo osamelost morda edinkrat na leto mnogo, mnogo ljudi, partizanov in protifaši- VLADIMIR BARTOL Umrl je pisatelj Vladimir Bartol. Slovenska kultura je z njim izgubila enega vidnih literarnih ustvarjalcev, ki je slovensko pripovedništvo obo gatiI z vrsto del trajne vrednosti. Med temi zavzema najvidnejše mesto roman Alamut, znana pa je še njegova literarna drama Lopez (1932), zbirka črtic in novel El Araf (1935), potem povojne Tržaške humoreske (1957) ter Obiski pri slovenskih znanstvenikih (1961). Pisatelj Bartol je primorski rojak, rojen leta 1903 pri Sv. Ivanu v Trstu. Pisateljsko žilico je podedoval po materi, znani tržaški pisateljici Ma-dei Nadliškovi. Šolal se je v Trstu in v Ljubljani, kjer je končal biološko in filozofsko fakulteto, se izpopolnjeval v Parizu in postal doktor biologije. Posebej se je posvetil psiho-analizi. Pred vojno je živel v Ljubljani in se ukvarjal skoraj Vključno s pisateljevanjem. Razen omenjenih del je veliko sodelo-val pri časopisih in literarnih re-yijah, za katere je pisal recenzije, eseje, gledališke in literarne kritike, meditacije in članke o umetnosti. Znano je še njegovo avtobiografsko delo Mladost pri Sv. Ivanu. Pri svojem pisanju je bil Bartol Ognjen k romantiki, vendar se je Pd tem najraje ukvarjal z zamotanimi problemi psihe svojih junakov, literarna fantazija ga je v njegovih delih zapeljala na področje fantazije in eksotične fantastike, ki mu is pridobila veliko število hvaležnih bralcev, ki so zlasti cenili nje-orientalsko pobarvan roman ^iamut (1938). Pisatelj Vladimir Bartol se je z zlatimi črkami vpisal v slovenski "menik literarnih ustvarjalcev in bo 'mdno ohranil častno mesto zlasti med književniki Slovenskega Pri-n^rja in Istre. (nadaljevanje s prve strani) stov, Italijanov, Slovencev in Furlanov, ki so prav na teh tleh toliko trpeli, pa tudi zatrli in uničili nečloveški fašizem. Molče smo šli mimo razpadajočega poslopja. «Tu je bila nekoč šola», je rekel Podrejčičev. Po strmih, kamnitih stopnicah smo se povzpeli na vegasti hodnik, ves trhel in star, da smo kar nehote čutili strah, da bi se pod ne vdrl. Zapustili smo razpadajočo šolo, saj končno ni nikogar na vasi več, ki naj bi hodil v njo in se za šolo povzpeli na pusto košenino. Zavzeti smo obstali. Spodaj, pod nami, kot na dlani, široka furlanska ravnina, vsa čista in jasna, umita, krotka in lepa. V daljavi morje in jasnina do konca obzorja. Za nami pa gora Ivanac, prav tako vsa umita in čista v svoji lepoti. Čudovit, svoboden, resnično prazničen dan. Lepotija, ki je ni moč pozabiti. Najlepše darilo, ki nam ga je lahko nudila slovenska vas Vile, visoko nad šest sto metrov ležeča, za svoj praznik. Protifašistični in tragični praznik. Še nebo se je pridružilo spominu - bilo je čisto, umito in lepo kot solza. Solza radosti, žalovanja in svobode v Vilah. Pogled na prve hiše v Vilah, kjer se je odigral strašni zločin Zadružni dom v Vilah, ki je sedaj zaprt, ker je v vasi ostalo samo še devet ljudi, vsi drugi so se izselili v inozemstvo ali pa v Furlanijo ■■iinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SLOVENSKA KNJIGA V TUJIH JEZIKIH Medtem ko so se književniki iz šestih dežel srednje Evrope zbrali na svojem srečanju v Gorici, se je tudi Nova Gorica (Jugoslavija) predstavila z zanimivo prireditvijo, posvečeno knjigi. V razstavnih prostorih novogoriške občinske skupščine so namreč odprli razstavo slovenskih knjižnih del, prevedenih v druge jezike. Razstava, kakršne v Sloveniji doslej še ni bilo, zgovorno priča o prodiranju slovenske knjige oziroma književnosti v širni svet. V dobrih sto letih so bila namreč slovenska knjižna dela prevedena v 29 tujih jezikov; samo s področja leposlovja je bilo prevedenih nad 500 del, ki so izšla v samostojnih knjigah. Največ slovenskih knjig je bilo razumljivo prevedenih v druge slovanske jezike, ki zavzemajo kar dve tretjini vseh prevodov. Zelo dobro pa so zastopane tudi italijanščina (41 samostojnih