ili 1 mm ':v:-;*:v-Xv:-:-:-x ■ '.:>.:'' v'. >:.":::; GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XIII ŠTEVILKA 118 JANUAR 1985 Nadaljevanje gradnje vodovoda Pred leti začeta akcija (njen prvi del je tudi že uspešno izpeljan), da moramo v občini urediti preskrbo z dobro pitno vodo ima še svoj »dolg«. Z izgradnjo prve faze smo dosegli osnovni namen, zamenjali smo oporečne vodne vire. Pretežna večina občanov že ima vodo z borovniškega vršaja, še precej pa jih je, ki imajo preskrbo z vodo moteno. In že, ko smo se odločali na prvem referendumu za samoprispevek smo si bili vsi občani na jasnem, da bomo morali začeto akcijo čez nekaj let tudi nadaljevati. In zdaj smo tik pred tem, da se zopet, seveda vsi občani odločimo, da dokončamo začeto delo. Spet bo potreben jasen »za« večine občanov na referendumu za samoprispevek, ki bo predvidoma junija letos. Po temeljitih razpravah v strokovnih organih pri Samoupravni komunalni cestni skupnosti, po razpravi o delovnem gradivu sanacije oskrbe z vodo v občini, ki so ga pripravile strokovne institucije, je predsedstvo občinske konference SZDL dalo pobudo za čimprejšnje nadaljevanje Izgradnje vodovoda. Tako bodo delegati v skupščinskih klopeh že na prihodnji seji obravnavali osnutek sklepa o uvedbi samoprispevka; gradivo je objavljeno v delegatski prilogi. Ne sme vam biti odveč, da ga preberete In potem tudi posredujete vaše mnenje delegaciji v vaši sredini. Z izvedeno prvo fazo sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika, ki je bila končana konec leta 1983, je bil rešen le prvi cilj dolgoročnega in načrtnega reševanja preskrbe s pitno vodo. Novi vodni viri so zamenjali oporečne vire, hkrati pa so zagotovljene potrebne količine pitne vode za naslednje obdobje. Do obstoječega omrežja je zgrajeno povezovalno omrežje ustreznih zmogljivosti za bodoče potrebe. S prvo fazo sanacije je toroj zagotovljen ustrezen vir pitne vode obstoječim porabnikom vode iz javnega vodovoda s tem, da bodo izboljšane tudi tlačne razmere. Ze v razpravi o prvi fazi je bilo ugotovljeno, da z izvedbo prve faze ne bomo rešili vrsto problemov vodooskrbe v občini in jih bomo reševali v naslednjih fazah. Na osnovi generalne rešitve je bil ze v razpravi o prvi fazi izdelan okvirni program prednostnih nalog druge faze. Investitorje pridobil programske projekte za drugo fazo, ki služijo za pripravo programov in njihovo sprejemanje. Program druge faze sanacije vodooskrbe ima naslednje cilje: — zagotoviti racionalno obratovanje vodovoda s povečanjem obratovalne pripravljenosti; — zagotoviti pitno vodo višje ležečim območjem Vrhnike, Borovnice in Dragome rja — za največje porabnike pitne vode za tehnološko porabo zagotoviti ločeno oskrbo; — ustvariti možnosti priključevanja lokalnih vodovodov na javni vodovod; — zagotoviti naprave za pripravo vode; — izboljšati nekatere lokalne vodovode. Navedenih ciljev ne bo mogoče doseči na celotnem območju občine z izvedbo druge faze. Možno pa je z drugo fazo rešiti ključne probleme, ki jih z rednimi finančnimi viri ni mogoče rešiti v krajšem času. Predvidevajo, da bi preostale probleme lahko reševali iz predvidenih virov financiranja komunalnega gospodarstva pod pogojem, da so ti viri uvedeni in da v bodoče preprečimo obremenjevanje virov in omrežja z novimi porabniki ali s povečano porabo ne da bi povzročitelj pokril stroške za povečane zmogljivosti. Problematiko oddaljenih krajev, ki ni vključena v program druge faze in jih ni mogoče priključiti na javni vodovod, bo potrebno reševati na podlagi posebnih programov. Tako je bila v letu 1984 že izvedena večina del za izgradnjo vodo-. voda za Pokojiško planoto, v letošnjem letu pa je predvidena raziskava za Zaplano, ki bo ponudila rešitve za urejanje vodooskrbe na tem območju. Problemi, ki so spremljali poizkusno obratovanje črpališč na vršaju, posebno pa še problemi nekaterih drugih krajev v zadnjem času, postavljajo zahtevo, da se za varnejše obratovanje tako velikega vodovodnega sistema, kot je naš, zgradi objekte, ki bodo zmanjševali možnost onesnaženja pitne vode, oziroma omogočali njeno čiščenje. Napore moramo vložiti v dve smeri. Zmanjšati je potrebno možnosti za onesnaženje vodnega vira s čimprejšnjo izgradnjo kanalizacije na najbolj kritičnem območju v Borovnici. V današnjih ekoloških razmerah in kulturi pa so ravno slabe izkušnje od drugod pokazale, da kljub zavarovanju vodnih virov, ni mogoče izključiti možnosti onesnaženja vodnega vira. Čeprav podatki o kvaliteti vode iz vršaja kažejo, da jo je mogoče uporabljati brez čiščenja, je v drugo fazo vključena gradnja dela čistilnih naprav. V primeru ne- nadne potrebe jih bo mogoče hitro dopremiti in zagotavljati oskrbo tudi v težjih razmerah. Gre za potrebo, da se čimbolj zmanjšajo možnosti onesnaženja vodnega vira, zato je program druge faze ponujen z alternativnim dodatkom, to je z najnujnejšim kanalizacijskim omrežjem v Borovnici. Izvedba tako dopolnjenega programa pa je mogoča v primeru sprejema 1,5% samoprispevka. V letu 1984 je iz programa druge faze že pričeta izgradnja dveh objektov: rekonstrukcija cevovoda na Robovi in nov vodnjak na vršaju. Večino sredstev za ta objekta je zagotovila Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava, z dotacijami in Stanovanjska komunalna banka z ugodnimi krediti. V program druge faze so uvrščeni le cevovodi in objekti, ki predstavljajo primarno omrežje in naprave. Dosledno vztrajanje na tej ločnici je pomembno, ker imamo v občini v skladu s predpisi že dolgo predpisano plačevanje stroškov za izgradnjo sekundarnega omrežja s strani tistih, ki se priključujejo na vodovod. Vključevanje sekundarnih cevovodov v program druge faze bi torej pomenilo solidarnostno financiranje stroškov, ki so jih številni porabniki že morali ali bodo še morali sami plačati. Zato bi morali novi porabniki v celoti nositi stroške izgradnje ali potrebne rekonstrukcije sekundarnih cevovodov in seveda tudi hišnih priključkov. V okviru izgradnje druge faze je pomembna tudi opredelitev odnosa do tistih, ki se bodo šele priključili na javni vodovod. Novi porabniki doslej s ceno vode niso sodelovali pri financiranju izgradnje vodnih virov in primarnega omrežja. Zato jih pri priključevanju s tega stališča ne bi bilo mogoče izenačiti z obstoječimi porabniki. Predvideno je, da bi novi porabniki pred priključitvijo plačali tudi določen prispevek za primarno omrežje, ki se zmanjša za plačani samoprispevek. Pretežni del sredstev za Izvedbo programa je predviden iz samoprispevka občanov. Samoprispevek v višini 1 % naj bi veljal 5 let. Manjši del sredstev naj bi zagotovila Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava, kar je potrebno uskladiti z njenimi plani. Med finančne vire je vključen tudi del amortizacije in sredstva za razširjeno reprodukcijo. Krediti so predvideni le za premeščanje priliva samoprispevka za zagotovitev čimhitrejše gradnje. Med vire je vključen tudi del sredstev, ki jih bodo prispevali novi porabniki za razširjeno reprodukcijo. Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika RAZPISUJE na podlagi 9. člena odloka o podeljevanju priznanja občine Vrhnika PRIZNANJE OBČINE VRHNIKA — »PLAKETA PISATELJA IVANA CANKARJA« ZA LETO 1985 Razpisni pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov: Priznanja na področju gospodarstva podeljujemo za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, v organizaciji in vodenju temeljnih ter drugih organizacij združenega delu, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje gospodarjenja ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv. Priznanja na področju družbenih dejavnosti podeljujemo za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehiodločtlno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za področje družbenih dejavnosti. Priznanja na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti podeljujemo za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v občini, krajev nih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela Ja izredne zasluge in uspehe Jugoslovanske ljudske armade pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelovanja-v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine, ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu. Predlog za podelitev mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega predlagajo, in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo, ter oceno uspešnosti dela kandidata. Kandidata za priznanja lahko predlagajo temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, društva, zveze, organi občinske skupščine, krajevne tijsf* skupnosti ter občani občine Vrhnika. Pisne predloge za priznanje je treba poslati najkasneje do 20. marca '985 na naslov: Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vhnika, Tržaška cesta št. 1. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SO VRHNIKA Ocenimo gospodarjenje v lanskem letu »Že vrsto let Je sindikat nosilec in organizator razprav o rezultatih gospodarjenja. Ob vseh gospodarskih in stabilizacijskih težavah pa moramo rezultate za leto 1984 še z večjo aktivnostjo in odgovornostjo obravnavati in seznaniti delavce ter ostale strukture v OZD. Zato moramo letošnjo aktivnost voditi bolj organizirano in odgovorno v vseh sredinah. V OZD je potrebno aktivirati poslovodne in strokovne službe, samoupravne organe, DPO in samoupravno delavsko kontrolo. Akcijo koordinirano vodimo preko OS ZS in bomo tudi vse sproti obveščali o njihovih dolžnostih in aktivnostih,« pravi Simon Seljak, sekretar občinskega sindikalnega sveta, ki je nosilec obravnav o gospodarjenju v preteklem letu. o? kup« atv«, ali r«! Da* jve*, :nik i P še a, H«; Zveza sindikatov Slovenije vodi že vrsto let te aktivnosti z namenom, da bi delavci obravnavali rezultate gospodarjenja, ki so jih dos"egli v preteklem letu preden normalno sprejmejo zaključni račun. Gledano širše je namen teh aktivnosti celovita in objektivna predstavitev in obravnava vseh pomembnejših dejavnikov, tako objektivnih kot tudi subjektivnih, ki so med letom vplivali na poslovanje OZD ter kakšne ukrepe in aktivnosti so delavci izvajali za odpravljanje motenj, ki so nastopale v proizvodnem oziroma delovnem procesu, kot tudi kakšni so bili učinki oziroma rezultati teh aktivnosti. Z zaostrovanjem pogojev gospodarjenja je še posebej pomembno, da dobijo delavci temeljit vpogled, tako v rezultate gospodarjenja, še posebej pa v. številne vzroke in posledice, ki vplivajo na rezultate gospodarjenja ter smernice za odpravljanje dejavnikov, ki negativno vplivajo na ekonomsko učinkovitost OZD. Zato so se na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta do- govorili, da do 15. februarja 1985 pripravijo poslovodni organi informacijo in poročilo, ki bo delavcem v pisni razumljivi obliki predstavilo poslovanje. Na podlagi poslovnega poročila bodo izvršni odbori 00 ZS takoj organizirali razpravo med delavci. Sklicali bodo sindikalne skupine ter pozvali poslovodne organe, ter druge odgovorne delavce, da delavcem posredujejo ustrezno razlago in pojasnilo k poslovnemu poročilu; delavce pa pozvali, da se do poročila opredelijo. - »Vsi organi in DPO so dobili navodi la za enotno akcijo. Predvidevamo, da bi se obravnav rezultatov gospodarjenja na zborih delavcev udeležili člani političnega aktiva, ki je sestavljen iz najodgovornejših funkcionarjev v občini, ki bodo zadolženi za posamezne sredine. In vse organe v OZD še enkrat opozarjamo in prosimo za enotno aktivnost in povezanost znotraj njihove organizacije, da bi akcija uspela in dosegla svoj namen, da delavci resnično razpravljajo o vseh ključnih vprašanjih gospodarjenja v preteklem letu,« pravijo na občinskem sindikalnem svetu. Tale posnetek je nastal ravno, ko je tovarišica drugo-šolčkom v Bevški šoli razdelila spričevala. Zdaj so počitnice že mimo, snega otroci res niso imeli na pretek. Ampak počitnice so le počitnice in nabrali so si novih moči, da bodo spričevala ob koncu šolskega leta še boljša. Investicijske naložbe za boljšo proizvodnjo Plansko leto 1985 predstavlja zaključno leto srednjeročnega planskega obdobja 1981—1985. Tudi v Liku so pregledali uresničevanje v tem obdobju načrtovanih investicijskih vlaganj. Pregled pokaže, da bodo realizirana vsa vlaganja, razen tistih dveh, pri katerih je prišlo do sprememb v programskih usmeritvah. To sta proizvodnja računalniških sklopov in proizvodnja žičnic. Vlaganje v proizvodnjo računalniških sklopov je bilo zmanjšano z družbenim dogovorom o proizvodnji računalniške opreme v proizvodnjo večjih diskovnih enot, katerih proizvodnja poteka v adaptiranih prostorih na Verdu in bo njen nadaljnji razvoj slonel na lastnem ustvarjenem dohodku. Vlaganje v proizvodnjo žičnic pa je preusmerjeno v proizvodnjo lesno obdelovanih strojev. Vlaganja so delno tudi že realizirana, v še večjem obsegu pa bodo v letu 1985 s širitvijo proizvodnih prostorov. Realizirana so vlaganja v drugo fazo izgradnje Tovarne stolov (de-cimirnica, kotlovnica, predsušilnica na Verdu, adaptacija proizvodnih prostorov stolarne na Verdu), skladiščne hale Tovarne vrat v Borovnici, mostu na Verdu, nabavo računalniške opreme, sovlaganje v surovinsko oskrbo, širitev trgovske mreže (Boleč, Vrhnika, razstavni salon) ter domače in uvozne proizvodne opreme. Značilnost investicijskega leta 1985 je torej v zaključevanju vlaganj, planiranih v tekočem srednjeročnem obdobju, in prepletanju z začetnimi planiranimi vlaganji v prihajajočem srednjeročnem planskem obdobju 1986—1990. Kljub relativno visokim izvršenim vlaganjem je stanje tehnično-tehno-loške opremljenosti TOZD relativno slabo. Ekonomska istrošenost opreme je visoka, preko 80 odstotna. Se vedno primanjkuje tudi proizvodnih in skladiščnih prostorov (repro-material, medfazna skladišča, priprava proizvodnje). Pri nabavi tehnične opreme so v veliki uvozni odvisnosti; njen uvoz pa je družbeno omejen zaradi gospodarske situacije. Za posodobitev uvozne tehnološke opreme kandidirajo za pridobitev kredita mednarodne finančne korporacije IFC. To vlaganje predstavlja ob možnosti uvozne opreme enkratno priložnost verjetno celoletnega srednjeročnega planskega obdobja, zato je odločitev toliko pomembnejša za nadaljnji razvoj. Poleg tega pa kažejo planski podatki TOZD naslednjo potrebo po. vlaganjih: Primarna predelava Tovarna vrat Tovarna stolov Servisi-energetika Blagovni promet DSODSP v mio din 92,780 94,550 49,880 74,055 66,500 27,525 Združena sredstva DO za vlaganje v surovinsko osnovo znašajo 40 milijonov din, usmerjena sredstva dela sredstev za razvoj nezadostno razvitih republik in pokrajine Kosovo 35 milijonov din ter sredstva za vlaganje v civilno zaščito DO 13 milijonov din. Seštevek nam da vrednost 923,290 milijonov din s kreditom IFC ali 628,290 milijonov dinarskih vlaganj pri odštetem kreditu. Spoštovanja vredna je številka ob »zamrznjenih« cenah, kaj šele ob »odjugah« (tudi tečajne razlike spadajo sem). Vsaka investicijska odločitev terja temeljit premislek in utemeljitev. To pa terja od njih uskladitev želja z možnostmi, finančnimi viri in določitvijo prioritete vlaganj po ekonomski učinkovitosti posameznih investicij. DUŠAN PLESTENJAK Vsi otroci k zobozdravniku Zaradi izredno velikih potreb šolskih otrok po zobozdravstvenem varstvu smo v TOZD-u Zdravstvo Vrhnika sklenili, da se vsi vrhniški zobozdravniki vključijo za določen čas v delo s šolsko mladino. Vsaka zobna ambulanta bo enkrat tedensko nudila zobozdravstveno varstvo organiziranim skupinam otrok iz višjih razredov obeh osnovnih šol. Od staršev in učiteljev pričakujemo, da bodo poskrbeli za redno udeležbo otrok, ker je od tega odvisen uspeh akcije. Učencev, ki niso poklicani preko šole, ambulante za odrasle ne bodo sprejemale, razen nujnih primerov. V TOZD Zdravstvo Vrhnika predvidevamo v prihodnosti kadrovske razširitve v zobozdravstveni službi in s tem predvsem skrajšanje sedanje čakalne dobe. Notranjski zdravstveni dom Vrhnika TOZD Zdravstvo Vrhnika Program usposabljanja rezervnih vojaških starešin Na občinski konferenci ZRVS smo govorili s predsednikom Radom Ogrinom, sekretarjem Lovrom Krašovcem in tajnikom Francem Kranjcem, ko so pripravljali čistopis programe izobraževanja rezervnih vojaških starešin. »Usposabljanju rezervnih vojaških starešin letos namenjamo še posebno pozornost. Želimo več rezervnih starešin v svojih okoljih kar čim bolj vključilo v delovanje organov krajevne samouprave in v delo društev. . Predvsem bi lahko veliko naredili na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ugotavljamo namreč, da glede na svojo strokovno usposobljenost premalo ,dajo' v lastnih sredinah. Se posebej po- Franc Krajne Rado Ogrln Lovro Kraiovec grešamo večjo aktivnost mladih, ki prihajajo iz šol za rezervne oficirje, ko služijo svoj vojni rok. Tu nas čaka precej dela, saj lahko ravno ti fantje veliko prispevajo v mladinskih organizacijah pri vzgoji mlade generacije.« 2e doslej so dobro sodelovali z enotami JLA in to sodelovanje bodo skušali še bolj okrepiti. Tudi z OšTO je sodelovanje dobro, saj jim nudijo veliko pomoč zlasti na strokovnem področju. Ob koncu so opozorili še na novost letošnjega usposabljanja, saj morajo po letošnjem programu vsi rezervni vojaški starešine opraviti preizkus znanja, ne glede na to v katere enote so razporejeni. KAKŠNA NAJ BO KRAJEVNA SKUPNOST VRHNIKA-BREG Urediti si želijo svoje okolje Novoorganiziranl samoupravni organi KS Vrhnika Breg so prevzeli svoje delo v dokaj neugodnem trenutku, še posebno zato, ker ni bil urejen niti prevzem tekočih opravil. Ni jasno stanje sredstev niti urejen sistem financiranja. Da bi pognali kolesje delovanja delegatskega sistema in tekočega reševanja problematike naše KS, je svet poleg tekočih nalog pričel aktivnosti pri pripravi planskih dokumentov za leto 1985 in pripravi planskih dokumentov za obdobje 1986-90. Da bi spoznali utrip in želje naše KS, smo organizirali zbore krajanov po posameznih naseljih z namenom, da se ugotovi doseči še boljšo pripravljenost vseh članov, ki jih združuje naša organizacija. Program smo pripravili na osnovah republiškega programa, seveda pa smo vanj vpletli tudi lastne, že na prejšnjih usposabljanjih preizkušene oblike izobraževanja. Vsebinska zasnova splošnovojaškega in ideološkopolitičnega izobraževanja rezervnih starešin letos temelji na strategiji oboroženega boja in je naravnana na aktualne naloge v naši družbi zlasti s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Splošno vojaški del obsega temi »Priprave za oborožen boj« in »Izvajanje oboroženega boja«. Zavedamo se in tudi vsi rezervni starešine se morajo, da je oblika tako zastavljenega seminarskega dela zahtevna in bodo morali sami kot posamezniki vložiti še več osebnega truda, da bodo svoje znanje še poglobili,« pravijo o letošnjem programu usposabljanja. Pravijo, da so bili lani z rezultati pri preverjanju znanja zadovoljni; tako z udaležbo na seminarjih in izpitih, kot tudi z njihovim znanjem. Še posebej tudi z udeležbo pri samem praktičnem preizkusu na terenu in pri streljanju v Ra-zorski dolini. »Kljub temu pa želimo narediti še korak naprej. Radi bi dosegli, ko bodo v osnovnih organizacijah obravnavali ta program da ga s svojimi aktivnostmi še dopolnijo. Naša želja je, da bi se kar naj- Sredi zadnjega meseca preteklega leta so se učenci sedmega razreda osnovne šole Log-Dragomer udeležili informativnega dneva na splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman Stane« v Ljubljani. Poleg ogleda učnih in bivalnih prostorov in krajših predavanj profesorjev o predmetih In izobraževanju nasploh na šoli, so si osnovnošolci ogledali tudi kratek film na temo SLO in DS. Izčrpno je o vpisnih pogojih, šolanju na tej šoli in nasploh okrog šolanja na vojaških šolah in vojaških poklicih spregovoril in odgovarjal na vprašanja načelnik šole major Alojz Jehard. Med drugim je poudaril, če bi koga karkoli zanimalo s tem v zvezi t. j. o vojaških poklicih, naj se skupaj s starši zglasl na upravnem organu za ljudsko obrambo v domači občini, kjer bo dobil nadaljnje informacije. Naj omenim, da je bil v prejšnji številki tega časopisa — dec. 84 — objavljen natečaj za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol, rodov in služb in učence šol za strokovne delavce v vojaških poklicih v letu 1985. (tekst in slika K. R. ml.) potrebe in pripravljenost samih krajanov tudi za sofinanciranje posameznih del. Zbori krajanov niso bili posebno dobro obiskani, vendar dovolj, da smo namen dosegli. Vrsto problemov, ki so bili izpostavljeni, bo svet KS tekoče reševal, za drugi del pa, kjer bodo potrebna večja vlaganja, bo pripravil program aktivnosti za naslednje srednjeročno obdobje. Smernice, ki jih je obravnavala skupščina dne 31.1. in jih dala v javno razpravo, poizkušajo prikazati stanje, dosedanji razvoj in potrebne smeri razvoja, ki naj bi reševale najbolj prečeo problematiko naše KS. Krajani, sedaj je čas za predloge in dopolnitve! Najbolj pereča problematika je kanalizacijsko omrežje, saj je skoraj ni, še tam, kjer obstaja, pa se izliva v odprte kanale, tako da je še posebno v poletnih mesecih postalo nevzdržno. Področje Opekarske pa poleg istega problema posebej izpostavlja tudi smrad, ki izhaja iz obstoječe kanalizacije. Kljub temu, da ta krak ni