ft^arsk ^ SNEG - Da hočejo biti tudi Novomeščani ‘ naro^" so dokazali preteklo soboto in nedeljo, saj so se GučarSLVsi ZVrstili v prostrani Športni dvorani na sejmu rabljene na p» op'eme’ ki ga je pripravil domači klub ,,Rog“. Kupčij je t* nakup€t Premožnejši, in teh ni bilo malo, so se odločili tudi iu™6 °prfme’ .** >°.J? na posebni stojnici ponujal b° let0Vercator\/'e nekaj obiskovalcev pa je bilo tudi takih, ki š°^QljŠat j ”dnali“ še v stari opremi in so na sejem prišli le estdnevn/ učanko izkaznico, po strokovni nasvet ali pa na vpis v srnučarski tečaj. (Foto: Janez Pavlin) St-47(1632) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 20. jiovembra 1980 Cena: 8 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom USLUGE ZA NAROD s SREBRNIMI ŽARKI P************* ****•« Metlika sl ^nOge pridobitve ob finskem prazniku sarrf- *P,om*n na uničenje belo-i ?~™istično-italijanske pošto-' na Suhorju 1942, s čimer* ,art *Svenski in hrvaški partizane * mu 1 snirtni udarec belogardiz-' m.m« Beli kraiini. praznuje* svni občina 26. novembra* V°J Praznik. yečje pridobitve občine v* njem letu gotovo sodi sodob-* deset aTi Podzemlju, ki ima' i dj«® “dilnic, telovadnico in. m Potrebne prostore, z onre-* dir.Pa Je veljala 22 milijonov: J*MWj Omeniti je. treba tudi* _ Mercatorjevo skladišče v Ribnica ima plavalni bazen Boqat program za dan republike in jubilej telesne kulture - Najboljše slovenske rokometne ekipe v Ribnici Na slavnostni seji vi Počastitev letošnjega Panika občine Met* ,7®- ta bo v Kometu v jredo, 26. novembra, ob 10.* “P - bodo podelili tudi* jr**te občine. To najvišje Ofitnsko priznanje bodo do-k E.tt,: delovna organizacija 1 ron?,et- Janez Gačnik, direk-* ,°r Kmetijske zadruge Medini m Anton Pezdirc, načel-Ofk UJV Novo mesto. j*—----------------------------- J * dokončana je bila čistil-* odprava in delno eden od drsnikov, v okvim proslav ob nu i!l Pa 0°do predali name-? 1 _7 .'stanovanjski blok v Ulici* S oknii vA katere8a gradnja je stala { Y •»<) milijonov dinarjev. tem letu so posodobili* <-ei cest v krajevnih skuttnos-t nic» bra7ice- Jugorje in Rosal-'; CosnH ??ravili precei del pri t0v obitvi cest Metlika-Grab-M,lc, Božakovo-Rakovec. *r v ^sikatera kmečka hiša je že ali nj2;'a,kem bo dobila zdravo* m? i y°d°. v krajevnih skupnos-J oj-jj.okvica, Radoviča in Metlika* Osrednja proslava ob letošnjem dnevu republike, ki bo 27. novembra ob 16. uri v Ribnici, bo združena s praznovanjem 80-letnice telesne kulture v Ribniški dolini. Začela se bo z otvoritvijo plavalnega bazena, nadaljevala s podelitvijo priznanj zaslužnim telesnokulturnim delavcem, nastopi raznih oddelkov in aktivov, zaključila pa se bo z bogatim kulturnim programom, ki ga bodo izvajali znani operni pevci, Sonja Hočevarjeva, Ladko Korošec in Rajko Koritnik. Prireditve v počastitev 80-letnice telesne kulture se bodo začele že ZAHTEVNO PREVERJANJE — Posnetek je iz komandne sobe jedrske elektrarne v Krškem. V njej se prižiga na stotine kontrolnih lučk, medtem ko strokovnjaki ocenjujejo delovanje obratovalnih in varnostnih naprav. (Foto: Jožica Teppey) V METLIKI DOM EDVARDA KARDELJA Na slovesnosti ob poimenovanju metliškega kulturnega doma po Edvardu Kardelju v torek, 25. novembra, ob 16. uri, bo govoril član predsedstva CK ZKS in predsednik sveta marksističnega centra pri Centralnem komiteju ZKS dr. Boris Majer. V avli doma bodo odkrili doprsni kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Draga Tršajja. Iz jedrske se že dviga. V Krškem preizkušajo naprave v jedrski elektrarni — Reden zagon oktobra 1981 * k0-:,v' športna igrišča, medtem - * Vs^k6 v Rosalnicah že nared./ J teh in ostalih pridobitev J Spevu0 n? bi bilo brez samopri- ■ t 20 i ’k* 8a občani plačujejo že£ 'i Prav letos Pa so 86 [ M °cib, da bodo dva odstotka' i na,!0?*311**1 dohodkov dajali še' ! ^iihpetlet J ■ stn.L1?1 . ve'*ke naložbe v pre-* > so . ,^riranje gospodarstva, ki* t - ti, Uresničili v zadnjem času predvsem za novo* Beti, 1MV na Suhorju v Rosalnicah, Komet in* klet - bodo želenej dajale v naslednjem^ i«*«***-**** Piskajoče bruhanje pare v novembrsko ozračje je edini zunanji znak dramatičnih trenutkov velike preizkušnje obratovalnih in varnostnih naprav jedrske elektrarne v Krškem. Vsi sistemi razen reaktorja delujejo pod normalnimi pogoji. Med toplim preizkusom, ki sodi med zadnje pomembnejše preverjanje delovanja velikanke pred vložitvijo jedrskega goriva v sredico reaktor^, je voda v sistemih ogreta na 299 Celzija in pod pritiskom 157 atmosfer. Toploto za izpeljavo tega preizkusa dobivajo brez jedrskega goriva, s trenjem tekočine ob pomoči reaktorskih črpalk in z električnimi grelci tlačnika. Vroči preizkus ustreza funkcionalnemu preizkušanju klasične termoelektrarne neposredno pred priklopom na omrežje. V nedeljo so začeli testirati glavne ventile na parnem generator- ju. Pognali so turbino, ki se je zavrtela 600-krat v minuti, medtem ko je med obratovanjem elektrarne predvidenih 1500 obratov v minuti. Pri ocenjevanju toplega preizkusa sodelujejo razen strokovnjakov Wes-tinghosea in obratovalnega osebja tudi strokovnjaki znanstvenih inštitutov. Za zdaj vse kaže, da so zadovoljni z rezultati in da se nadaljnja graditev atomske ne bo zavlekla čez predvidene roke. Pričetek komercialnega obratovanja je napovedan za oktober 1981. Prvo polnjenje reaktorja z gorivom je predvideno že v začetku prihodnjega leta, če med preizkušanjem ne bo kakih zapletov. Za zdaj vse dobro kaže. Gorivni elementi so že uskladiščeni v elektrarni. To je 121 palic, od katerih bodo vsako leto zamenjali tretjino, izrab- ljene in ohlajene palice pa bodo v zaščitnih kontejnerjih odpeljali v tovarno za predelavo izrabljenega goriva. JE Krško bo obratovala z močjo 632 megavvatov in bo napajala Slovenijo in Hrvaško. Vsaka od njiju bo dobivala polovico njene energije. JOŽICA TEPPEY jutri, 21. novembra, ko se bo začel ob 17. uri v Ribnici rokometni turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe: Kolinska-Slovan, Aero Celje, Jadran Timav in Inles Ribnica. 22. novembra ob 9. uri bodo tekme aktivov ZSM; v nedeljo pa se bo ob 9. uri začel odbojkarski turnir aktivov 2£M v Ribnici, v Sodražici pa namiznoteniški turnir. V ponedeljek, 24. novembra ob 16. uri, bo v Ribnici nogometni turnir, v torek ob 16. uri pa tudi v Ribnici brzopotezni šahovski turnir, na katerem bodo sodelovali šahisti iz Kočevja, Ponikev in Ribnice. V sredo, 26. noverpbra, bo ob 16. uri v Kolodvorski ulici v Ribnici spretnostna in ocenjevalna vožnja za voznike motornih vozil. Brestaniška Svoboda slavi V soboto osrednja prireditev V Brestanici potekajo že druei teden prireditve v počastitev 35-let-nice delovanja domačega delavskega kulturnega društva Svobode. Do zdaj so odprli novo krajevno knjižnico, videli Camolettijevo komedijo ..Strogo zaupno" v izvedbi dramske sekcije in pod režijskim vodstvom Pavle Zajelšnik, včeraj pa so zavrteli tudi slovenski film „Splav meduze". Osrednja prireditev ob visokem jubileju i brestaniškega kulturnega društva bo v soboto, 22. novembra, ko bo na sporedu večer utrinkov iz ' uspešnic preteklega obdobja (odlomki iz operet, iger itd.). Dan kasneje bodo v knjižnici odprli razstavo slikarskih del Staneta Fabjančiča. Proslavljanje 35-letnice brestaniške Svobode se bo izteklo 6. decembra. Tedaj bo v domu Svobode slavnostih koncert, na katerem bosta pela domači ipevski zbor in zbor „Tone Okrogar ‘ iz Zagorja ob Savi. 8. srečanje samoupravljalcev zletnega območja 8. srečanje je bilo na Plitvičkih jezerih, deveto pa bo v Novem, mestu 13., 14. in 15. novembra je bilo na Plitvičkih jezerih 8. srečanje samoupravljalcev zletnega območja Bratstvo enotnost Letošnji organizator je bil občinski svet Zveze sindikatov Gospič, tema letošnjega razgovora pa je bila Ekonomska stabilizacija kot najvažnejša gospodarska in politična naloga". Iz štirih dolenjskih občin je na r e govoru sodelovalo 40 delegatov. Delegati so obiskali sedem delovnih organizacij: Nacionalni park Plitvice, Industrijo gradbenega materiala v Ličkem Lešču, Lesno industrijo v Otočcu, tiskarno Kikograf v Titovi Koreni-ci, delovno organizacijo „Marko Oreškovič" Lički Osik, kmetijsko gospodarski kombinat Velebit v Gospiču in center srednjih šol v Otočcu. Na drugi plenarni seji so iz poročil in predhodnih razgovorov oblikovali sklepe, ki bodo služili kot osnova za prinravo tretjega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Na 8. srečanju je bil sprejet tudi predlog stalnega sekretariata zletnega območja, da bo naslednje, 9. srečanje samoupravljalcev v oktobru prihodnjega leta v Novem mestu. Do konca tedna bo prevladovalo deloma jasno in razmeroma toplo vreme. ZANIMIVE PRIPOVEDI — Sedem udeležencev partijske konference novomeškega okrožja je novinarjem govorilo o medvojnem revolucionarnem gibanju na Dolenjskem, ki v zgodovinopisju še ni dobilo ustreznega prikaza. (Foto: D. R.) V usodnem času Sli med ljudi Komunisti novomeškega okrožja, katerih delegati so konferenci v Dol. Toplicah, so revolucionarno se septembra 1940 sešli na razgibali množice Jutri zvečer bo v Dolenjskih Toplicah slavnostna seja občinske konference ZKS Novo mesto, ki bo posvečena 40-letnici partijske konference novomeškega okrožja; govoril bo Niko Šilih, član sveta republike. Sredi prejšnjega tedna pa je bila v Dolenjskih ' Toplicah novinarska konferenca, na kateri je sedem (Tone Henigman, dr. France Hoče- mgm var, Vilma Pirkovič, Srečo Preželj, Jože Ravbar, Niko Šiilih in Rudo Zupanc) od desetih še živečih udeležencev okrožne partijske konference obudilo spomine na predvojno delavsko in revolucionarno gibanje na Dolenjskem, težišče pri- RIBNIŠKI ŠPORTNI CENTER DOGRAJEN Tehnični prevzem športnega centra Ribnica je bil opravljen 14. novembra. Komisija je ob pregledu športne dvorane ugotovila, da so malenkostni spodrsljaji, Id so bili vpisani v dovoljenje za poizkusno obratovanje, odpravljeni in da ni nobenih ovir več, da za dvorano ne bi bilo izdano dovoljenje za redno obratovanje. Med pregledom plavalnega bazena so ugotovili le manjše pomanjkljivosti, ki pa tudi niso ovira, da za bazen ne bi bilo izdano dovoljenje za enoletno poizkusno obratovanje. (jovedovanja pa je bila priprava in sama izvedba konference v Henig-manovi hiši. Kako je potekala konferenca (trdnega dokaza ni, več stvari pa kaže na to, da je bda 8. septembra 1940), o tem smo se lahko podrobno seznanili iz spominov Vilme Pirkovič v zadnji številki Dolenjskega lista. Ta znana revolucionarka je zbranim novinarjem zatrdila, da je dovolj gradiva o predvojnem revolucionarnem gibanju na Dolenjskem, le zbrano še ni, pa tudi zgodovinopisje je zatajilo. Zato je že skrajni čas, da se kdo od poklicanih loti posla in dolenjskemu delavskemu in revolucionarnemu gibanju odmeri tisto zgodovinsko mesto, ki mu pripada. Pirkovičeva, dr. Hočevar, Preželj, Zupanc in drugi so podrobno govorili o zametkih, razvoju, raširje-nosti in še čem, kar dolenjsko revolucionarno gibanje (kandijška republika, dogodki v Kostanjevici, volitve v Šentjerneju, društvo Svoboda, list Boljševik sokolska društva, napredno krožkovno gibanje na novomeški gimnaziji, Društva kmečkih fantov in deklet, v prvi vrsti pa partijsk' centri) kaže v luči, ki se je na pragu zadnje vojne in med njo Dokazala zi edino pravilno. Dolenj- ski komunisti in skojevci so za revolucionarne misli navdušili ljudske množice, sami pa so kljub ilegalnemu delovanju uspeli povezati in utrditi svoje vrste. Tako rekoč odločilnega pomena je bila pri tem topliška okrožna partijska konferenca, na kateri so izvolili nov okrožni komite. Ta je nato še bolj razvejil vpliv partije med delavci, kmeti, mladino, inteligenco. Zato dolenjski ljudje začetka vojne niso dočakali nepripravljeni, komunisti pa so bili njihovi preverjeni vodniki med narodnoosvobodilnim bojem, ki je prerasel v zmagovito socialistično revolucijo. D. RUSTJA NOVOGRAD: REFERENDUM USPEL 17. novembra so zaposleni v Novogradu na referendumu izglasovali odločitev, da ne bodo več poslovali v teh tozdih, marveč kot enovita delovna organizacija. Od 244 zaposlenih se je referenduma udeležilo 236 članov kolektiva, „za“ pa je glasovalo 188 volivcev. Proti jih je bilo vsega skupaj 38, neveljavnih pa je bilo 10 glasovnic. Najbolj je referendum uspel v tozdu Gradbeništvo z 81 odstotki glasov za, v Komunali je bilo 67 odst. volivcev za, v tozdu Vodovod pa 64 odstotkov za. Nova organiziranost bo začela veljati 1. januarja 1981. /T UREDNIŠTVO V GOSTEH Krajane, vikendaše ter predstavnike krajevne skupnosti in družbenopolitičnega življenja vabimo na srečanje na TRŠKI GORI ki bo v torek, 25. novembra, ob 17. uri v bivši gostilni Pugelj. Ekipa novinarjev Dolenjskega lista bo na voljo z beležnicami Pričakujemo številno udeležbo in koš novic o težavah in uspehih vašega območja. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Skoraj dobesedno v zadnjem trenutku so neuvrščene in nevtralne dežele uspele zbližati delegacije obeh blokov in rešiti madridsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je zasedala v doslej ncqbolj zaostrenih okoliščinah po podpisu Helsinške listine. ,JVa pripravljalnzm sestanku v Madridu so procesi Madrid: rešitev v 5 zadnjem hipu konference o varnosti ih sodelovanju v Evropi opravili doslej najtežji izpit. To je bil prelomni trenutek madridskega sestanka," je dejal ob zaključku splošne razprave jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve S Josip Vrhovec, ki je imel v 5* Madridu zelo opazen govor. Pripravljalni sestanek v Madridu je potekal v izjemno dramatičnih okoliščinah, o čemer priča tudi dejstvo, da so se diplomati zatekli k dokaj nenavadnem ukrepu - ustavili so namreč uro, da bi tako navidezno zamrznili čas in podaljšali rok, do katerega je imel pripravljalni sestanek nalogo sprejeti dnevni red in nekatera druga proceduralna vprašanja konference. In vendar ni šlo zgolj za protokol, za zunanje obeležje madridske konference. Nasprotja med blokoma so se porajala ob bistvenih vsebinskih razpravah, saj je hotel Zahod v taki ali drugačni obliki postaviti na zatožno klop Sovjetsko zvezo zaradi njenega posredovanja v Afganistanu - kar je kajpak Moskva dosledno zavračala kot nesprejemljivo in za protiutež grozila z javno razpravov „grehih"Zahoda. Neuvrščeni in nevtralni so, kot je to dejal Josip Vrhovec, prodrli s svojo željo, da se konferenca nadaljuje v normalnem vzdušju, da se ohrani popuščanje napetosti in zagotovi nadaljevanje procesa evropske varnosti in sodelovanja. S svojo aktivnostjo so naposled uspeli preprečiti dokončen spor med blokoma, ki sta konferenco pripeljala skorajda v brezizhoden položaj. Madridski sestanek nadaljuje delo. GVINEJA - BISSAO: DRŽAVNI UDAR Položaj v Gvineji — Bissao, kjer so pristaši ministrskega predsednika Joa Bernarda Viere konec minulega tedna strmoglavili z državnim udarom predsednika republike Luisa Cabrala, je še vedno nejasen, dasi poročila zatrjujejo, da vlada v državi mir. Kot kaže po prvih poročilih je premier Viera izvedel državni udar zato, ker ga je kanil predsednik republike Cabral zamenjati Viera, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske, pa je predsednika republike prehitel in ga vrgel z oblasti Gvineja - Bissao je nekdanja portugalska kolonija na zahodni obali Afrike. Takoj po proglasitvi neodvisnosti se je opredelila za neuvrščeno politiko, vendar pa se nav z not raj sooča z mnogimi problemi, ki jih poraja velika zaostalost -posledica stoletne kolonialne vladavine Portugalske. IRAN: VOJNA SE RAZPLAMTEVA Zadnjih nekaj dni so se boji med Irakom in Iranom razširili, Spopad pa je v nekaj dneh terjal več sto mrtvih in ranjenih - žalosten rekord te vojne; v kateri bo zmagovalec (če sploh bo kdo zmagal) oškodovan vsaj toliko kot premaganec. Iraške enote so prodrle v del mesta Susangerd, kjer je prišlo do hude tankovske in topniške bitke med Iračani in Iranci Iranska letala so napadla več ciljev v Iraku, vendar Iračani trdijo, da so imela pri tem velike izgube. Nesmiselna vojna se tako nadaljuje z čedalje hujšimi žrtvami in neznanskim razdejanjem. JANEZ CuCriK J S * * * * I I ] KOMPASOVA SMUKA ’81 KRAJ HOTEL ODHODI KRAN JSKA GORA hotel Kompas BOVEC hotel Kanin PAMPEAGO hotel Pampeago hotel Rododendro NEVEGAL hotel Oliver hotel Olimpo PASSOTONALE hotel Victoria hotel Eden ALLEGHE hotel Coldai PASSO PORDOI hotel Pordoi OBERTAUERN hotel VVinter AVORIAZ - MORZINE hotel Snow apartmaji CHAMOVrx apartmaji Vacartcs COURCHEVEL hotel Corcheneige LATOUSSUIRE planinska koča Vsi, ki se bodo prijavili do 10. decembra 1980, bodo imeli 5-odstoten popust na hotelske cene. Otroci pa bodo deležni posebnih popustov. Ce se bo prijavila zaključena skupina nad 20 oseb, bodo člani take skupine prav tako deležni posebnega popusta. Prijavljenci imajo možnost plačila na obro- 10., 11., 16., 17.. 21., 24., 26., 31., januar 10., 17., 24., 31. januar 10., 17., 24., 31. januar 21., 28. marec 3., 10., 17., 24., 31. januar 7., 14., 21. marec 10., 17., 24., 31. januar 10., 17., 24., 31. januar 10., 17., 24., 31. januar 10., 17., 24., 31. januar 10., 17. januar 17., 24. januar 17., 24. januar 10., 17., 24., 31. januar 10., 17., 24., 31. januar 14. marec, 15. april 14. marec 7., 14., 21. marec ke, s tem da mora biti zadnji obrok plačan 3 dni pred odhodom. Pri Kompasovih aranžmajih za bližajočo se zimo sodelujejo tudi znane slovenske tovarne športne opreme ELAN, tovarna obutve ALPINA in tovarna pletenin RAŠICA z raznimi koristnimi nagradami. Med drugim bo vsak udeleženec CENE V DINAMIH NA OSEBO ZA TEDEN DM od 2.300 do 4.300 3.200 od 5.500 do 7.950 od 5.900 do 8.750 od 4.800 do 7.250 od 5.000 do 7.850 od 4.900 do 6.750 od 4.500 do 6.350 od 5.500 do 8.150 od 4.500 do 7.150 od 4.100 do 8.100 od 8.200 do 8.700 od 5.950 do 8.350 od 5.200 do 8.900 2.500 od 1.900 do 2.300 cene naknadno cene naknadno 8.580 prejel lepo pleteno smučarsko kapo. če ste se ogreli za katerega od aranžmajev, je najbolje, da stopite v najbližjo poslovalnico KOMPASA. Dosti je še kruha brez motike Prepočasi odpravljamo (ali še celo večamo) pomanjkljivosti pri delitvi dohodka ■##/#########/#####/#/#/####/##########/#■ NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED S 5 s Vsi smo občutili potrebo, je dejal Stane Dolanc, na seji odbora SR Srbije za pripravo tretjega kongresa samoupravlialcev Jugoslavije, da v tem trenutku skličemo kongres delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije. Tovariš Tito je to pobudo izrazil v svoji novoletni poslanici. Menimo, da je naša revolucija v odločilnem obdobju, pomembnem za nadaljnji razvoj naše družbe v celoti. Zapleten trenutek Imam občutek, da v zadnjem času pri nas dede na ekonomski' trenutek v katerem živimo in ki je zelo zapleten in ki bo morda jutri še težji, poskušajo nekateri naprtiti socialističnemu samoupravnemu sistemu krivdo za ekonomski položaj, v katerem smo. Prišli smo celo v položaj, da se celo v. nekaterih naših revijah govori o nujnosti spremembe sistema, ker smo v nekem trenutku, v katerem nekateri posamezniki in nekatere skupine dvigajo glave in govorijo, kako pri nas ni demokracije, govorijo o nujnosti spremembe kazenskega zakonika itd. Te skupine in posamezniki, je v nadaljevanju dejal Dolanc, najdemo v vseh republikah in pokrajinah. Nočem reči, da moramo zaradi njih imeti kongres. S tem sem začel zato, da bi enostavno povedal, da gre za ljudi, ki v bistvu nikoli niso nič dali razvoju resnične demokracije, in svobode. Medtem ko se vsa jugoslovanska družba bojuje za položaj delavca v družbenem delu, v proizvodnem odnosu za to, da bi delavec dejansko razpolagal z vrednostjo, ki jo ustvarja, je zanje demokracija, dejal bi celo njihovo razumevanje demokracije, kon- Neštetokrat smo že slišati, da nastaiajo socialne razlike med zaposlenimi predvsem zato, ker mnogi prejemajo na roke več denaija, kot ga zaslužijo. Nagrajevanje ,.mimn kriterijev delitve po rezultatih dela", kakor pravimo tak*.iemu brezdelnemu pridobivanju dohodka, se razrašča iz več vzrokov: zaradi nedemokratičnih odnosov v delovnih skupnostih, zaradi politike, ki temelji na načelu ,.ti meni — jaz tebi”, nejavne delitve, neopredeljenosti pooblastil in pristojnosti posameznikov ali skupin in še zaradi (*ruR®1, Zaradi neizoblikovanega si- stema nagrajevanja porabljamo za kolikor toliko spodbudno nagrajevanje mnogo več denaija za osebne dohodke, kot bi ga bilo potrebno razdeliti pri resničnem nagraievanju po delu. Enaka količina denarja za osebne dohodke pa bi spet lahko obrodila pri spodbudnem nagrajevanju po delu boljše rezultate. Podatki kažejo, da uporabljajo sistem nagraievanja po rezultatih dela le v majhnem številu delovnih kolektivov. Najmanj je takšnih kolektivov, kier sistem delitve osebnih dohodkov stalno izboljšujejo. V drugih „meri-jo” le delo neposrednih proizvajalcev, vodilni delavci in strokovnjaki pa prejemajo redno in še kar dobro ,.plačo”. V tretji vrsti kolektivov pa so na načelo nagrajevanja po delu že povsem pozabili. V njih deluje sistem uravnilovke, in to izrazito nespodbudno za proizvodnost dela. Individualnih kriterijev za oceno rezultatov dela zlasti ne poznajo pri vrednotenju dela vodilnih delavcev. Ni tako redko, da imaio vodilni v delovnih organizacijah, ki jim gre slabo, večje dohodke od vodilnih v mnogo uspešnejših. Ta enakost neenakih pa se ne pojavlja pri dohodkih delavcev! Ni mogoče'zanikati dejstva, servativnejše od razumevanja demokracije, ki jo imajo sami za vzor. V glavnem gre za prozahodna razumevanja, za razumevanja katoliške morale in katoliške demokracije, ki temelji na konservativnem razumevanju medčloveških oinosov. Po eni strani pa tudi po drugi ta njihova razumevanja izhajajo iz monopolističnih hotenj, da je le intelektualec tisti, ki lahko razume probleme družbe, opozori na razvoj družbe itd. Zanimivo pa je tudi to, da se poskušajo te razne skupinice povezovati, povezujejo se celo z najbolj reakcionarnimi krogi v tujini in iščejo razprave v tujini, CeS da doma nimajo kje izraziti svoja demokratska hotenja. Recimo, v Sloveniji zahtevajo novo revijo, kot jo zahtevajo tudi tu. Dopisnik Monda je poročal in ta časopis je na prvi strani pisal o takšnih zadevah kot je ta, da Slovenija ne dovoli nove revije, hkrati pa Mond ni povedal, da ima prav ta majhna Slovenija več revij in več publicistike, kot vsa Francija skupaj. O tem dopisnik Monda iz Beograda noče pisati. Noče pisati niti o tem, da je sin človeka, ki v tem trenutku toliko govori o demokraciji, sin Djilasa, Aleksa, emigriral in je danes v tujini ter je član uredniškega odbora ene od četniških revij. O tem javnost malo ve. Torej lahko vidimo za kakšno demokracijo se bojujejo ti ljudje. S tem sem vas hotel enostavno opozoriti, da bi bilo zelo napak misliti, da imamo zaradi njih kongres in da bo na kongresu prevladalo nekakšno defenzivno stališče. Nasprotno. Ta kongres mora potegniti črto pod rezultate razvoja socialističnega samoupravljanja v zadnjih 10 do 12 letih. M. MEDF.N nekaterih dejavnostih posledica monopolnega položaja, temveč predvsem za razlike, ki se kažejo v višjih osebnih dohodkih oziroma poprečjih ne glede na dejanski vpliv določenih kategorij delavcev na uspeh OZD. Višina osebnih dohodkov je namreč is vedno boli odvisna od tega, kje si zaposlen, kot pa od dejanskega delovnega prispevka. Hitrejši in enakomernejši razvoj našega gospodarstva terja torej - poleg izpopolnjevanja tržnega mehanizma — tudi ustrezno družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Takšno družbeno usmerjanje smo že začeli uspešno uveljavljati z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Zaradi mnogih pomanjkljivosti v delitvi pa bo treba tako dogovore kot sporazume š<* bistveno izpopolniti. Politično pomeni ta zahteva tudi, da bo treba vpeljati večje razlike v razponih osebnih dohodkov, zlasti v razponih znotraj TOZD. VINKO BLATNIK tedenski mozaik AMERIŠKE VOLITVE S° i POSTALE že sestavni del zg*0' vine, toda opazovalci še veds« analizirajo številke in dejstva W poskušajo ugotoviti, zakaj f i Jimmy Carter izgubil tako p*' pričljivo. Eden izmed razlogi’ ^ naj bi bila tudi „velika debata p ki sta jo oba kandidata imel*’ Clevelandu. Čeprav naslednje? dne ni bilo jasno, kdo je zni®* in kdo izgubil, se sedaj večina opazovalcev strinja, da r Carter v tem dvoboju nedvomn potegnil krajši konec in P? mnenju je to tudi (kajpak o vsem drugem - slabem &)SP0' darskem položaju, talcih v obnašanju predsednikovega J ta Billija in drugem) odločilo predvolilni boj. •# .. nazadnje, pravijo ti strokovnjak; Carter nikakor ni hotel posl« svojih svetovalcev „ki s0 * odvračali od izjave, da * ‘ (kakor je deial v deba 1 ^ Reaganom) pogovarjal s w £ hčerko, ki je dejala, daj .Jedrsko oboroževanje pomembna tema Pre Zl kampanje" ... Vsakega P° ® lem je bilo dovolj za dokon poraz in slovo od vsega • • • rja. KAJ MENITE, KAJ SE Dl, če na cesti denarja? Bo denar vaš g No, odvisno od tega, čigav Je A ta denar in v kateri držav«5te® našli. Za nekdanjega voB“^ tovornjaka, 42-letnega . Hišao Onukija se je naposled lepo iztekla. Poteffl' ^ je pred šestimi meseci na "avto-moto ' DRUŠTVO BRESTANICA proda na javni licitaciji osebni avto ZASTAVA 101 Prodaja bo v soboto, dne 22. 