knjig), francoščina, angleščina in nemščina. Vendar pa je našla slovenska knjiga pot tudi v številne druge jezike, med katerimi so celo kitajščina, malajščina in tadzi-ščina. Med slovenskimi pisatelji, katerih dela so bila prevedena v zadnjih sto letih, zavzema prvo mesto Ivan Cankar z 71 prevodi oziroma v tujini izdanimi knjigami. Z velikim presledkom mu na drugem mestu sledita Ksaver Meško in Josip Jurčič, vsak z 21 knjigami, medtem ko je France ... —(.. NA MOSTU NA SOČI Svečano odkritje spominske plošče dr. Ivanu Preglju Ploščo je odkril znani slovenski književnik France Bevk O pisatelju je govoril tajnik Društva književnikov Slovenije Saša Vuga - Svečanega odkritja se je udeležilo tudi precej ljudi iz naših vasi, saj je bil pisatelj velik prijatelj beneških Slovencev Bevk doslej dosegel 20 prevodov v tuje jezike. Po 18 prevodov navajajo za Franceta Prešerna in Prežihovega Voranca. Tujim narodom pa so bili v prevodih predstavljeni tudi mnogi mlajši avtorji- Razstava v Novi Gorici je izredno bogata. Skupno predstavlja 62 slovenskih pisateljev, pesnikov in dramatikov ter obsega štiri petine vse prevedene literature. Obtehpo-datkih je razumljivo, da so imeli prireditelji ogromno in težavno delo, saj so morali marsikatero knjigo iskati celo v tujini. Toda njihov trud je bogato poplačan, kajti edinstvena razstava nazorno dokumentira, da književnost malega slovenskega naroda uspešno prodira v širni svet ter je postala sestavni del velike svetovne literature. „„ ............................. V Mostu na Soči je preteklo nedeljo dopoldne starosta slovenskih književnikov France Bevk odkril spominsko ploščo na rojstni hiši dr. Ivana Preglja. Svečanosti so se udležili predstavniki oblasti, kulturni delavci ter številna množica domačinov, prebivalcev Soške doline ter ljubiteljev pisane besede tega velikega sina Tolminske. Pobudo za odkritje plošče je dal klub starih goriških študentov, pri njeni uresničitvi pa mu je pomagalo tudi Turistično društvo Most na Soči. Predstavnik kluba France Gorkič, ki je bil tudi zbiral prispevke, je otvoril svečanost s pozdravom vsemu občinstvu ter predstavil ugledne osebnosti, med njimi tudi Franceta Bevka, ki mu je ob 77. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval ravno v nedeljo, zaželel še veliko sreče. Lik pisatelja Preglja je z lepimi besedami in globokimi mislimi opisal tajnik Društva književnikov Slovenije Saša Vuga, doma iz Mosta na Soči ter zato najbolj poklican, da občinstvu predstavi svojega velikega prednika. Vuga je dejal, da so odkrili spominsko ploščo na pročelju, ki se je za njim rodil eden najvidnejših slovenskih pisateljev, pesnik, dramatik in kritik, prof. slavistike in germanistike dr. Ivan Pregelj. Kazalo je, da bo «storil dobro», kot so po starem pravili takšnim življenjskim odločitvam, in bomo Slovenci dobili še enega duhovnika — pa se je pokazalo, da je storil bolje: dobili smo nadvse žlahtnega pisatelja. V petdesetih letih mu je bolezen potegnila pero iz rok — kolikšna škoda za slovensko besedo, ki je ravno v tem času dodobra ujela korak s svetom na severno, na južno, na jutranjo in na večerno stran. Govornik je označil Preglja za klasika slovenskega impresionizma, za prvo literarno osebnost prvega desetletja po prvi svetovni vojni. Razvil se je v intelektualca evropskega profila, opeval je svojo Tolminsko, ki je na mah postala tako rekoč modna pokrajina v naši književnosti. Pregelj je spisal celo vrsto romanov in povesti: Plebanus Joa- nes, Tolminci, Štefan, Zgodbe zdravnika Muznika, Otroci sonca so samo nekatere med njimi. Po Gradniku, glavnem junaku v romanu Tolminci, se je imenovala ludi partizanska brigada. Pregelj se je rad spominjal svojih krajev in ljudi, zaljubljen je bil vanje, opisoval jih je v svojih romanih in pesmih. Njegova misel pa se pogostoma sprehaja tudi po Beneški Sloveniji in še najče-šče po Gorici, kjer je študiral in svoja znanstva opisal v zanimivi knjigi. Spominsko ploščo