priključen na CCN, že tečejo po njem odplake tovarne IUV. Krajani se sprašujejo, če je to skrb za čisto okolje in dobro počutje delovnih ljudi v kraju bivanja! Ureditev Ljubljanske ulice (od Grameksa do DES-a) kliče po akciji, še posebno, če se prične z izgradnjo zazidalnega kompleksa Vrtnarije in industrijske cone. Neurejenost te povezave, vključno s Kolodvorsko cesto, je naloga, ki bi jo morali vnesti v program za naslednje srednjeročno obdobje. V delavskem naselju neurejenost cestišč — ob že našteti pro-^ blematiki — nalaga vodstvu nove KS, da z naročilom ureditvenih načrtov da možnost sanacije tega stanja, seveda ob soudeležbi krajanov. Nadalje se kažejo potrebe po ureditvi javne razsvetljave (krajša povezava od Jelovškove do Robove ceste), ureditev avtobusne postaje pri DES-u, ure-ditev cestišča na Opekarski cest (med Verbičem in Moharjem) ureditev nabrežin Ljubljanice it izgradnje manjših otroških igrišč (v Delavskem naselju, na področju Sivkine ulice in Opekarskih ulic). Ureditev Sivkine ulice II. je š( ena od večjih potrebnih nalog zi srednjeročno obdobji 1986—1990. V postopku javne razprav« smernic, opredelitvi elementov usklajevanja finančnih virov it realizacije nalog iz leta 1980 sf bodo v plan KS Vrhnika Bre( vnesle naloge, ki so v tem trenutku najbolj potrebne in ki bod( imele možnost izvedbe. Poleg prikazane problematiki in aktivnosti na pripravi srednje ročnih planskih dokumentov po tekajo aktivnosti za leto 1985. Prva naloga je ureditev Ro 1 bove ulice, kjer bi se z izgradnji 1 pločnika in javne razsvetljav omogočilo pešcem varnejš' hojo od centra Vrhnike do go * stilne »Pri polžu«. Potrebnosti ti 1 naloge ne bi posebej izpostavlja li, ker je vsem znana. K sodelc S vanju pri tej akciji bomo povabi v tudi kasarno Ivan Cankar in K k Stara Vrhnika. f t Druga večja naloga je uredite s Sivkine ulice. Z izgradnjo kanai zacije, obnovo vodovoda in uri -ditvijo cestišča bi vendarle real zirali dolgo let načrtovane nak ge. Zainteresiranost krajanov,1 so pripravljeni tudi na soudelei bo, je porok in obveza, da se del naše KS vendarle uredi. 0| Ureditev drugega dela d *u stišča na Klancu bi bila nadalji 1 vanje prvega dela, ki je bil urej« p' z delom in sredstvi krajanov Xec '1* področja. Vrsto ostalih nalog r c 1 bi posebej izpostavljali, s pc upamo, da je že tega dovolj in i smo že spoznali da opremljeno * naše KS ni samo slaba, temvf , kritična. v" Svet KS Vrhnika Breg vodi a va tivnosti, vendar bi želel, da » ' tudi krajani aktivneje vključif I saj bo tako tudi rezultat skupri *'« naporov večji in bolj cenjen. P. I, Načrt usposabljanja rezervnih vojaških starešin v letu 1985 Zap. e) b) d) e) TEMA USPOSABLJANJA Rok izvršitve naloge IZVAJALCI SODELUJEJO SPLOŠNO VOJAŠKO USPOSABLJANJE Priprave na oboroženi boj: Bojna pripravljenost Načrtovanje razvoja in uporabe oboroženih sil Moralnopolitične priprave: — priprava prebivalstva, — priprava oboroženih sil Mobilizacija Usposabljanje in vzgoja , — usposabljanje in vzgoja v oboroženih silah, — usposabljanje prebivalstva za oboroženi boj Materialne in zdravstvene priprave za oboroženi boj — viri material, oskrbovanja in zdrav, oskrbljenosti I. trim. Temelji priprav in ureditev ozemlja 1985 Seminar 2-učne ure Izvajanje oboroženega boja Načini izvajanja oboroženega boja v sistemu SLO: — frontalni način izvajanja oboroženega boja, — kombinirani način oboroženega boja, — partizanski način oboroženega boja Osnovne vsebine oboroženega boja: , — protipožarna obramba, — protioklepni boj, — protidesantni boj, — protipehotni boj, — protiartilerijsko-raketni boj, — pomorska obramba. — diverzantsko delovanje, — protidiverzantsko in protiteroristično dejstvovanje, — oviianje Zvrsti delovanja: — ofenziva — strateški napad, — defenziva — strateška obramba. , — napad (zvrst bojnega dejstvovanja), — obramba (zvrst bojnega dejstvovanja) Oblike bojnega dejstvovanja: — operacija, — boj, — borba, — samostojna množična borba in boji Oskrbljenost bojnega dejstvovanja: — moralnopolitične priprave — oskrbljenost, — obveščevalna oskrbljenost, — varnostna oskrbljenost, OŠTO Vrhnika, VP 5312 Komisija Individualno preučevanje za vzgojo gradiv iz NAŠE OBRAMBE Ref. OV — inženirijska oskrbljenost, — rkb oskrbljenost, — zaledna oskrbljenost, II. trim. — hidrometeorološka in hidronavigacijska oskrbljenost 1985 — maskiranje. — bojno zavarovanje 6 3. Praktično reševanje taktične naloge na terenu: — pohod po azimutu na določen cilj, II. trom. — organiziranje zasede in boj proti zasedi, 1985 — reševanje topografskih nalog na terenu. Skupinska vaja — prijateljsko srečanje v sodel. s kraj skup._5—6 ur _ 4. Streljanje z vojaško puško (7,62, voj. pištola) II. trom. 1985 OŠTO Vrhnika. VP5312 Individualno preučevanje člankov iz NAŠE OBRAMBE Seminar (3 učne ure) š predvajanjem filmov OŠTO Vrhnika Komisija za vzgojo KO ZRVS KS Komiteji za SLO in DS KS OŠTO VRHNIKA Komisija za vzgojo 5. Preverjanje znanja 4 ure 3 ure Komisija za vzgojo Akcija opremljanja z rkb zaščitnimi sredstvi — pomoč pri organiziranju posredniške mreže, — propagandna dejavnost pri opremljanju z rkb sredstvi____ 7. Tekmovanja in udeležba na pohodih: — izbira ekipe za pohod po poteh partizanske Jelovice — izbira strelske ekipe____ v letu 1985 Predsedstvo zrvs OŠTO Vrhnika predsedniki ■ ko zrvs ,h; ko zrvs k0| k -----------gf s in c ?no nvi opravljal več pomembnih funkcij. Za svoje delo je že dobil naslednja priznanja: državno odlikovanje: red dela s srebrnim vencem leta 1973, priznanje OF leta 1974 in priznanje za prispevek pri vodenju samoupravnega organa s strani predsedstva konference OOS Avtomontaža Ljubljana leta 1980. Frančišek Cankar in Viktor Vonča — red dela s srebrnim vencem za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države. Frančišek Cankar se je rodil leta ter mnogo prispeval k osvojitvi vseh novih proizvodnih programov v tem obratu. Kot vodja skupine in pozneje obra-tovodja je neposredno vsa leta sodeloval pri uveljavljanju in vzgoji mladih kadrov v TOZD. Opravlja tudi mentorska dela za učence v usmerjenem izobraževanju. Viktor Vonča opravlja funkcijo predsednika komisije za delovna razmerja, v KS Bevke pa je vodja delegacije KS. Pri svojem samoupravnem in družbenopolitičnem delu se vedno zavzema za pravice in stališča delavcev ter za razvijanje samoupravnih odnosov v TOZD. dnje pred združitvijo na industrij-proizvodnjo po združitvi. V du s sprejetim programom DO je hia njegova aktivnost v smeri opu-% programa proizvodnje central-peči in za pridobitev programa '»cialnih karoserij, v katerega je mnogo naporov, ki so plod nega angažiranja. Prav tako je '*liki meri pripomogel, da je Kovi-a postala v jugoslovanskem Mu nosilka proizvodnje delov za •aine ležaje. delovnih uspehov se je iz-I tudi na samoupravnem in i točnem področju, kjer je 1932 na Vrhniki, v TOZD Kovinarska je zaposlen že 24 let. Kot delavca ga odlikuje vestnost in zavzetost pri delu. Poleg deiovnih obveznosti se je izkazal na področju mentorstva za učence usmerjenega izobraževanja v času opravljanja proizvodnega dela oziroma proizvodne prakse. Prav tako je vložil veliko naporov v izobraževanje mladih delavcev v' TOZD. V svoji delovni skupini uživa zaupanje, kar se odraža tudi pri njegovem delu v organih samoupravljanja, zlasti z njegovimi pozitivnimi stališči do samoupravljanja in uveljavljanja stališč delavcev. V tem mandatnem obdobju je Frančišek Cankar član DS TOZD, član komisije za inovacije in član oziroma delegat DS DO Avtomontaža Ljubljana. Kot delegat opravlja funkcijo z vejiko mero odgovornosti ter s tem v veliki meri prispeva k razvoju in uveljavljanju samoupravnih odnosov v TOZD. Viktor Vonča se je rodil leta 1933 v Bevkah. V TOZD Kovinarska se je izučil za ključavničarja. Leta 1976 si je s študijem ob delu pridobil srednjo izobrazbo delovodske smeri. Kot dober delavec in strokovnjak je bil vrsto let vodja avtomehanske skupine, od leta 1978 dalje pa je obrato-vodja. V novi proizvodnji hali se Je uspešno vključeval v delovne naloge med mladimi od dvajsetega do dvajsetega — med mladimi od dvajsetega Informativni dan na naši šoli Osmošolci se odločamo za poklic. Z nasveti nam pomagajo starši, učitelji, šolski svetovalni delavci in drugi. V šoli se o poklicih pogovarjamo pri pouku DMV, ogledali pa smo si tudi nekaj delovnih organizacij in se pobliže seznanili s poklici, za katere smo se odločili. Letos so na Šoli organizirali informativni dan za učence od 5. do 8 razreda. S filmi, ki so jih predvajali dopoldne in popoldne, so nam predstavili poklice v usnjarski in tekstilni industriji, gradbeništvu, spoznali smo delo in naloge prometnikov, delavcev PTT itd. Na hodniku starega dela šole pa so bili tudi panoji s podrobnejšimi informacijami. Poleg tega smo se lahko pogovarjali tudi s tovarišico psihologinjo. Sedaj se bo gotovo lažje dokončno odločiti, saj smo dobili odgovore na vprašanja, ki smo jih zastavili. Hvaležni smo vsem, ki nam pri poklicnem usmerjanju pomagajo. DARJA KUHAR Praznik naše šole Decembra smo učenci in učitelji OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki praznovali 80-letnico šole. Praznovanje smo združili s kulturnim dnevom. V Cankarjevem domu so si učenci 5. in 6. razreda ogledali film »Lov za izgubljenim zakladom«, za učence 7. in 8. razreda pa so predvajali film »Pobesneli Maks«. Po ogledu sta odšla iz vsakega razreda po dva učenca na pogovor s tovarišico Borčičevo, s katero so se pogovarjali o filmu. Vsi so bili nad takšno obliko filmske vzgoje zelo navdušeni. Tega dne je bila v šoli tudi razstava likovnih izdelkov naših sošolcev. Zanimivo razstavo so pripravili tudi učenci fotokrožka. Posneli so vse stavbe na Vrhniki In okolici, v katerih je potekal pouk vse od leta 1904 dalje. MATEJA LAMPE V svoji sredi smo pozdravili borce 20. 12. 1984 je bilo na Osnovni šoli Ivana Cankarja prijetno srečanje z borci. Ko so gostje posedli okoli belo pogrnjenih miz, ki so ponujale nekaj okrepčila, je nastopil pevski zbor četrtih razredov in jim zapel lepe partizanske pesmi. Tako živahno so peli, da seje marsikateremu borcu utrnila solza. To ni bila solza žalosti, ampak solza veselja, saj so se spomnili dni, ko so te pesmi s tovariši tudi sami prepevali. Sledil je recital, ki je bil posvečen partizanskemu kurirju Janezu Mraku. Učenci glasbene šole so potem zaigrali na harmonike, deklice in dečki folklornega krožka pa so odplesali nekaj narodnih plesov. Nato je spregovoril predsednik borcev. Povedal je, da je tako srečanje z mladimi zelo prijetno, a hkrati tudi koristno, saj nam borci pripovedujejo o dneh, ko so se s tovariši borili za svojo in našo domovino. Nekaj besed je namenil tudi Janezu Mraku, kurirčku, po katerem se imenuje naš PO. Čeprav je bil še otrok, je vendar že znal najti rešitev v najtežjih primerih. Umrl pa je mlad, star komaj trinajst let, ker ni hotel izdati svojih tovarišev in svoje domovine. Drugi del proslave pa je bil namenjen pogovoru mladih z borci. Pionirji so se s svojimi beležkami in svinčniki najprej obotavljali, a kmalu jih je radovednost vendar premagala in začeli so spraševati. Zanimalo jih je prav vse, kar se je dogajalo v dneh strašne vojne. Letošnje srečanje je bilo že četrto po vrsti in vsi upamo, da jih bo še veliko. Vsako leto naj znova čutijo, da nismo pozabili nanje, da smo jim hvaležni za priborjeno svobodo. JOŽI PEČAR Povišanje cen komunalnih uslug Čeprav so delegati skupščine SKOCES na svoji seji dne 12. 