11. 1980, ob 16. uri pri društveni garaži. 855/47-80 IŠČEJO SUPER strokovnjake k Kf?t kaže razpis SGP Pioniija Dol °Ve^a mcsta> objavljen v on-Ii e.m *‘stu> s'v tej delovni bi;:"««11 ne žele pretirano, da Predsednika, pod-ga ^dnika in člana kolegijske-falrij}?S*ovodnef5a organa dobili •a o , ° ■“bražene ljudi. Za lah« Pravila in naloge se namreč imai° pri'av'i° strokovnjaki, ki gj^j? v*s°k° ali višjo izobrazbo •'»eri ne’ PRVne in ekonomske k™,-,-' ,^er Pa Je Pri «as stro-.^niakov, ki bi imeli var tri faku,^”ki bi imeli kar J>veljala kar tretja možnost. Na boli malo, bo najbrž tudj82*?'8. * namreč lahko javijo •main*181' S srednJ° Jolo> le da fenj <*eset *et ustreznih izku- Čigave so Beltove devize? Črnomaljski Beit preko Tama izvozi za 21 milijonov dinarjev svojih izdelkov na leto — Polovico tako zasluženih deviz pripravljeni odstopiti, ostalo pa hočejo zase S e/mi. /sca ine • ® MESTO: Spet toplo vie-tokra* v^° sejmišče, saj je, bilo danih naProdai 378 prašičev, pro-1.5nn **a kar 253. Pujski so stali pa i2-000 din, starejši prašiči BRp2d0 3,4°0 din. ■Ho. p *CE: Tudi tu je bilo živahni^ r°dajalci so ponujali 544 pra|j*°v * nad tri mesece starih 73 Prodali so jih 411; prve po druge pa po 55 do Sp0to^jOmgram žive teže. In lika bo 60 še zaradi državnega praz-sejem ob prazniku dan 28. novembra. V desetih mesecih letošnjega leta je črnomaljski Belt z lastnim izvozom iztržil 1.056.000 dolarjev. Vse razpoložljive devize, ki so jih zaslužili z izvozom, so »porabili za uvoz nujno potrebnega reprodukcijskega materiala. Tako so iz Brazilije uvozili 1.500 ton železa v vrednosti 11 milijonov dinarjev, iz Belgiie furanske smole, med uvoženimi artikli so še rezervni deli za elektropeč in regeneracijo peska. Za letos bodo s svojimi devizami lahko nakupili dovolj repromateria-la, ker so imeli na zalogi železo še od lani, ko so ga dobivali iz Sovjetske zveze, prihodnje leto pa bodo za uvoz potrebovali okoli 40 milijonov deviznih dinarjev ali desetkrat več kot lani, ko so iz Sovietske zveze še lahko kupovali železo za dinarje, kar s 40-odstotnim izvozom na klirinško območje res ni bilo težko. Vendar se je uvoz z Vzhoda ustavil, tako da so vezani izključno na zahodno tržišče. Računajo, da bodo ostale potrebne devize dobili od tistih delovnih organizacij, preko katerih Belt posredno tudi izvaža svoje izdelke, o čemer ima skleniene samoupravne sporazume. Pomemben del izvoza pa Belt ustvari preko ZIV Tam. Celotni Tamov izvoz za letošnje leto bo znašal 540 milijonov dinarjev, od tega pa je skoraj 4 odstotke ali 21 milijonov dinarjev Bel tov delež. Vendar Belt edini od petih delovnih organizacij v Združeni industriji vozil Tam še ni podpisal samoupravnega sporazuma o združevanju deviz, ker še niso dosegli soglasja o tem, za kaj posamezne delovne organizacije v ZIV lahko uporabljajo te devize. Tam namreč zahteva, da jih uporabljajo izključno za uvoz. v zvezi s programom cestnih vozil. Na to pa Belt nikakor ne more pristati, saj tudi del tistih deviz, ki jih ustvarijo z lastnim izvozom- in del tistih, ki jih združujejo z drugimi delovnimi organizacijami, namenjajo za program cestnih vozil. Belt je pripravljen polovico deviz, ki jih ustvari z izvozom preko Tama, odstopiti tistim delovnim organizacijam v ZIV, ki ne izvažajo, z drugo polovico pa hočejo razpolagati sami. A. BARTELJ Kmetijski nasveti Ni razlogov za preplah 5 .waj_ Co nevarna za človeško zdravje? Na ta vprašanja š lr° ?govoriti v današnjem kramljanju, ki ni namenjeno le J ufcivain J “^no pridelujejo, temveč še v večji meri tistim, ki jo S lorej nam vsem J Pofc^p *?*“a in mleka že dolgo ne sledi samo svojim naravnim * nune • Rejc» skušajo na različne načine spodbujati izkoristek £ Drirast im hm, oi, w antibjJ5,v re?I“c* 2 uporabo hormonov v živinski krmi? Koliko res laj^°vJe v mesu> ki ga uživamo? Je modema živinoreja- IMV med stotimi 80. mesto med 220 največjimi jugoslovanskimi ozdi »Ekonomska politika” je tudi letos pripravila pregled 220 največjih organizacij združenega dela v Jugoslaviji glede na doseženi skupni prihodek v lanskem letu. Na tri lestvice so razvrstili 140 proizvodnih, 60 ozdov s področja trgovine in gostinstva ter 20 ozdov s področja prometa in zvez. Na prvem mestu je šej vedno INA, med ozdi z našega ]š|a- * 'Podbujali p 0dl°čno zatrdimo, da razen v raziskovalne namene -0 v nikoli nismo uporabljali hormonov, kar pa ni ^ v.ŽDa. j^dnji Italiji, kjer še dobro pomnijo brojlersko afero, ali J So morali izrecno prepovedati uporabo hormona s tJruoa* * ^ v večjih količinah lahko izzove rakaste tvorbe. ^ v fiašijfV 6 P* i® z antibiotiki, ki jih dodajajo živinski krmi tudi S Pridobi^6 -11*03!1 mofinih krmil. Antibiotiki so snovi, ki jih $ ^iraj0 k ?e*'c *n bakterij, in imajo to lastnost, da S “najejo živalske in rastlinske mikroorganizme. * '^iSčaj "^i h™’ vP^vaj° na t0> da živali krmo bolje J niso ri °^jivi v majhnih količinah antibiotfld bajanj.ne “ živali ne za človeka, drugače pa je, če z T^iotit PretV*van», če namesto 10 do 20 miligramov n»( n> ^°8ram krme dodajo 200 in več miligramov. li^Pornost f68,18 nevamost, da bodo ti antibiotiki zmanjšali M L J*^vali za nekatere bolezni, s tem pa tudi odpornost L^kovnjati ° ta*to meso u®v*Ji- Ni razloga za preplah, mirijo ^Ij^jara, vendar pod pogojem, da ni presežena dovoljena ^ola tpk ,ot*k°v v krmi’ kar lahko prepreči poostrena nološkega postopka v pridobivanju krme in reji. Inž. M. L koliko mlinu, mi je Škropljenje območja pa se je IMV obdržala med stotimi največjimi in s 5.223.792 dinarji skupnega prihodka zavzema 80. mesto. Slovensko združeno delo ima na listi 140 proizvodnih OZD 28 predstavnikov. Najviše, na 19. mesto, se je z 21. mesta prebil Uniles, v sklop katerega spada tudi Novoles, slede pa mu Združeno elektrogospodarstvo Slovenije, Giposs, Sloveni-ja-papir idr., da omenimo le tiste višje uvrščene, v sestavi katerih so delovne organizacije našega območja. Med zanimivimi podatki, ki jih je moč dobiti z lestvic, je tudi ta, daje po obliki združevanja kar 69 odst. sestavljenih organizacij združenega dela. Slovenija je razmeroma močno zastopana na lestvici ozdov s področja trgovine in gostinstva. Med 60 največjimi je 16 slovenskih. Najviše ie uvrščen Mercator, na 4. mestu, med deseterico največjih pa so še ABC-Pomurka, Emona in Petrol. Dodaten izvoz Novoteks: do konca leta dodatnih 26 milijonov V devetih mesecih letošnjega leta je kljub raznoterim težavam Novo-teksov izvoz na tuja tržišča dal 145 milijonov deviznih dinarjev iztržka, kar je za 30 milijonov več kot v istem obdobju lanskega leta. Zelo uspešno prodirajo zlasti na ameriški trg, kamor gre v kratkem poizkusna pošiljka 40.000 parov Novoteksovih Nove možnosti izvoza so se pred nedavnim pokazale še drugod, tako bodo v zadnjih treh mesecih dodatno izvozili za nadaljnjih 35 odstotkov, še vedno pa to ni dovolj za kritje načrtovanega uvoza. Ker ne gre le za surovine, ampak tudi za zunanje tehnološke izboljšave v strojnem parku, so začeli z vsemi večjimi kupci v državi sklepati samoupravne sporazume o združevanju deviz za uvoz opreme. Doslej so konfekcionarji pokazali razumevanje za Novoteksove težave in kaže. da bo sporazumevanje dalo zaželeni rezultat. EN HRIBČEK BOM KUPIL~ Ureja- Tit Doberšek Člani Društva vinogradnikov Dolenjske (UO in zastopniki OVO) so si koncem septembra 1980 ogledali nekaj vinogradov v Slavoniji (Kutjevo, Belje) in Jastrebarskem (Sv. Jana) naše sosednje republike Hrvaške. Ob tej priliki sem od udeležencev poučnega ogleda sprejel obveznost, da za ostale člane društva in za bralce Dolenjskega lista, v informacijo in pouk napišem nekaj o \ vinogradništvu Hrvaške SR Hrvaška ima okrog 95000 ha vinogradov in pridela na leto povprečno okrog 2125000 hi vina (okrog 4-krat več kot Slovenija) in je po površini vinogradov na drugem mestu v Jugoslaviji (na prvem mestu je SR Srbija). Vinograde v tej republiki delijo na dve večji vinograški območji SEVERNA HRVAŠKA V njej prevladujejo bela vina severnega tipa z vinorodnimi okoliši: VARAŽDIN zajema Vara-džinske gorice, Vinico in Medji-murje. ZAGORJE zajema celotno Hrvaško Zagorje s Kalnikom, Sv. Ivan Zeleni in okolico Zagreba. PLEŠIVICA zajema vzhodne obronke Gorjancev z znanimi vinorodnimi kraji zahodno od Sombora, Jastrebarskega z Sv. Jano, Vivodino in Ozliem. PETRINJA zajema Pokuplje in Vutomeričke gorice. PODRAVINA zajema Novi grad, Koprivnico in Virovitico. MOSLAVINA zajema Čazmo in Kutino. DARUVAR z območjem Pakraca. POŽECKA KOTLINA z Veliko Požego in Kutjevim. PODUNAVJE z delom Fruške gore in Baranje. Po sortni\sestavi sodi severna Hrvaška v severnoevropski, pa tudi v zahodnoevropski vinorodni pas. Tu pridelujejo sortna in tipizirana vina, icot so laški rizling, ki ga imenujejo eaševi-na, traminec in sovinjon iz Iloka. beli burgundec (beli pino), pa tudi kraljevino in štajersko belino (ranfol), frankinjo in druge. Sortiment je podoben sortimen-tu severovzhodne pa tudi jugovzhodne Slovenije, le daje delež domačih in udomačenih sort večji. Razen kvalitetnih vin pridelujejo lažja harmonična vina (Plešivica, Vivodina itd.) z razmeroma nizkim pro-nilom skupnih kisjfn. JADRANSKO OBMOČJE V njem prevladujejo (poleg belih) rdeča vina z vinorodnimi okoliši: SEVERNI JADRAN z južno in zahodno Istro, ki zajema Poreč, Orsan, Rovinj in Brione. VZHODNA ISTRA z Labinom. OSREDNJA ISTRA z Bujami. SEVERNA DALMACIJA zajema Knin, Pag, Zadar, Biograd. Benkovac in Dugi otok. SREDNJE DALMATINSKO PRIMORJE zajema Trogir, Ka-štele, Makarsko, Brač, Hvar, Vis, Korčulo in Lastovo. DALMATINSKO ZAGOSTE zajema Vrliko, Sinj in Vrgorac. JUŽNA DALMACIJA s Pelješcem in Mljetom. DOLNJA NERETVA s Ko-navljem. V Istri gojijo od belih sort zlasti malvazijo, beli burgundec (beli pino), muškate, od rdečih sort pa teran (refošk), borgonjo, merlot, kabernete in druge. Dalmacija je v ampelograf-. skem pogledu silno zanimiva, saj najdemo tu veliko število domačih in tujih sort. Znane sorte so plavac (dingač), bogdanuša, ma-raština, grk, vugava, vranac, kra-tošija in druge. Zelo natančen opis vinskih in namiznih sort trte v Dalmaciji najdemo v knjigi »Dalmatinska ampelografija” Stjepana Buliča (Zagreb 1949). OGLED VINOGRADOV PPK KUTJEVO V uvodu omenjeni člani Društva vinogradnikov Dolenjske so si najprej ogledali vinograde PPK Kutjevo v Slavoniji. Po opisani razdelitvi vinogradov na Hrvaškem spada Kutjevo v vinorodni okoliš Požeške kotline na nižiih obronkih 792 m nadmorske višine visoke Krdinjske planote. Po vinogradih in kleteh te delovne organizacije je dolenjske vinogradnike vodil namestnik direktorja dipl. inž. Vinko Hruškar, ki je vinogradnikom dajal podatke ter informacije o njihovi dejavnosti. Namestnik direktoija PPK Kutjevo inž. Hruškar je povedal, da so opustili vinograde na blagih pobočjih hribovja Krdinja (pri nas bi bili takih zemljišč veseli) zaradi večjih stroškov oskrbe. Namesto tega so pred leti zasadili 300 ha novih vinogradov na nižje ležečem (220 m nadmorske višine) ravnem platoju, kjer je obdelava in oskrba cenejša. Ogledali smo si obrat Skovič s 300 ha novih vinogradov, ki so v polni rodnosti. Nadaljnjih 100 ha novih vinogradov na tem obratu so pa delno zasadili letos, delno pa bodo to storili prihodnjo pomlad. Tako bo ta obrat ind v enem kosu skupaj .00 ha enotno posajenih mladih vinogradov. (Dalje prihodnjič) DT S S H S v s * I 'k DOLENJSKI LIST Študijski dnevi v spomin na Mitjo Gorjupa Pretekli teden so bili na Brdu pri Kranju tretji snominski dnevi Mitje Gorjupa, pred tremi leti umrlega glavnega urednika Dela, ki jih je pripravilo Društvo novinarjev Slovenije. Prvi dan sta novinarjem spregovorila predsednik RK SZDL Mitja Ribičič in predsednik IS skupščine SRS Janez Zemljarič. Mitja Ribičič je orisal aktualni notranjepolitični trenutek, Janez Zemljarič pa je govoril o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Predsednik slovenskega izvršnega sveta je v svojem govoru poudaril, da si moramo za stabilizacijo prizadevati na vseh ravneh in področjih. Strateška bitka se bije zlasti na področju izvoza, patudi na območju investicijske porabe, ki pogosto še ni v rokah delavcev. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da tehnomenažerslce strukture vsiljujejo delavcem svoje lastne ambicije. V nadaljevanju je član predsedstva CK ZKJ dr. Aleksander Grličkov novinarje seznanil z aktualnimi mednarodnimi problemi o Unesku in komunikacijah je govoril Bogdan Osolnik o učinkovitosti javne besede pa Franc Šetinc in dr. Tomo Korošec. Zadnji dan je sekretar .zvezne konference SZDL Ivjca Raičan predaval o fluralizm» samoupravnih interesov in sredstvih javnega obveščanja. j 5 NAJBOLJ TOČNI ODGOVORI — Zmagovalna ekipa, sestavljena iz dijakinj 3. letnika zdravstvene š ole in v. p. 397 iz Novega mesta je na regijskem kvizu zbrala vseh šest dosegljivih točk. (Foto: J. Pavlin) Novomeščani gredo naprej V poznavanju jugoslovanske revolucionarne zgodovine so se na regionalnem kvizu najbolje odrezali Novomeščani V organizaciji OK ZSMS in komande garnizije Milan Majcen iz Novega mesta je bia v Domu JLA 12. novembra regijska prireditev pod naslovom: .Mladost v pesmi, besedi in spret-nosti“. V kulturno—zabavnem programu in kvizu „Tito-parti-ja—revolucija" so sodelovale zmagovalne ekipe občinskih tekmovanj iz Trebnjega, Metlike, Črnomlja in Novega mesta. Kombinirane ekipe šol in vojnih pošt so najprej odgovarjale na pismena vprašanja, kjer so se na javni del uvrstile le tri od štirih ekip. Mladi so se pred žirijo, ki je bila sestavljena iz poznavalcev naše no- Povezanost s šolo ni novost Delovna skupina CK ZKS proučuje dolenjske izkušnje pri uvajanju usmerjenega izobraževanja — Predlog mreže šol obšel nekatere resnične potrebe združenega dela Na Dolenjrftem se je tri dni zadrževala delovna skupnost sekretarjev OK ZKS in drugih funkcionarjev, ki je za CK ZKS proučila idejnopolitične razmere v dolenjski regiji v zvezi z uresničevanjem vzgojno-izobraževalnega sistema s posebnim poudarkom na usmerjenem izobraževanju in predlagani mreži šol. vejše zgodovine in Titove revolucionarne poti, dobro izkazali, tako da je bilo zmagovalca zelo težko določiti. S točko prednosti pred ekipama Črnomlja in Metlike je zmagala kombinirana ekipa novomeške zdravstvene šole in v. p. 397 Novo mesto, ki so jo sestavljali Danica Gračan, Irena Zupančič in Majda Arh ter vojaki Zoran Sibul, Brane Zubanov in Zoran Spudič. Med kvizom so dolenjski mladinci skupaj s črnomaljskimi vojaki pripravili bogat kulturni program, prepleten s pesmijo in besedo. Najboljša točka programa bo ob zmagovalni ekipi zastopala Dolenjsko na republiški prireditvi 19. decembra v Ljubljani. j p Prvi dan obiska, 17. novembra, je imela delovna skupina uvodni razgovor na MS ZKS za Dolenjsko, nato pa se je v j uran pogovarjala s komunisti v Krki, Pionirju in IMV. Delovna skupina CK ZKS se je seznanila z dobrimi in slabimi izkušnjami pri uveljavljanju usmerjenega izobraževanja, značilnimi za našo regijo. Dolenjska je primer dobre povezanosti združenega dela in šol, saj je z dni ženo delo že prej samo poskrbelo za pridobitev nekaterih šolskih oddelkov, posebno tistih, ki izobražujejo kadre, prepotrebne za kadrovsko hudo lačno dolenjsko gospodarstvo. Pri obliko- vanju predlogov, pripomb in rešitev je dolenjsko združeno delo že v javni razpravi izhajalo iz svojih resničnih potreb, zato je razumljivo, da je zdaj, ko se je javnost seznanila s predlogom mreže šol usmerjenega izobraževanja v Sloveniji, nezadovoljno; izpadle so nekatere smeri, temveč le za ustrezno razporeditev. Največ pripomb je bilo slišati zaradi izpada naravoslovno - matematično usmerjene gimnazije v Novem mestu. Kot so poudarili v tovarni Krka, jim to izpodrezuje korenine nekajletnega prizadevnega in skrbnega usmerjanja v razvijanje lastnih raziskovalnih možnosti. Za Dolenjsko je značilno tudi ugodno družbeno ozračje za uveljavljanje usmerjenega izobraževanja. Ne nazadnje so to občani dolenjskih občin dokazali z uspelim referendumom, katerega rezultat bo 1. septembra prihodnje leto oživeli Center usmerjenega izobraževanja v Novem mestu, ki je hkrati zagotovilo, da večjih prostorskih težav reforma šolstva na Dolenjskem ne bo poznala. Več o obisku delovne skupine v prihodnji številki. M. MARKELJ V spomin slikarju Magyaru Najprej nas je - njeeove prijatelje, znance, sopotnike in somišljenike - obradovala novica, da pripravlja 46-letni Viktor Magyar novo razstavo svojih del, nastalih ob njegovih ilustracijah za knjigo Kosovelovih pesmi, ki jo bodo izdala Obzorja. Razstavo so napovedali za prihodnje leto in sicer v mariborskem Rotovžu. Hkrati naj bi Mladinska knjiga iz Ljubljane in Spek-tar iz Zagreba izdala monografijo Magyarovih slik od leta 1963, ki ji je uvod napisal in v njem označil Magyarovo ustvarjalnost znani slovenski likovni kritik Aleksander Bassin. Leto 1981 naj bi bilo torej tisto, ki bi še bolj poveličalo slikarja Viktorja Magyara in mu v slovenski ter jugoslovanski umetnosti dalo zasluženo priznanje. Ali kakor je bila novica o tem razveseljiva, smo ob naslednji, ki je udarila med nas prejšnji teden, onemeli. Kaj je res mogoče, da slikarja, ki je bil še včerai tako živo navzoč med nami s svojo večno zaljubljenost- jo v ta mali gričevnati dolenjski svet in ljudi na niem, ni več? Toda kolo usode se ne ozira na človeška čustva in je neprizanesljivo prekinilo življenjsko in ustvarjalno nit tudi temu slovenskemu umetniku. In Viktor Magyar je bil to nesporno, pa ne samo zavpljo dolge poti do uveljavitve. Bil je samorastnik v plemenitem pomenu te besede, v načinu dela in načinu izražanja pa še celo. Svojo umetnost je gradil na izkušnjah, ki mu jih je dalo bivanje na Dolenjskem. Na Čatežu pri Veliki loki, kjer je več let preživel kot učitelj na osnovni šoli, je zasnoval obdobja, ki so tako pričujoče označila njegovo likovno delovanje. „Zeleno“ obdobje je končal v trebanjski občipi, ,.modro" ih »rdeče" v Grosupljem, kamor se je bil oredomil. V Trebnjem bo ostalo njegovo ime zapisano z velikimi črkami, kajti bil je med tistimi, ki so položili temelje kasneje po vsem svetu znanemu Taboru likovnih samorastnikov. L ZORAN laiDNIR I NOVO MESTO DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB objavlja proste delovne naloge in opravila: 1. ČISTILKE SPREJEMNI POGOJI: 1. dokončana ali nedokončana osnovna šola in šest mesecev delovnih izkušenj Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem dvomesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom m dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi: SGP ..PIONIR", Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa._____________________________ 849/47— raiorsjm KOMERCIALA IN NOVO MESTO TOZD TEHNIČNA INŽENIRING objavlja proste delovne naloge in opravila: KOMERCIALNEGA REFERENTA I. za področje Novega mesta POGOJI za sprejem: 1. diplomirani gradbepi inženir in 4 leta delovnih izkušenj 2. gradbeni inženir in 5 let delovnih izkušenj 3. gradbeni tehnik in 7 let delovnih izkušenj Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu * polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP »PIONIR", Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek,68000 Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. , 853/47-80 - _____________________________________________ V Brežicah vztrajajo Kljub temu, da smo že pred dobrim pol letom sprejeli zakon, ostaja okrog usmerjenega izobraževanja tudi v Posavju veliko nejasnosti. Razprave so v mnogočem zastale, porabniki in izvajalci preveč stojijo ob strani, prav tako medobčinska gospodarska zbornica -vse to je že prvi dan lahko ugotovila delovna skupina CK ZKS na obisku v Brežicah. Morda so v razpravah pri DO Posavje, v izobraževalni skupnosti in šolskem centru preveč obšli spremljajoče težave ob prehodu na usmer-jeno izobraževanje, zato pa so povsod izpostavili nedorečeno m1* zo šol. Medtem ko so v PosM vskladili, niso USP . w sosednjo dolenjrij' povsod šol. programe pogovorih - .—--------------------, . regijo, ki ponuja kar 14 usmeri*^ med njimi nekatere na račun ml® ne v Posavju. Ob podvojevafl. zmogljivosti ostaja vprašljiv obs*w šolskih centrov v Brežicah Krškem ter obstoj novega dija*'v doma v Brežicah. V Brežicah ** vztrajajo pri sedanjih usmentV" ’ zlasti se, ker so ob meji, kjer unjjj šole tradicijo in ker bodo v je* 1981 imeli vse pogoje za lefom"1 no vzgojno izobraževalno delo. ■ MH 1 I Sčipali so ju spredaj in zadaj, poskakovali sta in se branili, misleč, da gre za navadno fantovsko nagajanje. .Zaslišali ju bomo, in če sta nedolžni, bosta že zjutraj nazaj,” je pojamil Frakcij, in kdor ga ni poznal, je še upal na vrnitev odpeljanega svojca. Od Lenarčiča so Hi k Škrabu, kjer so aretirali mamo in hčerka Jakob Škraba, mož in oče aretiranih, je vprašal Frekeljna: „Naj vzameta s seboj odejo, denar in perilo? " »Nič, ničesar,” je pribil. .Zjutraj bosta I« doma. Sa mo zašliša li ju bomo. Zenske so ponoči boli zgovorne kot podnevi” Od Škraba so ih k Meliku, kjer sta bili doma samo mati Marija in njena 12-letna hčerka Francka. Očeta Franca in sina Slavka so imeli že dva dni zaprta v barjanski šoli Francko so odpeljali k družini Žagar, ki je stanovala v leseni baraki Prišla je iz like vasi katero so Italijani upepelili, kr se zato začasno naselila v Črni vasi Franc in Marija Melik sta imela 16 otrok, vendar jih je polovica umrla že v rani mladosti. Sinovi Franc, Milan in Anton so bili v partizanih. Frakelj je Melikovo hišo tako temeljito .očistil", da do konca vojne ni bilo nikogar več v hiši Zjutraj so njegovi domobranci odpeljali še dva konja, šest krav, dva prašiča. vse kokoši pokradli obleko, hrano in sploh vse, kar so dobiti. Od te hiše to šli še po Ivana Melika (Francetovega brata) in sina Bojana. Od DOLENJSKI LIST Melika je sprevod nadaljeval pot proti Barju in se ustavil pri predzadnji hiši v Črni yasl Franc in Marija Vidmar sta imela 13 otrok. Dve mladi sestri sta se priključili koloni »Ne bojta se," ju je potolažil Frakelj, .zjutraj bosta že obe doma." Medtem je druga patrulja na Ižanski cesti aretirala gospodinjo Angelo Modic, prodajalko mleka. Ta je za partizane prenašala pošto prek bloka. Hčerka Angele Modic, Štefka Strle, kije bila tedaj stara 13 let, je o strahotni noči, ko je izgubila mamo, pripovedovala: »Naša hiša stoji zraven šole na Barju, kjer so imeli domobranci svojo postojanko, zato so jo tisto noč zadnjo obiskali, da vzamejo še poslednjo žrtev. Doma smo spali oče, mati, 5-letna sestrica Jelka, hišna pomočnica Nada in jaz. Sestre Vere ni bilo doma, ker je bila ilegalna kurirka Krimskega odreda. Prebudilo nas je razbijanje po vratih. Oče je vstal in odprl V hišo so vdrli črnorokci s Frakeljnom na čelu. Med njimi je bil tudi Ljubljančan Matija Baumgartner, krut in brezsrčen človek. Zahteval je, naj sc oče in mati takoj oblečeta. S sestrico sva jokali in jih prosili, naj ju pustijo doma. Pokleknili sva in jih prosili, prosili Baumgartner je zagrabil mamo za roko in se zadrl: .Svinje partizanske, bodite tiho, sicer vas bom vse pobil!’ Odvlekli so oba: očeta in mamo. Skoz okno sem videla, da so ju odpeljali v postojanko. S sestrico sva še dolgo jokali Rano zjutraj me je prebudilo streljanje. Nisem slutila, da so tedaj ubili mojo mamo. Bilo je deževno in psi so strašno lajali. Zjutraj okrog osmih sva s sestrico v kanglici nesli zajtrk za starše. Prišli sva do ogr^e, kjer je stražil domobranec, doma iz Staj. Dobro sem ga poznala. V letu 1942/43 je bil v internaciji na Rabu in naša mama mu je pošiljala pakete ter napisala prošnjo, da bi ga izpustili Jelka ga je prosila: ,Ivan, nesi očetu in mami zajtrk.’ Ju ni več tu,’ je odgovoril. .Odpeljali so ju v Ljubljano.’ V tem trenutku sem zagledala Frakeljna. Sel je po cesti in se drl ter streljal pred ljudi, ki so šli v mesto ali se vračali, in pred tiste, ki so prinesli mleko v zbiralnico. Vedel je, da je mlekarica (moja mama) že mrtva v gošči, zato je s streljanjem podil kmete in kmetice, ki so prinesli mleko. V strahu smo se vsi razbežali” Kako so z aretiranci ravnali v domobranski postojanki (šoli), mi je pripovedoval Anton Modic (mož umorjene Angele Modic): .Tistega večera oz. noči je Frakelj aretiral veliko ljudi. Bilo je po polnoči, ko je prišel v razred in zavpil: .Kogar bom poklical po priimku, naj gre v oblačilnico, drugi naj ostanejo v razredu!’ Jaz sem bil poklican, žena pa je ostala v razredu. Tu sva se z ženo zadnjič videla. Čez pol ure so tiste iz razreda nagnali ven. Slišali smo pretresljivo jokanje, kričanje, vzdihe in prošnje za usmiljenje. Danes ni več dvoma: že v razredu jim je Frakelj sporočil smrtno obsodbo. Slišal sem Frakeljnov glas: ,Tiho, partizanske svinje!’ Potem je okrog šole vse utihnilo, čez dvajset minut pa smo zaslišali streljanje iz Kozlarjeve gošče.” Kozlarjeva gošča je na Barju, na sredi poti med Ljubljano in Igom. V tej smeri je na desni strani, oddaljena kak kilometer od ceste. Po površini zajema 1 km 2. Danes je zaradi šote (zgomja plast barjanske zemlje) n? zaščitenem območju. Pred prvo svetovno vojno je bila v posesti graščaka in industrijalca Kozlarja, lastnika gradu Ortnek in pivovarne Union. Po prvi svetovni vojni je bila gošča razlaščena in razdeljena med siromašne kmete. To je bilo izvedeno v okviru minimalne agrarne (zemljiške) reforme v na novo nastali kraljevini Jugoslaviji. Franc Frakelj je Kozlarjevo goščo spremenil v veliko skupinsko grobišče, na katerem ni bilo ne križev in ne drugače označenih grobov. Kljub temu jih ni bilo težko najti, ker so iz zemlje gledale glave in štrlele roke, na zamrznjeni zemlji pa so dolgo ostali sledovi krvi žrtev, ki so jim z udarci lopat in krampov odsekali dele teles. 25. novembra 1943 je Frakelj s svojo likvidatorsko skupino v jutranjih urah v tem gozdu pobil: 58-letnega kmeta Franca Melika in njegovo 55-letno ženo Marijo, mater 16 otrok, in njunega 17-letnega sina Slavka; Ivana Melika (Francovega brata) in njegovega 15-letnega sina Bojana; 15-letno kmečko hčer Vero Škraba in sestri 16-letno Lojzko in 17-letno Ivanko Lenarčič; Angelo Modic, Pavlo Vilfan in 31-letnega Toneta Škrabo iz Bresta. Ugotovljeno je, da je Franc Frakelj v Škafarjevem delu Kozlarjeve gošče vsem navedenim aretirancem še enkrat sporočil smrtno obsodbo, jih zmerjal s svinjami, kurbami, prasicami, opicami, hudiči itn. V takih trenutkih je Frakelj pobesnel, škripal z zobmi, se penil od jeze, pljuval v obsojence, dokler končno ni začel s kolom mlatiti po žrtvah. Pri tem se je skliceval na Jezusa Kristusa, ki je toliko trpel za naše odrešenje, komunisti pa zatirajo njegovo vero. Frakelj nikomur ni dovolil lahkega odhoda na oni svet Več kot eno uro so jih mučili in z njimi zganjali vse mogoče svinjarije. Prav v tem gozdu so se ti mučeniki .pred vojno še kot otroci igrali, pobirali dračje, oprezali za ptiči, sekali drva in se veselili življenja. Niti v sanjah niso slutili, koliko krvi in solz bodo nekega dne potočili v tem gozdu. O Frakeljnovem divjanju je bil* tjjij obveščena komisija pri predsedstvu SI* za ugotovitev zločinov okupatorjev in * hovih pomočnikov. Na podlagi teh FJ datkov je dr. Maks Snuderl 1944 let* . brošuri Fašistično domobranski terofn Slovenci zapisal: „Dne 25. XI. 1943 so domobranci p**^[ v Črno vas na Barju in odurno zahteval* ^ prebivalcev, ki so že spati, naj se oblcMjj gredo z njimi. Zasilno oblečene so zv**j in jih z vso naglico, suvajoč jih s * pušk, gnali v temo. Zaman spraševanj*«*^ in obupne prošnje! Poveljnik domob** v barjanski šoli Franc Frakelj, ki si j* * ime Petra Skalarja, je vodil ta P° sprevod... ~ . jeri Vaščani so od daleč z očmi m ^ spremljali to nočno grozoto. slišali obupno vpitje in krike mrtne l ^ nato tri rafale iz mitraljeza, poS3sa.tft strele iz pušk in končno eksplozijo/ ^ bombe. 16 ljudi je padlo. Med njim' ** • • • Vrti ^ Se dolgo so ljudje kazali okrvavljen ^ in zobovje 14-letne Vere Škraba. ležalo raztreseno po morišču .. • -.^c Poleg baijanske domobranske p°*t0-* j je je bila Mokarjeva gostilna. Gostilnic** ^jj: v zvezi z umorom omenjene skupin* 1® ji »Ko sem zjutraj odprl gostilno, *_^ri vedel, kaj se je ponoči zgodilo v k-°*\j,jj»l gošči Prišel je Frakelj in se živčno sp ^ po sobi gor in dol ter me nenehno val. Medtem je prišel znanec, naroč rec pijače in mi na uho šepnil, da ifl ubili več članov dveh Melikovih ^ Modičevo, katero sem zelo dobro Sel sem v kuhinjo in novico sPol0Ati Pobledela sva. Frakelj, ki je do/* čal, je opazil spremembo na najin* ^ zu. Naslonil se je na točilno jir besno ošvignil z očmi, rekoč: čustvuje s tistimi v Kozlarjevi goSeu da se jim pridruži’ (Nadaljevanje p«*0^ & im..-., 'odmevi a MmmzL 9/V A ti/rocUvi^fcoo’ TEŽAVE UČENCEV VOZAČEV lo ^nJe deževje je zopet povzroči- mnogo težav pionirjem, ki se C*10 *? vasi ob Krki v šolo v Prestn^u ve^Jem deževju Krka ‘ako reeove i® poplavi ceste. DnK. So ^esto neprevozne ceste r°brava _ e„ Dobrava _ so fiesto . cestah ~ Šentjernej pa tudi jo ,Q,^a ~ Dolnji Maharovec, ki lUjj- ® ne prizadevajo poplave, je Pm"“‘ dotrajanega mostu zaprta. Soln’ P kater‘ se sedaj vozimo v T > Je dostikrat daljša od obifiajne. vajle°IPuJl?ke ceste so slabo vzdrže- fcbK * ?l iene> zato dostikrat pre-imain amo na postajališčih, saj Goriš avt°busi zamude. Podjetje itJp f* na? pionirjev ne jemlje kot naiik P0®11*6, zato so avtobusi na Dol? Progah slabi in se večkrat novp^k0- Tako se je ZRodilo 7. Mi , 1 da ni bilo avtobusa na Pfizari t?*1 P1,088*1- najbolj so Poul? c*c*bani pri popoldanskem Nekj, saj morajo pešačiti v temi. ^ **en si celo ne upaio na doleo sUvJ? v temo, starši pa se doma v n ozirajo proti cesti. HERMINA KORENIC 6.a OS Šentjernej v POBRATENI KS PRULE teden smo bili predstav-Pieh«, ncev naše ^>le m nekaj Seni J^ikov KS Šentrupert povab-po .Pobrateno KS Prule. Takoj PionKf-Ul0du smo ® seznanili s PtedstL' 8 Prul> potem pa je bila len h I*’«na kateri je bil predstav-E[edst entruPert z okolico. Po ‘9ko Smo s« dolgo pogovarjali. . pobra,50 Prolfiani zvedeli več o Hn0 J,ei\en? Šentrupertu, pa tudi mi *®io si j veliko novega. Obljubili Prej ’ “a se bomo še videli, če ne ving^jdmgo leto na trgatvi v naših DAMJANA ZUPAN, 8 b. OS Šentrupert ^AMO PIONIRSKO p hranilnico Pjj Javiia sem se za sodelovanje pri imeli * na^‘ Soli. Že dvakrat smo dobili !e,***e imaP 3 k™ n0 ' Zjutraj jih zebe, posebni P°zimi. Včasih avtobusa t>outati°, Solarfi zamudijo ferj*' Večkrat so videli šo-Pg . v gostilni, naslednji dan . ocenili, da so z opravljenim delom lahko zadovoljni, čeprav bi ob večjem sodelovanju vseh krajanov lahko dosegli še večje uspehe. Nanizanih je bila tudi vrsta problemov, ki tarejo krajane in program dela za naprej. Trenutno je največji problem kanalizacija, ki zavira tudi uresničevanje plana dela pri gradnji varstvene ustanove in prodajnega centra v Šmihelu. Krajani so ogorčeni tudi nad izvajalci del pri gradnji viadukta, saj je cesta od pokopališča do šole še neurejena, prav tako pločniki. Problem je prav tako Z mostom preko Težke vode v Kristanovi ulici, ki je lesen in samo polit z asfaltom. Kljub številnim zagotovilom še vedno ni urejeno romsko vprašanje. Naseljujejo se nove družine in še naprej se uničuje bližnji gozd in onesnažuje okolica. Veliko je bilo pripomb zaradi zavlačevanja d dl pri napeljavi telefonov in slabe napetosti električnega toka, zaradi katere se Elektro Novo mesto izgovarja le na krajevno skupnost. Ustavili so se tudi pri težavah s čiščenjem snega, ki je prav tako neredno kot čiščenje naselja poleti. Ugotovili so nadalje, da je mladinska organizacija preveč pasivna in da bi morali mladim pomagati. Glede prihodnjega programa pa to: osnovna naloga bo urejanje ceste do vasi Boričevo, asfaltiranje preostalih ulic v KS, napeljava javne razsvetljave itd. Da pa bodo uresničene vse želje in začrtane naloge, bo potrebno večje sodelovanje krajanov. F. S. Odgovor na ponovno trditev Zadnjič (upajmo) o togosti poštnega poslovanja Na trditev K. Bačerja v članku Dolenjskega lista št. 46 od 13. 11. 1980 dajemo naslednje pojasnilo: V prvem članku tov. Bačer ne omenja, katere poštne vrednotnice ni mogel kupiti v trafikah in kioskih, omenja le poštne vrednotnice: Zato smo v odgovor in v korist pravilne obveščenosti javnosti našteli vseh petnajst trafik in kioskov, kjer prodajajo tudi poštne vrednotnice (to pa niso samo poštne nakaznice),, Če smo s tem naštevanjem užalili pisca, naj nam oprosti. Tudi poštni delavci, enako kot trgovci, se držimo načela, da ima stranka vedno prav. Vendar, spet v korist pravilne obveščenosti javnosti, naj povemo, da položnica, s katero lahko stranka nakaže denar na banki ali na pošti, ni poštna vrednotnica, pač pa bančna. Položnico pa lahko vsakdo, la potuje od Glavnega trga v Novem mestu do pošte, kupi že v ekspozituri Ljubljanske banke, na Cesti komandanta Staneta št 10. Če pa trafike in kioski nimajo poštnih nakaznic, pa ni tolikšna krivda PTT, da bi lahko zato nekdo ocenil celotno poštno poslovanje za togo. Pogodbe s pooblaščenimi prodajalci so sklenjene za prodajo vseh znamk in poštnih vrednotnic, lahko pa da kdaj kakšen artikel ni nabavljen s strani pooblaščenega prodajalca pravočasno. Poleg tega je pa tudi res, da sc s poštno nakaznico lahko pošlje denar samo po pošti, zato najbrž ni tako velika zamuda časa, če pošiljatelj pred nakazilom kupi poštno nakaznico na pošti za denar, ki bo poslan po pošti. Ze v prejšnjem odgovoru smo omenili, da se že dalj časa, na žalost, še vedno brez uspeha trudimo, da bi odprli še eno poštno enoto v Kandiji. Zakaj v Kandiji? Tudi pri PTT je finančna uspešnost poslovanja odvisna samo od ustvaijenega prihodka, enako kot npr. pri vsakem proizvodnem podjetju. Zato je eden od poglavitnih pogojev za otvoritev nove poštne enote prostor,. ki je dovolj dostopen in frektventen za širšo in ne samo za ožjo okolico, kot si to nekateri v Novem mestu zamišljajo. PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO Direktor RAJKO GERDOVIC v. z. ANTON GABRIJEL PROSTOR PEVCEM Ribniški mladinci, ki so zeb delavni na vseh področjih, so pred kratkim ustanovili še eno kulturno skupno, in sicer pevski oktet. Vodi ga Bojan O raž e m. Oktet je torej ustanovljen, nima pa še prostorov, v katerih-bi imel vaje. V slovo Fanči Novakovi POMAGAJMO JIM V PRAVIČNEM BOJU Df LOVNI LJUDJE. OBČANI. MLADINA IN PIONIRJI SLOVENIJE ŽE VRSTO LFT AKTIVNO POMAGAJO NAROOOM KI BIJEJO PRAVIČNI »OJ ZA SVOJO NACIONALNO NtOOVISNOST IN OSVOBODITEV IZPOO IMPERIALIZMA KOLONIALIZMA. RASIZMA. APARTMEOA IN VSEH (MUCIH OBLIK NACIONALNEGA ZATIRANJA IN PODREJANJA V TA NAMEN ORGANIZIRAJO ŠTEVILNE AKCUE SO L® ARNO« Tl ZA ZBIRANJE MATERIALNE POMOČI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POMOČ NARODNOOSVOBODILNIM GIBANJEM IN ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESIJE PRI PREDSEDSTVU RK SZDL SIOVENUE LETOS PONOVNO IZDAJA NOVOLETNE VOSOLNICE. RBPROOUKCUE DEL NASlH UMETNIKOV DOHODEK 00 PRODAJE VOŠČILNIC BO NAMENJEN ZA POMOČ NAROONOOSVOBOOILN«* GIBANJEM V VREČKI JE DESET VOSČLNIC SOLIDARNOSTI S PISEMSKMI OVOJNICAMI CENA KOMPLETA JE «0 OMARJEV NAROČILA SPREJEMA BMOGRAFIKA BORI. *110* LJUBLJANA. TITOVA M.PP JI. TELEFON 3111« ah 324 37% VOŠČILNICE BOOO V PROOAJI 00 S NOVEMBRA DALJE ZA PREJETE VOŠČILNICE NAKAŽETE DENAR NA ŽIRO RAČUN KOOROINACUSKEGA OOBORA ZA POMOČ NARODNOOSVOBODILNIM GIBANJEM M ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESIJE PRI PREDSEDSTVU RK SZDL SLOVENIJE ST MI017MM1« LJUBLJANA. KO MENSKEGA 11 VSE NADALJNJE INFORMACIJE DAJETA BIFIOGRAFIKA BORI. LJUBLJANA. TITOVA M. P P. »I. TELEFON 31J 2M ALI 324 37* TER KOORDINACIJSKI OOBOR ZA POMOČ NARODNOOSVOBODILNIM GIBANJEM IN ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESUE PRI PREDSEDSTVU RK SZOL SLOVENIJE, LJUBLJANA KOMENSKEGA II TELEFON 313 065 TOVARI&KO VAS POZDRAVLJAMO Čas, ta silna in mogočna reka, ki se v njo — nikoli mirujočo — izteka vsa Usoda naša, vse življenje. Smisel dela, cilii, hrepenenje ... Dan je kratek — leto hitro mine kakor Val za valom odhiti, izgine v dalje, iz katerih ni povratka. Pušča resnih dni in svetlih ur spomine ... Je življenje vsako — časa doba kratka. Pred dnevi smo se poslovili od učiteljice Fanči Novakove. Izteklo se je njeno bogato, plodno življenje, zajeto v toplino doma in šole, prežeto v ustvarjalnem delu za skupnost. vedno navduševal za vse lepo, za pravico in svobodo, saj je svetu že grozila sila nacizma in fašizma. V marčnih demonstracijah leta 1941, v uporu zavedne mladine in delavskih množic proti podpisu zkliki: „Bolje rat je bil sin M arjan z nego pa k mnogimi mladinci vred ustreljen -brez sodbe - na tamkajšnjem pokopališču. Po osvoboditvi počiva v Šmihelu pri Novem mestu. trojnega pakta, z vzkliki: fet!............ • m idb šči UP. Smrt edinca, grozote vseh strašnih vojnih let so se vtisnile v srce in značaj matere Fanči. Po osvoboditvi se je z možem vrnila v Slovenijo. Tu je vse čakalo pridnih rok in sposobnih ljudi, ki bi pomagali pri skupni obnovi. Fanči le pogumno prevzela dolžnosti za obnovo ponikne osnovne šole v Stopičah. Tu je z vso svojo energijo delovala v takratnih težkih razmerah in vodila obnovo šole. Vsepovsod je zastavila svojo besedo in v skupnem množičnem delu tudi svoje' moči. Obnovljena šola je spet lahko odprla vrata svojim učencem. Odnos učiteljice Fanči do poverjene ji mladine je bil prisrčen, prav materinski. „V vsakem učencu vidim in slutim obraz.svojega sina,” je dejala neštetokrat. Dosledno in Rojena je bila 20. oktobra 1899 v Gotm vasi pri Novem mestu. Leta 1919 je dokončala učiteljišče in z mnogimi mladimi prosvetnimi delavci odšla na slovensko Koroško, kamor jih jc vabil in klical priznani borec za našo slovensko zemljo onstran Karavank, general Rudolf Maister. Tam se je uspešno vključila v prosvetno delo 111 si pozneje našla svojega življenjskega tovariša. Po plebiscitu je odšla z njim v Srbijo, v Pančevo, kjer sta si ustvarila dom. V toplem domu jima je rastel sin edinec Marjan. Nadarjeni fant se jc uspešno je vodila upravne šolske posle in s svojim skrbnim delom v soli in izven nje dajala svetel vzgled vsemu delovnem'.’ kolektivu. Priznana in neutrudno delavna je pozneje večkrat rada pomagala na Vilah, kjer so bili v časovni zadregi za delovno moč. Minila so uspešna delovna leta. Prišlo je nenadno, nepričakovano slovo. Spoštovana od vseh, ki so jo poznali in cenili, se je vrnila v objem svoje družine — sina in moža. Naj bo spomin na njeno dobroto, na njeno globoko človečnost, tista cvetka na njenem grobu, ki nas bo pozdravila vselej, kadar jo bomo obiskali v uri samote. EMA KRANJEC Zapreš trgovino in jo mahnei na izlet Ribnica: kaj pravi temu inšpekcija? 25. oktobra sem v prodajalni Mercator (nova trgovina) v Ribnici želela kupiti salamo, vendar mi je prodajalka pojasnila, da jo prodajajo le za sendviče. Zahvalila sem se in odšla v zgornje nadstropje, kier sem pri prvi strežni mizi pri vhodu hotela kupiti garnituro prtov. Skupaj z možem in prijateljico smo čakali na postrežbo celih 15 minut, vendar se za nas ni nihče zmenil. Razočarani smo odšli. Približno ob 13.30 sem hotela stopiti v trgovino Izbira, vendar so bila vrata zaprta, čeprav piše, da je delovni čas do 14. ure. Ko sem tako začudena strmela v tablico z napisom, je od nekod prišla prodajalka, zmignila z rameni in zavpila skozi zaklenjena vrata, da je pač polovico zaposlenih na sindikalnem izlrtu. Sprašujem se, ali je sindikalni i/let res lahko opravičilo za samovoljno skrajšanje delovnega časa. Kaj pravi k temu ribniška tržna inšpekcija, ali je o tem obveščen potrošniški svet, če sploh obstaja? Želela bi odgovor v imenu javnosti. J. F. Alojzij Kozan imuiH1 V nedeljo, 9. novembra, je bilo na pokopališču v Adlešičih slovo od Alojzija Kozana, morda zadnjega iz vrste začetnikov komunističnega-delovanja v Beli krajini v prvih letih diktature. S svojim delom v komunističnem gibanju v desetletju pred drugo svetovno vojno se je z a vedno zapisal v revolucionarno preteklost Bele krajine. Rodil se je 19. septembra 1909 v Pribincih. Kot izučen kovač je delal v raznih krajih. V delavsko gibanje se je vključil leta 1931 v Karlovcu. Žandarmeriii ni ostalo prikrito, da je že poleti tega leta nagovarjal posameznike na območju Tribuč in Adlešičev, naj vstopijo v komunistično partijo. Povezal se je z Janezom Marentičem, Nikom Čmi-čem in dmgimi ter se udeleževal sestankov in posvetovanj belokranjskih komunistov. Razšiijal je ilegalno partijsko literaturo in ohranil edini znani številki glasila okrožnega komiteja KSS Novo mesto „Boljše-vik” iz leta 1933. Po potrosni akciji v noči na 20. november 1932 v počastitev 15-let-nice oktobrske socialistične revolucije, ko je razmetal letake po Tribučah in po cesti Tribuče-Adlešiči, sodelavci pa drugod, je bil po hišni preiskavi aretiran in po preiskovalnem zaporu v Črnomlju konfmiran v rojstni vasi. Toda 17. aprila 1933 je bil ponovno aretiran in 19. maja ga je okrožno sodišče v Novem mestu po ČL 1, točka 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi obsodilo na 4 mesece strogega zapora. Po prestani kazni je bil pod žandarmerijskim nadzorom in na seznam1.' komunistov, zaradi česar je bil v januarju 1941 v skupini Belokranjcev, ki jih je režim interniral v taborišču v Medjurečju v Srbiji. Sredi istega leta je bil vključen v novoustanovljeno celico Adlešiči. Po napadu črnomaljske partizanske skupine na Italijane na cesti Črnomelj-Griblje septembra 1941 je bil nekaj časa zaprt v Črnomlju, nato pa je do konca vojne, razen mesecev po kapitulaciji Italije, ko je bil v operativni enoti, deloval v domačem okolju. V letu 1943 je prenehalo njegovo članstvo v Partiji. V prvih povojnih letih je kot predsednik KLO Tribuče in ob drugih zadolžitvah deloval na utrjevanju pridobitev socialistične revo-• lucije. ANrON ŠTAMPOHAR t i « t * l * $'< *■ • ‘ t f ' 8' - ^5' DOLENJSKI LIST Uredništvo v gosteh: MOZELJ v Neizpolnjena pričakovanja j godbe prositi in čakati nič manj kot osem mesecev. Starejši krajani pri nas so povsem popustili. Na srečo je aktivna mladina.” Košir je poudaril: „Ko smo bili samostojni, je naša krajevna skupnost dobro delala. Zdaj nimamo vpogleda, kai počne vodstvo združene KS. Na zborih krajanov ne dobimo natančnih finančnih in drugih podatkov. Vse kaže na to, da so združitev izsilili birokrati, ne pa zahtevale gospodarske potrebe. Trdili so, da nas ni dovolj za delegacije, SLO, družbeno samozaščito in podobne reči. Vse se zdi čudno zapleteno, odmaknjeno, nerazumljivo, k čemur pripomorejo tudi predpisi.” j' Krajani so v akcijah enotni, vedno pripravljeni, da dajo na voljo svoje roke in sredstva. Tako je nastal vodovod. »Rekonstrukcijo vodovoda smo izpeljali v dveh etapah,“ je pripovedoval član krajevnega vodstva Jože Lebar. »Dela so veljala 850. 000 dinarjev, od tega je šlo 600.000 iz krajevnega prispevka, 250.000 dinarjev pa so dodatno dali iz žepa ali za to vrednost opravili brezplačno delo k rajani. Cevovod je dovolj trden, da bo zadostoval vsaj za 40 let. Vgrajeno je šest hidrantov, kar bodo s pridom koristili zlasti gasilci.” Za zdaj so pitno vodo dobili predvsem sami Mozeljčani, kasneje pa naj bi vodovodno omrežje še razširili. Narediti so dali študijo, ki bo povedala, kako bi se lotili del, že prej pa b o nujno urediti zbiralnik in novo zajetje. Mozeljčanom greni življenje več reči. Ena takih je kamnolom. Ive Stanič je povedal, da sta blizu kraja dva kamnoloma. V desnem sta pridobivala gradbeni material podjetje Zidar in ZKGP Kočevje, v levem pa gradbeno podjetje. Za izrabo je dobivala mozelj-ska k rajevna skupnost odškodnino. Po združitvi v krajevno skupnost „lvan Omerza” pa je oškodnina prenehala prihajati v Mozelj. Krajanom so ostale le nevšečnosti, saj od nenehnega miniranja pokajo vodovodne cevi. Ugovori niso zalegli. Mozelj je dolga obcestna vas z lepim pogledom na Šibje, Šahen in druge okoliške hribe. Prisojna lega je že pred davnimi stoletji zvabila ljudi, da so se tu stalno naselili. Cerkev, zgrajena na temeljih starejše, ki jo je porušil potres leta 1511, je imela še sredi 19. stoletja dvojno taborsko obzidje. V starih časih so se v tabor zatekali pred Turki in iz drugih obrambnih razlogov. Z materialom iz obzidja so sezidali prvo šolo v vasi. Pred zadnjo vojno je v Mozlju živelo več Kočevarjev kot Slovencev. Kraj je imel 65 hiš, tri gostilne, štiri trgovine, več obrtnikov, babice in godbo na pihala. Kočevarji so se izselili leta 1-941. Slovensko prebivalstvo je bilo od začetka na strani NOB. Rajonski odbor OF je v Mozlju deloval od leta 1942. Domačini se še spominjajo ognjevitih besed Borisa Kidriča. Stal je na mizi pod vaško lipo in jim govoril. Navdušeni so takoj • prekopali cesto med Mozljem in Livoldom, da sovražnik ne bi mogel do njih z motoriziranimi vozili. Nedaleč od Mozlja so partizani iz zasede pokosili trinajst italijanskih vojakov. Okupatorji so iz maščevanja vas zažgali. Današnji Mozelj se že na zunaj razlikuje od nekdanjega. Nekaj manjši je, saj premore le 42 hiš, dve gostilni in trgovino. Je eno od naselij v krajevni skupnosti „Ivan Omerza”. S pravkar povedanim pa se krajani nikakor ne morejo sprijazniti. Zakaj ne, so povedali tudi na zelo dobro obiskanem uredništvu v gosteh prejšnji teden v Mihelčičevi gostilni. Kar 24 jih je prišlo novinarjem Dolenjskega lista Tonetu Jakšetu, Jožetu Primcu in Ivanu Zoranu povedat, kaj lahko pohvalijo in kaj morajo pograjati. Že na začetku so potožili, kako je zadnje čase, kar niso več »samostojni”. „Nič, kar smo pričakovali od združitve treh krajevnih skupnosti, Mozelj, Livold Li Dolga vas, v eno, se ni uresničilo, akoravno minevajo od takrat tri leta,“ so povedali Ive Stanič, Srečo Košir in Ivan Kuzma. „Po združitvi so bila v Mozlju ustavljena skoraj vsa dela,” je nadaljeval Stanič. „Od načrtovanih akcij (popravilo prosvetnega doma, gasilskega doma, asfaltiranje stranskih poti, ureditev kamnoloma, avtopralnice itd.) so dokončali le dela na pokopališču. Nesprejemljivo je tudi poslovanje v novi krajevni skupnosti. To morda najbolje osvetljuje pripetljaj, ko smo morali za podpis po- Ko so asfaltirali cesto skozi Mozelj, izvajalci niso „šli” po novi trasi, ampak so asfalt položili kar po stari, polni ovinkov in vzpetin. Na odločno zahtevo krajanov so odstranili le en nevarni ovinek, drugi pa je ostal. Zdaj mu pravijo ovinek smrti, saj je prava past za voznike. Menijo, da so z omejitvijo hitrosti na 40 km na uro odločno premalo naredili za varno vožnjo. »Nedaleč od ovinka smrti imamo krematorij," se radi pošalijo Mozeljčani, čeprav ni nikomur do smeha. Pri tem imajo v mislih smetišče, s katerega se širi neznosen smrad, na niem pa se zalegajo tudi nič kaj priljubljene živalce. Krajevna skupnost je komunalnemu podjetju dovolila le odlaganje, ne pa tudi sežiganje smeti, zato to še zlasti buri krajane. Medtem ko se je Ranko Vukoma-novič pritoževal nad zanemarjenostjo družbene hiše v Rajndolu, kjer stanuje, so poskušali drugi na uredništvu v gosteh ustrezno »obdelati" mozeljsko trgovino. »Naša trgovina je na psu,” so nekateri pribili, Mozeljčan Jože Veselič pa je dodal: »Ne le da v trgovini ne dobiš, kar zahtevaš, prodajalec zna biti tudi skrajno nevljuden do strank, če že imajo to srečo, da ga med delovnim časom zalotijo za prodajalnim pultom.” Trgovina bi morala biti sposobna postreči vsaj s tistim, kar vaščani najbolj potrebujejo. »Nekaj se bo moralo spremeniti, saj tako ne sme iti več naprej,“ zahtevajo Mozeljčani. Na uredništvu v gosteh smo slišali pripombo, češ da je dobro, da v Mozlju in okolici požari ubogljivo počivajo. »Z delom gasilske dejavnosti res ne more b iti nihče zadovoljen, še najmanj pa sami gasilci," je pojasnil predsednik gasilskega društva Ivan Kuzma. »Imamo staro motorko, še kar uporaben kombi, ki so nam ga podarili kočevski gasilci, pa nekaj druge, v glavnem ustrezne in trpežne opreme. Sodobna motorna brizgalna je draga, zato ni veliko upanja, da bi jo dobili, akoravno jo pričakujemo. Več upanja je, da bi leta 1981 začeli popravljati gasilski dom. Načrte za obnovo imamo in nekaj lesa, ki smo ga brezplačno dobili od tozda Gozdarstvo »Rog”, tudi. Upam, da ne držimo pesti za prazno upanje.” Jože Veselič MaiijaJureč Branko Grgurevič Srečko Ko$ir Marija Veselič Veno Tivadar Darko Mikulič Igor Mihelčič Jože Lebar Roza Lovšin Miroslav Kuzma. Marinka Šafar Krajanom, ki kmetujejo, povzroča nemalo preglavic divjad. Ivan Lavrič, upokojeni gozdarski delavec, je novinarjem povedal, da gre v nič vse, kar ni ograjeno ali zavarovano z električnim pastirjem. Divjad se sprehaja celo po Mozlju. Vedo povedati, da se je oni dan jelen sitil na stogu pri Moharjevi hiši, pred dnevi pa je zašla medvedka z mladičem kar do hiše Albine Šega. Da življenje na kmetih ni z rožami postlano, sta zatrjevali tudi Roza