so izročili v varstvo Alojzu Kogoju, ki sedaj stanuje v Pregljevi rojstni hiši. Vanjo so vklesani naslednji verzi: Vse pesmi moje tebe pojò, vse misli moje k tebi gredò, vse solze moje k tebi tekò — o domovina! Sledi pa jim naslednje besedilo: Slovenski pesnik in pisatelj, veliki glasnik tolminske preteklosti dr. Ivan Pregelj, rojen v tej hiši 27. oktobra 1883, umrl v Ljubljani 30. januarja 1960. Klub starih goriških študentov — Turistično društvo Most na Soči — 1967». Program odkritja plošče so dopolnile pevske in recitacij ske točke. Prvak Drame Slovenskega na rodnega gledališča iz Ljubljane Janez Rohaček je deklamiral «Od Gorice do Tolmina», po nekaj pesmi pa sta zapela Goriški oktet in pevski zbor iz Kromberka. NA KRATKO POVEDANO SREDNJE - Notranje ministrstvo je dodelilo sredenjski občini 320 tisoč lir prispevka za nabavo materiala, ki ga bodo rabili za popravilo občinskih cest, ki jih je poškodovalo neurje. Z deli bodo pričeli v kratkem. SV. PETER - Na dan, ko je bil odprt lov, so ustrelili v Nadiški dolini kar 10 srnjakov. Največjega so ustrelili v okolici Mečane, ki je tehtal nad 30 kg, druge pa v Klodi-ču, Topolovem, Platcu, Mersinu, Črnem vrhu in v Roncu. SV. LENART - Mizar Izidor Dor-njak si je pri delu močno poškodoval desno roko in se bo zato moral zdraviti najmanj tri tedne. Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa. • Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti. Dobite ga po konkurenčnih cenah v TRGOVINI cc MEBLO » KIDRIČEVA V NOVI GORICI Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo. CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini «MEBLO» v NOVI GORICI Preproge iz kokosa čistimo z mrz lo vodo, ki ji dodamo malce kuhinjske soli. Največji učinek dosežete, če drgnete preprogo z ostro krtačo. Preproge iz sintetikov čistimo z močno peno blagega detergenta. Ko jo dobro zdrgnemo, jo obrišemo s suhimi krpami in posušimo na vrvi. «L industria s. I/ orologerie ^penali * -— e apparecchi elettromeccanici K [ A1 rB 1 Hi . svojo vrednost ! vj UDINE Via ChiuvaforU ! T» I ;» JM 2 .1 sro.vass: zanaterruaxte Lisička - sestrička SARGA Lisica je postala lačna. Teče po cesti in gleda na desno in levo, kje bi našla kaj za pod zobe. Zagleda kmeta, ki pelje na saneh zmrznjene ribe. Prehiti voz, se vleže na cesto, vrže rep nazaj in stisne noge k sebi-kratko, poginila je in - konec. Kmet s sanmi se približa, pogleda lisico in pravi: «To bo pa imeniten ovratnik za ženin zimski plašč!». Prime lisico za rep, jo vrže na sani in pokrije z rogoznico, a sam hodi vštric s konjem. Lisica ni dolgo ležala. Napravi v saneh luknjo in začne metati skoznjo ribe. Meče ribo za ribo, zmeče vse in zleze naposled še sama natihoma s sani. Kmet pripelje domov. «No, žena», pravi, «imeniten ovratnik za zimski plašč sem ti pripeljal». «Kje?». «Tam na saneh so ribe in ovratnik». Zena stopi k sanem, a ne najde ne rib ne ovratnika. Sedaj se je možičku posvetilo, da lisica ni bila mrtva, jezil se je in jezil, pomagalo pa ni nič. ne morem potegniti iz vode», si misli volk in vidi, da prihajajo žene po vodo. Žene ga zapazijo in kriče: «Volk, volk! Bijte ga, bijte!». Pritekle so in začele mlatiti volka, ta s palico, ta z vedrom, vsaka z nečim, kar je imela ravno pri roki. Volk je skakal, si odtrgal rep in zbežal kar so ga noge nesle, «že prav, lisica», si misli, «za to te bom poplačal». Lisička-sestrička je pojedla vse ribe in skušala še kje kaj iztakniti. Vtihotapila se je v hišo, kjer so ženske pekle mlince. Rinila je z glavo v skledo s testom, se namazala z njim in zbežala. Teče in sreča volka. «A, tako me ti učiš, lisica! Pretepli so me do mrtvega». «Eh,» odgovori lisička-sestrička, «kaj to, tebi samo kri teče, meni pa možgani lezejo na piano. Jaz sem jo bolj izkupila kakor ti, komaj se še vlečem». «Res je», pravi volk, «taka ne moreš hoditi. Kar zlezi meni na hrbet, domov te bom nesel». Lisička je zlezla volku na hrbet in volk jo je nesel. Sedi