1984 sprejeli nove cene komunalnih uslug in storitev, ki naj bi pokrivale enostavno reprodukcijo obratovanja in pričele veljati s 1.1.1985, le-te niso bile realizirane. V januarju je namreč IS SRS izdelal Dogovor o skupnih izhodiščih za določanje stanarine, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985. S tem dogovorom so maksimalni posamezni dvigi cen za I. polletje 1985 za vso Slovenijo tako, da so spremembe cen občutno nižje, kot so bile prvotno predvidene. Tako te cene ne bodo mogle pokrivati niti stroškov enostavne reprodukcije in bo izpad potrebne nadomestiti v II. polleju, tako kot tudi predvideva dogovor. Cene, ki so sedaj usklajene z dogovorom in ki veljajo od 1.2.1985 dalje, pa so naslednje: VODA gospodinjstva industrija Fenolit KANALŠČINA gospodinjstva industrija ODVOZ SMETI gospodinjstva 24,50 din/m3 32,00 dirVm3 25,20 din/m3 6,40 din/m3 11,00 din/m3 2,70 dirVm2 Ob tem pa je treba poudariti, da ostane v veljavi sklep, da je dolžan plačevati polno ceno kanalščine le tisti, ki je na javno kanalizacijo tudi priključen. Komunalno podjetje Vrhnika Na podlagi določil Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur list SFRJ št 64/84) in v skladu z Dogovorom o izhodiščih za določanje stanarin, komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Ur. list SRS št 3 z dne 28.1.1985)je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji. dne 25. 1 1985 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CEN KOMUNALNIH STORITEV • • ■ 1. Cene komunalnih storitev v občini Vrhnika znašajo: A) VODARINA — gospodinjstva ............................................................ 24.50 din/m;1 — industrija ................................................................... 32,00 din/m3 — »Fenolit« Borovnica .................................................. 25,20 din/m3 B) KANALŠČINA — gospodinjstva ........................................................... 6.40 din/m1 — industrija ................................................................... 11.00 din/m1 C) ODVOZ SMETI — gospodinjstva ........................................................... 2.70 din/m? 2. Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se ga od 1.2. 1985. Socialistična republika Slovenija PREDSEDNIK SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNEGA SVETA IZVRŠNI SVET Herman inž BOLE Številka: 1/6-9/85 Datum: 25. 1. 1985 PTT se mora razvijati hitreje V obdobju nove tehnološke revolucije, ki je posebej očitna v telekomunikacijah in informatiki, bi utegnilo imeti zaostajanje v razvoju PTT naravnost katastrofalne posledice za razvoj gospodarstva in družbe nasploh. Tega so se zavedali tudi v Podjetju za PTT promet Ljubljana in v območnem sisu s tega področja, ko so pripravljali smernice razvoja PTT dejavnosti na območju ljubljanske regije in Cerknice za naslednje srednjeročno obdobje. Najnujnejši program razvoja PTT dejavnosti do leta 1990 je ocenjen na 12 milijard dinarjev. Vprašanje pa je, kako zagotoviti toliko denarja, saj bi PTT po sedanjem načinu financiranja zmogla zbrati komaj 4,4 milijarde dinarjev. Zato so ljubljanski petetejevci smernice zasnovali na nekaterih ključnih predpostavkah, ki morajo biti izpolnjene čimprej. Predpostavke oziroma ukrepe, ki jih predlagajo, so podprli tako na skupščini skupnosti občin ljubljanske regije in Cerknice, na medobčinski gospodarski zbornici kot na nedavnem zasedanju skupščine OSIS za PTT promet Ljubljana, o problematiki razvoja PTT dejavnosti pa bo predvidoma še letos razpravljala tudi republiška skupščina. Ob doslednem stabilizacijskem obnašanju in krepitvi kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja znotraj stroke same, kar je, mimogrede, za PTT značilno že danes, bi morala PTT dejavnost dobiti tudi prednostno mesto v planskih dokumentih družbenopolitičnih skupnosti. Poleg tega pa bi se bilo treba reševanja problematike razvoja PTT prometa lotiti še s tako imenovanimi sistemskimi ukrepi, kot na primer: cene PTT storitev bi morale naraščati vsaj usklajeno z rastjo cen blaga in drugih storitev. Cene poštnih storitev, ki so danes v povprečju za 30 odstotkov pod ekonomsko ravnijo, bi morale postopoma postati ekonomske, da bi pokrivale vsaj enostavno reprodukcijo; 20 odstotkov od vrednosti telefonskega impulza naj bi združevali vsi uporabniki in ne le tisti, ki so podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi območnega sisa; (paradoksježe, daje po zakonu ustanovitev sisa za PTT promet obvezna, članstvo v njem pa ne); PTT promet bi moral biti izenačen z drugimi in-frastrukturnimi dejavnostmi posebnega družbenega pomena pri plačevanju družbenih obveznosti do manj razvitih republik in pokrajin in pri kreditnih pogojih. Vsa sredstva Poštne hranilnice, zbrana v Sloveniji, naj bi se v celoti namenila za razvoj PTT prometa; domeniti pa se je treba tudi o dodatnem viru financiranja gradnje novega glavnega slovenskega poštnega centra, ocenjenega na okrog 1,5 milijarde dinarjev po cenah iz leta 1983. Tudi sedanji srednjeročni program razvoja je temeljil na podobnih predpostavkah, ki so bile zapisane tudi v samouprav- nem sporazumu o temeljih plana. Toda uresničila se ni niti ena. Zato ni čudno, da se je PTT promet znašel v zelo težkem položaju, saj ne more sfinancirati vseh načrtovanih in tudi nujnih vlaganj. Ocenjujejo, da bodo načrtovana vlaganja za sedanje srednjeročno obdobje uresničena komaj polovično. Tako bo na območju Podjetja za PTT promet Ljubljana ob koncu iztekajočega se obdobja namesto načrtovanih 102 pošt le 96 PTT enot, namesto predvidenih 21 teleks naročnikov na 10.000 prebivalcev samo 16 in namesto načrtovanih 23 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev le 21 naročnikov. To je logična posledica že nekaj let padajoče reproduktivne in akumulativne sposobnosti PTT dejavnosti, ko ostaja za razvoj celo v absolutnih zneskih vedno manj denarja, pa še od ustvarjene akumulacije gre skoraj polovica za različne družbene obveznosti in prispevke. Če k temu dodamo še splošne neugodne gospodarske razmere, ostre kreditne pogoje, ki veljajo za PTT promet, pomanjkljive proizvodne programe naših proizvajalcev telekomunikacijske opreme in dolge dobavne roke zanjo, pomanjkanje vseh vrst kablov, ki so za PTT promet življenjskega pomena, se slika stanja v PTT prometu zaokroži. V takih razmerah grozi PTT dejavnosti ne samo stagnacija, ampak celo nazadovanje, česar pa v nobenem primeru ne bi smeli dopustiti, še zlasti ne zaradi rastočih potreb po PTT, posebej telekomunikacijskih zmogljivostih in storitvah. V takih razmerah pomeni tudi vključitev 100.000. telefonskega naročnika na območju Podjetja za PTT promet Ljubljana in popolna avtomatizacija telefonskega prometa, saj je bila ukinjena še zadnja ročna centrala, čemur smo bili priče lani, izjemen uspeh PTT delavcev. Kot v tem srednjeročnem obdobju bodo tudi v prihodnjem velika vlaganja zahtevale investicije v razvoj PTT zmogljivosti skupnega slovenskega pomena, ki so pogoj za nemoteno delovanje in razvojJpTT kapacitet na regionalni ravni. Te investicije bodo imele absolutno prednost, za njimi pa imajo prioriteto investicije regionalnega pomena, ki se bodo prenesle iz sedanjega obdobja. V tem okviru so razdeljene še na tako imenovano A in B prioriteto. Na območju občine Vrhnika bo imela prednost razširitev avtomatske telefonske centrale na Vrhniki in, kakor je bilo nedavno tega dogovorjeno, tudi reševanje problematike telefonije v krajevnih skupnostih Log in Lukovica-Dragome-, kjer je stanje med najbolj perečimi na na območju Podjetja za PTT promet Ljubljana. Med novimi investicijami v naslednjem srednjeročnem obdobju pa gre omeniti predvsem nekatera telefonska kabelska omrežja, na primer na Vrhniki in v Borovnici. B. Z. KAKO SE OBNAŠAMO IN ČUVAMO DRUŽBENO LASTNINO Je res razlika med mojim in našim? Pri vstopu v katerokoli delovno organizacijo nehote najprej navežemo stik z vratarjem. »Formalnost«, si rečemo ob tem ter nadaljujemo svojo pot. Le redkokdaj pa pomislimo, kako odgovorno delo opravljajo ti ljudje. Nikoli se ne vprašamo, koliko noči, praznikov in nedelj prebijejo v delovnih organizacijah, medtem, ko se drugi vsak po svoje zabavamo. Res je, vratar oziroma čuvaj je dolžan čuvati delovno organizacijo, saj je za to tudi plačan, če pa se kljub temu kaj zgodi, na primer, da pride do požara In podobnih nevšečnosti, pa skorajda vedno pokažemo s prstom le nanj, kot da je on edini odgovoren za nastalo škodo. Vse premalo pa se zavedamo, da smo družbeno lastnino dolžni čuvati prav vsi, od vratarja, neposrednega proizvajalca pa do tistih, ki sedijo v lepo opremljenih pisarnah z napisi na vratih »direktor«. V sleherni delovni organizaciji Imamo najrazličnejše ljudi, kot so varnostni Inženirji, referenti za SLO, itd., ki so po službeni dolžnosti odgovorni za varnost v DO. Žal pa se je v praksi pokazalo, da se med prazniki vsi ti le malo zanimalo za varnost v svojih DO, kajti vse breme in odgovornost naložijo vratarjem, čuvajem, oni pa brezbrižno preživljajo proste dneve. se take reči ne dogajajo več.« »Kdo je po vašem mnenju dolžan kontrolirati vratarje?