Lovšin in Albina Šega, edini mozeljski kmetici. Redita govedo in konje, oddajata mleko in obdelujeta zemljo, ki je okrog Mozlja zelo peščena. Dela je za »od vida do vida” pa še več. O morju, dopustu, vikendih in drugih »priboljških” za delovne ljudi lahko le bereta v časopisih. »Tako je to kmečko življenje,“ sta pribili. Srečo Košir je pripomnil, da sta v krajevni skupnosti »Ivan Omerza” le dva »usmerjena11 kmeta, oba v Spodnjem Logu. Ukvarjata se z živinorejo in jima divjad prav tako hodi v škodo kot drugim na Kočevskem. Življenje v tem delu krajevne skupnosti »Ivan Omerza" nikakor ni mlačno, brez dogodkov in tudi ne brežper-spektivno, čeprav, bi morda kdo ob povedanem tako sklepal.,.Pomembno je, da nismo malodušni in da kljub nepravilnostim, ki jih čutimo na svoji koži, lahko še vedno upamo," pravijo. Pobud in volje jim ne manjka, največ tega pa pride od mladih. Mladi Mozeljčani so pravzaprav glavno gibalo športnega, družbenega kulturnega in družbenega življenja v kraju. Tri leta so gradili športno igrišče za šolo, je povedal Franc Šalamon. V igrišče, ki je nedavno dobilo asfaltno prevleko, so vložili 2.800 ur brezplačnega dela. Ukvarjajo se z najrazličnejšimi športi. V kegljanju so organizirali ligo zakoncev za udeležence iz vse krajevne skupnosti. Prihodnje leto bodo poskusili ustanoviti športno društvo. Potrebujejo tudi klub, ki bi ga lahko uredili v stari izpraznjeni vaški šoli. Mladi skrbijo tudi za kulturno življenje. Pripravljajo proslave, zabavne prireditve, recitacijs;;e večere in podobno. Vse to se dogaja v starinskem in popravila potrebnem kulturnem & mu na koncu vasi. Miroslav Kuznjf> predsednik osnovne organizmi ZSMS, je povedal, da so k rajani F pravljeni obnoviti dom, da pa bi j®1 morali pomagati tudi drugi. Se W bolje bi bilo, da bi obnovili gasilski dom pri cerkvi, kjer bi la»» imeli :;voj kot gasilci, kulturni ® krajevne organizacije. Dokler bodo n* voljo neprimerni prostori, je te^ ; računati na večji razmah. Še vednoi ostalo pri eni kino predstavi na ted* (predstave so dražje kot v Kočevju)® pri gasilski enoti, ki zdaj lahk° životari. S tako ugotovitvijo stasof?J šala tudi mladinca Veno Tivadar ® Zvone Pečar. Zagnanost mladih se pozna & ^ enem področju. V Mozlju izdajaj® • krajevni časopis „ bralce z vsem, kar se in okolici. Ne manjka beljenih, saj menijo, da _________ ne gre niti pri najresnejšem Glasilo izdajata skupaj mladin** organizacija m SZDL, polnijo pa P pretežno mladi, vešči peresa. Ob & trganih vezeh s sedežem združei>e krajevne skupnosti tak način obvešč*-nja Mozeljčanom povsem ustreza. Nanesla je še beseda na promet? zveze. »Ob združevanju smo računal*: da bodo poslej bolje urejeni avtobus«1 prevozi. Zahtevali smo delavski avto* bus, saj je na tem območju velik0 zaposlenih, v službo morajo v Ko^eV' je, celo v Ljubljano. Dosegli nismo nič, ker avtobusno podjetje še k* naprej molči," je povedal Ivan Ku2' ma. Iz Mozlja pa se ne prevažajo j* delavci, ampak tudi šolarji, le da im® ti boljše možnosti. Igor Mihelčič. ma iz gostilne, kjer smo novfo* Dolenjskega lista zapisovali fcj* Mozeljčanov, je povedal, da pobif3. šolarje dva šolska avtobusa. Prv*’S pride ob šestih, pobere učence n>zJ razredov, drugi, ki vozi ob pol osn^j pa učence od šestega razreda d*1'' Sicer pa ima Igor, ki je letos osm° £ lec, za sabo precej burno šolsko Py teklost. Nenehno se je moral seli*1* prvi razred je hodil v Mozlju, dru^^ in tretjega je obiskoval v Livo^J četrtega spet v domačem kraju- ^ petega dalje pa se vozi v Kočevje-Mozlju najprej niso mogli dobiti uč>. lja, zato stara šola, zgrajena v P", šnjem stoletju, ni bila odprta. Zdai' imajo učiteljico, pa ni dovolj učeu^ Zato bo šola zaprta predvidoma leta 1984. DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje Peter Vovk Iz mrtvila kočevski Klub kul-fnih delavcev znova ^ zaživel? Kri/3, ki je doletela ,.Kočev-j^j.^gtede”, da že dve leti niso ki!* k PrePustila usodi tudi evsld Klub kulturnih delav-v* Dejavnost kluba je po •plitvi njegove predsednice in P«mce Marjance Colarič v Novo **to popolnoma zamrla, saj v evjn niso več našli človeka, w premečil drčanie voza "avzdol. Mrtvilo je bodlo v oči, najbolj ^y6 ki jih je klub organiziral. o prvega koraka k oživitvi te ^nostl je bilo treba čakati, Mer ni to jesen vzelo vajeti v j, Pomlaieno vodstvo kočev-b-6.® kulturnega društva Svo-v j e> v okviru katerega je Klub ' .®*h delavcev uspešno de- več kot pet let °vo vodstvo Svobode je tevalo, da je nUjno napraviti j^tvene in poživitvene načrte v'?e oblike kulturnega dela. za ponovno delovanje sem naredil in ga predložil himemu društvu jaz,” pravi kub,1 Yovk* eden najstarejših Do JJJ^ih delavcev, ki se že leta »enr na *iterarnem likov- ! k,? Področju. Vovk, ki bo, kot kj^f■ Popriiel prve vajeti v I se zavzema za to, da bi v postavili na noge tudi Žan ^VSke razglede”. ..Prepri-eelo 01 ’ Je oživitev te reviie ; kjub P°g°j za dobro delovanje I Oa, ker je to tudi pomembna ! obuda za najbolj zavzete in ! J!P* kulturne delavce,” ugodja Peter Vovk. Trdinov večer v Novem mestu Druga skupna prireditev ZKO Domžale in Novo mesto Drugi večer, posvečen 150-letnici rojstva in 75-letnici smrti pisatelja Janeza Trdina, je bil v petek, 14. novembra, v Novem mestu. Tokrat so (v Domu kulture) nastopili: komorni orkester Domžale - Kamnik pod taktirko Tomaža Habeja, dekliški pevski zbor ZKO Domžale, ki ga vodi Jože Naraložnik, Šentjer-nejski oktet z umetniškim vodjo Jankom Avsenakom, folklorna skupina mengeške Svobode pod vodstvom Brede Kurzweil, igralec Janez Roharček ter novomeški in mengeški gledališčniki. Program, ki je „govoril“ o življenju in delu Janeza Trdine, in obe prireditvi - prva je bila 7. novembra v Mengšu, Trdinovem rojstnem kraju — sta pripravili Zvezi kulturnih organizacij Domžale in Novo mesto. Hkrati pomeni to prvo medsebojno sodelovanje na kulturnem področju med obema mestoma, če izvzamemo, da imajo likovniki iz obeh krajev za seboj že več skupnih nastopov. Prispodobe za ujetost V Dolenjski galeriji razstavlja Veljko Tašovski Beg od znanega in dognanega je skupna značilnost premišljujočih likovnih ustvarjalcev in tudi v Ljubljani delujoči akademski slikar Veljko Tašovski se je, podobno kot mnogi drugi, zlasti pa mlajši, odločil, da bo svoje mišljenje in raziskovanje posvetil likovnim rešitvam prostora. Del tovrstnega ustvarjanja mladega umetnika makedonskega rodu je pod naslovom „Per-mutacijske rešitve iluzije prostora" od 14. novembra razstavljen v mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu. Kot pove že naslov, ne gre za upodobitve, kakršnih smo vajeni na bolj ali manj realistično ubranih likovnih predstavitvah, marveč (pretežno) za navajanje (gledalca) na razmišljanje. Če si poskušamo to nepreprostost likovnega odzivanja Tašovskega razložiti nekoliko po domače, moremo reči, da je (lahko) vsako njegovo delo nekakšna prispodoba ujetosti, človeške nemoči pred begom iz zem eljskega v vsemirski prostor, lahko tudi prispodoba večnega hrepenenja po svobodi. Ob napredek in dosežek razstavi del novomeških likovnikov v Dolenjski galeriji — Študij se je bogato obrestoval Likovna skupina Vladimira a» ki opozarja nase vseh njj neprekinjenega delovalo ^ tvorno, vključila v IjjVno življenje Novega mesta, (jjp1. pa postala pomemben jJ vnik pri Siljenju likovne tati w na Dolenjskem- Rezul-Prek jih bosega kot celota ali roje P0Sarneznih članov, se ne J VaJ° naključno, marveč liljo® Potrjujejo, da je bilo delo $ku • v Pravdno zastavljeno. biti?113 * Ie nanareč začela tem ozkati nase in je pri Sfori^Poznala, da je dolžna n kaj več kot samo prire-razstave. Organizirala je m •zob. Saj ,a&vanje za svoje članstvo, kval!*! menda> da začne rasti t>e a iz obvladovanja likov-Po »Cede- Zahteva po znanju, Ustv. tndijskem pristopu k t'ien?Janiu Pa je precej zredčila tjjti Y*.ste- V njej so ostali le ki so bdi pripravljeni S TRDINOVEGA VEČERA V NOVEM MESTU - Takole je minuli petek zvečer na odru novomeškega Doma kulture zaplesala folklorna skupina iz Mengša pod vodstvom Brede Kurzweil. (Foto: J. Pavlin) 4 „Šola” ob nastajanju predstave Dosedanje oblike izobraževanj? gledališčnikov sev Posavju niso obnesle_ Tudi novi delovni program področnega posavskega odbora pri Združenju gledaliških skupin Slovenije ima, kot že nekaj sezon, dvoje bistvenih poudarkov: na strokovnem usposabljanju ljubiteljev in izvedbi področnih prireditev. JistiJ1 trdo delo in se odreči pj”\u konjičkarstvu. *°van- ^ao*trane usmeritve de--.Ja.je pomenila že lanska imenovanih poklicnikov. To pa je tudi vse, kar je potrebno povedati o splošnem vtisu nekoliko bolj kritiškega očesa, razgledujočega se po tej, lahko bi dejali, jubilejni razstavi del novomeške likovne skupine. Razstavno ostenje Dolenjske galerije so napolnile slike, ki so jih ustvarili: Niko Golob, Miran Hočevar, Jože Koar, Marjan Maznik, Boža Podergajs, Marija Prah, Stefan Štirn in Toni Vovko. Po motivni strani prevladuje v njihovih delih krajina, tiidi slogovno se pretežno navezujejo na preizkušene načine izražanja, pri čemer je osebni razvoj posameznikov zelo opazen. Najbolj angažiran v znanem pomenu te besede in najbližji tokovom sodobnega, denimo, modernističnega slikarstva je prav gotovo Toni Vovko, akoravno bi tudi dela drugih zaslužila, da bi jih zavoljo očitne kvalitete posebej označili. I. ZORAN Vsak od njiju prinaša tokrat nekaj pomembnih novosti, vse pa naj pripeljejo slovensko gledališče iz navideznih zagat. Očitno je, da dosedanje oblike izobraževanja režiserjev, mentorjev in drugih odrskih delavcev niso dale pravih rezultatov; tudi v Posavju se je zadnja štiri leta kar 110 posameznikov udeležilo različnih seminarjev, a od njih ni prave koristi, zato so se odločili za bolj neposredno delo. Gre za usposabljanje režiserjev in drugih gledaliških delavcev ob nastajanju predstave, kar pomeni, da bodo lutkarji delali pri eni od sevnišldh skupin, in sicer vse od bralnih vaj do izdelovanja lutk in predstave, na Senovem pa se bodo podobno izobraževali gledališčniki iz celotnega Posavja. Oba seminarja bosta strokovno vodena, zaključek dela pa bo premiera. Pri področnem odboru ZGSS v Brežicah menijo, da bodo dosegli novo kvaliteto in pritegnili k delu zlasti mlajše moči. Sicer pa naj bi bile vrhunec sezone 1980/81 zaključne pod- PREL02ENA OTVORJTEV Po napovedi, objavljeni na plakatih, ki opozarjajo na pomembne prireditve na .čast novomeškega občinskega praznika, bi morali ob koncu tega tedna slavnostno odpreti zbirko v novem, pred dvema letoma odprtem odelku NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Ker zbirka ni dokončno urejena, je otvoritev preložena za mesec dni. ročne prireditve, od srečanja lutkarjev do srečanja odraslih gledaliških skupin, Naša beseda pa bo celovit prerez dela mladih. Novost je v tem, da poslej ne bo več zaključnih republiških prireditev Naše besede, marveč bodo to že same področne prireditve, ki bodo lahko trajale vse leto. V večji meri kot doslej bo posavski področni odbor skrbel še za organizirano ponudbo gostovanj. v. PODGORŠEK PIONIRSKI BIENALE V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici bodo v soboto, 22. novembra, ob 10. urj slovesno odprli IV. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. Glede na izredno velik odziv in obilico za razstavo izbranega gradiva bo večje število grafik na ogled tudi v krški galeriji. Nagrajencem in udeležencem bo diplome in priznanja podelil Boško Ka-ranovič, akademski slikar in grafik iz Beograda. i>0veo*iKa razstava v dvorani tevoft3 .?ddelka NOB in ljudske '«0® pri Dolenjskem »linule ^azstava> ki je od dyora ?a petka na ogled v veliki Dolenjske galerije, pa 'CVaUtM-e 111 di velik napredek v kot tav ustvarjenih del in je Vf.3a pomemben dosežek 5Wj. p e8a ljubiteljskega slikar- NavireKnekatero na tei v in c lahko brez predsod-Ptiz 'amu podpisal ta ali oni ’*Ven«* slovenski likovnik VrJ8a ’ Imena, če že ne Swi •mimo primerjav z ® dosežki aka-^ Solanih avtorjev, tako Kratke iz Posavja INTEGRACIJA BREŽIŠKIH DRUŠTEV - DPD Svoboda bratov Milavcev in AO Brežice sta zadnja leta ločeno gojili predvsem zborovsko in gledališko dejavnost. Vmes so bila tudi manj uspešna obdobja, zato so se sklenili združiti v eno društvo, v okviru katerega bodo samostojne sekcije. Pomemben prispevek k boljšemu delu bodo lahko zlasti prostori, ki naj bi jih dobili ob izselitvi občinske matične knjižnice Brežice v sedanjem prosvetnem domu. SLOVO OD LIKOVNIKA AMATERJA - Pretekli teden je nepričakovano umrl Leonard Polšak s Razrast Mladinska folklorna skupina in metliški tamhuraški orkester, v katerem igrajo zgolj mladi, so imeli v letu 1980 nekaj vidnejših nastopov. Tako so bili uspešni na jurjevanju v Črnomlju, navdušili so v Cirkovcih pri Ptuju na srečanju slovenskih tamburaških skupin, močno so jim ploskali na Ravnah na Koroškem in v Metliki ob obletnici pobratenja z občinami Wagna in RonchL Poleg tega so pritegnili v svoje vrste več mladih plesalcev in instrumentalistov, v bodoče pa jih bodo še več, saj imajo v načrtu obiskati vse delovne organizacije, kjer je veliko mladih, ki se bodo brez dvoma pridružili eni ali drugi skupini. Skupaj s sekste-tom Vitis bodo pripravili celovečerni koncert, delovno organizacijo Beti bodo zaprosili za pokroviteljstvo, v svoje vrste bodo poskušali pritegniti člane, ki so nekdaj že plesali ali igrali, pa so to opustili, izdelali pa bodo tudi natančen rokovnik vaj in nastopov za leto 1981, kajti le tako bodo lahko navdušili ljudi za resne vaje in delo. To pa je tudi najvažnejše, kajti mladi samokritično ugotavljajo, da so v zadnjem času, kar zadeva kvaliteto igranja in plesanja, nekoliko nazadovali Vzrok je iskati v tem, da so lahko vaje le enkrat na teden, ker je veliko članov folklorne skupine kot tudi tamburaškega orkestra v Ljubljani na študijih, na vajah se lahko tako zbero le ob sobotah in nedeljah. Pa tudi denarnih zadev nimajo zadovoljivo urejenih, saj so dobili pri Zvezi kulturnih organizacij za delovanje v letu 1980 borih dvajset tisoč dinarjev. Mladi so se odločili poiskati dodatne vire sredstev, zavedajo pa se, da jim jih ne bo nihče dal, če ne bodo nridno delali in če ne bodo dosegli zaželenih rezultatov. Morda velja poudariti še zamisel, ki se bo sicer soudarila s črnomaljskim jurievanjem, vendar ne bo nič hudega, če bodo mladi resnično pripravili v Metliki večjo folklorno prireditev v poletnih mescih, kot to načrtujejo. Ne bodo vsaj priložnostni turisti tako široko zehali po cestah in ulicah mesta ob Kolpi. TONIGAŠPERIC J pokazali atelje in spregovorili o možnostih likovnega delovanja. Razstava v Domu JLA bo odprta še danes. VILKO ILC Sromelj, dolgoletni član Likovnega društva Brežice, v okviru katerega je sodil med najboljše slikarje. Na mnogih razst»rah je pritegoval pozornost strokovnjakov. ZA MONODRAME NI ZANIMANJA - Kulturna skupnost Brežice je vsem krajevnim skupnostim ponudila bogat seznam monodram, ki jih imajo na repertoariu znani slovenski ieralci. Čeprav gre za minimalne stroške organizatorja -polovico zneska bo poravnala kulturna skupnost - so se doslej odzvali le s Sromelj, iz Globokega in Dobove. Dogodek za Ribnico V ribniškem Domu JLA razstavljajo kočevski likovniki 14. novembra zvečer so v avli ribniškega Doma JLA odprli razstavo del članov likovne skupine iz Kočevja. Predstav-ljeni so naslednji ustvarjalci: Ivo Paidžik, Dušan Vidmar, Marjan Kužnik, Stane Hočevar, Janez Arko, Franc Lovšin, Savo Vovk ml., Alč Babič in Peter Vovk. Na otvoritvi je predsednik gostujoče skupine Rado Meglič poudaril, da so razstavljalci izredno marljivi, saj se z risanjem in slikanjem ukvaijajo po delu oziroma službi. Nekateri med njimi so tudi glasbeniki, pevci, zbiratelji spominkov, značk, fotografij, ljubitelji živali, Franc Lovšin pa je znan kot delavski pesnik in nekaj njegovih pesmi sta v otvoritvenem sporedu recitirala učenca osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja. Za Ribnico pomeni razstava del kočevskih likovnikov ama-tetjev razveseljiv kulturni dogodek. Gostom iz Kočevja so predstavniki ribniških likovnikov s predsednikom skupine Čirovičem izkazali še posebno pozornost s tem, da so jim M Potrdilo” še ni nagrada! Dobro desetletje pri brežiški ZKO ocenjujejo delo društev in posameznikov na podlagi posebnega pravilnika in točkovnika. Uvedba novih dejavnosti in izkušnje so do zdaj nemalokrat zahtevale, da so ta dokument dopolnili Za nagrajevanje izločijo vsako leto polovico sredstev - za lani je ta vsota znašala 120.000 dinarjev -od tega pa gre četrtina za delo mentorjev. Letos so pravilnik že dvakrat dopolnili, saj so želeli še bolje ovrednotiti kvaliteto dejavnosti v 14 kulturnih društvih oziroma amaterskih gledališčih. L e-ta povezujejo 23 sekcij, kjer deluje 15 mentorjev (zborovodij, režiserjev, vodij folklornih skupin, pihalnih orkestrov, likovnikov, bobnarjev in koreografov). Na podlagi točkovanja bo .najvišji znesek, ki ga bo lahko dobilo društvo, okoli 30.000 dinarjev, nagrade za mentorje pa bodo od 720 do 7.340 dinarjev. Podatek, da bo.mentor, ki je lani vodil štiri pevske zbore, lahko dobil vsega 7.340 dinarjev, navaja k razmišljanju o vrednosti ljubiteljskega dela. Ugotovitev namreč pove, da je za 15 posameznikov - za vse nji hovo odrekanje in redno strokovno delo z več sto ljudmi - predvidenih borih 40.000 dinarjev, to pa je komaj toliko, kot znaša bruto znesek za enega samega vodjo folklorne skupine v sosednji občini. To je zelo nazoren primer vrednotenja dela posameznikov v brežiški občini. Očitno je, da „plačilo” ne ustreza, v isti sapi pa se vsi zavedajo pomena, ki ga imajo v kulturnem življenju prav ti ljudje. ZKO bo namreč morala delovati bolj poglobljeno, kulturna skupnost pa - tudi na račun poklicnih ustanov, ki veliko stanejo - za amaterizem zagotavljati več denarja kot do zdaj. Šele potem bo med ljubitelji manj nezadovoljstva, ki je izbilo sodu dno ob nedavni podelitvi najvišjih občinskih priznanj. Kot je znano, je bil zborovodja za 35-letno delo „nagrajen" zgolj s pisnim priznanjem in z ničimer drugim. VLADO PODGORŠEK PESNIK IN SLIKAR - Franc Lovšin, k*, je zaposlen v kočevskem podjetju ITAS, je znan zlasti kot delavski pesnik, v zadnjem času pa se uveljavlja tudi kot slikar. Nekaj njegovih slik, ustvaijenih na pokrovih pločevinastih škatel, je ta čas v ribniškem Domu JLA, kjer razstavlja kočevska likovna skupina. Na otvoritvi razstave so brali Lovšinove pesmi. OBVEZNO CEPLJENJ PSOV Obvezno jesensko cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu: Sobota, 22. novembra od 8. — 10. ure Veterinarska postaja Sreda, 26. 11. ob 7,30: Straža ob 8,30: Dolenjske Toplice ob 9,30: Uršna sela ob 11. uri: Ruperč vrh ob 12. uri: Stopiče ob 13. uri: Vel. Cerovec Ponedeljek, 24. 11. ob 8. uri: Orehovica ob 9. uri: Šentjernej ob 12. uri: Ostrog > Žužemberk Ponedeljek, 24. 11. ob 9. uri: Dvor ob 10. uri Hinje ob 10,30: Žvirče ob 11. uri: Šmihel Četrtek, 27.11. ob 7,30: Otočec ob 8,30: Šmarjeta ob 9,30: Brusnice ob 10. uri: Gabrje ob 11,30: Mirna peč ob 12,30: Dol. Karteljevo Torek, 25. 11. ob 8. uri: Dobrava ob 9. uri: Škocjan ob 8. uri: Srednji Lipovec ob 8,30: Ajdovec Torek, 25. 11. ob 8. uri: Žužemberk ,z okolico Na podlagi republiške odredbe in Uradnega lista št. 1/80 SRS je cepljenje obvezno za vse pse, _stare nad 4 mesece in pse, ki v letošnjem letu še niso bili cepljeni. 861/47-80 SLOVENIJALES TOVARNA POHIŠTVA, BREŽICE, p. o. razpisuje dela in naloge delavca s posebnim1 pooblastili in odgovornostmi ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA PRODAJNEGA SEKTORJA Pogoji: — najmanj višja strokovna izobrazba ekonomske, lesarske ali gozdarske smeri z nad 3 leti delavnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta pri opravljanju del in nalog prodajne funkcije; — opravljen poseben strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih in aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, kar dokaže kandidat z ustreznimi potrdili; — ustrezne moralno-etične in družbeno—politične vrline ter ustvarjalen odnos do samoupravljanja in ustrezne organizacijsko vodstvene sposobnosti, kar dokaže kandidat z ustreznimi verificiranimi dokazili; — kandidat mora predložiti svoj pogled na razvoj prodajne funkcije v obdobju naslednjih 4 let. Imenovanje delavca je za štiri leta s pogojem poskusnega dela, če ne gre za delavca, ki že ima sklenjeno delovno razmerje v delovni organizaciji. Kandidati naj vložijo ponudbe v 15 dneh po objavi z vsemi ustreznim' dokazili na naslov delovne organizacije. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po izteku razpisa. 857/47-80 TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO TOZD TRANSPORT objavlja oglas za naslednja prosta dela oz. naloge: RAZKLADANJE PREMOGA - 5 delavcev Pogoji: — PK delavec z nedokončano osemletko — 1 — 3 mesece delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece — delo v 3 izmenah Skupni osebni dohodek znaša po pravilniku o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in na osnovi meril dela od 7.500 do 10.000 din. Prednost imajo delavci iz bližnje okolice. Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. 858/47-80 DO EMONA DOLENJKA NOVO MESTO razpisuje dela in naloge VODJE KOMERCIALNEGA ODDELKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. višja ali srednja izobrazba ekonomsko—komercialne smeri ali visoko kvalificirani delavec trgovske stroke, Z 5, 8 oz. 10 let delovnih izkušenj v trgovski stroki, 3. organizacijske sposobnosti, 4. splošne družbene kvalitete. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: DO Emona Dolenjka, Novo mesto. Glavni trg 28. 859/47-80 POTA m sm? poročajo Eksplozija v kapelski šoji Zaradi napake na plinski peči je prišlo v nedeljo do eksplozije v OŠ Kapele_ V siedeljo, nekaj pred peto uro popoldne, je v prostorih osnovne šole v Kapelah pn Brežicah prišlo do silovite eksplozije, ki je po osnovne {režicah prišlo prvih ocenah naredila kar za 800.000,00 din škode, tako daje pouk v njej povsem nemogoč in bo potrebna temeljite obnove. Dosedanji rezultati preiskave kažejo, da je do eksplozije prišlo zaradi močne koncentracije plina, k i je uhajal iz plinske peči. V nedeljo okoli 15. ure je v verjetna domneva, daje Maček ROGOVILIL PO DOLENJSKI -Novomeški miličniki so prejšnji teden pridržali do iztreznitve 23-let-nega Srečka Potiska iz Spodnjih Poljčan. Potisk ie prišel na obisk na Dolenjsko, že precej vinjen pa obiskal hotel Metropol v času, ko so ga zapirali. Ko ,so mu pojasnili, da pijače pač ne more dobiti, je pričel razgrajati, tako da so morali posredovati tudi miličniki. Potisk bo tako moral Dolenjsko čez čas ponovno obiskati, tokrat zaradi razgovora pri sodniku za prekrške. IZGINILE PLOŠČE - V Šentjerneju so prejšnji torek ugotovili, da jim je izginilo 12 lesenih opažnih plošč, zloženih pri baraki SGP Pionir pri novi osnovni šoli. Pionir je tako oškodovan za 3.000 din. ZMANJKAL RADIOKASETOFON — V noči na 12. novemer je iz osebnega avtomobila Novomeščana Viktorja P., ki ga je lastnik parkiral na Kristanovi ulici, zmanjkal radiokasetofon, vreden 3.000 din. CESTA PONOVNO ZAPRTA-12. novembra so odprli cesto med Šentjernejem in Škocjanom, ki je bila zaradi poplav v Drami zaprta za ves promet. No, že dan kasneje pa so morali cesto zaradi novih poplav ponovno zapreti. S „flobertom” nad ženo in sina Jože Mrgole končal v rokah krških miličnikov V nedeljo ob 22. uri so delavci PM Krško prijeli 7l-letnega domačina Jožeta Mrgole ta, ki ni prav nič nežno ravnal s svojo diužino. Okoli 19,30 se je vmil domov, precej v rožcah seveda, in pričel prepir z ženo in sinom. Slednja sta se mu pri tem umaknila v dnevno sobo, takrat pa je Jože odšel po puško „flobert“ in z njo ustrelil v zid dnevne sobe. Zena je po strelu pobegnila, sin pa je Mrgoletu puško izttgal iz rok in jo ■ onesposobil ter vmil očetu. Ta gaje hotel kar s kopitom udariti po glavi, pa mu je sin puško ponovno vzel, takrat pa mu je Mrgole zalučal v glavo dvolitrsko steklenico in ga poškodoval. Sin je moral zdravniško pomoč iskati pri zdravniku, za očeta pa so poskrbeli miličniki, ki so mu tudi odvzeli orožje. kapelsko osnovno šolo prišel 38-letni domači učitelj Adolf Maček. Odšel je v čajno kuhinjo, ki je v prvem nadstropju, in se pričel pripravljati za pouk naslednjega dne. Pri tem je za ogrevanje uporabil plinsko peč, ki pa je bila po vsej verjetnosti pokvarjena. Napaka naj bi bila na gorilniku, saj je peč kmalu ugasnila, plin pa je, kot kaže, vseeno uhajal. Zato je povsem PO DOLENJSKI DEŽELI • Pri Novomontaži so prejšnji teden ugotovili vlomilski obisk v priročno skladišče na gradbišču pri stanovanjskih blokih na Cesti herojev. Odtrgana obešanka na vratih in manjkajoči kolobar 300 metrov dolgega električnega kabla sta dovolj zgovorno pričala o dejavnosti vlomilca. Le kje se bo povečala poraba elektrike? • Novomeški miličniki so prejšnji teden pridržali do iztreznitve 24-letnega Alojza Derganca iz Velikih Brusnic. Zalotili so ga za volanom osebnega avtomobila in vse bi se verjetno srečno končalo, ko Derganca ne bi najprej izdala rdeč nos in zelen balon, nato pa še nekaj odvečnih besed, namenjenih miličnikom. • V prostorih za pridržanje pa je 14. novembra končal tudi 23-letni Leon Simčič iz Novega mesta. Razgrajal je na plesu v novomeški športni dvorani, pri tem pa razbil tudi ogledalo. Veijetno se je ob pogledu vanj ustrašil samega sebe. Ustrezna reakcija. • V soboto popoldne so novomeški miličniki pridržali tudi 25-letnega Silva Oparo iz Gornje Dobrave. Ker mu v gostišču Na trgu niso hoteli že vinjenemu postreči s pijačo, je pričel razgrajati in natakarju groziti s pretepom. Da je ostalo le pri grožnjah, so poskrbeli miličniki. V ;____________________ ZIDANICA GORELA V soboto zvečer je prišlo do požara v zidanici na Vrtači pri 'Semiču, ki je last Franca Jakšeta iz Osojnika pri Semiču. V zidanici sta v času požara prebivala Alja in Zofija Ružnič, ki sta kurila v krušni peči. Zaradi neočiščenega in že dotrajanega dimnika so iskre padale na drva in slamo, ki sta bila zložena na podstrešju. Ogenj je seveda uničil celotno ostrešje, požar pa so pogasili člani PGD Semič. Gmotne škode je bilo za 40.000 din. hotel čez čas ponovno prižgati, pri tem pa je zaradi velike koncentracije plina prišlo do silovite eksplozije, pri kateri je učitelj utrpel opekline po obrazu in rokah, da so ga morali prepeljati v brežiško bolnišnico. Oeled poškodovane šole je ugotovil, daje močno poškodovan strop v prvem nadstropju, da je eksplozija na učilnicah izbila in poškodovala vsa vrata ter okna, prišlo pa je tudi do razpok na zidovju, zato nič čudnega, da so šolska vrata LEPILO SE IE RAZLILO V četrtek popoldne je prišlo v Mali vasi do prometne nesreče, ki jo je zakrivila prevelika hitrost tovornjaka, ki ga je od Trebnjega proti Dobrniču peljal voznik Gorjancev Bojan Kus s Pristave $ri Podbočju. Vozilo je zapeljalo na bankino, tovornjak se je prekucnil in obstal pod nasipom na kolesih. Pri nesreči se je iz tovornjaka razlilo lepilo, tako daje gmotne škode za 45.000 din. Zaradi nesreče cesto na tem delu popravljajo in je zategadelj ozka in slabo prevozna. zaprli. Še sreča, da je ^ eksplozije prišlo v nedeljo, inc! med učnim dnem. Tovornjak in tovor povsem uničenj Ogenj izbruhnil na elektrik’ ni napeljavi ^ 12. novembja je nastal po^ „ tovornjaku krškega Transp®^ Ogenj je naredil ogromno mate no škodo. j, 36-letni Leopold Salobir iz “ . ne je peljal tovornjak, nalo^® . papirjem, proti Liubliahi. Ne' Gmajni je zaduhal smrad po zato je vozilo takoj ustavil in °P . da se nekaj kadi. Odprl je P° ^ motorja, takrat pa je ogenj, ki se ga je Salobir P0’0.