lisica volku na hrbtu in tiho govori sama sebi: «Tepeni netenenega nosi! Tepeni netepenega nosi!». «Kaj praviš, lisička?». «Pravim: tepeni tepenega nese». «Da, da, tako je draga moja». ................... m.......minimi TRIJE POTEPUHI (Po češki pripovedki) Lisica je privlekla ribo za ribo v svojo luknjo, sedela tam in se gostila. Mimo pride volk. Od lakote mu silijo kosti izpod kože. «Pozdravljena, sestrica! Kaj ješ?». «Ribe, bratec-volk!». «Vsaj eno daj meni». «Sam jih nalovi, pa jih boš jedel». «Ne znam». «Kaj da ne, saj sem jih jaz tudi. Stopi, bratec, k reki, spusti rep v odprtino v ledu, sedi in vabi: «Pridite, ribice zale, velike in male! Pridite, ribice zale, velike in male!» Ribe bodo kar same prijemale za rep. Samo glej, da boš dolgo sedel tam, drugače ne boš nič nalovil!». Volk gre res k reki, spusti rep v odprtino v ledu in vabi: «Pridite, ribice zale, velike in male! Pridite, ribice zale, velike in male!». Dolgo je sedel volk pri luknji, vso noč se ni premaknil z mesta. Rep mu je primrznil. Skušal je vstati, pa ni šlo. «Toliko rib se je nabralo, da jih Nekoč so živeli trije revni bratje. Da bi laže živeli, so si bili izposodili denar od oderuha. Ali ker ga niso mogli vrniti, jim je oderuh vzel bajto in jih pognal po svetu. Tako so postali potepuhi in odšli v svet srečo iskat. Le suhega kužka jim je pustil. Hodili so, hodili in gledali na vse strani. Radi bi prišli v kako hišo, da bi se ogreli in najedli. Kajti bili so lačni in zeblo jih je. Pa zaslišijo za seboj topot konjskih kopit. Glej, za njimi jaha oderuh. Rad bi prišel hitro v mesto. Polna torba denarja mu visi ob sedlu. Oderuh jih pozdravi in hoče dalje. Ali potepuhi ga ustavijo in prosijo milodara iz torbe. «Nič nimam!» pravi oderuh. «V torbi so samo računi mojih dolžnikov». Pa pravi najmlajši brat: «Če je tako, si pa ravno tak revež kot mi. Stopi s konja in poklenki z nami k znamenju. Poprosimo Boga, da se nas usmili». In je oderuh res moral s konja. Privezali so konja k drevesu ter ukazali kužku, naj ga čuva. Sami pa so stopili k znamenju in glasno molili in prisrčno prosili Boga, naj jim pomore v nesreči. Po molitvi pravi spet najmlajši: «Meni se vse tako zdi, da nas je Bog rešil skrbi!». In steče h konju ter odveže torbo. «Joj», pravi, «vsi računi so se izpremenili v zlato!». Zaman se oderuh zvija in zaman trdi, da je zlato vendar njegovo. «Le torba je tvoja in četrtina zaklada! » pravijo bratje in si raz-delé zlato. Četrtino dajo oderuhu, ker je tudi on z njimi Boga za pomoč prosil. Veselo so se bratje vrnili domov, da začno novo življenje. Nič več niso bili trudni. Veselo so žvižgali in prepevali. Najbolj veselo pa je kužek mahal z repom. ih im illuminili imunim Modrijan in ošabncž Mnogo let pred Kristusovim rojstvom je živel na Grškem modrijan Sokrat. Nekoč je srečal Sokrat znanca in ga vljudno pozdravil. Toda znanec je bil ošaben in mu ni odzdravil. To so zapazili prijatelji modrega Sokrata in mu rekli: «Zakaj pozdravljaš tega ošabneža in nevljudnega človeka?». Sokrat pa je odgovoril: «Ali hočete, da bi bil tudi jaz tako nevljuden kakor on?». Izmed vseh naših domačih živali sem imel najrajši kobilo Šargo. Najrajši sem jo imel zato, ker je bila najmočnejša, z njeno močjo pa sem ravnal kakor sem sam hotel. Bil sem star pet ali šest let, ko me je oče ge rad posadil na šargo in mi rekel: « Orala bova. Vodi Šargo vedno po brazdi». Med hojo so se Šargi kopita pogrezala v mehko zemljo, bodila pa je pokorno in se ustavljala samo takrat, ko sem napel vajeti. t ako srečen sem bil, ker sem po mili voiji ravnat s tabo močjo, kakršna je bua v naši Sargi. Vedno, ko se je Sarga naorala, sem ji v nievu opral kopita. I o sem storil iz hvaležnosti, Ker je aelala m ker sem culu, a a sva navezana arug na aruge-ga. rrineset sem vearo z voao v nuv. namočil sem cunjo v voai, prijel sem sargi grivo nad Kopitom m ona je vzuignua nogo, da sem ji lahko močil Kopno po mui volji. i\isctn ml večji oa nj