« »Na prvem mestu so to vodilni v DO, varnostni inženirji, tam, kjer pa tega nimajo urejenega, čeprav bi morali imeti, pa so za vratarje zadolženi kadrovniki. Žal pa se zadnje čase vratarji veliko pritožujejo, da so med daljšim delopustom prepuščeni samim sebi, kar pomeni, da jih razen miličnikov ne obišče ali kontrolira nihče. To pa seveda ni v skladu s pravili. Konec koncev pa se lahko vprašamo, kjer je zavest teh odgc- vratarsko službo še posebej pripravili. Pohvalno in vredno posnemanja! Zatem nas je pot zanesla v DO IUV. Nekoliko nezaupljiv vratar se o tem brez vednosti svojega nadrejenega ni hotel pogovarjati. Zavrtel je številčnico na telefonu in kaj kmalu je prišel njegov nadrejeni, zatem pa je pogovor stekel. Vratar mu je povedal, da je novoletne praznike preživel kar sam, saj kontrole ni imel. Pogledali smo tudi v knjigo, v katero vratarji vpisujejo svoja opažanja in pa seveda obiske, vendar so bile Čuvaji pa se pritožujejo, da so med prazniki prepuščeni samim sebi, saj jih ne obišče nihče od odgovornih iz delovne organizacije. Vsi vemo, kakšno škodo sta povzročila požara med novembrskimi prazniki. To in pa še marsikaj drugega nam je narekovalo, da smo se odpravili po vrhniških delovnih organizacijah, kajti zanimalo nas je, kako so med novoletnimi prazniki poskrbeli za varovanje družbene lastnine. Ker pa je znano, da vratarje več ali manj kontrolirajo le miličniki, smo za pogovor najprej zaprosili komandirja postaje milice Vrhnika Janeza Doni-ka. In še to. Namen naše akcije ni bil, da bi s prstom kazali na vratarje, temveč da bi dokazali, kako neodgovorno se obnašajo nekateri odgovorni in ne na koncu tudi, kakšen odnos imajo ti odgovorni do podreje- nega, v tem primeru vratarja. »Tovariš Donik: Ali miličniki kontrolirajo vratarje?« »Da. Miličniki pri svojih rednih obhodih obiščejo tudi vratarje, predvsem v nočnem času.« »Kakšna je ocena varnostne službe v DO na območju občine Vrhnika?« »Odkrito moram priznati, da se stanje glede varovanja družbene lastnine v naši občini iz leta v leto izboljšuje, to pa še ne pomeni, daje stanje zadovoljivo. Naši miličniki na svojih obhodih zadnje čase ne opažajo več toliko slabosti pri vratarjih kot prejšnja leta. Tu mislim predvsem na spanje vratarjev. Bili so primeri, ko je miličnik na obhodu zalotil vratarja pri spanju, ta pa mu je potem rekel in zatrjeval, da ni spal, ampak, da je bral knjigo, itd. No, vendar pa, kot sem že prej omenil, zadnja leta Marjan Nagode Stan« Žemljic Franc Ščupec KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA Cankarje« trg 4, VRHNIKA Odbor za medsebojna delovna razmerja komi nalnega PODJETJA vrhnika OBJAVLJA prosta dela oziroma naloge 1. Minerska dela (en delavec) 2. i'k komunalna dela (več delavcev) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega ra/merja izpolnjevali še naslednje pogoje: pod 1: poklicna šola ustrezne smeri, tečaj za k v minerja, izpit iz varstva pri delu pod 2: osnovna šola Kandidati naj posredujejo pismene vloge na Odbor za medsebojna delovna razmerja kpv v 15. dneh od objave. vornih ljudi. Nenazadnje pa nam tudi sam človeški odnos narekuje, da se do teh ljudi, ki so edini budni med de-lopusti, obnašamo tako, kot je potrebno.« »In kaj ste še storili v tej smeri?« »Pred novim letom smo sklicali sestanek — ali bolje: imeli smo posvet s sindikalisti iz vseh DO naše občine. Takrat sem opozoril navzoče na ta problem, obenem pa sem jim dal tudi napotke, kako naj ravnajo oziroma organizirajo varnostno službo med novoletnimi prazniki.« Najprej smo obiskali delovno organizacijo LIKO. Vratar nam je povedal, da so ga med novoletnimi prazniki večkrat obiskali njegovi nadrejeni. Skupaj so prekontrolirali, če so vsi gasilni aparati na svojih mestih, kajti zgodi se, da jih kdaj z raznimi predmeti založijo, to pa pomeni, da niso tako hitro pri roki, kot bi morali biti. Varnostni inženir pa nam je povedal, da so med prazniki organizirali posebno službo, ki je nadzorovala tovarno in kontrolirala' vratarsko službo. Na koncu naj zapišem še to. da so v tej DO vsi vratarji opravili tečaj za gasilca, obenem pa so jih na strani z datumom 31.12. pa do 4.1. nepopisane. Varnostni inženir pa nam je povedal, da med prazniki res ni obiskal vratarjev, saj ima v njih polno zaupanje. Na vprašanje, ali se mu to zdi pravilno in ne na koncu tudi pošteno do samih vratarjev, pa nam je povedal, da najbolj v redu res ni, ampak kaj hočemo, je pač tako. Naslednja naša postaja je bila DO Avtomontaža, TOZD Kovinarska, Vrhnika. Kot drugod sem se tudi tam najprej pogovarjal z vratarjem. »Vas je med prazniki, ko ste bili na delovnem mestu, kdo obiskal aH kontroliral?« »Seveda. In to kar večkrat.« »Kdo na primer?« »Ja iz same fabrike so parkrat prišli pa tudi po telefonu so se oglasili. No, dvakrat pa so nas kontrolirali tudi z Varnosti « Poklicali smo tudi odgovornega za varnost, Braneta Petriča. 4 »Kako ste organizirali varnostno službo med novoletnimi prazniki in ali ste imeli kaj težav?« »No, pri nas imamo vratarje najete, torej iz Varnosti, kar pomeni, da nam jih ni potrebno kontrolirati, saj ima Varnost svoje kontrolorje. Vseeno pa redno kontroliramo, bodisi da pride kdo osebno v tovarno in vpraša vratarja za stanje ali pa se oglašamo po telefonu. Vendar pa moram poudariti, da med prazniki, sobotami in nedeljami organiziramo kontrolo vratarjev tako, da vedno kdo od naših ljudi pride sem. Med novoletnimi prazniki sicer težav ni bilo, vendar pa sem slišal, da se je eden od varnostnikov s službeno stoenko vozil po dvorišču tovarne, vsekakor pa moram z njim še govoriti, tako da bom natančneje seznanjen o tem, potem pa bom vsekakor ukrepal« Vsekakor se tudi v TOZDU Kovinarska zavedajo svoje dolžnosti, saj jim ni vseeno, kaj se med delopusti dogaja v njihovi DO. Zal pa to ne velja za Iskro, TOZD Antene, V.hnika, kjer varnostnika razen miličnikov nikoli ne obišče oziroma ne kontrolira nihče, še več, zdi se jim, da so kontrole nepotrebne. V vratarnici, kjer je bil tisti dan v službi vratar Franc Ščupec je kaj hitro stekel pogovor. »Ste bili med novoletnimi prazniki v službi?« »Bil, bil!« »Je prišel kdo od odgovornih oziroma vodilnih v vaši DO v kontrolo?« »Ne, nihče. Sicer pa to pri nas sploh ni v navadi.« »So vam pred prazniki dali kakšne napotke glede varovanja objektov?« »Ja, mi imamo tista pravila, saj veste, tista o dolžnosti vratarja.« »Pa se vam zdi to prav, da vac med vašo službo, posebno še med prazniki, ne obišče nihče?« »Ne, ne zdi se mi prav! Poglejte, mi smo tukaj na samem. Kaj, če se vratarju kaj zgodi. .« »Kdo pa je v vaši delovni organizaciji zadolžen za kontrolo vratarjev?« »Ja... tisti iz kadrovske pa... pa tovariš Franc Fefer.« Potem pa je vratar poklical Franca Feferja, vendar ta ni bil razpoložen za pogovor. Pozneje se je le omehčal, vendar je želel, naj to ostane med nami, češ za javnost on ne namerava govoriti. Pa naj mi tovariš Fefer ne zameri, da sem vse to napisal pa tudi povedal. Saj ne gre zato, da sem gobez-dav, ker vse ščvekam, ker se odrasli pogovarjajo, ampak — kaj hočem, sem pač novinar — reporter. »Vratar nam je povedal, da ga med novoletnimi prazniki — razen ni kontroliral nihče. : in «t( 'Je koi 2a( i«m tja kra *aj to l/tti Dsr Pet 193 kon »ko Jivlj 'ian V ore, 'ah 196 -2 ii o nos Prv« Bnji 5rec Hi«. tlrui tete stoj, h I/ Li Hel ite* tbre noj )št aod fen azil toi aolri »ror lant tUdI tod, »m Lete letni niki redi 50-1, Yjer miličnikov Kako to?« »Ja, zakaj pa naj bi ga kontrolirali?« »Razlogov za to je več. Obenem pa je to tudi vaša dolžnost!« »A, moja dolžnost da je to!? Poslušajte vi! Vratar ve, kaj mora delati, zato ga mi ne kontroliramo oziroma se nam zdi to nepotrebno. Poleg vsega pa tudi ljudi nimamo za to! Če radi; bi hoteli vratarja kontrolirati, bi morali Ster nekoga za to plačati... brez dinarč- Jaru kov pa veste, kako je danes — nobeden ne naredi nič zastonj! Sicer pa, kot sem že rekel, zakaj bi jih sploh kontroliral?« »Ste seznanjeni, kaj se je med novembrskimi prazniki zgodilo v Mariboru in....?« »A na požar mislite?« »Da, na požar!« »Ja, kaj naj tu kontrola pomaga?! Jalj Še največ je kriv vratar, ker ne po- jajo gleda, če so vsi izklopili peči. kuhal- yr| nike, itd...!« {jVe|. »Kaj pa če vratar zaspi in medtem vjjeni pride do požara?« n m. »Ja, saj ne sme zaspati!« ^& »Kaj pa če?« jati ti »Zato pa imamo mi ure, ki jih mora jOVo vratar navijati!« 1^ »Ampak vratar lahko vseeno 1^ zaspi!« »Ja kaj pa naj kontrolor pri tem naredi, qe dobi vratarja spati?« Že kmalu po začetku pogovora mi j je bilo jasno, da tovariš Fefer ni najbolje seznanjen s pravili in dolžnostjo glede varnostne službe v sami delovni organizaciji. Vseeno pa je bil pogovor z njim kar zabaven, zatoj^^ sem nadaljeval »Kdo pa potem vaše vratarje sploh | kontrolira?« »Jaz mislim, da je za to zadolžena j milica!?- »Imate z njimi kakšen dogovor oj nadzorovanju?« »Ne vem, tega ne vem!« »Mislite, da so miličniki dolžni kontrolirati vratarje?« »Ne vem, tega nisem študirali ampak mislim da so... ne vem, mil slim...« Tako smo našo akcijo »KAK0I SMO MED NOVOLETNIMI PRAZ-p NIK! VAROVALI DRUŽBENOJ LASTNINO« končali. Kaj naj zapišem ob koncu? Neka- j teri se vse premalo zavedajo svoj« \ dolžnosti oziroma to vse prevečkra11 prepuščajo drugim. To pa pomeni' | da se do družbene lastnine obnašaj" I skrajno neodgovorno. In še mnogih I za premislek. KAJ JE MOJE IN KAJ \ JE NAŠE? MARJAN JERMAl" Hop£ f°9r( [elic, 1 zs 3o te Nja i VRHNIŠKI SLIKAR MILIGOJ DOMINKO Slikar, ki pripoveduje Že od srede preteklega leta je "rhniški meščan tudi akademski '"kar Milogoj Dominko. Nov dom in predvsem svetel in prostran •telje si je uredil v lepo prenov-'ferii stari hiši na Hribu. . Morda je Vrhničanom nekoliko P8 predstaviti slikarja Dominka kot TOrrtu dnjgemu v Sloveniji, ker je v ?adnjih desetih letih, odkar je s svo-pi deli prodrl v tuje galerije, doma razstavljal le trikrat, vselej na Vrhniki. Pad ima vrhniško okolico in na naš »raj ga vežejo tudi otroški spomini, m je, sin učiteljske družine, v kateri »° že od nekdaj radi slikali, prav na *rhniki obiskoval prve razrede fsnovne šole. Rojen je bil pred triin-Petdesetimi leti v Ljubljani, tu je leta J936 v razredu Franceta Miheliča Wnčal slikarsko smer na Akademiji "kovnih umetnosti, nato pa seje prebijal kot likovni pedagog na eni Ijub-Janskih osnovnih šol. v prvih poakademskih letih se je Predstavljal le na skupinskih razstavah -- na Bienalu mladih na Reki je '965. leta prejel odkupno nagrado p za samostojno predstavitev pa se 111 odločil, ali pa morda ni imel priložnosti, vse do leta 1968. To leto je pya prelomnica v njegovem ustvar-Mu, kajti če je pred 12 leti slikal 3redvsem zase, v redkih prostih treskih, ki sta mu jih dovolila dom z 'ružino in pedagoško delo, se je teto do leta 1974 vsako leto samostojno predstavil kar nekajkrat. Miligoj Dominko V tem času se je slikar po začetnih iskanjih lastne izrazne poti, ki ga je vodila tudi mimo poskusov, ki so bili blizu abstrakciji, utrdil v prepričanju, da mu za slikarski rfiotiv mora služiti konkretna narava. V ciklusih, ki so nastajali takrat, je upodabljal drevje, steklenice, grobove, pogosto tudi ribe, razbite ladje ter tihožitja in suhim cvetjem. Idejno osnovo temu slikarstvu, sicer zelo barvitemu, kar je še danes značilnost Dominkovega likovnega ustvarjanja, pa je nudila misel na minevanje, razpadanje, na smrt. Drugo prelomnico na Dominkovi življenjski poti in v njegovem ustvarjanju pa pomeni prejetje prve nagrade na bienalu v italijanskem zdraviliškem mestu Arta Terme leta 1973. Nagrada je bila štipendija za študijsko delo v Švici. To mu je odprlo pot v tamkajšnje galerije, kjer je v zadnjih desetih letih kar dvajsetkrat samostojno razstavljal, žal pa se je istočasno skoraj povsem umaknil iz slovenskega likovnega prostora. Zadnji nekaj let se ob slikarstvu Dominko intenzivno ukvarja tudi z grafiko. Le-ta je cenejša in zato bolj dostopna, z njo pa umetnik še vedno ohranja številne čisto slikarske elemente. Sam pravi, daje bolj slikarko! grafik, da pa mu tudi grafika postaja vedno bližja. Tako za Dominkovo slikarstvo kot za njegova grafična dela pa je značilno stalno pojavljanje nekaterih motivov, elementov, ki v slikovnem kontekstu dobivajo simbolične razsežnosti, to imenuje »sestavljanje simbolov« in dodaja, da ga v tujini imenujejo slikar-filozof ter vstrajno iščejo literarno vsebino v njegovih delih. Sčasoma pa lahko postane to že kar hudo breme, zato bi rad zaživel v čistem slikarstvu, rad bi se razživel ob reševanju čisto likovnih problemov. Morda mu bodo novo okolje in boljši delovni pogoji pri tem pomagali. V|DA Pogačar in Jerič v salonu IUV V okviru sodelovanja med društvom likovnih umetnikov Maribor in Zvezo kulturnih organizacij Vrhnika razstavljata v salonu IUV slikarja Rado Jerič in Vojko Pogačar. JERIČ Rado, akademski slikar Prešernova 11 Maribor Rojen 31. 