^ gasilnim aparatom, vendar n"1. kos. Na pomoč so morali Pf*.^ celo novomeški in krški gasile*« ogenj sicer pogasili, vendar je u vseeno ogromna. Na tovornJ3*;. bilo namreč. 6 ton papirja* . seveda povsem zgorel, Pv*Lp povsem uničil tudi tovornjak-^ da je samo na vozilu za 400. din škode. Skoda na papirju še ni znana, saj je — j, tudi vsa dokumentacija. Kot & ogenj nastal na električni nap“ (l Zaradi požara je bil Pronie magistalki dalj časa °v'r®n’djo. sedem ur pa je potekal enosf uničen*'" itl» AVTOMOBIL S CESTE - 29-let-ni Slavko Slak z Dvora se je v soboto proti večeru peljal z osebnim avtomobilom od Soteske proti domu, pri Dolnjem Kotu pa je vozilo zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v skalo. Slak se je pri tem ooškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je na pločevini za 15.000 din škode. PREKUCNIL SE JE NA TRAVNIK - V nedeljo opolnoči se je PREKUCNIL SE JE NA TRAVNIK V nedeljo okoli 1. ure ponoči se je 32-letni Jože Bergant iz Brestanice peljal z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu, pri Pod-gračenem pa ni upošteval omejitve hitrosti na 40 km/h. Dohitel je avtomobil Spasoia Dimitrijeviča iz Grocke in se mu skušal izogniti, pri tem pa je vozilo zdrknilo na levo in se prekucnilo na travnik. Tudi Dimitrijevič, ki se je umikal Bergantu, ni odnesel cele pločevine, trčil je v betonski robnik. Pri nesreči se je poškodoval 30-letni Emest Hribar iz Brestanice, ki so ga odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, na pločevini pa je nastalo kar za 160.000 din škode. 181-krat je bil sopotnik alkohol Boris Pavlin o prometni varnosti letos Natančnega odgovora na vprašanje, ali se je prometna varnost na dolenjskih cestah (magistralka je tukaj izjema) v primerjavi z lanskim obdobjem izboljšala, ni mogel dati niti razgovor s pomočnikom komandirja za prometno varnost novomeške postaje milice Borisom Pavlinom. Rezultati za letošnjih deset mesecev so namreč takšni, da na eni strani kažejo zmanjšanje števila prometnih nezgod, po drugi plati pa se je število kršitev na cestah novomeškega območja bistveno povečalo. Boris Pavlin pravi takole: ..Vključno z oktobrom smo letos zabeležili 93 prometnih nezgod, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 10 odstotkov manj, medtem ko kaže število predlogov sodniku za pre- krške kar 30-odstoten porast Doslej jih je namreč bilo kar 1.016” Enako zanimive so tudi druge številke. Doslej je bilo namreč za volanom zalotenih kar 181 voznikov v spremstvu maliganov, kar je navzlic letošnjemu okrnjenemu obredu trgatev lepa številka, prav tako tista, ki pravi, da je brez vozniškega dovoljenja vozilo natanko 179 oseb. Izgovori na pozabljivost so bili večidel brez haska. Miličniki so na kraju kršitev denarno kaznovali 1.822 voznikov, plačilnih nalogov pa je . bilo izdanih 574. „Ko govorimo o plačilnih kaznih, moramo imeti v mislih podatek, da jih kar 60 odstotkov odpade na neupoštevanje prometnih znakov, predvsem tistih, ki omeiujejo ali prepovedujejo parkiranja. O tem pa je bilo v Novem mestu že veliko povedanega in napisanega. Vse pa kaže, da brez uspeha. Veliko smo opozarjali in trkali na zavest voznikov, vendar so se temu v posmeh vedno znova pojavljala parkirana vozila pred znaki, ki to prepovedujejo. Ni nam preostalo drugega, kot da smo posegli po denarnih kaznih. Podobno velja za prekoračitve^ Boris Pavlin: ,.Nesreč je sicer manj, zato pa kršitev precej več. ’ hitrosti v naseljih. Radarske kontrole dajejo večkrat prav zastrašujoče rezultate, saj v enem samem dnevu naštejemo celo po sto in več kršiteljev. Med njimi je najti celo avtobuse in tovornjake.” Prav takšen odnos do prometnih razmer je slej k o prej kriv tudi za 140 lažjih telesnih poškodb v prvih letošnjih desetih mesecih pa za 40 lfudo ranjenih in šesterico mrtvih. Resda med njimi ni pešcev, za razliko od let nazaj, zato pa tokrat smrt žanje med traktoristi, sopotniki, vozniki. Svarila ter takšne in drugačne akcije ostajajo kot bob ob steno, vsaj kar zadeva traktoriste. B. B. Franc Kastelic peljal s tra^*f?stB' čez Gorjance proti Novemu n> ^ pri Jugorju pa zapeljal na lev S rob ceste in se prekucnil na tra ^ Na srečo jo je voznik odnesel .jj poškodb, na vozilu pa je za i3-din škode. w -PO SNEGU V TOVORNJAK 0 četrtek se je 23-letni Oton H j iz Semiča peljal z osebnim avto i magistralki iz novomeške J proti Zagrebu. Pri Kronovem O rta zasneženem cestišču P*,ji zanašati. Zdrknil jo v levo in “ ^ tovorniak, ki ga je nasproti Pf^ 27-letni Slobodan Jovanovič'Zj ševca. Pri nesreči si je *■> sopotnik v osebnem avtom Krčan Siad Mujagič pretresel tn ■ i ne, da so ga morali preP^Li1 bolnico. Materialne škode je DB 90.000 din. KONČAL OB c HIŠNFM DREVES^ V soboto ob 12.15 je P Raki do hude prometne ne*Sii kateri se je teže poškodoval4 Franc Resnik iz Straže 11 P11 ^ Resnik je omenjenega dne osebni avto od Rake proti ji med vožnjo po klancu navzd® je v ovinku zaradi prevelike zaneslo. Pri hiši številka 15 je ^ zavozil na dvorišče in trčil Vj $ Na pločevini je bilo za 25.° škode. ZASPAL J 23-letni Ivan Možic iz $ Boštanjem 33 se je v ne<\#cšja šola pravne, upravne, organizacijske ali druge u*trezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju teh del in nalog ""j^didati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še P°9oja: organizacijske in vodstvene sposobnosti in moralno ~Politi£no neoporečnost. komisija za delovna razmerja dsss biavlja prosta dela in naloge 9BRATOVNEGA KNJIGOVODJE v oddelku DSSS Krško ^floji: " ^dnja šola ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj pri ^Previjanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delavne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog Ka Usno delo traja 60 dni. r ®ndidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju nasj)'sri'h pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na Ka?^®*-ES", lestni kombinat 0o^ovsk°—socialna služba Ka • Straža njjj'date bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po noanem zbiranju ponudb. 860/47-80 II. ZVEZNA LIGA - SEVER, ženske, 11. kolo: NOVO MESTO - Dl TROKUT 23:21 (13 : 10). NOVO MESTO : J. Štrukelj, Grgič 6, Paradiž, D. štrukelj 2, Iličin, Sitar 2, Jakše, Bon 1, Ovniček 3, Mršnik 9, Udovč. LESTVICA: 1. Rudar 21, 8. Novo mesto 10. V 1. spomladanskem kolu igrajo Novomeščanke v gosteh z Zametom. II. ZVEZNA LIGA - SEVER, moški, 11. kolo: INLES -MEHANIKA 26 : 18 (12 : 9). INLES: Gelze, Radič 2, Ilc 1, Abrahamsberg, Fajdiga 3, Zuk 1, Karpov 2, Križman 5, Ambrožič 1, Mate 10, Putre 1, Kljun. LESTVICA: 1. Aero Celie, 7. Inles 11. V 1. spomladanskem kolu gostijo Ribničani Slavonijo Dl. II. ZVEŽNA LIGA - ZAHOD, moški 4. kolo: PULJAN-KA - NOVO MESTO 85 : 83 : 42). NOVO MESTO: P. Seničar 18, Munih 26, Ivančič 10, S. Seničar 2, Župevec 19, Plantan 8. LESTVICA: 1. Jug 6, 8. Novo mesto 4. V 5. kolu gostijo Novomešča-ni vrsto mariborske TIME. II. SKL - zahod: KOČEVJE - AET TOLMIN 83 : 73 (39 : 33). II. SKL - vzhod: ŠENTJUR - BREŽICE 82 : 86 (38 : 40), LITIJA - STRAŽA 97 : 62 (50 : 38) in PODBOČJE - DRAVA 75 : 59 (36 : 35). Pari 3. kola: Cerknica -Kočevje, Straža — Podbočje, Brežice - Dravograd. vi SOL, moški, 4. kolo: PIONIR - BREZOVICA 3 : 0 (13, 11, 11). LESTVICA: 1. Pionii 8 V 5. kolu gostujejo Novomeš-čani pri ekipi Triglava. SOL, ženske, 4. kolo: GORJE - KRKA 3 : 1 (12, -5, 8, 10). LESTVICA: 1. Branik 8, 10. Krka 0. V 5. kolu bodo Novomeščan-ke imele v gosteh ekipo Branika. . Še brez izgubljenega niza Odbojkarji nadaljujejo z zmagami, dekleta s porazi Tudi po štirih odigranih kolih v slovenski odbojkarski ligi ostajajo novomeški odbojkarji še brez izgubljenega niza, medtem ko so dekleta osvojila prvi set šele v soboto v Lescah. Pionirjev« so v soboto v Šentjerneju gostili ekipo Brezovice in ponovno ob dokaj lagodni igri. prepričljivo zmagali. Podobno bo verjetno tudi v naslednjem kolu, ko Novomeščani gostujejo pri Triglavu. Za razliko od fantov pa dekleta še naprej ostajajo brez točk, le s to razliko, da so v soboto vendarle osvojile prvi niz na gostovanju v Lescah. Kaj več pa o tem srečanju ni vredno zapisati. Novomeščanke čaka v naslednjem kolu izredno težek nasprotnik, saj bodo v novomeški športni dvorani imele v gosteh vrsto vodilnega Branika. »Dolenjski list« v vsako družino i I % I I 'i i H H WI I 1 1 I 1 i 1 STRELSKO TEKMOVANJE V MOZLJU Komisija za športno dejavnost pri OO ZSMS Mozolj ie organi' vse krajane KO Mozeli : izirala za zanimivo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 20 tekmovalcev. Po dramatičnem zaključku je presenetljivo zmagal Franc Salamon, drugi je bil Janko Senekovič, tretji pa Miroslav Kuzma. Čeprav smo tekmovanje organizirali za celotni KO Mozeli, so se ga udeležili predvsem mladinci in mladinke OO ZSMS Mozelj. Ker so mladi pokazali veliko zanimanja za to športno panogo, so se odločili, da bodo prihodnje leto poskušali ustanoviti strelsko društvo. MIROSLAV KUZMA V Pulju na pragu podviga Novomeščani za las prekratki za veliko presenečenje v Pulju — Popravni izpit v soboto proti mariborski TIMI Novomeški košarkarji so bfli na gostovanju pri vrsti enega izmed kandidatov za vih lestvice, ekipi Poljanke, na pragu podviga. S štirimi točkami iz 4 kol ostajajo Novomeščani še naprej v sredini lestvice, s sobotnim nastopom pa so dokazali, da so sposobni zmešati štrene slehernemu favoritu. Skoda le, da so Novomeščani sobotno tekmo v Pulju pričeli s prevelikim spoštovanjem do na- Dovolj zaloge za pomlad? Izreden Inlesov uspeh v zadnjem jesenskem srečanju — Tudi Novomeščanke na odmor z zmago — V zlati sredini Zadnje jesensko kdo v obeh drugih ligah je prineslo dolenjskim predstavnikom pri fantih in dekletih popoln izkupiček. Inlesovi rokometaši so po poročilih našega dopisnika iz Ribnice pokazali eno najboljših iger v zadnjih nekaj letih in povsem nadigrali vrsto vodilne Mehanike, medtem ko se Novomeščanke vse bolj oddaljujejo od nevarnih voda na koncu tablice. Tokrat so premagale ekipo Trokuta brez večjih težav. Pred kar 500 gledalci v ribniški športni dvorani so inlesovci nepričakovano visoko premagali favorizirane goste in jim tako prizadejali drugi poraz v letošnjem prvenstvu. Svoje dobre igre v zadnjih kolih so tako lesarji” kronali z izdatno zmago in ponovno dokazali, da ekipa po kvaliteti sodi v vrh drugoligaške družbe. Jesenska zaloga točk je tako izdatnejša, kot je kazalo po nekaj nesrečnih porazih na startu, in prav škoda, da je prvenstva za letos konec. Podobno je z rokometašicami. Navzlic nekaj izredno težkim nastop pom med tednom, ki pa so prinesli naslov pokalnega zmagovalca za območje' SRS, so tudi v zednjem jesenskem nastopu pokazale dokaj dobro igro in zasluženo ugnale vrstnice Dl Trokuta. S to zmago so se Novomeščanke pridružile ekioam v sredini lestvice in tako lahko dokaj mimo čakajo na spomladanski start in razplet ob koncu tekmovanja. Kaiti po sedanjem zbiru točk (10) bi Novomeščanke morale tudi v prihodnji sezoni ostati v drugoligat- ki konkurenci. sprotnika, ki je sredi 1. polčasa vodil že z 19 koši prednosti. Vsi so že računali na pravi polom novomeške vrste, ki pa je v drugem polčasu ponovno pokazala zobe in od minute do minute zmanjševala prednost. Z odlično zonsko obrambo so gostje povsem onemogočili glavne strelce Puljanke in tako v zadnji minuti izenačili rezultat na 83 : 83. Sreča je bila tokrat na strani domačinov, saj so tudi zadnji napad na srečanju imeli Novomeščani, vendar ga niso realizirali. Poročila iz Pulja govore tudi o pristranskem sojenju, ki je bilo vseskozi na strani fizično močnejših domačinov. Sicer pa poraza proti ekipi Puljanke nikakor ne gre jemati tako tragično, kot kaže rezultat. Dve izgubljeni točki lahko novomeški košarkarji nadomeste že v sobotnem srečanju z ekipo mariborske TIME in sc ji tako maščujejo za: poraz v finalnem pokalnem srečanju. Dobre igre in forma novomeške ekipe te možnosti ne izključujejo. ZMAGI KOČEVJA IN RIBNICE V 8. kolu ljubljanske kegljale lige sta se v ribniškem domu JLA pomerila vrsti Kočevja in Ilirije. SLavili so domači z 2.279 : 2.178. Najboljši pri Kočevcih so bili Pclajič 412, Trpin 398 in Kosten 389. Pri dekletih pa so Ribničanke ugnale ekipo Slovana z rezultatom 4.800 : 4.633. N^boljše so bile Lovšin 855, Radivojevič 822 in Kolakovič 814. M. G-č. TRETJI POLČAS • Zadnje letošnje prven-sstveno srečanje so rokometašice odigrale v Šentjerneju, enako odbojkarji. Vzrok: zasedenost novomeške športne dvorane ob smučarskem sejmu. • Zanimiv dogodek se je pripetil v Lescah pred pričetkom prvenstvene tekme med odbojkaricami Gorja in novomeške Krke. Ker ni bilo delegiranih sodnikov, sta se ekipi sporazumeli, da bo srečanje vodil blejski sodnik Kobal, ki si je sicer tekmo prišel le ogledat. Organizacija prvenstva pa taka! • O izrednem uspehu novomeških rokometašic poročamo na drugem mestu, tokrat nekaj bolj obrobnega. Trener Novo-mesčank Štrukelj je pred finalnim srečanjem sklenil dve stavi: eno z Ljubljančani, da bodo srečanje dobiu z najmanj petimi goli razlike (Ljubljančanke, seveda), drugo, intimnejšo, pa s svojim pomočnikom o uspehu svojih varovank. Le štirinajst sekund je manjkalo, pa bi izgubil obe stavi. • Slavje novomeških rokometašic ob ljubljanskem uspehu se je nadaljevalo tudi v družinskem krogu. Bolj ali manj je znano, da z ekipo živi cela družina Štrukljevih. Janez je trener, žena Danica ena ključnih igralk, Jana pa prva vratarka novomeškega moštva. STOPICE PETE, NOVO MESTO OSMO Te dni je bilo v šentjemejski športni dvorani finalno tekmovanje zimskega rokometnega prvenstva za pionirke. Med osmimi najboljšimi iz predtekmovanj sta bili tudi ekipi Stopič in Novega mesta. Mlade Stopičanke so ob koncu zasedle dobro peto mesto, medtem ko so bile njihove vrstnice iz Novega mesta osme. BOKSARJEM DESET ZLATIH B. K. .JCamnik” je v nedeljo, 16. novembra, pripravil v dvorani Mekinje prvenstvo Slovenije v boksu, ki se ga je udeležilo tudi 8 predstavnikov iz Dolenjskih Toplic ,in 3 iz novoustanovljenega kluba „Pionir” iz Novega mesta. Dolenjski predstavniki so osvojili kar deset zlatih medalj in eno srebrno; Rezultati: Zlate kolajne - mladinci: Jože Zoran (mušja kat.), Iztok Špehar (papir v kat.), Igor Nardin (peresna kat.), Franc Struna (poltežka kat.). Iztok Mavsar (težka kat.), Anton Glavaš (srebrna medalja v polsrednji kat.) Članski prvaki Slovenije: Igor Gričar (polsrednja kat.), Miro Raj-čič (srednja kat.), Miro Milojkovič (poltežka kat.), Marko Poljak (težka kat.) J. P. J - - -| Najdragocenejši el pokal v novomeški vitrini ZMAGOVALEC POKALA SRS - Zmagovalna eldpa letošnjega pokalnega rokometnega tekmovanja na območju SRS, ekipa Novega mesta. Na posnetku ni Dičinove, ki pa je igrala v Ljubljani. ;on, kapetan ekipe: „Biti najboljši v najmnožičnejšem tekmovanju. Mar ni yto uspeh? ”___________________ Janez Štrukelj: .Zmagoslavje ie sad trdega šesdetnega dela.” 12. november bo ostal- v zgodovini ne le dolenjskega rokometa, pač pa ekipnega športa nasploh, zapisan z velikimi črkami. Novomeškim rokometašicam je namreč uspelo v finalnem pokalnem srečanju na območju SRS premagati ljubljansko Olimpijo in se tako uvrstiti med 8 najboljših jugoslovanskih ekip. Veliki pokal z vgraviranimi imeni dosedanjih zmagovalcev, js v ljubljanski športni dvorani na Kodeljevem podelil predsednik RZS Trne Brilej, ob tej priložnosti pa je trener Novomeščank Janez Štrukelj prejel tudi zlato trenersko značko, najvišje priznanje za delo na trenerskem področju. Novomeščanke so v Ljubljani zaigrale taktično izredno zrelo, čeprav je kvaliteta srečanja zategadelj nekoliko trpela. Tekma je bila vseskozi izredno izenačena, zmagovalec pa je bil odločen vsega nekaj sekund pred koncem, ko *o Novomeščanke preko Štrukljeve izsilile sedemmetrovko, ki jo je realizirala Mrfnikova. Veselje v novomeškem taboru je bilo nepopisno, največji uspeh dolenjskega rokometa — “ — Kodeljevem Grgič ček, Mršnik in Udov [iškega rokometa P* so si na ljevem priigrale: J. Štrukelj, Turk, D. Štrukelj, Iličin, Sitar, Jakše, Bon, Slajkovec, Ovni- ... £ »REZULTAT ŠESTLETNEGA DELA Po nenadejanem uspehu je bilo vzdušje v novomeškem taboru izredno. Dekleta so takole ocenila uspeh: Jana Štrukelj: »Pokal smo si želele, čeprav v tako hudi konkurenci nismo upale preveč misliti nanj. Sedaj je v na ši^ bogati vitrini gotovo najbogatejši.” Vesna Grgič: ..Zasluga za uspeh gre vsem: igralkam, trenerjem in vsem, ki so nam stali ob strani.” Milka Mršnik: ..Zadnjih štirinajst sekund je bilo najtežjih doslej, odgovornost pred zadnjim strelom iz sedemmetrovke, veliko. Srečna sem, da sem mu bila kos.” Marta Bon: „Med vsemi pokalnimi srečanji je bilo to proti Olimpiji zagotovo najteže. Srečna sem, da smo izmed preko 100 ekip, ki so letos sodelovale v tem tekmovanju na območju SRS, prejele zmagoviti pokal prav me.” Danica Štrukelj: „Kot najstarejša igralka kluba sem uspeha tolikanj boli vesela.” Tatjana Sitar ,JEnako kot zmage sem bila vesela sprejema in čestitk svojih gimnazijskih kolegov. Bilo je enkratno.” Silva iličin: „To je bila ena najbolj grobih in živčnih tekem, na koncu pa je poleg sreče zmagala tudi pravica.’ Janez Štrukelj: ,JPokal je rezultat šestletnega trdega dela z ekipo. Navzlic nekaterim spodrsljajem, nerazumevanju, bojem izven igrišča, so dekleta dokazale, da sodijo v sam vrh slovenskega rokometa, to pa potrjujejo tudi rezultati v zveznem menlu.” KAJ HODITE ZA KEN0J1 NASA KITA SO SE LOČILA IN ZDRAVO! panoga gospodarstva in v njem leži veliko upanja, tod- morske pašnike je treba \ ne bodo ladje prazne samevale v pristaniščih. foto slišal: Milan Markelj PRIJETEN „BIFEJČEK” NA PROSTEM SEM Sl PREDSTAVLJAL DRUGAČE ... _ ( dolenjski list preJ ZB leti MARSIKDO DVOMI v uspeh raznih akcij, ker že iz izkušenj vemo, da vsiljeno nikoli ni dobro, pač pa se da sporazumno z dobro voljo marsikaj spremeniti. Predvsem bi potrebovali precejšnje število res dobrih kmetijskih strokovnjakov, ki bi se morali za napredek našega kmetijstva prav žrtvovati, če bi hoteli res kaj doseči. Izkušnje nam povedo, da je treba mnoge stvari praktično izvesti, ker gola teorija ni zanesljiva. Tako na primer neke vrste pšenice na enem kraju dobro uspevajo, nekaj sto metrov niže pa sploh ne in je zaman draRO gnojenje .in draga setev, ako uspeha ni. SEDANJI SISTEM plačevanja uslužbencev v ustanovah in zavodih je zastarel in ni več v skladu z družbenim razvojem in demokratičnimi načeli družbene ureditve. Togi predpisi, ki določajo plačo uslužbencev glede na delovno dobo, strokovno izobrazbo in delovno mesto, ne glede na to, kakšen je uspeh dela, nespodbujajouslužbencev,dabi uspešnejše delali. Zato zapuščajo nekateri uslužbenci z višjo in srednjo izobrazbo ustanove in se zaposlujejo v gospodarskih organizacijah, ker imajo tam do 24 odst. večje osebne dohodke. DISCIPLINSKA KOMISIJA v Jugotaninu v Sevnici je neki dan razpravljala o delavcu, ki se je med službo napil. Pokazalo se je, da je takih pojavov več, žal vedno med istimi delavci, čeprav vedo, da se na službeno mesto ne sme nositi alkoholne pijače. V UDravi podjetja so povedali, da že več let bijejo brezuspešen boj s tovarišico, ki ima znotraj tovarniške ograje „čmi vinotoč”. TOPLIŠKI VODOVOD še vedno rad nagaja. Gospodinje se jezijo, ko kar naenkrat zmanjka vode. Prepričani smo bili, da bo letos obnovljeni vodovod v redu deloval, žal pa ni tako. Treba bo preiskati vzroke, da ne bo godrnjanja zaradi vode. PROIZVODNE ZMOGLJIVOSTI se bodo neprimerno povečale in bo tovarna Zlatorog lahko v celoti zadovoljila potrošnike. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 17. novembra 1960) S s ■ ■ ■ s SVETU OKOLI NAJMANJŠI - Japonska tvrdka Toshiba je izdelala miniaturni televizijski aparat in ga radovednim bodočim kupcem pokazala na nedavni razstavi elektronike v Tokiu. Za razliko od prejšnjih mini televizorčkov, ki so ostali do danes le prototipi, bo Toshiba svoj proizvod kmalu poslala na tržišče. Učitelji se že zdaj bojijo, da bodo dijaki pod klopmi namesto v stripe buljili v televizorje. DRAGOCENOST - Gotovo pa si ne bo mogel vsakdo privoščiti proizvoda švicarskega urarja Constantina iz Ženeve. Ta je v svoji delavnici izdelal najdražjo uro na svetu. Kupec, ki želi ostati neznan, je zanjo odštel 122 milijonov dinarjev (novih!). V uro je vgrajenih za 130 karatov diamantov. Odveč je pripomniti, da je ohišje iz suhega zlata. Poznavalci pravijo, da je kupec naredil dobro kupčijo, saj je vrednost ure vsak dan nekaj višja in bo ob koncu leta vredna že nekaj milijonov dinarjev več. Dodajmo še to, da ima ura garancijo - enoletno. Vsaj po tem je taka kot so druge- KAKŠNA OPOJNOST? - Bliža se zima in množična smučarska histerija, ki ji pravijo tudi bela opojnost. V naši sosedi Avstriji pa so iz leta v leto bolj v skrbeh, saj ugotavljajo, da je bela opojnost močno okrepljena z žganimi pijačami. Zdravniki opozarjajo, da se na smučiščih vse več popiva, čemur sledijo najrazličnejše nezgode, nerodnosti in neprijetnosti. Letos bodo v Avstriji posebni smučarski čuvaji izločali s smučišč z alkoholom „otovor-jene” smučarje. NAJVEČJA V VESOLJU - Vse skupaj, kar smo doslej napisali, pa ni nič drugega kot trenutek ničevosti ob silnem odkritju astronomov. Odkrili so namreč največje nebesno telo v našem vesolju (drugega tako ne poznamo). Gre za kvazar, katerega premer ocenjujejo na 842,4 milijona kilometrov. Naša Zemlja ima, če jo vzamemo za primerjavo, kar 58.000-krat manjši premer. V tolažbo črnogledim: velikanski kvazar je za naše pojme neznansko daleč. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Trte na hlevskem gnoju rade zgore (Bil je) čas, v katerem se je smatralo gnojenje vinogradov oziroma gnojenje trt za nepotrebno, da še celo škodljivo. Za škodljivo se je smatralo posebno enojenje s hlevskim gnojem. Reklo se je, ako se trta s hlevskim gnojem pognoji, se trte suše, ker na enoju zgore. In trtam se ni gnojilo ne le po Kranjskem, marveč tudi po drugih vinorodnih deželah. Ako so trte ope: šale v rašči ter rodovitnosti, pomagalo se je v nekaterih krajih s tem, da se iih je obsulo s trato, ali pa le z zemljo, osobito kaj rado, kjer je bilo le mogoče - z laporom. Tako gnojitev se je imenovalo ob kratkem zemljanje. (Naši) in ogerski ministri so se posvetovali glede gradnje bosenskih železnic. Avstrijska vlada zahteva zvezo z Bosno se Spljetom, katere se Mažari branijo z vsemi silami. Ogri zahtevajo naj se Bosna zveže naravnost in samo z Budimpešto. Avstrija plačuj, pa molči. Torej zopet oger-ska zmaga. Se veriga življenja v morju rahlja? Brezobziren ulov sardin, inčunov, slanikov in drugih rib, ki življenje v morju — Morska njiva je bogata, ni žive v velikih jatah, ogro^ pa neizčrpna Zgodi se, da začne morje na površini, veliki za tri nogometna igrišča, nenadoma vreti. Kipi in Šimi, se belo lesketa. Po pradavnem nagonu so kmalu na prizorišču galebi, k i se spuščajo v kipečo vodo in goltajo drobne ribice. Te so namreč, zbrane v nekaj milijonskem številu, povzročile vrenje morja. Izdajalsko početje privabi tudi podvodne roparice: tune, barakude, morske pse. Morje kmalu pordeči od krvave pojedine, medtem ko se jata rib čvrsto drži skupaj po stotisočletni preizkušeni metodi. Na tisoče rib iz Ste pogine med zobmi in v junih roparic, a večina ostane. Tako je bUo, vendar kaže, da ne bo več dolgo. Med roparice, ki se hranijo z ribjimi „čredanv.“, se je vpisal tudi človek; njegova požrešnost in brezobzirnost pri izkoriščanju naravnega bogastva pa je znana. Sardine, inčuni, slaniki in druge ribe, ki žive v velikih jatah, predstavljajo zelo pomemben člen v življenjski verigi. Razen planktona, prvega člena v prehranjevalni verigi, ki sega od mikroskopsko majhnih organizmov do orjaških, več ton težkih kitov, predstavljajo prav jate rib vir hrane za večini' ostalih večjih živali v morju. Od bogastva teh jat je odvisno življenje mnogih vrst. Prav zaradi tega so nekateri strokovnjaki za proučevanje morja postavili resno vprašanje, ali ni moderni ribolov načel ribjega bogastva v svetovnih morjih na najbolj občutljivi točki. Moderno opremljene ribiške ladje sledijo velikim jatam rib in jih sistematično lovijo, predelujejo, kuhajo, sušijo, meljejo v živinsko krmo. Poprej so bile na udaru predvsem velike jate, ki so se pojavljale na morski površini in povzročale omenjeno kipenje morja, zdaj modfeme elektronske naprave slede jatam tudi v nekdaj varne globine. Marinolo-gi menijo, da je svetovni ulov nevarno zrahljal življenjsko verigo v morju. Doslej je zbiranje v velike jate omogočilo preživetje in obrambo pred roparicami, zdaj pa jim seka nit obstoja prav to. Ogromne ribiške mreže zajamejo tudi do 200 ton rib, se pravi, da je mogoče potegniti na suho vso jato rib. Po takšnem ulovu od jate ne ostane nič. Trebuhi ribiških ladij in tovarne za predelavo rib so nenasitni, še posebno, ker se v svetu potreba po proteinih sunkovito dviga in na morske pašnike odhajajo ribiške ladje držav, ki so prej samo opazovale lov tradicionalnih ribiških dežd. Ladje so vse bolj opremljene, pomagajo jim radarji, sonarji in druge naprave za odkrivanje ribjih jat, mreže so vse večje, samo rib je vse manj. Kaj takega bi sicer morali pričakovati. Pred nekaj desetletji je bil razviti svet že priča nenadnemu zmanjšanju ribjega bogastva. V letih od 1930 naprej je na zahodnih ameriških obalah cvetela industrija predelovanja pacifiške sardine. Slonela je na bogatem ulovu. Dvajset let ulova in ribje črede so skoraj povsem izginile. Tovarna za tovarno je nehala delati in leta 1950 jih je obratovalo samo še 9 od nekdanje stotnije. Takrat .MARJAN KOZINA' Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge: - TA JNI KA - ADMINIST R ATO RJA za polovični delovni čas Pogoji: štiri - ali dveletna srednja administrativna šola. Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi razpisa. t(Ne|re.č,e);..pri(.prem( i ipo navija ti ,v pose bm> v Bruel 'A sentt ‘ha Severnem* I Češkem. Ni še dolgo, kar so imeli nad sto mrtvih, zopet včeraj se je ponesrečilo trinajst ljudi, devetnajst jih je pa bolj ali manj težko ranjenih. Kaj je krivda. (Zadnji) čas je, da se saj boljši živinorejci zdramijo in da s svojim dobrim izgledom vplivajo na to,‘da lepe in dobre živali ne prodajajo, ampak doma obdrže za zboljšanje domače reje, kajti lepe in dobre krave so v rokah skrbnih živinorejcev najtrdnejša podlaga za uspešni razvoj in napredek domače živinoreje. (Oglas) Deklica, ktera je šolski pouk do-stala, pa je za službo pri gospodarstvu preslabotna, dobi lahko službo v Novem mestu. Ponudbe naj se pošljejo opravništvu Dolenjskih Novic. (Podjetje) brez konkurence išče zanesljive potovalce (agente) za prodajo novih stvari. Visoka proviziia zajamčena. ryT ’ •' (1^ DOLENJSKIH "NOVIC »■* * t. ± •» * 1"5'rtovembra 1900) Žveplene ceste Snov, ki bo zamenjala asfalt — Iz oremoga lotili poskusov. Nafta je vse dražja in kaj dosti dolgo je ne bo na voljo za vse potre- Lanskega avgusta so se vozniki na avtocesti, ki pelje iz teksaškega mesta San Antonio, začudeno ozirali po dvokilometrskem pasu ceste. Namesto asfalta je bila na tem delu položena neka nova, čudna snov rdečkasto rjave barve. Strokovnjaki, ki so „pobarvali” cesto, menijo, da se kmalu ne bo več treba čuditi novemu asfaltu, saj bo postal vsakdanja stvar. Rdečkasto rjava prevleka na cesti je plod raziskav raziskovalnega instituta v San Antoniu. Tamkajšnjim kemikom je uspelo iz žvepla, ki ga kemično obdelajo z ogljikovodiki, pridobiti črvsto snov, po lastnostih in uporabnosti podobno asfaltu. Od asfalta se razlikuje predvsem po tem, daje ne pridobijo iz nafte, kar je tudi osnovni - motiv, da* so -se raziskovalci" ~ 1,1 ~ ~ • ■ ■ —1 be, zato v razvitih državah ftospešeno iščejo nadomesti-a zanjo. Ker se je poskus s sanato-nijsko avtocesto dobro obnesel, so položili še nekaj poskusnih plasti na različnih koncih ZDA. Vsi odseki s sulfleksom, kot novo snov imenujejo, so se odlično obnesli in so brez škode prenesli enako hud promet kot običajna asfaltna prevleka. Prednost sulfleksa je tudi v tem, da ga je mogoče polagati z enakimi stroji, kot polagajo asfalt, pomanjkljivost pa je predvsem ta, da je zaenkrat kar trikrat dragi od asfalta. Vendar njegovi tvorci pravijo, da bo v nekaj letih že cenejši, čez kakšno desetletje pa sploh cenejši od asfalta. In še ena dobra lastnost za proizvodnjo sulfleksa uporabljajo žveplo, ki ga izločajo iz premoga, da ta čis- so mislili, da gre za nihanje naravnem ciklusu in da se bodo pacifiške kalifornijske sardine vrnile. Danes nič več ne upai0 tega- ij Podobna usoda je dolete« slanike v severnem Atlantiku stoletno domnevo norveških bičev. V šestdesetih letih njihovo število nevarno skrčil1 Pred nekaj leti pa se je enak< pripetilo z inčuni ob oba^ Čila in Peruja. Sprva so marin0 logi menili, daje izginotje inču nov pozročila spremenjena tem peratura obalnih voda. skrbljenim ribičem so obljubi]* li, da se bodo v nekaj le® vrnile bogate ribje jate. Pri čunih je dovolj, da se vod' ogrejejo za nekaj stopin* in ^ upade njihovo število. & 1970 so v najbolj ugodnih P° gojih perujski ribiči ulovili * milijonov ton inčunov. DveW kasneje so se ladje prazne vraf2 le v pristanišča. ^ Ko so se ob perujske obal® wnile hladnejšt vode, se m'*1' jonske jate niso. Manj optimistično razpolo^' ni strokovnjaki pravijo, da b morali že danes ribolov omeji na razumne mera. Ne bi srrtc zajemati celih jat in loviti * veliko le nekaj vrst rib. Morsi fiašniki so bogati in nudijo ob o hrane za lačno človeštvo,* sadove morja je treba razumi je pobirati. Prehrana bi se uvedbo novih ribjih vrst n dnevne jedilnike popestrila obogatila, hkrati pa bi vsestrai ski ulov ne ogrožal obstoja na bolj občutljivega in pomembn* ga člena v morski življenjs* verigi Janez Trt& VRTILli Učil se ni v nobeni * in kako, po domače brati in P1" potreboval. Ponujali so sc »njj. doktorji in kako so se veselil*' ^ Bilo je že prijetno, če se je m°Sc Znal je, veste, besede dobro staV1 smeha, pa tudi poduka. Bral svojim dacaijem. Začel je P°ySp mi nakoval kaj dosti grošev? ^ kaka burka, n. pr.: ,Ali okrogle? Ali si dobi kaj fletno ‘J1 in ne vrtite? Ste že preštudiral* P tako je šlo naprej. . Proti zadnjemu, da čujete, ' opominjal, da naj mu opravljaj0^ Pridnim je priboljšal, da je kaj Z. brez milosti in je prav storil- Z on! Se z manj ko z nič. Po star in morda veliko bolh. Sel je s ^ konjskega hlapca, vozil oves z ^ Bistra glavica je videla, da nese ta Jel je skupljevati in prevažati naredil zastavo. Milijone je P1"0.: j preskočil prag domače ubožnos Ljudje so mislili: .Kranjec je kmalu jim je pokazal, da tuji ^ gumpccm. Ne vem, kdo jc z*1' j samo reči: Miza, rihtaj sc, P3 .jj sklede od vseh strani, polne naj-^ ^ butiljc, polne najslajših vin. 'ai . Kalistcr. Odprl je mošnjo pa s0 ^ s da jih ni mogel šteti. Česar usipalo dobiček: kupčija d poS barat in posel nič kot dobice • on ves svoj imetek izpremen j , UhtolMkcM »e^kon* K> 81"™ ’ ‘do Duhdja; . -M r ' v----------------------------------------- PRAZNIK OBČINE METLIKA PRAZNIK OBČINE METLIKA Petič po pet let občinskega samoprispevka Tudi letošnji praznik naše °bčine in praznik dneva nPublike 29. november bo-'no praznovali v znamenju klovnih zmag, ki so odraz uspešnega dela in truda, ' 50 ga naši naši delovni 'iudje vlagali za vsestranski napredek in razvoj občine, ‘i uspehi pa so spričo določenih težav zahtevali 'etos mnogo več naporov, ne torno v rednem delovnem času temveč tudi izven njena. Poleg boljšega in racionalnejšega gospodarjenja se bilo nujno v letošnjem 'etu še posebej zavzeti za vključevanje v mednarodno delitev dela in storiti vse, da Čim p rej pokrijemo svoje potrebe uvoza z izvozom. Tako s° naši delovni ljudje ponesli "ne svojega kraja in delovne organizacije v razne države sveta, s čimer dokazujejo svojo sposobnost, moč in neodvisnost. Tudi ob letošnjem 26. novembru — prazniku naše občine se bomo še posebej spomnili na slavne, toda težke čase narodnoosvobodilnega boja, ko smo skupaj 1 jugoslovanskimi narodi in narodnostmi bojevali boj za novo Titovo in našo Jugosla-v'io, posebej na vse tiste, ki 50 novembra 1942. leta uničili sovražno postojanko na Suhorju in katerih dan 5,1,0 si izbrali za naš občin-praznik. Spomnili se °°mo na velike revolucio-1arh naše revolucije in jim tokrat rekli hvala. V ta namen bomo poimenovali dom kulture v Metliki v DOM EDVARDA KARDELJA, velikega revolucionarja, borca za človeške pravice in prijatelja Bele krajine. V letošnjem letu in še posebej ob prazniku delamo obračun izvrševanja plana srednjeročnega razvoja občine za razdobje 1976-80 in načrtujmo razvoj za naslednje srednjeročno razdobje *1981-85. Čeravno smo ugotavljali pred petimi leti, da si nalagamo velika bremena in odgovornost do zadanih planskih nalog, lahko danes ugotovimo, da smo vsa ključna dela realizirali v splošno zadovoljstvo in da je zelo majhen del planskih nalog ne-izvršen. Ob letošnjem prazniku ponosno zremo na naše napore, ki so vgrajeni v razne objekte od gospodarskega do socialnega značaja in v katerih se odraža skrb tako za tiste, ki še leže v zibelkah, kot tiste, ki so se poslovili od reči nega dela ter odšli v zasluženi pokoj. Doseženo nam daje tudi pogum za naše nadaljnje odločitve kakor tudi še večjo socialno varnost Nekatere že znane rešitve nadaljnjega ekonomskega razvoja naše občine so vsekakor plod prizadevnosti naših delovnih ljudi in zaupanja v njihove preizkušene sposobnosti. Tak napredek je bilo možno doseči le tako, ker se je vzporedno razvijalo samoupravljanje in spoštovala oblast delovnega človeka ter vsepovsod vključevalo v nastajanje in izvrševanje planskih nalog vse naše krajane; kateri so poleg rednih dajatev se tudi letos že petič odločili, da podpro samoupravno dogovorjene plane z občinskim petletnim samoprispevkom. Tako lahko rečemo, da slavimo letos poleg ostalega petič po pet let občinskega samoprispevka, kar naj bo tudi ocena pripravljenosti naših ljudi do razreševanja naših skupnih vprašanj in del ocene našega samoupravnega obnašanja. Letošnje praznovanje povezujemo tudi z dvajset letnim delom delovne organizacije KOMET, katere delovni ljudje lahko ponosno gledajo na svojo preteklost in bodočnost z mimo vestjo, da so storili mnogo za sebe in za naše občane. Spoštovani občani, dovolite, mi, da se vam tudi ob letošnjem občinskem prazniku v imenu občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in v svojem imenu zahvalim za vse napore, ki ste jih vlagali za osebno in skupno srečo ter vam čestitam k prazniku občine in dnevu republike. FRANC VRVIŠČAR, predsednik Skupščine občine Metlika SKUPŠČINA OBČINE METLIKA - IZVRŠNI SVET - OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKA KONFERENCA ZKS - OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV - OBČINSKA KONFERENCA ZSMS - OBČINSKI ODBOR ZZB NOV - OBČINSKI ODBOR RK - OBČINSKI ODBOR ZRVS ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE nfli HM Br*** * Ii-|m m"' mmstJ ISA?) 20. novembra 1980 DOLENJSKI LIST V letošnjem poslovnem letu je Transportno gradbeno podjetje Metlika sorazmerno dokaj uspešno poslovalo. V devetih mesecih so vse temeljne organizacije izkazovale pozitivne rezultate, kar pričakujejo tudi za ostale tri mesece letošnjega leta. S sanacijo težav, ki so bile v gradbeništvu na sploh prisotne, se je stanje v letošnjem letu znatno izboljšalo. Celotni dohodek je v devetih mesecih porasel za 21 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, akumulacija je porasla celo za 42,43 odstotka, neto osebni dohodek na zaposlenega pa za 10 odstotkov. Zaposlenost je narasla za 2,45 %, tako da je sedaj v TGP skupno zaposlenih 376 delavcev. Priprave na novo srednjeročno obdobje temeljijo predvsem na povezovanju s sorodnimi tovrstnimi organizacijami. Priprave so že tako daleč, da bodo kmalu pričeli delativ novi, reorganizirani obliki. S tem bi pridobili boljšo tehnologijo dela, boljšo organizacijo, tehnično oprem Ijenost in kadrovsko izpopolnitev. „BETI” METLIKA E L —-to**« 11 1 .J i_ j JU1 wL*si Ci .*?VNA ORGANIZACIJA BETI METLIKA S TEMELJNIMI ORGANIZA-ZDRU2ENEGA DELA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN Vranom za praznik občine metlika in za dan republike! mmI USPEŠNIH DVAJSET LET »KOMETA” IZ METLIKE ^■KC/ Ju bifeji delovnih organizacij se proslavljajo z delovnimi uspehi. To velja še posebno za Komet iz Metlike, katerega člani lahko s ponosom zrejo nazaj na dvajsetletno razvojno pot. Komet je bil ustanovljen z odlokom Občinskega ljudskega odbora Metlika kot zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb, obratovati pa je začel 3. novembra 1960. Začetki so bili skromni. Zabrnelo je pet šivalnih strojev, ob katerih je bilo pet neizkušenih delavk. Manjkalo je vsega, saj je občina šele po vojni stopila na pot industrijskega razvoja. Ni bilo strokovnih kadrov, ni bilo delovnih izkušenj, ni bilo primernih prostorov in ne opreme ter ostalih sredstev. Čeprav je bilo po- trebno orati ledino, se marsičemu odrekati in žrtvovati veliko prostega časa, pa trde volje in želja po napredku ni primanjkovalo. Oqlejmo si nekaj podatkov, ki nam bodo predočili razvoj te delovne organizacije: ob ustanovitvi zaposluje zavod 23 delavcev, od tega devet invalidov, deset let kasneje, ko se po sklepu referenduma zavod preimenuje v „Komet" — konfekcija Metlika, jih je zaposlenih že 278, sedaj pa svoje delo s „Kometom" združuje že 450 delovnih ljudi z obeh bregov Kolpe. Leta 1970 ustvarijo delavci za 210.248,75 din celotnega prihodka in ves čas usmerjajo pridobljena sredstva v povečanje materialnih osnov dela, čeprav na račun osebnih dohodkov. V tem letu je delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi 62%:38%, s čimer se lahko pohvali le malokatera delovna organizacija. Danes ustvarja delovna organizacija skupaj 150.000.000,00 din prihodka ter ima 70.000.000,00 din lastnih sredstev poslovnega sklada. Sedaj gradi podjetje pretežno z lastnimi sredstvi nove, sodobne opremljene proizvodne prostore, poslovno stavbo, dodatne proiz-vodno-skladiščne prostore v Rosalnicah in odpira proizvodni obrat v krajevni skupnosti Stari trg ob Kolpi. S temi naložbami pridobiva delovna organizacija 8000 m2 koristnega prostora. SPRAVIM PROIZVODOM DO KUPCA V svojih prvih razvojnih letih je podjetje proizvajalo več artiklov za široki trg. To je bila otroška konfekcija, delovne obleke, kopalke, srajce, ne- drčki, stezniki, včasih pa tudi obleke po naročilu. Taka razvejenost seveda ni mogla biti dovolj učinkovita in je skupaj z nepoznavanjem težišča in začetnimi težavami vplivala na manjšo poslovno izgubo v prvem letu delovanja. Začetne težave pa je naraščajoči kolektiv hitro prebrodil. Vanj so se vključevali vedno mlajši ljudje, ki so s priučitvijo in šolanjem razvijali delovni proces čedalje bolj uspešno. Z nabavo sodobne strojne opreme in modernih delovnih in poslovnih prostorov, zlasti pa s specializacijo na proizvodni program nedrčkov in steznikov je podjetje postalo eno večjih v občini. S to specializacijo si je kolektiv pridobil velike izkušnje, ki so mu pomagale do širokega prodora na domače in tuje tržišče. NOSITI DELEŽ STABILIZACIJE Delovni kolektiv Kometa se uspešno vključuje v stabilizacijska prizadevanja in enotno podpira restrikcijske ukrepe za čimprejšnjo normalizacijo našega gospodarstva in zunanje-plačilne bilance. Planske naloge za srednjeročno razvojno obdobje kažejo v smer nadaljnje specializacije za izgradnjo tovarne reprodukcijskega materiala na domačem tržišču. S tem bi se kolektiv bolj osamosvojil in se še bolj aktivno vključil v mednarodno delitev dela in na ta način več prispeval k skupnim prizadevanjem za čim hitrejšo uravnavo uvozno— izvozne politike. Prav na izvoznem področju je kolektiv dosegel lepe uspehe. Po vrednosti izvoza na zaposlenega člana kolektiva dosega prvo mesto v metliški občini, v nadaljnjem srednjeročnem obdobju pa nameravajo to usmeritev še nadaljevati. Sedaj je več kot 50 % proizvodnih kapacitet angažiranih za izvoz. V primerjavi z lanskim letom je izvoz v prvih devetih mesecih tega leta dosežen z 224 %, uvoz pa samo s 102%. Izdelke izvažajo v Zahodno Nemčijo, Anglijo, Holandijo, Avstrijo, Sovjetsko zvezo, Poljsko, Madžarsko in celo v Angolo. Delovni kolektiv konfekcije „Komet" iz Metlike je ponosen na 20-letno težko, toda uspešno delo in se ob svojem jubileju zahvaljuje vsem delavcem, organizacijam in poslovnim partnerjem, ki so pripomogli k njegovemu uspehu. Posebne čestitke pa gredo vsekakor jubilantom — dvajsetletnikom in ustanoviteljem delovne organizacije. Ob tem svojem slavju, kijj slavi v istem mesecu kot n domovina SFRJ, kolektiv k meta čestita vsem P05*0*?^ partnerjem in delovnim jiu“ ,j ob Dnevu republike in jifl> še mnogo delovnih zma§ osebne sreče. '' '■ :: Jte?■ • 'V‘ ■■ ■: obrtno zodrugo ^Vi.v; *'/ >’':: M&sr^ V/, ,V;V ■ NOVO MESTO St. 47 11632) 20. n VSEM OBČANOM IN POTROŠNIKOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK IN NAKUP V NAŠIH TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH LOKALIH! novoles NOVO MESTO VAM NUDI IZ SVOJEGA PROGRAMA • STILNO POHIŠTVO »MARSEILLE" • MODERNO POHIŠTVO „KR KA" • KOPALNIŠKI PROGRAM »KOLPA—SAN Novo maloprodajno skladišče v Metliki s 1300 kv. metri pokrite uporabne površine. Programe drugih proizvajalcev za opremo stanovanjskih prostorov, kuhinj, belo tehniko in notranjo dekoracijo. novoles-novomesto, Komandanta Staneta 38, telefon (068)25-091 Stalna prodaja kopalniških elementov VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN ZA DAN REPUBLIKE TER JIM 2ELIMO ŠE VELIKO NOVIH DELOVNIH ZMAG IN USPEHOV! SKUPŠČINA IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI SUHOR ČESTITAJO KRAJANOM ZA KRAJEVNI PRAZNIK SUHORJA - 26. NOVEMBER! CJCmetifisha ztuLeucfCi (Atdlika, 60330 METLIKA, TRG SVOBODE 3 — TEL. 068-77261 DEJAVNOST ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DAJ1 REPUBLIKE, DELOVNIM LJUDEM V METLIŠKI OBČINI PA OB N«* HOVEM PRAZNIKU ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH ZMAG! PROIZVODNJA IN PRODAJA VINA IN POLJEDELSKIH PRIDELKOV; NAKUP IN PRODAJA MESA NA DEBELO IN DROBNO; PRODAJA KMETIJSKEGA REPROMATERIALA. SSB OPEKARNA ZALOG Novo mesto BBS SPOROČA GRADITELJEM, daspr naročila za leto 1981 TOZD VINSKA KLET TZO KOOPERACIJA DSSS ZA PRAZNIK OBČINE IN ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM ČLANOM ZADRUGE IN OBČANOM OBČINE METLIKA IN SE PRIPOROČAMO ZA SODELOVANJE! ZA OPEČNE IZDELKE iz lastnega proizvodnega programa BREZPLAČNO DO KONCA LETA iz prejšnje številke naidružb polit delavec prebivalec sz slovesno kosilo zvito- repec nasproto- vanje radr^eflo- vekovo bivališče Če bi si radi prihranili pot do kioska, če bi bili radi redno obveščeni o dogodkih v domačem kraju in če bi radi prejemali DOLENJSKI LIST BREZPLAČNO do konca leta 1980, izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naš naslov: CZP Dolenjski list, p. p. 33, 68001 Novo mesto. Na našo naročilnico opozorite sorodnike, prijatelje, in znance. Ne zamudite izredne priložnosti — naročite se na Dolenjski list. NAROČILNICA alkoholna raztopina lahka popevka igralka nielsen vetrnica jezero v jvafriki rečna oklepnica fr skla-datelj Podpisani(a) .............................................. (Priimek in ime) Ulica.....................................hišna številka Kraj................................poštna številka se naročam na Dolenjski list od prve številke dalje po oddaji naročilnice. (Lastnoročni podpis) hladno orožje samojed naprava za phanje zadnje srečanje pisatelj kovačič moč sta iznajdbi ne-H. HESSE Prosimo, da naročilnico izpolnite s tiskanimi črkami, posmeh eugene ionesco sistem barvne televizije nasprotje enakosti vinorodne rastline Mo-er” za dolgo življonje zeleni vlak Črna drevesna goba po kitajsko krepi zdravje 'J v razvitem svetu raste število porodov s carskim rezom? prehitro posežejo po nožu — Operacija stara 5.000 let Zdravniki na relaciji Črna drevesna goba, ki je že tisočletja sestavni del kitajske kuhinje in jo ljubijo tudi drugod po svetu, kjer si je kitajska umetnost pripravljanja jedi utrla pot, ni samo okusna, marveč tudi zdravilna. Tako ugotavlja dr. Dale E. Hammerschmidt v članku, ki ga je objavil v neki angleški medicinski reviji. Avtor članka trdi, da čma drevesna goba na še nepoznan način preprečevalno vpliva na razvoj arterioskleroze. Hammerschmidt je postal pozoren na gobo, ko je zapazil, da se je v njegovi krvi nenadoma zmanjšala količina snovi, ki pospešuje tvorjenje apnenca v krvnih žilah. Raziskoval je, kaj vse je zaužil, in spoznal, da je nenadejani učinek povzročilo kosilo v neki restavraciji, kjer si je privoščil jed s kitajsko gobo. Kasnejše raziskave so potrdile, da gre res za blagodejno delovanje kitajske specialitete. Kitajcem čma drevesna goba ni nobena skrivnost. Staro izročilo pravi, da „mo-er” (drevesna goba) s česnom pripomore k dolgemu življenju. ig J ° s carskim rezom ni Komisija ugotavlja, da se rešitev za otroka. Komisija pa 'a d K ®a’Sa^ rodovina po- zdravniki prepogosto odločajo tudi ugotavlja, da so mladi po-obrih 5.000 let, vendar se pomagati otroku na svet z no- rodničarji neizkušeni in presla-, »uijem času veliko govori o žem tudi zaradi teea, ker ie da- bo pripravljeni za težavnejše do- METLIKA-LJUBLJANA 16.10 15.54 15.43 15.20 15.18 15.16 14.56 14.00 METLIKA ČRNOMELJ SEMIČ KAN Dl JA NOVO MESTO - CENTER NOVO MESTO TREBNJE NA DOL. LJUBLJANA porodov. Ali to pome- dobne nepravilnosti, pri katerih menjenih naravnih sposobnos-j sodobne matere ne zmo- je carski rez hitra in zanesljiva tih žena. ”eC SVoiepa naravnp.pa nn- bsah ji ja* < m. -m*. • ->• ■ bi dvomili o narav^ Grafika iz 17^'^^^prkazuje porod staiem na. OSo°nostih današnjih že- Rimu. iz tistega časa imamo tudi naziv za tovrstni kirurški po- razen ob sobotah, nedeljah in praznikih iospodarstvo ubljana vaš poslovni partner „NOVOTEHNA", trg. podjetje na debelo in drobno, p.o. Novo mesto, Glavni trg 11 Razpisna k omisija razpisuje proste naloge in opravila, pri katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornost VODJA FINANCNO-RACUNSKEGA SEKTORJA. Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zak on, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 oz. 10 let delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja, — moralno—politična neoporečnost. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusnega dela ni. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objelvi. Vsi kandidati bodo v roku 30 dni po objavi pismeno obveščeni o izbiri kandidata. 848/47-80 ISKRA—Industrija baterij ZMAJ i Ljubljana, Stegne 23 TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični Komisija za delovna razmerja J2I>X^CU objavlja prosta dela oz. naloge: 1. OBRATNEGA ELEKTRIKARJA 2. TRANSPORTNEGA DELAVCA v proizvodnji baterij Za opravljanje objavljenih nalog mora vsak kandidat poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod točko: 1. da ima srednjo šolo (3-letno) elektro stroke in dve leti delovnih izkušenj; poskusno delo je dva meseca 2. da ima osnovno šolo in šest mesecev delovnih izkušenj in je star najmanj 18 let Za objavljene naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je v eni izmeni. Prijave pošljite na naslov: ISKRA-Industrija baterij TVIAJ, TOZD Specialne baterije,61296 Šentvid pri Stični Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30-ih dneh po zaključenem roku -za . sprejemanje pr^v. % ^T. , . ■„ , - t v «'ir 'i: im i ni r? v Vt s1s i ■%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%■ v. ^^ ; Tri dni otroškega veselja S s s s s ! ,Staša Vovk: niso toliko ..Novoletni programi za otroke niti odvisni od sredstev, kolikor od požrtvovalnosti ljudi" Zaposleni iz novomeške občine so se dogovorili, naj bi za letošnjo oiganizacijo novoletnih prireditev za otroke prispevali po 70 din na zaposlenega. Nekateri tozdi so denar nakazali že pred sklenjenim sporazumom, nekateri plačujejo zdaj, ponekod pa še odlašajo. Pač pa bodo svoje otroke pošiljali na prireditev! Kaj bodo za ta denar v koordinacijskem odboru pri Ob- činski konferenci SZDL nudili ^ ob koncu leta, je povedala Staša % Vovk, predsednica komisije za J kulturne programe. - , .Novoletni programi bodo 26., 27. in 28. decembra v Domu kulture in v Donu JLA, kjer bosta osrednja programa. Medtem ko bo v Domu kulture progran prirejen za večje otroke, je dvorana v JLA namenjena najmanjšim. Programi bodo organizirani tako, da izrabimo že naštudirane točke v okviru šol in društev. Tako Pionirsko gledališče Dušan Jereb pripravlja igrico, osnovna šola Katja Rupena se bo predstavila z Užaljenim Staša Vovk: „Slovesni programi z dedkom Mrazom bo- do v obeh javnih dvoranah, po krajevnih skupnostih pa pripravljajo svoje prireditve z obdaritvijo otrok. ’ medvedkom, otroškovarstvcne ustanove bodo pokazale Malega princa itd. Posebej velja omeniti sodelovanje lutkarjev in glasbene šole. Na ogled pa bodo tudi ri«ani filmi za manjše in pionirski filmi za večje otroke.” - Ali bo ob teh programih poskrbljeno za ves zunanji blišč in bogato spremstvo dedka Mraza, saj je znano, da prav to otrokom največ pomeni? ..Pred začetkom vsakega program« bo slovesno prišel v dvorano dedek Mraz v spremstvu najrazličnejših živalic in snežink, ta pa bo otrokom za darilo poklonil program. Med točkami bo odmor, takrat pa bo dedek Mraz v dvorani med otroki. Igrice bodo vselej na koncu programa, tako da bodo starši z manjšimi otroki lahko prej zapustili prireditev, če malčkom ne bo možno vzdržati celi dve uri.” - Na kakšen način bodo letos otroci obdarjeni in kje? »Darila bodo dedki Mrazi nosili samo na prireditvah po k ra-jevnih skupnostih. Tem smo priporočili, naj dvorane lepo okrasijo, naj ne pripravljajo dolgih programov in naj se potrudijo pri organizaciji prireditve, ki otrokom veliko pomeni.” - Bo po mestu videti tudi kaj novoletnega blišča? „S tem se sicer ukvaija posebna k omisija, vem pa, da si prizadevajo. Posebna pozornost bo posvečena smrekam, da ne bodo stale žalostne z le nekaj žarnicami, kot se je to dogajalo lani, in da bo glavna pozornost posvečena okrasitvi rotovža. Trgovci bodo v okrasitveni akciji sodelovali po že ustaljenem načinu.” - Ste mnenja, da bo letošnje novoletno vzdušje in slavje organizirano tako, da bodo ljudje zadovoljni? „Trdim, daje otrokom glavno zunanji blišč in da jim darila ne pomenijo več dosti. Prav zato je važno, da sodelujoči z vso zagnanostjo in požrtvovalnostjo delajo, kajti zbrana sredstva niso vse. Od njih je celo mani odvisno kot od dobre volje. Računamo, da bodo na šolah tovarišice in organizatorji programov v krajevnih skupnostih z razumevanjem žrtvovali soboto in nedeljo za te prireditve. Trnd bo najlepše poplačan z veseljem otrok.” R.B. i I * ! 2E PRVlC VEDRO IN NEPOZABNO - Pričela so se vsakoletna jesenska srečanja starostnikov po krajevnih skupnostih. Osemintridest se jih je pretekli petek zbralo v prostorih nove menze Agroservisa v KS Žabja vas. Prizadevni delavci KO RK in DPO so se letos prvič odločili za samostojno srečanje, ki so ga do sedaj imeli na o. š. Grm. Najmlajši (na sliki) so pripravili prijeten kulturni program, za vedrost in zabavo pa sta poskrbela muzikant in najstarejša udeleženka srečanja čila, zdrava in vedra 89-letna Zupančičeva Pepca. (Foto: Janez Pavlin) Še vedno prerožnati pogledi Konec novembra bo v javni razpravi predlog o temeljih dnižbe-jje 1981 - 1985, v njem pa je že nekaj bistve- nega plana za obdobje nih sprememb od osnutka. Predvsem gre za manjšo rast družbenega proizvoda. Pri investicijah so na vseh področjih še pretirane želje Stabilizacija in pa pogoji gos-podaijenja, s katerimi se soočajo delovni ljudje v zadnjih mesecih, so že privedli do tega, daje v predlogu za temelje družbenega plana nekaj bistvenih rezov v primerjavi z osnutkom, kije bil dokaj optimisitčno zastavljen. Sprva so v občini Novo mesto računali na 7-odstotno rast družbenega proizvoda v novi petletki, zdaj je začrtana 2 odstotka niže. Tudi predvideno leta 1986 uresničiti za 15 milijard dinarjev novih naložb, stanovanjsko komunalna dejavnost planira za 4,3 milijarde gradenj in družbene dejavnosti (predvsem nove šole in vrtci) za 1 milijardo investicij. Že zdaj se ve, da so plani nerealni, preveč drzni in glede na možnosti neuresničljivi v petih letih. Po oceni občinskih planerjev bo možno v gospodar- stvu investirati največ 6,8 milijarde, v stanovanjsko komunalne gradnje za 900 milijonov manj, kot so računali, in tudi v družbenih dejavnostih ne bo na voljo največ 800 milijonov dinarjev. Iz tega sledi, da bo potrebno programe še rezati. Računati pa je, da bodo suha leta v novomeški občini trajala ■00000000000000000000000000000**M*Hr****■ zaposlovanje se je od 3,5 odstotka letno zmanjšalo v predlogu ria 2,5 odstotka. Največ neskladij pa je na področju planiranih investicij. Po podatkih, ki so jih na občino dostavili nosilci planiranja, želi novomeško gospodarstvo do V Žužemberku lep uspeh Nedavne krvodajalske akcije se je udeležilo 171 občanov od teh jih je bilo kar 50 iz kolektiva Iskre Posojilo prazni stanovanja Novolesova skrb za stanovanja delavcev - Vsako leto do 100 prošenj - Je 6 odstotkov dovolj? - Organizirana tipska gradnja nad staro pošto v Straži_______________________________ Zadnji oktobrski dan je bila na območju krajevne skupnosti Žužemberk prostovoljna krvodajalska akcija, ki jo je organiziral odbor RK, in je lepo upsela. Posebno so se izkazali s požrtvovalnostjo v Iskri, kjer je na odvzem krvi prišel vsak osmi član kolektiva, skoro tolikšen odziv pa je bil tudi v Novolesu - obrat Dvor. Ostali občani pa so bili v V Straškem Novolesu so v zadnjih dveh letih precej naredili na področju reševanja stanovanjskih problemov svojih delavcev. V novozgrajene bloke v Straži se je v tem času vselilo 35 delavcev, 22 družin pa je dobilo solidarnostna stanovanja. Ker pa vsako leto obravnavajo od 80 do 100 prošenj za stanovanja — nekaj takega tudi za stanovanjske kredite — je jasno, da bodo morali reševanju stanovanjskih vprašanj še naprej posvečati vso skrb. Vprašanje pa je, če je 6 odstotkkv, ki jih odvajajo v te namene od bruto osebnih dohodkov, dovolj glede na potrebe in naglo naraščajoče cene, sta v pogovoru poudarila Igor Vizjak, vodja kadrovsko socialne službe, in referentka za socialno delo Darja Horvat iz Novolcsa. V tem času so v Novolesu mani naredili pri dodeljevanju kreditov za individualne gradnje, adaptacije, dograditve hiš, kar pa bodo v prihodnjih letih spremenili. Trenutno imajo v Novem mestu sicer rezervirana 3 stanovanja, vendar je cena tako visoka in tako naglo raste, da so v Novolesu skeptični glede nakupa dragih družbenih stanovanj. Poleg tega je med delavci večje zanimanje za stanovanja v Straži. Dati okrog 160 štirih milijonov, da se reši največkrat le stanovanjsko vprašanje enega delavca — v Novolesu v glavnem kupujejo večja stanovanja, da rešijo probleme dolgo- ročnejše — je malo hudo. Zato se že dlje pogovarjajo o organizirani stanovanjski gradnji v okviru stanovanjske zadruge v Straži nad staro pošto, kjer bo na voljo okrog 42 parcel. „Ljudje bi sicer raje gradili drugje, vendar, če hočemo kar najbolj racionalno izkoristiti sredstva, kijih imamo, ne moremo čakati, da bo narejen urbanistični načrt za drugi breg Krke proti Vavti vasi,“ je povedal Vizjak. Do konca leta bodo v Novolesu ugotovili, koliko je interesentov za individualne gradnje na parcelah nad pošto, da bi potem lahko odkupili parcele. Pri dodeljevanju kreditov za tako gradnjo prihodnje leto pa bodo imeli prednost tisti, ki prebivajo v družbenih stanovanjih, čakajo na stanovanja ali stanovanjski kredit. »Ljudje negodujejo, da dobivajo kredite za gradnjo tisti, ki stanujejo v družbenih stanovanjih, ne da bi pomislili, da vsak kredit pomeni prej ali slej izpraznjeno stanovanje,” meni Vizjak. Bodoče graditelje bi bilo treba tudi prepričati, naj ne zidajo 3-nadstropnih h iš za ne- da Zavoda za družbeno planira- nie ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ KARLOVČANI NA OBISKU novoles komandanta staneta 38 tel.: (068) 25 - 091 V sredo, 19. novembra, je bil v Novem mestu napovedan obisk delegacije občinske konference SZDL iz Karlovca. Gre. sicer za redno sodelovanje v okviru pobratenih občin zletnega območja, tokrat pa so si gostje v Novem mestu ogledali delo skupnosti krajevnih skupnosti, ker pri njih tovrstnih izkušenj še nimajo. skupni številki 171 krvodajalcev zastopani z 79 darovalci krvi. In med temi je bilo znatno števiTo ljudi iz oddaljenih suhokranjskih predelov. Ker gre za izrazito humano akcijo, v kateri sodelujejo zgolj prostovoljci, je toliko bolj pomembna pozornost in vljudnost zdravniških ekip. Med darovalci so nekateri tudi prvič; če se jim kaj zameri, jih s spiska krvodajalcev lahko odpišemo. Zavedamo se, da oprema za take akcije v Žužemberku ni ustrezna, da so pogoji neprimerni, vendar v mestu ni možno organizirati oddaje krvi tudi za celotno podeželje. Menimo pa, da so boljši pogoji zdravstva v mestu nastali tudi z našo pomočjo in da se urejanje razmer na podeželju odriva na kasnejši čas ali celo nanj pozablja. KJ STOPIČE: SPET SE JE UDRLO! Pred nedavnim se je na hodniku stopiške osnovne šole spet udri strop na po-višini dveh kvadratnih metrov. Vse skupaj je zgrmelo na tla s svet uk0 vred. Na srečo se je to zgodilo v noči od sobote na nedeljo, ko ni pouka. Hodnik je čez dan vselej poln otrok. Razmere na šoli se bodo prihodnje leto bistveno & boljšale, ko računajo napi*; selitev v novi del stavbe, W ga zidajo.. Za zdai pri grad*?1 ni zastojev. V novi petletki načrtuje novomeško gospodarstvo za 15 milijarddinarjev investicij, možnosti pa bodo za več kot polovico manjše — Povsod potrebne škarje! _________________________________ še do 1982, potem naj bi bilo občutno bolje, ko bosta začeli dajati rezultate investiciji Krkin »Program 64” in pa naložbe v IM V. R.B. in« l O prilagajanju uslug * uradnih ur občanovim P0] trebam je sicer veliko si o tem se razpravlja in n*1 sprememb je bilo dosežen Ampak premalo! Niso ' uradne ure občinskih dov, zdravstva in mordai dišča tiste, ki jemljejo slenim delovne dneve, čel* čejo po opravkih. Tudi komunalna slutiJ na smetišču v Žabjeku I urejena tako, da občanu dosegljiva zunaj delovati časa. Rampa za odvoz padkov je odprta od 6-14. ure, kdor pa disciplinw Nič čudnega no okrog hiše pobere odptp ke in jih želi popoldne sp viti na ustrezno in določb mesto, se znajde pred zap ro s ključavnico. Žabjek je sicer bolj uh jen, ni več smeti in goret odpadkov ob cesti, zato r tudi ni možno odlagati srn kjerkoli. Tako se dogaja najbrž se bo še, da tisti, pripelje domačo ropotijo J", smetišče, ni več pripravK odpadkov še enkrat pidi domov, ampak,jih odloži skritem mestu: v kakšna gozdu, v nabrežje k. ke in kje. Ali pa naj občan vzain dopust za to, da bo lan med 6. in 14. uro sprofj kramo na uradno smetišč ■ Gotovo je malo takih ■ • • Letos je bilo z udarnižkjrn delom mladine in krajevnih skupnosti 0 no precej neuradnih srrt . . okrog mesta. Njihovi bo po vsej verjetnosti zu trud Pa in bodo spomladi lahM čeli znova. Je to smotrn Uradno smetišče g°toV° samo za odvoz smeh munalnimi vozili, m 7ias-di za potrebe občanov- y ti še zato, ker so marsin mestu pobrali kontefnen -ki so svojčas že stali ^ g kaj rodov naprej, ampak racionalno no bivališče za svojo druži- no. Pri pripravi podrobnejših načrtov, kako naj bi izgledalo novo naselje — mogoče bi bila najbolj racionalna tipska grad-vrstne hiše — v Novolesu nja rači zemlj p na pomoč stavbno— skupnosti in pa seve- V skladu z določili pravilnika o predeljevaniu Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije razpisuje Žirija za podelievanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Novo mesto. Priznanja OF za leto 1981 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: - razvoju naše samoupravne socialistične družbe, - uresničevanju ustavno ooredeljenih družbeno-ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samouoravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, - krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter niihovih organiziranih socialističnih sil, ' - neposrednem uveljavljanju delovnih liudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predlog lahko oblikujejo vse družbenopolitične organizacije v KS in občini, samoupravni organi, SIS, družbene organizacije in društva ter njihove zveze in skupnosti. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji pri Občinski konferenci SZDL Novo mesto, Ketteiev drevored 3, do 15. januarja 1981. Predlogi se izdelajo na posebnem obrazcu, ki ga dobite na OK SZDL. Predlogi naj vsebujejo točne podatke o predlaganem kandidatu, utemeljitev in življenjepis. Novo mesto, 12. 1 1. 1980. Lilija za podeljevanje Priznanj OFy Novomeška kronik ČE DRUGOD NI, V BRSUINU - Te dni, ko so avtomobilisti na veliko iskali zimske gume in tekočino, ki ne zmrzuje - „antifriz“, so zaman tekali po mestu. V trgovini Sri železniški postaji pa so te stvari ; prodajali, sploh je znano, da v bršljinski železnimi dobiš marsikaj, česar v mestu nimajo. SAMO ENEGA PRlD°0Bbm^ Prejšnji teden je ^ zgrrAoihUc ek. 1 OD mesta v novomeški Pkor°ju si<* roien en sam dojence*-Suvad, ki ga je rodila Stel iz Kettejevega drevoreda } KORISTNA IZRABA - Dopoldne je veliko Novoteksovo parki-„ rišče pri železniškem tiru zasedeno, popoldne pa ima tam mladež iz soseske obilo prostora za razne igre. Podijo se s kotalkami, brcajo žogo in sploh je prostor koristno izrabljen. BOLJŠA ZALOŽENOST - Po nekajtedenskem hudem pomenjka-nju govedine je bilo minuli teden nekaj več tega mesa v mestnih trgovinah in mesnicah. Pač pa olja in pralnega praška še vedno ni dobiti, medtem ko je Ljubljana z njima že založena. Bo Novo mesto Ena gospa je rekla- ‘JjjV nedavno večdnevno vanje na Tiški gori . (J obiskano, pa vendane * j omembe vrednih ptotn- ^ sreč. Čeprav so nazaj 16 DOLENJSKI LIST od delegatovi za delegate Pomoč delavcu pri iskanju pravice Letos je že 86 zaposlenih iz novomeške občine iskalo pomoč pri sindikalni pravni posvetovalnici — Tri četrtine zadev se nanaša na delovna razmerja oziroma spore iz osebnih dohodkov bi METER PREGLEDAJO - Pri odpravi napak v kvaliteti ki pride iz Novoteksove proizvodnje, pomaga 26 tovarišic iz /"“Pnih služb. Na posnetku je videti, kako razpete bale 0edujejo, da tuji kupci ne bi imeli pripomb. (Foto: R. Bačer) Brezplačna pravna posvetovalnica, ki jo pri Občinskem sindikalnem svetu že deveto leto vodi dipl. pravnik Franc Žunič, je pred karatkim obširno poročala o svojem delu. Medtem ko je v letu 1979 iskalo tovrstno pravno pomoč 131 zaposlenih, so imeli letos do 1. oktobra v obravnavi 86 zadev. Med temi je velika večina zaposlenih v družbenem sektoiju, samo 6 občanov pa je iz vrst zaposlenih v zasebnem sektorju. Veliko večino med iskalci pravne pomoči pri sindikatu imajo tudi delavci iz neposredne proizvodnje, in sicer nekvalificirani in kvalificirani, manj jih je s srednjo izobrazbo in zelo malo z višjo ali visoko šolo. Da ima taka pravna pomoč smisel in uspeh, kažejo podatki, da je na primer v prvi polovici letošnjega leta 20 različnih vlog in zahtevkov uspelo in ni bilo potrebno uvajati postopkov. Večina letos obravnavanih zadev izhaja iz področja delovnih razmerij (73 odstotkov), v okviru teh pa so na prvem mestu zadeve v zvezi z osebnim dohodkom. Gre predvsem za spore, ki zadevajo osnove in merila za delitev OD, za izplačilo nadomestil, regresa itd. Za osebnimi dohodki so po številu zadev spori glede disciplinskih ukre-oov in premeščanj na druga delovna mesta. Običajno se delav- Iz pisarn pomagajo proizvodnji bi lahko zadostili pogodbam s tujimi kupci in premostili težave v proizvodnji, se je .26 tovarišic iz Novoteksovih sk kupnih služb odločilo začasno pomagati delavcem Ker Makedonci ne morejo Novoteksu do konca leta dobaviti jjjj^ebnih količin domačih sintetičnih vlaken, jih morajo uvažati D radičnih tujih dobaviteljev. Različna kvaliteta pa v domači L°'-Zv.?dnji povzroča težave. Nedovršeni izdelki z napakami se P'čijo, so pa prodani in tuji kupci čakajo. Sldop težav Povijajo z dodatno delovno silo, ki so jo vzeli iz pisarn. di!na, soba tovarne je že °rih štirinajst dni spremenje-v Proizvodni prostor, kjer se j;meniuje pri delu 26 tovarišic VanskuPnih služb pri prededo-na ^. ^tete blaea in odnravi »ra '"• kupec je natančen, av nič ga n« zanimajo težave proizvodnji zaradi „zmeša- PREDNOST HLADILNICI Plan *>redlo8u o temeljih družbenega s °bdine Novo mesto za novo •'dnis - stv0 ‘JeroČno obdobje ima kmetij- n, a P0sebn° mesto. Program novo-let Zadruge je za naslednjih pet s,e(jZastavljen tako, da bodo vlagali c|je stva predvsem v razvoj koopera-in z zasebniki. Gradnja hladilnice k P^elovainice pa je predvidena Jtate ,Pna prednostna naloga, za '•en1 V* Sicer *cot invest'tor predvi* wa Novo mesto, vendar bo po-..n° v občini združiti okrog 60 ci:‘fr’ dinarjev, da bi z investi-‘ahko 2 > začeli. nih“ razmer pri uvozu, in ker pogodb nikakor nočejo razdirati, marveč jih želijo povečevati, so na tak način dosegli, da so se veliki kupi blaea z napakami začeli manjšati. Požrtvovalnemu delu tovarišic iz skupnih služb ' so se pridružili tudi redno zaposleni v proizvodnji, ki v podaljšanem delovnem času odpravljajo omenjene težave, čeravno je med njimi vrsta mater z otroki in raznovrstnimi težavami. Vsi skupaj so se dobro odzvali pozivu sindikata in samoupravnih organov, zavedajoč s* resnosti položaja in nuje, da se izvozne pogodbe izpolnijo za vsako ceno. Zdaj se tudi redna proizvodnja žebolj znajde v prilagajanju barv in kemikalij različnim kvalitetam surovin (prej je bila ena sama kvaliteta), tako da bo v kratkem motnja prešla. Trenutno je izvoz usmerjen pretežno v ZDA, Alžir. Kuvajt, Irak in Sovjetsko zvezo, kier je huda konkurenca, v kateri si želi Novoteks priboriti prvo mesto in ga tudi obdržati. R.B. ci obrnejo po pomoč h komisiji takrat, ko jim je v delovni organizaciji izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Razen tega je med prizadetimi 15 odstotkov takih, ki se smatrajo prikrajšane zaradi pravic iz zdravstvenega invalidskega in pokojninskega zavarovanja, in 12 odstotkov prizadetih v zvezi s stanovanjskimi zadevami. • Posebej velja omeniti tudi 33 delavcev iz drugih republik, zaposlenih na območju občine Novo mesto, ki so se na sindikat obrnili po pomoč predvsem zato, ker jim tukajšnji zdravniki ne priznavajo bolniškega staleža. Gre za kočljiv pojav, ki ga je zaslediti več let. Ko taki delavci odidejo domov na V PRID STRANKAM Območna delovna enota pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja v Novem mestu, ki dela za Štiri dolenjske občine in Krško, je ugotovila zaostanek pri delu zaradi odhoda nekaterih delavk na porodniški dopust. Novih moči niso najemali, pač pa so se odločili dve prosti soboti udarniško delati in s tem nadomestiti izpad. Prvega prostovoljnega dela so se udeležili zaposleni v veliki večini, v osmih urah pa so v prid strankam napisali „kupe“ odločb, uredili administracijo in opravili razna druea pisarniška dela. Se en tak delovni dan bodo imeli pred koncem letošnjega leta. Obveščanju pravo veljavo Svet za informiranje pri OK SZDL v Novem mestu sprejel stališča do razvoja informiranja v obdobju 1981 — 1985 Zadostna informiranost je temeljni pogoj samoupravnega in delegatskega odločanja. Brez kvalitetnega obveščanja si tudi ni moč zamisliti uspešnega uresničevanja nalog, zastavljenih s srednjeročnimi načrti. Na tem spoznanju, ki je staro najmanj toliko kot samoupravljanje in ga tu samo podčrtujemo, je oblikoval svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu na seji 13. novembra stališča o tem, kakšno naj bo in kako naj poteka informiranje v obdobju 1981-1985 in kaj morajo v rt JVVvv Široka paleta izobraževanja Blizu 100 mladincev iz novomeške občine se usposablja za naloge v družbenopolitičnih organizacijah - Politična šola tudi za mlade delavce 13. novembra se je v Novem tnestu pričela mladinska politič-na ^ola konference mladih v 8°ji in izobraževanju. Tja do Za£etka decembra se bo 9 U^Bdih iz novomeške občine - 65 v začetnem in 30 v nadalje- 0 t >vA t i cd $ •ai* valnem programu - usposabljalo Za odgovorne vodstvene naloge v 0sn°vnih organizacijah ZSMS in “®veda za kasnejše aktivno delo v fugih družbenopolitičnih orga-nizacijah. Nosilec oziroma organizator “°*e je komisija za idejno-poli-v no usposabljanje in izobraženci*6 m*adih pri predsedstvu v finske konference Z§MS No-0 mesto, program pa je prir c*ose^anja sekretarka OK ^ MS Novo mesto Branka Bu-{°Vec- Predvsem je pomembno , > da je mladinska politična s°,a °draz potreb in problemov, katerimi se srečujejo mladi v v°meški občini pri svojem delu ^mur JC pma«) n^^am *ole- Sola je tako rekoč ^daal* ' je prilagojen tudi 30-umi Jevanje podobne šole, ki je bila že letos spomladi, in prav to kontinuirano delo na področju usposabljanja mladih je izrednega pomena, je poudarila Branka Bukovec. Slušatelji, srednješolci in učenci osmih razredov osnovnih šol iz novomeške občine, so seveda oblikovali vse organe, potrebne za nemoteno delo šole, v okviru konference mladih v vzgoji in izobraževanju pa tudi sami predlagali teme. Mladi slušatelji, se bodo seznanili z razvojem ZSMS, z metodami in oblikami političnega dela, vlogo in delovanjem subjektivnih sil, z delom zveze pionirjev, politiko neuvrščenosti in aktualnimi mednarodnimi dogodki, z nalogami mladih v akciji NNP, š političnim in ekonomskim stanjem v občini, s štipendiranjem itd., enkrat pa se bodo preselili v Dom Majde Sile in spregovorili o konkretnih nalogah in problemih mladih v domu in domske konference ZSMS. V šoli bo poudarek na individualnem delu, seminarskih nalogah in aktivnem sodelovanju slušateljev v razgovorih o predavanih temah. Mladinska politična šola konference mladih delavcev pa se bo pričela 24. novembra in bo potekala prav tako po začetnem in nadaljevalnem programu z nekaterimi skupnimi temami, vsekakor pa bo poudarek na obravnavanju tem, vprašanj in problemov, ki so specifični za mlade v združenem delu, kar bodo zaokrožili z razpravo o mladinski organizaciji v Krki. Poleg tega je OK ZSMS priporočila, naj se mladi v organizacijah združenega dela vključujejo & v druge - predvsem sindikalne -oblike usposabljanja in izobraževanja. Pripravljen pa je tudi že program mladinske politične šole za mlade v kraj(?Vnih skupnostih, ki bo v februarju prihodnjega leta. Pri pripravi različnih oblik izobraževanja za mlade je •namreč , treba upoštevati, da imajo najprej obveznosti kot šolarji, delavci, trd oreh pa so nemalokrat še prostorske težave. ZDKNKA LINDlC dopust, si pri tamkajšnjem zdravniku priskrbe potrdilo o začasni nezmožnosti za delo (in si tako podaljšajo počitnice doma), zdravniki v naših ambulantah pa teh potrdi velikokrat ne priznavajo, zato pride do sporov. Med stanovanjskimi zadevami je pravna posvetovalnica pretresala največ takih zadev, pri •katerih gre za