7. 1948 v Mariboru. Po končani gimnaziji v Mariboru je nadaljeval študij na AL U v Ljubljani pri prof. Gabrijelu Stupici. Trenutno je zaposlen kot oblikovalec v Jeklotehni. Sodeloval je v večjih slikarskih kolonijah v Sloveniji: Zagorje ob Savi, Ravne na Koroškem, Metlika, Savudrija, Ptuj. 1983, seje udeležil poletne slikarske akademije v Marburgu v ZRN. Študijsko je obiskal več kulturnih središč po državah v Evropi (ZRN, Nizozemska, Belgija, Francija, Švica). Samostojne razstave: 1968 Maribor — Klub mladih 1977 Maribor — likvidatura KB 1978 Ruše — likovni salon — Curk,' Jerič 1979 Maribor — mladinsko razstavišče Avla 1983 Lenart — razstavišče SDK 1983 Maribor - Višja tehniška šola Sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. X.J POGAČAR VOJKO, Maribor, Radvanjska 104 1950 rojen v Krškem. 1973 Diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani Profesorji: Didek, Sedej, Omersa, Pogačnik, Mihelič, De-benjak... 1983 Vpisan v razred samostojnih kulturnih delavcev 1983 Sprejet v društvo slovenskih likovnih umetrvkov Samostojne razstave: 1978 Maribor — Študentsko naselje 1982 Maribor — Galerija »ARS« 1983 Lenart - razstavišče SDK 1983 Ptuj — razstavišče salon Dušana Kvedra 1983 Krško — Mestna galerija 1983 Maribor — Klub mladih 1984 Maribor — KS Ivan Za-gernik Sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. 60-LETNICA PIHALNEGA ORKESTRA ZKO VRHNIKA / pripravah na praznovanje Leta 1925, ko je Vrhnika ttela le tretjino današnjega števila prebivalcev, se je Ebrala skupina vrlih fantov In hož z različnimi glasbenimi -ištrumenti, ustanovili so > od beno društvo Vrhnika. - »prva so igrali na pogrebih in azllčnih veselicah, kmalu pa 1 M> svoje znanje že tako Izpo-»olnlli, da so jih vabili tudi na »romenadne koncerte v Ljub-a fcno. Leta 1928 so nastopili 3 'Udi v oddaji ljubljanskega s radia. Vrhniški pihalni orke-li Ker je od ustanovitve do fanes doživel vzpone in " tedce, z delom pa je prenehal h »e med drugo svetovno vojno. Letošnji maj bo v znaku 40-»tnice osvoboditve, na Vrh-j. Mki pa ga bo s številnimi prireditvami zaznamovala tudi *0-letnica pihalne godbe. %ni člani se na ta dogodek že " talj časa intenzivno priprav- t |aj0- Vrhniška godba je že pred vojno r'vela z družabnim utripom kraja, ^ieni člani so zaigrali ob vseh večjih I manjših dogodkih, največkrat pa fcveda tam, kjer je bilo moč pričako-Pl tudi ustrezno plačilo. O tem nam ra Jovori orumenela knjiga Godbenega ruštva Vrhnika, kjer so zabeleženi 10 Jdi denarni prispevki društvu. Na-'opali so na različnih prireditvah, od a" °grebov do političnih shodov in ve-. elic, ob pomembnejših praznikih pa 0 zaigrali tudi na Vrhniških ulicah. *!" 0 takratnem običaju se niso obo-I ™v'jali zaigrati podoknic vrhniškim ™ '%kom, kar se je izkazalo kot še ^Sebej koristno, saj je tako v druš-blagajno kapnilo vsaj nekaj denarja. Vrhniško godbo pa so poznali tudi ljubljanski sprehajalci, saj je večkrat igrala na promenadnih koncertih v našem glavnem mestu. Ob začetku vojne so člani glasbene inštrumente poskrili, po osvoboditvi pa so nadaljevali z rednimi vajami in na- lah, osvojili prvo mesto. To pa je dalo orkestru nov delovni polet in danes šteje že 54 članov. Še vedno pa si želijo novih, saj se zavedajo, da lahko večjo kakovost dosežejo le z ustrezno selekcijo. Zato so v sodelovanju z glasbeno in osnovno šolo Pred 60-imi leti, v maju 1925 so v trgu Vrhnika ustanovili »Godbeno društvo Vrhnika«. Društvo je delovalo do začetka II. svetovne vojne, ki je njihovo uspešno in raznovrstno delo prekinila za vsa leta do osvoboditve. Takoj po vojni so se zbrali fantje, ki jih ni vzela vojna, inzaigrali ob osvoboditvi. Kmalu so se jim pridružili mladeniči, ki so hoteli nadaljevati prekinjeno dejavnost. Od takrat naprej je delo teklo do danes, društvo pa se ne imenuje več »Godbeno društvo Vrhnika«, ampak je »Pihalni orkester ZKO Vrhnika«. In v letošnjem maju bo ta orkester praznoval svojo 60-letnico. Seveda moramo to primemo proslaviti. K obeleževanju tako visoke obletnice spada tudi priprava biltena. To delo je težavno že samo po sebi, če pa ni oprijemljivih podatkov in drugega materiala, so težave še večje. Zato Pihalni orkester ZKO Vrhnika in ZKO Vrhnika prosita vse, ki bi Imeli karkoli, (slike, zapiske ali drug material), ki bi zadeval Godbeno društvo Vrhnika oziroma Pihalni orkester ZKO Vrhnika, da vse posreduje ZKO Vrhnika, Tržaška 25, do 15. februarja 1985. Seveda bomo vse vrnili. Radi bi samo. da bi bili bilten čim boljši! Če branite kaj v svojem spominu, sporočite, prosimo, na isti naslov in prišli bomo na kratek pogovor. Za pomoč in razumevanje se vam najlepše zahvaljujemo! Pihalni orkester ZKO Vrhnika in ZKO Vrhnika stopi. Zanimivo je, da je bilo takrat glasbenozabavno življenje na Vrhniki dobro razvito, saj je celo desetletje deloval še plesni orkester, ki ga je vodil Stanislav Fefer. Prišlo pa je obdobje, ko je zaradi različnih težav število članov v pihalnem orkestru začelo upadati. Najmanj jih je bilo ob petdesetletnici, saj leta 1975 orkester štei le 36 članov. Ob visokem jubileju je vrhniški pihalni orkester dobil red zaslug za narod s srebrno zvezdo za zasluge pri razvoju zabavnega in glasbenega življenja. Leta 1977 so na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov v tretji težavnostni stopnji, ki je bilo v Domža- ustanovili tudi 30-člansko bobnarsko skupino mladih od 6. do 15. leta, ki naj bi svojo glasbeno pot nadaljevali v pihalnem orkestru. Danes je najmlajši član vrhniške godbe 12-letni Rok Petrovič. Od leta 1946 pa v njej igrajo: Ivan Mole, Stane Ovsenk, Rudi Velkavrh, Janez Markelj in Alojz Zalar. Prvo dekle, ki se je pred tremi leti pridružila godbi, je bila flavtistka Sonja Sluga, nato Vesna Miš velj in nazadnje 12-letna Irena Zele-njak. Vaje imajo ob ponedeljkih in četrtkih, člani pa prihajajo z Vrhnike, Verda, iz Sinje gorice, Bevk, z Loga in celo iz Ljubljane. Vzdušje v orkestru je prijetno, čeprav so poklici godbenikov dokaj različni, saj segajo od učencev, dijakov in študentov do voznikov, kuhajrev. mehanikov, inženirjev in obrtnikov. Zadnji dve leti uspešno Pihalni orkester Zveze kulturnih organizacij Vrhnika vodi Milan Matačič, poklicni glasbenik, član Pihalne godbe ljudske milice iz Ljubljane. Pod njegovim vodstvom je dosegel orkester tudi višjo kakovostno raven. Vrhniški godbeniki sodelujejo na vseh večjih občinskih prireditvah, občasno pa nastopijo tudi v sosednjih občinah: Cerknici, Idriji in Logatcu ter Ljubljani. V pobratenem Gonarsu so lani igrali že drugič, julija pa so v Postojnski jami zaigrali v čast 20-milijontega obiskovalca. Na lanskih Dnevnih kulture v Bistri se je orkester predstavil z zanimivim glasbenim programom, ki se je začel s koračnico Nauportus, nadaljeval s Tangom v modrem, venčkom narodnih in zabavnih ter karnevalsko koračnico. Za sodelovanje z vojsko so prejeli tudi plaketo JLA. Jubilej Pihalnega orkestra Zveze kulturnih organizacij Vrhnika nameravamo letos proslaviti še posebej slovesno, saj sovpada s 40-letnico osvoboditve. Pri občinski ko-neferenci SZDL so zato že decembra lani ustanovili pripravljalni odbor za proslavo 60-letnice godbe. V njegovem programu je organizacija majskega celovečernega koncerta, revija pihalnih orkestrov iz Logatca, Cerknice, Loža, Postojne, Idrije in Cerknega ter izdaja zbornika o nastanku in razvoju orkestra. Denarno sta orkester podprli delovni organizaciji IUV in Liko. Obeta se nam torej slovesen in bogat majski praznik, ki bo letos predvsem v znamenju glasbe. In tako je tudi prav. MITJA BRICELJ Izvirne folklorne skupine V času vedno hitrejšega tehničnega napredka in modernizacije, v času, ko računalniki prodirajo v naše domove, premalokrat pomislimo na ljudi in na vedno večjo odtujenost med njimi, pa tudi na našo kulturno dediščino. Pa vendar so se mladi spet začeli odločati za poroko »po starem«, stari predmeti postajajo cenjeni, ponekod obujajo stare običaje. Mogoče je to tudi zasluga izvirnih foklornih skupin, ki dolga leta ohranjajo naše ljudsko izročilo. Na žalost take skupine v naši okolici ne najdemo. Kljub temu, da so si vsi srednjeevropski plesi zelo podobni, so se na posameznih področjih oblikovale nekatere značilnosti. A se žal vedi,o bolj izgubljajo in pozabljajo. Malo je krajev, kjer staro izročilo še živi. Izvirne folklorne skupine ga skušajo ohraniti. Značilno zanje je, da gojijo izključno izročilo domačega kraja. V njih ponekod še sodelujejo ljudje, katerim je to izročilo vsakdanje, plešejo, kar znajo že od malih nog. Ples živi na odru tak, kot je bil običajen, seveda pa je za nastop potrebna določena priredba. Ponekod so plese ponovno obudili, ponekod pa jih ohranjajo že dolga desetletja. Vendar izročilo niso samo plesi. Folklorne skupine naj skušajo iztrgati iz pozabe tudi šege, ki so povezane s človekovim življenjem, kot tudi z letnimi časi. Malokdo še pozna običaje, ki so bili v navadi ob rojstvu, poroki in smrti, teh pomembnih mejnikih v človekovem življenju. Tudi opravila in navade, ki so značilne za posamezna obdobja v koledarskem letu, vedno bolj tonejo v pozabo. Danes zelo redko slišimo pravo ljudsko petje, ljudski godci tudi nimajo mladih učencev. Koliko ljudskih glasbil je, na katera nihče ne za igrati! Se še spominjate lončenih ptičkov, petelinčkov, pa rogov, ki so jih dečki s takim veseljem zvijali? Vse to je naše izročilo, mi pa nanj pozabljamo! Ko ljudje obnavljajo hiše, zavržejo marsikatero orodje, čeprav bi lahko bilo prav lep okras v novem domu. Stare predmete često podarjajo sorodnikom v mestu ali celo tujcem. Tako le-ti izgubljajo pomen in se selijo v okolje, v katerega ne sodijo. Folklorne skupine naj bi skrbele, da se to ne bi dogajalo. Pristojne organizacije naj bi obveščale o hudih posegih v arhitekturo in v videz kraja. Skratka, ohranjati moramo ne samo naš jezik, ampak vso kulturno dediščino. Člani izvirnih folklornih skupin so bili v začetku starejši domačini, danes pa je to predvsem mladina — kmečka, delavska, pridružijo pa se ji tudi štidentje in dijaki, ki se ob koncu tedna vračajo domov. Mnogikrat se v skupini pojavijo problemi, ki so povezani z vajami, motivacijo, vodstvom. Težko je najti primeren čas za vaje, ki naj bi bile vsem članom v veselje in sprostitev. Večkrat se zgodi ravno nasprotno, postanejo obveza in nadloga. Glavni motiv vseh sodelujočih v KS naj bi bilo veselje in zavest, da skupina ohranja ljudsko izročilo. Pomembni pa so tudi nastopi, kajti vsakdo rad pokaže, kaj dela in česa se je naučil. Nastopi sami zase pa naj le ne bi bili glavni cilj. Z njimi naj bi gledalce učili in nekatere tudi privabili v skupino. Naveličanosti se lahko izognemo z učenjem tudi drugih plesov, pa čeprav jih ne postavljamo na oder. Člani naj bolj skrbijo za noše, skušajo naj jih dopolniti, najti kaj novega. Z uvedbo samostojnega raziskovanja, obiskovanja starejših pevcev in godcev in z obujanjem običajev postane delo v FS zelo pestro in prijetno. Tako pri izvirnih kot pri drugih folklornih skupinah se pojavljajo mnoge napake, na katere strokovnjaki venomer opozarjajo. Vse prevečkrat pozabljamo na pravilnost korakov in na stilne posebnosti, pa tudi na petje, ki je iz leta v leto slabše. Mladim je vedno bolj španska vas, kako izgleda petje, tako »da poje eden naprej, drugi čez in eden spodaj«. Noše so vse prevečkrat sešite površno, ne ustrezajo krojem, včasih celo barvam ne. Tudi nošenje noš je problematično. Vedeti moramo, da dekleta niso nosila raznoraznega danes modernega nakita, tudi ročnih ur in nalakira-nih nohtov ne. Lase so skrivala pod ruto, avbo ali pečo. Res so bili fantje vedno razposajeni, toda na odru moramo ohraniti neko dostojanstvo in se ne smemo povsem prilagoditi občinstvu. Napačno prikazovanje lahko preveč izmaliči in razvrednoti neko stvar. Na koncu lahko rečem le še to, da je ljudsko izročilo na našem območju že precej zavito v meglo. Danes začeto brskanje in obujanje je že zelo pozno, skoraj prepozno. Škoda. MATEJA KOVAČIČ Pihalni orkester (v pripravah na praznovanje) NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA BOURTEMBOURG, P.: Gandhi Cigoj, S.: Komentar obligacijskih razmerij Cook, S.: Prva pomoć in preprečevanje nesreč Grad, f.i Volitve v delegatskem sistemu Granžan, D : Le[ z naravo Gregon, J.: Mladi čebelar Jambrek, P.: Sociologija Kancler, K.: Želim zdravega olroka Konjajev, A.: Nevidni živi svet Kunaver, D.: Slovenska pesem v besedi in glasbi Kuret, N.: Maske slovenskih pokrajin Lipovec, M.: Slovenci pod jelševo brezo Mirič, J.: Sistem i kriza Na poti v inovacijsko družbo Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom Radešcek, R : Slovenske ljudske vraže Rudolf, S.: Olimpijski ogenj in dim Šifrant poklicev Slibar, V.: Celjski muzej Vasic, M.: Eksistencializem in literatura Velenje, delo naših rok Vidic, J.: Krik v Dragi Vranes, '/,.: Farme puževa Vrišer, S.: Janez Vidlc Zupančič, K.: Dedno pravo LEPOSLOVJE Mladinsko: JURCA, B.: Miško Poleno Kosmač, C: Kamen in njiva. Pravljica o maku 1 Kovic, K.: Pajacek in punčka Nostlinger, C: Fant za zamenjavo Novak, M.: Kužmucke Stallvvoith, A.: Cez leto in dan Žužek, B : O ribi velikanki naprej in nazaj Za odrasle: Bartol, V.: Alamut Bartol, V.: Čudež na vasi Hribar, T.: Sodobna slovenska poezija Kardelj, E.: Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije Kocbek, E.: Strah in pogum Kranjec, M.: Sola za čarovnike Novak, B. A.: Nebesno gledališče Rudolf, F.: Jazbečar iz jantarja Prevodi: Bolo, E.: Škorpijon Eco, V.: Ime rože Eden, D.: Zamenjana nevesta Kishon, E.: Herkules in sedem mačkic Mann, K.: Mefisto Roth, J.: Kapucinska grobnica Verne, J.: Grad v Karpatih LETNA SKUPŠČINA NK USNJAR Ocenjena enoletna aktivnost Delegati na letni skupščini NK Usnjar so ocenili enoletno delo sredine, ki je nosilec nogometne selekcije. Istočasno so proučili tudi slabosti, ki so v nekolikšni meri zavirale hitrejši razvoj nogometne igre, ne samo v piramidi, temveč na nekakšen način tudi v sami občini. Večina raz-pravljalcev je menila, da so obstojale tudi objektivne okoliščine, da ni bilo napravljenega več in da so tudi nekateri posamezniki oziroma sam klub Usnjar premalo napravili za boljšo organiziranost kluba in boljše medsebojne odnose v samem klubu. Posebno so zamerili slabo povezanost kluba s trenersko organizacijo, občinsko nogometno zvezo ter klubi, ki tekmujejo v Občinski nogometni ligi. Sprejeli so stališča, ki morajo prispevti k hitrejšemu razvoju nogometne igre v tem klubu. Za prioritetno nalogo so si zadali, da mora delo z najmlajšimi postati njihova prvenstvena in trajna naloga. Zavzeli so se za boljše sodelovanje s trenersko organizacijo, da bi čim več domačih trenerjev vodilo skrb o posameznih selekcijah. Dotaknili so se tudi problema vzdrževanja športnih objektov in tudi problema nagrajevanja strokovnega kadra v klubu. Na skupščini so izvolili tudi nov izvršni odbor Nogometnega kluba Usnjar, v katerem so: Anton Plut (predsednik), Robert Jazbec in Milutin Todorović (podpredsednika), Stojan Krečko-vić (sekretar), Franci Petkovšek (blagajnik), Tomo Butko, Miro Posavec, Radomir Kostić, Lazo Janjić, Nedeljko Vujić, Boris Gerbec, Rafael Jaklič in Stane Kukec (st.) • M. ARSIĆ Nad pričakovanji Za košarko v pretekli sezoni lahko na Vrhniki rečemo, da je bila ena najuspešnejših v zadnjih nekaj letih. Po daljšem času igrajo naši košarkarji pomembnejšo vlogo v Drugi zvezni košarkarski ligi —zahod II, kadeti pa so se uvrstili med šestnajst najboljših moštev v Sloveniji. Posebno razveseljiva je uvrstitev kadetov, saj upravičuje politiko vodstva kluba KK Vrhnika. Moštvo kadetov vodi trener Janez Popit, nastopajo pa Lončar, Justin, Zupančič, Došič, Velkavrh, Molk, Gabrovšek, Mrzelj, Zupan, Kos, Jakše in Grmovšek. Seniorji trenerja Draga Đedovića nastopajo v Drugi slovenski košarkarski ligi. Po prvem delu tekmovanja so na tretjem mestu z dvanajstimi točkami. V močni konkurenci (Postojna, Jezica, Fruktal, Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Cerknica) je to izjemen uspeh, posebno še zato, ker grejo naprej edino iz te lige prva tri moštva. Tekmovala bodo v Prvi slovenski košarkarski ligi. Zasluge za tak uspeh imajo trener Dedovič, košarkarji Knapič, Križnar, Jeglič, Fefer, Lipovec, Jevšek, Vrbančič, Nikolavčič, Krstić, Marolt, Lončar, Urbančič in Mrzelj. Košarkarski klub Vrhnika je organiziral pionirski festival, v katerem so bili najboljši košarkarji iz Borovnice, v kategoriji pionirk pa po daljšem času mlado moštvo OŠ Ivan Cankar z Vrhnike. Zadnje moštvo si je zato prislužilo pravico do nastopa v prvenstvu za naslov notranjskega prvaka. V KK Vrhnika posvečajo posebno pozornost strokovnemu kadru. Sedaj že teče tečaj, v katerem pridobivajo osnovna znanja strokovnope-dagoškega dela pri košarki 25 tečajnikov iz naše občine, Logatca Rakeka in Cerknice. Posebno pozornost posvečajo delu z osnovnimi šolami. Celotna aktivnost na tem področju poteka v 16 sekcijah, ki so osnova piramide. Letna skupščina KK Vrhnika bo 15. februarja. Obravnavali bodo delo celega leta in se dogovorili za delo v prihodnjem. Košarkarji želijo povabiti na letno skupščino vse, ki se zanimajo za napredek tega športa, bivše košarkarje, predstavnike DP organizacij in ostalih športnih organizacij. Rezultati občinskega prvenstva v košarki ŠAHOVSKE VESTI Prvenstvo ŠDV Konec decembra se je končalo izredno zanimivo in do zadnjega kola razburljivo prvenstvo ŠD Vrhnike za leto 1984. Prvak Šahovskega društva Vrhnika za 1984. leto je Matjaž Justin z 10 točkami pred Darkom Antonijevičem in Leonom Gostišoz 0,5, Denisom Arčonom s 7,5, Petrom Kobalom, 7, Janezom Sajetom 6,5, Sašom Čačićem 5,5 Matjažem Jerebom 4,5, Gorazdom Vošper-nikom, Janezom Bolhetom in Alešem Romom s 4, Šerifom Beganovičem s 3,5 in Zdenkom Trčkom z 2,5 točkami. Turnir veteranov Na 10. jubilejnem turnirju veteranov, šahistov, starejših od 40 let, ki je bil 29. 12.1984, je sodelovalo 8 šahistov. Prvo mesto je osvojil Gorazd Vošpernik s 5,5 točkami, pred Francem Gostišo, Radom Gospodarićem in Janezom Bolhetom s 5, Andrejem Koščakom s 3,5 točkami, itd. Hitropotezni turnir Na prvem hitropoteznem turnirju, ki se točkuje za hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika za 1985. leto, odigrano je bilo 6.1.1985, sodeluje 12 šahistov. Prvi je bil Justin z 10 točkami pred Prvinškom s 7,5, Kobalom, Arčonom in Mlinarjem s 7, Jerebom s 5,5 točkami, itd. Obvestilo Pozivamo vse ljubitelje šaha in člane ŠD Vrhnika na letno skupščino ŠD Vrhnika, ki bo 1. februarja 1985 ob 17. uri v prostorih Doma JLA Vrhnika. Hitropotezni turnir ŠD Vrhnika za mesec februar bo 3. 2. 1985 ob 9. uri v domu JLA Vrhnika. Prvenstvo občine za poka! Maršala Tita bo 8.2.1985 ob 18. uri v domu JLA Vrhnika. M. STANKOVIĆ I. KOLO Log : Blatna Brezovica Borovnica: Dragomer Vrhnika: Dren Voljč Ignac-Fric : Stara Vrhnika II. KOLO Dren: St. Vrhnika Vrhnika: Borovnica VI. Brezovica : Voljč Ignac-Fric Dragomer: Log III. KOLO Voljč Ignac-Fric: Dragomer Borovnica : Dren Log : Vrhnika St. Vrhnika : BI. Brazovica 0:20 b. b. 77:40 (32:19) 42:62 (20:22) 72:42 (44:20) 66:67 (34:38) 55:65 (15:23) 45:46 (21:29) 46:19 (11: 8) 52:44 (23:24) 76:63 (34:34) 49:44 (25:21) 35:53 (23:21) Lestvica: Borovnica, Voljč Ignac-Fric po 6 točk, Blatna Brezovica 4, Dren, Dragomer, Log, Stara Vrhnika 2, Vrhnika 0 točk. Nadaljnji razpored občinskega prvenstva v košarki IV. KOLO Dren : BI. Brezovica Borovnica: Log Dragomer: St. Vrhnika Vrhnika C.: Voljč Ignac-Fric V. KOLO St. Vrhnika : Vrhnika C. Voljč Ignac-Fric : Borovnica Blatna Brezovica: Dragomer Log : Dren VI. KOLO Dren : Dragomer Borovnica: St. Vrhnika Vrhnika V.: Blatna Brezovica Log : Voljč Ignac-Fric VII. KOLO Voljč Ignac-Fric: Dren Si. Vrhnika : Log Dragomer: Vrhnika Blatna Brazovica : Borovnica Borovnica, 8. 2. ob 18. Borovnica, 8. 2. ob 19.30 Vrhnika, 9. 2. ob 15. Vrhnika, 9. 2. ob 16.30 Vrhnika, 16. 2. ob 15. Vrhnika, 16. 2. ob 16.30 Dragomer, 16. 2. ob 16. Dragomer, 16. 2. ob 17.30 Borovnica, 22. 2. ob 18. Borovnica, 22. 2. ob 19.30 Vrhnika, 23. 2. ob 16. Vrhnika, 23. 2. ob 17.30 Vrhnika, 2. 3. ob 16. Vrhnika, 2. 3. ob 17.30 Dragomer, 2. 3. ob 16. Dragomer, 2. 3. ob 17.30 Iz organizirane množičnosti do večjih športnih uspehov Skrb za športno udejstvovanje občanov postaja vedno večja. Že doslej so se telesnokulturni delavci precej angažirali, da bi čim več občanov »spravili« na športna igrišča. Pa jim v društvih vedno le ne gre povsem od rok, da bi dosegli kar najširšo množičnost. O delu, načrtih in organiziranosti take zveze telesnokul' turnih organizacij kot tudi društev je stekla beseda z Mirom Grudnom, sekretarjem te zveze. Ne bo narobe, če začneva najin pogovor z vprašanjem, kako je s financiranjem telesne kulture v naši občini? Delovni ljudje so lani za telesno kulturo zbrali okrog devetsto starih milijonov dinarjev. Reči pa moram, da ne bi napak razumeli, da je polovico tega denarja namenjenega za vzdrževanje športnih objektov v občini in druga polovica za dejavnost. Zveza za telesno kulturo ozi- Miro Gruden: Prisluhniti moramo željam občanov in jim omogočiti vse oblike rekreacije roma društva pa imajo za svojo dejavnost na razpolago drugo polovico zbranih finančnih sredstev. Od tega pa so glede na to, kako društva izpolnjujejo svoje plane in kako uspešno delajo razporejena sredstva po naslednjem ključu: polovico sredstev zveze je namenjenih za množično in najsplošnejšo tele-snokulturno oziroma rekreativno dejavnost, ostala polovica denarja pa za prioritetne športne panoge kot so pri nas košarka, nogomet, atletika in smučanje. In menite, da je ta denar, ki ga delavci namenjajo za telesno kulturo, dobro naložen? V naši družbi smo se dogovorili za takšen sistem financiranja in tako v zvezi kot tudi delegati v TTKS smo proti temu, da posamezna društva in klubi še »zunaj« tega dogovorjenega sistema »tehtajo« denar. Želimo, da bi bili vsi objeki vseskozi polno zasedeni. Izhajamo s stališča, če delavci prispevajo denar za telesno kulturo, potem Planinske in alpinistične novice Ni potrebno, da v gorah vsakič dosežeš kak vrh, naučiti se moraš tudi, da te premagajo in se skromno zadovoljiš z dosegljivim. Kljub temu boš prinesel domov dovolj radosti. Dr. Julius Kugy Mladi planinci imamo organizirano planinsko dejavnost za cicibane, pionirje in mladince. Že od leta 1976 poteka vzgojnoizobraževalno dejavnost v treh vrhniških vrtcih, v Dragomerju in Borovnici. Cicibani so vključeni v akcijo športne značke in posebno akcijo ciciban planinec, kjer spoznavajo bližnje vzpetine in življenje v naravi. Tako jih že zgodaj navajamo na koristno in zdravo zahajanje v naravo in pravilen odnos do nje. Vsako leto izvedejo s svojimi vzgojiteljicami 8 izletov v vseh letnih časih, kot napr. Pavkar-jeva dolina, Ulovka, Planina, Hruševca, Verd — žaga ipd. Z vzgojnoizobraževalnim delom med cicibani bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu, saj pripravljamo za njih posebej cici-banovo planinsko šolo. Vsaki dve leti pripravimo osnovno planinsko Šolo, ki zajema predavanja iz vseh planinskih področij, od nevarnosti v gorah, gibanja, orientacije do spoznavanja gorstev, ker le-ta omogočajo varno hojo v gore. Pionirji se tudi najbolj množično udeležujejo naših izletov in taborov. V letu 1984 smo organizirali osem izletov za vse mlade planince (Vršič, Taborska jama, Nanos, Francijev pohod na Planino, Blegoš, Kamniško sedlo, izlet v neznano Kal in Mrzlica, Planino). Na teh izletih je bilo 150 udeležencev. V avgustu pa smo organizirali že 20. planinski mladinski visokogorski tabor v Vratih, kjer smo kljub slabemu vremenu opravili 3 izlete (Stenar, Cmir, Bivak II, vzponi v triglavski severni steni...) Na teh izletih v taboru je bilo po 35. udeležencev. IZLETNIŠTVO IN TABOR V LETU 1985 V letošnjem letu predvidevamo naslednje izlete: Februar: — izlet na SLIVNICO — izlet v TAMAR Marec: — izlet na LISCO " — turni smuk April: — spominski Francijev pohod na PLANINO — turni smuk Maj: — kolesarski izlet na GRMADO — plezanje v PAKLEN ICI Junij: — izlet na STOL Julij: — izlet v Julijske Alpe <— RJAVINA — preizkusna tura za udeležence tabora Avgust: 1.—10. 8. 1985: 21. PLANINSKI MLADINSKI TABOR V LOGARSKI DOLINI Mladinci se sestajajo vsak teden v društvenih prostorih. Njihova dejavnost je: vodenje in organizacija planinskih izletov, mentorstvo v vrtcih in šolah, organizacija in izvedba planinskih taborov, alpinistična in jamarska dejavnost, udeležba na strokovnih izpopol- njevanjih v organizaciji Planinske zveze Slovenije. V letu 1984 smo pomagali pri organizaciji in izvedbi orientacijskega tekmovanja za Milo-vanovićev memorial in se udeleževali področnih orientacijskih tekmovanj, kjer je naša članska ekipa zasedla kar solidne uvrstitve. PD Vrhnika je zaradi lastne potrebe s prostovoljnim delom dogradil poleg zavetišča na Planini drvarnico za spravilo drv in orodja. Tudi mladinci in alpinisti smo s svojim delom pripomogli, da se je objekt zgradil. S tem pa se je zaradi nepopolne izkoriščenosti podstrešja objekta porodila zamisel o ziimski sobi, ki naj bi jo člani mladinskega odseka s prostovoljnim delom in podporo PD zgradili za potrebe celotnega MO in AO. MOPD VRHNIKA VABI na razstavo ob 20-letnici delovanja mladinske planinske dejavnosti na Vrhniki. Razstava bo predvidoma v prostorih JNA, v sredini februarja 1985 Okvirni program: 1. dan: — Otvoritev razstave — kratek oris planinstva na Vrhniki, spremljan z diapozitivi 2. dan: — Ogled razstave 3. dan: Ogled razstave — predavanje iz odprav v Himalajo — zaključek Natančnejše informacije bomo posredovali v sredstvih javnega obveščanja: S planinskimi pozdravi! VLJUDNO VABLJENI! MO PD VRHNIKA Tu bi iahko imeli zimske planinske tabore ter prenočišča za turna smučanja v bližnji okolici za najmlajše. V jeseni smo z velikim zalaganjem naših mladih članov objekt zaprli, tako da nam zima ne povzroča materialne škode. Takoj ko pa se bo otoplilo, bomo z delom nadaljevali. Na objektu smo naredili več kot 250 ur prostovoljnega dela. V Peklu smo spoznavali tehniko plezanja v/ledu in opremo, ki je potrebna za to Slapove v Peklu je izplezalo sedem članov, njihova ocena pa je v težavnosti IV. stopnje z mestom 80°. (naveze: Lončar-Matic, Rožmanec-Oblak Mojca, Ver-bič-Oblak Milena-Kovačič) Še isti mesec je pet članov AO opravilo prvo ponovitev slapu v Ihrovcu nad Zaboče-vim, ki sta ga kot prva preplezala Palčič-Košir. Dolžina slapu znaša 70 m, ocena: 50—60°, z mestom 70°. (naveze Rožmanec-Verbič-Lončar- Debevec- Kovačič). Štebalj-Praprotnik pa sta preplezala slap Orglice v Kamniški Bistrici, dolžina 65m, ocena: -50—60°, mesto 90°, - V. Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružijo na izletih, taborih in društvenem delu, in sicer vsak četrtek ob 20. uri, Tržaška 12 (I. nadstr. Doma upokojencev), kjer poslušamo prddavanja iz osnovne alpinistične vzgoje. MO PD VRHNIKA IN AO NOTRANJSKI jim moramo omogočiti, da pri; dejo tudi v te športne objekte, saj so njihovi. Nedvomno pa je na, loga društev, Partizana in tug ■ml \ Bomo kdaj znali ceniti arhivsko gradivo društev? Da arhivskega gradiva ne cenimo, je že znano. Če pa gre pri tem še za arhivsko grdivo društev ali zvez pa toliko bolj. Nihče se namreč ne zaveda (ali se noče?), da tudi »neko« društvo s svojo dejavnostjo, s svojim delovanjem, vpliva na kraj, področje, kjer deluje. Seveda je ta vpliv enkrat večji, drugič manjši, včasih bolj, včasih manj viden. Vendar je. In tega ne smemo pozabiti. Ves čas svojega delovanja pri društvih nastajajo, oziroma bi morali, »kupi papirja«, ki naj bi predstavljali zapisnike, statute, dopise in razno drugo dokumentacijo o dejavnosti. Vendar pa za te kupe, ki jih strokovno imenujemo dokumentarno gradivo, ni nikoli dovolj časa, da bi jih uredili. Pomena in vrednosti gradiva pa se začno pri društvih zavedati šele takrat, ko se začno pripravljati na kakšen jubilej. Takrat želijo izdati tudi katalog. Spravijo se nad gradivo v društvu, ki pa je, kot razočarani ugotovijo, neurejeno in v takšnem stanju, da si z njim ne morejo pomagati. Pa še manjka ga veliko. Nato začno hoditi od posameznika dp posameznika in jih spraševati in nabirati material, ki so ga le-ti »slučajno« v času, ko so bili še aktivni člani društva, odnesli domov. Slednjič se spomnijo tudi na arhiv. Tudi ta bi lahko kaj imel. Končno se tu zbira »star papir«. Vendar so razočarani. Ne dobijo ničesar. Ob vsem tem, kar sem napisal zgoraj, nam je odgovor takoj znan. Seveda, na koncu se vedno najde toliko gradiva, da na osnovi njega napišeš članek, razpravo, objaviš katalog, tako kot bo to sedaj naredila PIHALNA GODBA, Ki praznuje 60-letnico ustanovitve. Toda koliko dela in truda bo vloženo v to delo, ki ga le redki cenijo? Veliko več, kot bi ga bilo treba, če bi Ise zavedali, kakšno vrednost in pomen ima arhivsko gradivo in kam z njim, da se ne bi izgubilo. BORIS ROZMAN . ■^mmmmmmimmmmmmemKm^\ mt i m—11 m i > 11 val, porezal celo žice. In celo bele zvezdice, delo pridnih vzgojiteljic, na Ulici 6. maja in pred Domom JLA, bodo le redke počakale naslednje praznovanje. Kdor ni mogel dobiti cele, je pač vzel pol. Bomo na koga pokazali s prstom? To pa ne. Preveč bi bilo, saj bi morali pokazati tudi na tiste, ki so to videli pa so šli mirno dalje. Je še tak čas, da vsakdo skrbi zase in kar se da zadovoljno živi. Vendar, če bi bili vsi takega mišljenja, bi se potem sploh kaj dogajalo? Tudi konec tega leta bo prišel Dedek Mraz. Kako ga bomo pričakali, pa se pogovarjamo že sedaj, ko so vtisi še sveži, ko še vemo za vse pomanjkljivosti, ki jih bomo skušali odpraviti in narediti še kaj več. Razstavite ročna dela Sekcija za društveno aktivnost žena v Domu JLA, v sodelovanju ZKO Vrhnika ob 8. marcu — dnevu žena — pripravlja VII. razstavo ročnih del. Razstave se lahko udeležite s klekljanimi, vezenimi, šiviljskimi, kvačka-nimi izdelki, z gobelini, makrameji, tapiserijami in drugimi dekorativnimi izdelki. Lanskoletna razstava je pokazala precejšnji odziv raz-stavljalcev. Ročna dela za razstavo lahko prinesete v Dom JLA vsak dan od 8. do 20. ure, od 20. februarja do 2. marca. Otvoritev razstave bo 4. marca ob 18. uri. Razstava bo odprta do 8. marca. Ročna dela lahko dvignete po zadnjem dnevu razstave vsak dan od 17. do 19. ure, najpozneje do 15. marca. Ob 8. marcu — dneva žena — vas vabimo na kulturno prireditev, ki bo 8. marca ob 18. uri v Domu JLA. Vstopnine ni. Vse informacije dobite v Domu JLA osebno ali po telefonu 751-356. B..B.