pridobitev stanovanjske pravice ali posojila za gradnjo hiš. Medtem ko je precej delovnih organizacij na spisku tistih, s katerimi se je glede ene same zadeve z njimi ukvarjala sindikalna pravna posvetovalnica, pa je IM V z 12 zadevami v letoš- njem letu največkrat prišla v spore z zaposlenimi. Sledi No-voles iz Straže z 9 zadevami, iz Iskre Žužemberk jih je bilo 5, iz Novoteksa 4, po 3 zadeve so bile iz Vodnogospodarskega podjetja, Krke, KZ Žužemberk in osnovnih šol, po 2 zadevi pa sta bili v obravnavi iz Iskre Bršljin in Opekarne Zalog. Očitno je, da so z zahtevnim in brezplačnim delom sindikalne pravne posvetovalnice zaposleni kar dobro seznanjeni. Edina pomanjkljivost, ki bi io bilo možno očitati tej instituciji, je, da zaradi pomanjkanja časa ni dostikrat prišlo do zastopanja delavčevnih pravic pri raznih organih, predvsem na sodišču združenega dela. R. B. zvezi s tem narediti nosilci oziroma izvajalci informiranja. Kar zadeva Indok center, je moč ugotoviti, drse še ni ustrezno razvil. Spremeniti bi se moral v posrednika informacij oziroma v ustanovo, ki bi informacije oblikovala profesionalno. V ta nam^n bi bilo treba v Indok centru namestiti vsaj dva novinarja. Slednja naj bi oblikovala tudi informacije, ki izhajajo v glasilu „Odločajmo“. V združenem delu, kjer že izhajajo glasila, bi morali poskrbeti, da bi področje informiranja prišlo v temeljev planov. Tako imenovana tovarniška glasila naj bi poslej še boli služila odločanju. Kvaliteten napredek bi dosegli z zaposlitvijo fakultetno izobraženih ljudi. Svet za informiranje je v stališčih zapisal, da veliko pričakujemo od načrtovanega Dolenjskega informacijskega tiskarskega centra (DITC), v okviru katerega bi delovali Dolenjski ■list, predvidena lokalna radijska postaja in še kaj. Na seji so posebej noudariii, da je treba odločno podpreti tozd Dolenjski list v prizadevanjih, da pride čimorej do nadomestnih stavnih strojev. Od rešitve tega je namreč odvisno nadaljnje tiskanje glasi\ združenega dela na Dolenjskem. l.Z. „0d cest ne bomo odstopili” Krajevna skupnost Stopiče ima obširen plan qradenj za naslednjih pet let, predvsem želijo dve cesti Kot je povedal Ludvik Marinč, tajnik Krajevne skupnosti Stopiče, so že pred več meseci predvideli razvoj na domačem terenu za novo petletno obdobje, ob tem pa izdelali tudi okvirni finančni načrt za kritje investicij. Kaj si Stopičam obetajo? »Osrednja točka našega programa je modernizacija cest. Imamo 24 kilometrov cest, od tega le 2 kilometra asfalta. Vasi Verdun, Dolž in Iglenik pa so sploh brez ceste, po kateri bi bilo možno uvesti avtobusni prevoz. Te vasi tudi vode nimajo. Odločeni smo graditi cesto od Stopič do Cerovca, kar jš del trase gorjanske magistrale, pa drugi odsek od Stopič do Gabrja, s čimer bi uredili problem prevoza ljudi in otrok na delovno mesto ali v šolo. Za gradnjo te ceste se dogovarjamo z Gabrčani in komunalno skupnostjo, ker sodi del ceste tudi v njihovo pristojnost.” - Kakšne potrebe in želje so še na stopiškem koncu in kakšne so dejanske možnosti, da bi jih spravili v življenje? „Gradnja družbenega doma bi s6 lahko že začela, če se ne bi zataknilo pri malenkosti. Za to gradnjo že zbiramo samoprispevek, imamo glavni projekt in je investicija finančno krita. V tem domu bi se odvijala celotna gasilska dejavnost s civilno zaščito, v njem bi uradovala pošta, pisarno bi dobili za družbenopolitične organizacije in krajevno skupnost pa še dvorano s 140 sedeži za kulturne potrebe kraja. Poudariti moram, da je prostor za organizacije in društva nujen. Zdaj imamo funkcionarji sestanke doma, kjer je v omarah ob obleki tudi ves arhiv. Vsaj .uradne papirja* moramo spraviti nekam pod ključ. Občani bodo pri gradnji doma tudi veliko del opravili prostovoljno.” V planu imamo razen tega mrliško vežico in širitev pokopališča v Stopičah in na Hrušici pa gradnjo vodovoda Verdun - Dolž - Iglenik.” - Ali so vaši delegati aktivni, se na sejah znajo potegovati za stopiška stališča? „Delo naših delegacij smo že kritično obravnavali in ga bomo še. Glavna težava je v tem, ker ni prostora, da bi se delegacije pred zasednji in- Ludvik Marinč: „Ariiivi in uradni pečati so doma po omarah ...“ teresnih skupnosti sestajale, potem tudi nimajo koga izvoliti, da bi se seje udeležil. Tako smo v SIS družbenih dejavnosti slabo zastopani. Pač pa so naši aktivni v komunalni skupščini in deloma v zboru krajevnih skupnosti, predvsem tam, kjer zaradi interesov kraja moramo biti navzoči. Rad bi poudaril, da bi s pridobitvijo prostorov za sestanke v novem družbenem domu delo delegacij lahko bistveno izboljšali. Tudi udeležbo bi lahko zahtevali, medtem ko je tp teže, če gre za nadlego v zasebni hiši. Želimo pa, da bi s pomočjo SZDL delo delegacij že prej poživili.” R. B. dovoljeno ZAVOZILA GRADBIŠČA DELAJO V PETEK IN SVETEK - Te dni betonirajo ogromno škarpo na Cesti herojev, tik za cestno zaporo. Gradbišče je tu odprto vse dneve, tudi ob sobotah, do poznih večemin ur. Pionirjevci hite, da bi izpolnili obljubo: predati cesto prometu do 25. decembra. (Foto: Bačer) STOPIŠKI BODE2I VODOVOD JE ZMRZNIL - Ko so ob gradnji novega dela šole spomladi napeljali vodovod v šolsko stavbo kar po plastičnih ceveh, ki visijo na jablanah in gredo čez strehe po zraku, se je ondan zgodilo,-da je ob mrazu voda zmrznila. Šolska kuhinja je bila en dan brez vode. Taka napeljava je bilamiSjena le začasno, naročilnica za ureditev priljučka za vodo je oddana Novo-gradovemu Vodovodu že ob začetku poletja, toda ... ZA BURJO BO PROSTOR -Tradicionalna novoletna prireditev za otroke s starši, ki je bila doslej vsako leto v stopiški šoli, bo letos utesnjena. Telovadnica je zaradi gradnje delno zasedena z materialom, tako se krajani bojijo, da ne bo prostora za bogato spremstvo. Nekdo je predlagal, naj bi dedek Mraz prišel samo z burjo ... PRETESEN VRTEC — Zaradi preutesnjenosti letos niso modi sprejeti v vrtec 34 otrok, od tega 26 za jasli. Če bo denar in bodo prihodnje leto dozidali tri igralnice, bo v vrtcu prostora za nadaljnjih 60 otrok, s čimer bi bile najhujše težave za. nekaj časa odpravljene., MRAZ PREKINIL i VRETJE MOŠTA Mraz, ki je pritisnil kmalu po trgatvi, bo kaj lahko povzročil, da bo vino, ki so ga vinogradniki predelovali v kmečkih zidanicah, slabše kakovosti. Kjer je v zidanicah temperatura padla na dve ali tri stopinje Celzija, se je vrenje mošta prekinilo. Da mošt vre, mora biti temperatura v prostoru vsaj 10 stopinj C, mošt pa ima 12 do 15 stopinj Celzija, vsaj 10 stopinj C, mot pa ima 12 do 15 stopinj Celzija. ŠKODA V POLJEDELSTVU Medtem ko prezgodnji sneg v vinogradnih v Beli krajini ni naredil škode, saj je bila trgatev že prej končana, pa bodo poljedelci čutili posledice. Strnine, se pravi pšenica in ječmen, še niso bile povsod posejane, vprašanje pa je tudi, kako bodo kalile. V metliški občini si bodo skušali pomagati z jarim ječmenom, vendar z njim gotovo ne bo takih uspehov kot z ozimnim, ki je doslej dajal dobre rezultate. Zavračanje prošenj ni rešitev Zaradi preustesnjenosti so v metliškem vrtcu zavrnili 34 otrok — Pomanjkanja denarja odlaga razširitev — Najtežje je za priseljene družine Da je metliški otroški vrtec, edini v občini sploh, pretesen, se ni pokazalo šele letos, ko so morali zaradi pomanjkanja prostora zavrniti 34 otrok, marveč se s preutesnjenostjo otepajo že lep čas, saj je že leta v vrtcu, katerega kapaciteta je 128 otrok, vsak dan v varstvu po 155 otrok, od dojenčkov v jaslih do predšolskih. Že za letošnje leto je bilo načrtovano, da bodo pretesnemu vrtcu dozidali tri igralnice in tako povečali kapaciteto vrtca za 60 otrok. Vendar je ta načrt, kot še marsikaterega drugega, pokopalo pomanjkanje denaija. Sedaj se dogovarjajo, da bi začeli zidati prihodnje leto. Začasna rešitev do takrat naj bi bilo tako imenovano varstvo v družini, ki bi naj ga vpeljali prihodnje leto, da bi tako prebrodili težave do dokončanja gradnje. Snet pa se postavlja vprašanje denarja, če le-tega ne bo dovolj, bo tudi ta začasna rešitev odpadla. »Pritisk na naš vrtec je iz leta v leto večji," pravi ravnateljica vrtca Branka Hauptman. „V najtežjem položaju so priseljene družine, ld otroka ne morejo pustiti pri stari mami. Od 34 otrok, ki jih nismo mogli sprejeti, ie 13 dojenčkov, k ar je za popolno skupino jasli, prav toliko za jasli za starejšo skupino, osem pa za vrtec. Mi imamo pa že sedaj prenatrpane skupine, štiri igralnice so bile načrtovane za 80 otrok, sedaj pa jih je v njih 99.“ Poleg teh se 21 zaposlenih v vrtcu spopada še z drugimi težavami. Medtem ko je vzgoji- teljic dovolj, imajo vsaj dve varuški premalo ^časoma bodo potrebovali še kakšno medicinsko sestro. Prinravljajo se tudi na povečanje kuhinje, tako da bodo lahko kuhali tudi kosilo za vrtec, ki ga sedaj vozijo iz osnovne šole. Vsekakor bo treba z dozidavo vrtca pohiteti, saj je vsakomur jasno, da zavračanje prošenj ne more postati način reševanja teh res perečih vprašanj. Zahtev za sprejem v vrtec pa ne bo vsako leto manj, ampak vedno več. Zastrašujoče bi bilo, ko ne bi bilo tako. A. BARTELJ ZAZIDALNI NAČRT ZA BREG REVOLUCIJE Na zadnji seji metliškega izvršnega sveta je tekla beseda tudi o predlogu zazidalnega načrta za metliško naselje Breg revolucije, ki ga je izdelal ljubljanski froje tkivni atelje. Po tem načrtu, ki bo 30 dni razgrnjen na občini, kjer bodo občani lahko zapisali svoje pripombe in predloge, bo v tem naselju na voljo okoli 60 parcel za individualno gradnjo, predviden je tudi nov hotel, razširitev vinske kleti, urejene zelenice, park in še kaj. Glede na to, da v Metliki kronično primanjkifle gradbenih parcel, bi moralo biti zanimanje za ta zazidalni načrt veliko. JUBILEJ KOMETA - Metliški Komet praznuje letos 20-letnico obstoja. Ta jubilej bo Komet, kjer ima danes delo 450 ljudi, od tega največ žensk, proslavil z novo delovno zmago. Za občinski praznik bodo odpili novo halo, v kateri je 2.700 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov, valjala pa je 20 milijonov dinarjev. Komet bo dobil tudi eno od treh letošnjih plaket občine Metlika. SPREHOD PO METLIKI Je 50 par ustavilo livarno?^ Kljub nedavnim zagotovilom, da bo oskrba normalna, je koksarna Lukovac ustavila | dobavo in za zadnja dva meseca napoveduje le polovične količine — Če pol livarne stoji, je to 500tisočakov čiste izgube na dan_______________________ Od ponedeljka polovica Beltovega tozda Livarna stoji, se pravi, | da ne dela 250 ljudi. Edini vzrok je pomanjkanje koksa. In da ie negotovost še večja, v Bel tu niti ne vedo, kdaj bodo spet dobili koks iz edine jugoslovanske koksarne za livarski koks v Lukovcu. Kljub zagotovilom koksarne I Lukovac konec prejšnjega mese- TRIDESET KANDIDATOV Včeraj se je v Metliki začel seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov. Ta letošnji drugi tak seminar bo trajal 25 ur, v^| izobraževalnem centru Beti pa se ga udeležuje okoli trideset kandidatov iz vse občine. VSE KAŽE, DA NI VEC DA-LEC Čas, ko bo športna dvorana pri osnovni šoli pričela služiti tudi za kulturne prireditve. No, odločitev o tem bo sprejel te dni delavski svet metliške osnovne šole in upati je, da ne bo odrekel gostoljubja kulturnikom. Preurejeni bivši dom Partizana je premajhen za organizacijo večjih in dražjih prireditev, športna dvorana pa je za to kot naročena. Poleg tega je ob sobotah in nedeljah, ko naj bi prireditve bile, prazna. nova Sola v podzemlju je TAKO LEPA, da nam je ni sram pokazati še tako kritičnemu očesu, se tako zahtevnemu dlakocepcu. Do nje lahko pridete ali se pripeljete po asfaltirani cesti, vendar vam ne priporočamo, da stopite z nje. Zabredli boste namreč v lepljivo blato, ki obkkoža montažno zgradbo, in prav nič čudnega ne bi bilo, če bi do pasu potonili v njem. Prebivalstvo pa je kljub temu optimistično razpoloženo, saj razpolaga s podatki, da bo blato kmdlu pokru asfalt. Kako raztegljiv pa je ta „kmalu”, nihče ne ve. UČENCI POKLICNE TEKSTILNE SOLE BETI so izdali pred dnevi Srvo letošnjo številko svojega glasila vita nit. Iz glasila bi izluščili predvsem pesmice, ki prevladujejo na belem papirju in so zanimivi pesniški poskusi odraščajočih deklet. Spregledati pa ne moremo še modnega kotička, v katerem so narisale učenke modele za ženske obleke ter pajace za najmlajše. Uredniški odbor obljublja, da bo izdal v šolskem letu 1980/81 še tri številke Zvite niti. PREBIVALSTVO ULICE PRVEGA MAJA se zanima zadnje čase za delovne organizacije, ki izdelujejo čolne. Njihov interes se bo zdel nepoznavalcu razmer dokaj čuden, domačini pa vedo, da je povsem naraven, kajti ta ulica je dobesedno zalita z vodo in z blatom. Le krajani s škornji nad koleni se izvlečejo iz nje s suhimi nogami, brez Smrkanja, pokašljevanja in kihanja. Da je ulica takšna, je kriva gradnja novega bloka v tem delu mesta in ker obljubljajo končati z deli pred koncem novembra, stanovalci tiho upajo, da se bo našel kje kdo, k i bo poskrbel tudi za to, da bo okolica slej ko prej urejena. metliški tednik PRAZNIČNI PROGRAM Prireditve v okviru praznovanja občinskega praznika občine Metlika so se začele | danes s tekmovanji v kegljanju, streljanju in šahu. VI torek, 25. novembra, bo ob 16. uri v kulturnem domu v Metliki svečanost ob po-1 imenovanju tega doma po Edvardu Kardelju. Na dan praznika, 26. novembra, bodo v Kometu, | ki praznuje 20-letnico delovanja, najprej odprli nove tovarniške prostore, nato pa bo v tej delovni organizaciji slavnostna seja delegatov ob-1 činske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organi-1 zacij. Zvečer bo na Suhorju slavnostna akademija v po-| častitev praznika te krajevne ' skupnosti. V četrtek, 27. novembra, bodo predali namenu nov 44-stanovanjski stolpič v Ulici 1. maja, zvečer bo v kulturnem domu v Gradcu | koncert godbe na pihala iz Metlike, ca, da bo oskrba s koksom za I jugoslovanske livarne v glavnem normalna, so prejšnji teden ustavili dobavo in sporočili, da bodo pošiljali samo polovico potrebnih količin. Zaloge pa si v Beltu niso mogli ustvariti, ker so jim iz Lukovca pošiljali koks | vsak dan, in to ravno toliko, kolikor je bila njihova dnevna poraba. , Jutri bo sestanek predstavnikov združenja jugoslovanskih livarn, zveznega izvršnega sveta in koksarne Lukovac, na katerem bomo skušali rešiti * to zagatno situacijo," je povedal direktor Bel ta Valentin Papež. Do ustavitve rednih dobav koksa je po zatrjevanju Lukovca prišlo zato, ker nimajo dovolj črnega premoga, iz zdru- I Zdrahe duše živo kulturo V zadnjih letih se je v I Gribljah razvilo pestro kulturno, telesno kulturno in družabno življenje, ki zasluži pozornost zaradi pripravljenosti do dela, zaradi akcij, v katerih sodelujejo domala \ vsi krajanu Tako so Gribeljci organi-I zirali tretje srečanje obkolp-skih pevskih zborov, pripravili turistično zabavno prireditev ,JVoč na Kolpi", športno društvo je izpeljalo kmečke igre, napeljali so si telefon, v načrtu imajo ure-I ditev javne razsvetljave, j tesne stike so navezali s pevskim društvom Vesna iz Kri-1 ža pri Trstu in tako naprej. Zal pa so Gribeljci ostali | brez zborovodje, in to samo zaradi prepirov, najrazličnej-I ših podtikanj, nerazumevanja, zaradi neresnega obnašanja posameznikov, ki s svojimi dejanji škodijo društvu, | akcijam, zaradi prestiža, kdo bo koga, kdo bo komu dokazal, da je pametnejši, več vreden, kdo se bo komu I opravičil in kdo ne, kdo bo komu odgovoril in kdo ne, j kdo se bo ,.ponižal” in kdo bo prišel iz bitke kot zmago-\ valeč. Kaže, da ni nikjer niko-I gar, * Tako je baje pomanjkanj ^jevu sredstev že prizadelo čistilnico v Črnomlju- V VRTCU PREMALO PROSTORA - Vzgojno varstvena ustanova v Brežicah je (na sliki spredaj) letos zaradi stiske odklonila okoli 50 otrok, zato starši komaj čakajo, da jo bodo razširili. Če se ne bo kaj zapletio, bo ob letu dni lahko sprejela še 80 otrok. V montažnem prizidku bo razen igralnic tudi večnamenski prostor, v zemlji pa varno zaklonišče za vse varovance. (Foto: J. Teppey) Še počasno drsenje navzdol Gospodarski tokovi ne prinašajo posebnih presenečenj ne v dobrem ne v slabem Iz podatkov o devetmesečnem gospodarjenju zdaj v večini bodo rezultati delovnih kolektivov že precej točno sklepajo, kakšni bo konec leta. Hkrati ocenjujejo tudi izvajanje varčevalnih ukrepov. Rezultati poslovanja v brežiški občini so bili konec septembra precej dabši kot ob polletju, vendar zaradi tega niso nikjer presenečeni. V težjih razmerah so pričakovali tak izid, saj gospodarski tokovi tudi v sosednjih občinah niso prinesli bistveno drugačnih rezultatov. Realni družbeni proizvod je narastd za 3 do 3,5 odstotke, SREČANJE S PRAKSO -Posavske občinske skupščine, nekatere delovne organizacije in izobraževalne ustanove je v prvi polovici tega tedna obiskal« delovna skupina CK ZKS, kjer je vodila razgovore o preobrazbi vzgojno—izobraževalnega sistema, zlasti o odnosu med združenim delom in šolami, planiranju kadrov, delovni praksi, štipendiranju, mreži šol, vlogi delavskih univerz v novih razmerah, uveljavljanju celodnevne šole in drugih, ta čas najbolj nerečih problemov posavskega šolstva. kar pa v oddelku za gospodarstvo pripisujejo predvsem novim zmodjivostim in zaposlovanju novih delavcev, vpliv produktivnosti pa je komaj zaznaven (od 0 do 03 odst.). Realni osebni dohodki ne dohitevajo zvečevanja življenjskih stroškov in zaostajajo za njimi za 4,5 do 5 odst. V gospodarstvu so bili povprečni osebni dohodki 7.478 dinarjev, kar je 15 odst. več. od celoletnega lanskega povprečja. V negospodarstvu je povprečje osebnih dohodkov za minulih devet mesecev znašalo 8.596 dinarjev. Z izgubo sta potovala tozd Terme Čatež in tozd Opekama Brežice. V Termah je znašala izguba 5,6 milijona dinarjev, v Opekami pa 5 milijonov. V obeh kolektivih so izgubo pričakovali. V Termah ta konec leta ne bi smela preseči 7,710.000 dinaijev, zato se bodo morali delavci močno potruditi, da jo bodo zadržali znotraj planiranih meja. V Opekami, ki je zdaj pod dni žbenim varstvom, se nadejajo boljšega poslovanja prihodnje leto, ko bodo načrtno izpeljani vsi sanacijski ukrepi. V družbenih dejavnostih se otepa z izgubo zdravstvena skupnost, kjer se je ta povzpela na 6,4 milijona dinariev. Skupnost bo podaljšala varčevalne ukrepe v prvo polletje prihodnjega leta. Za planom zaostaja tudi zaposlovanje v gospodarstvu. V NOVO V BREŽICAH Skoda Se ni ocenjena - Podatki o škodi, ki jo je povzročila , zadnja poplava, niso dokončno zbrani, domnevajo pa da je voda uničila več kot lani. Najbolj je prizadela kmetijstvo, saj je preplavila okoli 2700 hektarov površin, od tega veliko njiv s koruzo in drugimi poljščinami, preprečila pa je jesensko se lev. OBDARITVI BI SE TEŽKO ODRF.KLI - Predlog izvršnega sveta, da bi zaposleni v brežiških delovnih kolektivih s samoupravnim sporazumom dogovorjeni znesek za novoletno jelko namenili za nakup zemljišča za letovanje otrok, pri Zvezi prijateljev mladine ni naletel na odobravanje. Brežice bi postale tako bela vrana med slovenskimi občinami, saj se nobena od njih še ni odrekla simbolične obdaritve otrok za Novo leto. Vsekakor pa velja razmisliti, kaj se da v občini ceneje organizirati in prihranek čimboli koristno usmeriti v dobro mladega rodu. BREŽIŠKE VESTI tem času je načrtoval precej novih delavcev Trimov tozd jeklene konstrukcije v Dobovi. V njem delajo 104 delavci, predvideval pa jih je 150. Tudi v tozdih Posavja so v trgovini na malo in gostinstvu sprejeli na delo precej manj ljudi, kot so napovedovali. Upoštevajoč gradnjo nove blagovnice, so računali, da se bo število zaposlenih v trgovini povečalo na 287, vendar jih imajo zdaj le 249. V gostinstvu pa jih dela 71 namesto 87. V negospodarstvu je zaposlenost dosegla 4 odst., medtem ko za gospodarstvo predvidevajo namesto štirih le tri odstotke na novo zaposlenih do izteka leta. J.T. BEG V NOVO TRGOVSKO HIŠO Nova brežiška blagovnica je napravila med trgovci precej zmede in povzročila veliko slabe volje. Vrste prodajalcev so se razredčile', ker jih jč veliko odšlo in jih še odhaja v službo v novo trgovsko hišo, ki zdaj doživlja očitke, da zanjo niso vzgojili in načrtovali dovolj kadrov. Zaradi ugodnih pogojev in obljub za večje osebne dohodke se delavci z veseljem selijo tja, nekatere prodajalne pa so zaradi tega prisiljene razmišljati o skrajšanju delovnega časa na eno izmeno. Brezposelnost | zmanjšuje a ženske še vedno pre-: malo dela — Majhne: izobrazbene zahteve KOOPERANTI NEZADOVOLJNI - Čeprav je Tozd kooperantov pri Slovinu sklenil, da bodo ob prevzemu grozdja izplačali vinogradnikom polovico odkupne cene, drugi dve četrtini pa v aprilu oziroma juniju, prodajalci niso zadovoljni. Moti jih zlasti to, da so bile odkupne cene nižje od dogovorjenih. Nanje je gotovo vplivala slaba kakovost grozdja, vendar ta vinorodni rajon ni bil izjema. Grozdje je povsod bilo kislo, kljub temu pa so drugod, na primer v Krškem izplačevali kmetom 80 odst. od skupnega zneska takoj ob oddaji pridelka. ŠE VEDNO NA MRZLEM -Knjižnica in dijaški dom sta sicer lepa nova objekta, vendar nič kaj prijazna, ker ogrevanje še ne deluje. Skupno kotlovnico imata v prosvetnem domu, vendar ia ni še usposobljena. Knjižničarke so šle za nekaj časa na dopust, kar je gotovo ceneje, kot če bi to težavo premostile z nakupom dragih peči. Od marca noč in dan na straži Za varnost bolje poskrbljeno — Poklicna gasilska enota v Krškem hitra in učinkovita V Krškem imajo od pomladi letos poklicno gasilsko enoto. Zdaj šteje 34 članov, ki opravljajo službo v štirih izmenah. Od ustanovitve do danes so poklicni gasilci posredovali v 21 požarih in opravili 193 tehničnih intervencij ter okoli 400 preventivnih pregledov. Večja škoda je nastala le pri treh požarih. Enota ima prostore v novem domu gasilcev na levem bregu Save, katerega izgradnjo je ob pomoči gospodarstva financirala samoupravna interesna skupnost požarnega varstva v občini. To je montažna zgradba z garažami, delavnicami, telovadnico, skladiščem in upravnimi prostori. Veljala je 11,5 milijona dinarjev. Večje deleže za to investicijo so prispevale tri delovne organizacije: Tovarna Celuloze in papirja Krško, jedrska elektrarna in plinsko-parna elektrarna Brestanica. Zaradi njih je dobro opremljena poklicna ea-silska enota nujno potrebna. Ob domu postavljajo ta čas antenski stolp za UKV zveze. Porebujejo še za 20 milijonov dinarjev opreme. Upajo, da jo bodo spravili skupaj v dveh letih. Za sedaj imajo na voljo dve vozili, kar pa je premalo. Kupiti nameravajo še dve, prav tako s kompletno opremo. Na mesto požara ali nesreče usmerjajo vozili preko UKV zveze, zato lahko odpeljejo iz garaže takoj, ko zvedo za približno smer. Vsak operativni član enote ima osnovni poklic (zidar, ključavničar ind), nakar se dodatno izšola za intervencijsko tehniko. Posadka še ni popolna. Manjka- jo štirje člani. Ni jih lahko dobiti, kajti služba je izredno zahtevna, naporna telesno in duševno. Veliko vaje potrebujejo in ko na znak odpeljejo na kraj požara, nikoli ne vedo, ali res gori ali je samo vaja. Razen tega nobenemu izmed njih ne mine dan brez kondicijskega treninga v telovadnici. Velik del časa prebijejo tudi v delavnicah, da si tako sami prislužijo del potrebnega denarja. Pri nakupu opreme ima poklicna enota prednost pred prostovoljci. Društva bodo poslej dobivala samo tiste pripomočke, ki jih na svojem območju zares potrebujejo, zato ni reče- no, da bo dobil vsak prav to, kar ima sosed. Popolnoma razumljivo je, da poklicni gasilci morajo biti opremljeni tudi za zahtevnejše posege, sicer ne bodo kos nalogam, ki jim jih nalaga skupnost. Računati je treba tudi s tem. daje vedno več prostovoljcev zaposlenih, da so najmanj osem ur zdoma in da bo še kako dobrodošla pomoč enote iz Krškega. J.T. DOBROŠLA NOVOST NAGLICA NI VSE, potrebno je znanje. Na sliki: poklicna gasilska enota med vajo v jedrski elektrarni v Krškem. V Brestanici imajo spet svojo ; knjižnico. Njene knjige so bile ; nekaj let „pod ključem", saj za j njihovo izposojo niso imeli pri- S memih prostorov. Sedaj jih S imajo v poslopju, kjer je bila j nekoč krajevna zdravstvena po- • staja. Knjižnico so slovesno; odprli v okviru prireditev ob J 3-letnici DKD Svoboda, v kate- S rega okviru bo tudi poslej £ delovala. Za izposojo je na-'; menjen en prostor; kasneje bodo še enega uredili za čitalnico, tretji pa bo namenjen različnim manjšim razstavam. Na policah je zaenkrat okoli 1300 knjig, ki si jih bodo bralci lahko izposojali vsak četrtek med 16. in 18. uro. Pri tej pomembni novosti so pomagali brestaniška Elektrarna, osnovna šola Adama Bohoriča, člani DKD Svoboda ter krška Valvasorjeva knjižnica in čitalnica. DOBRE NALOŽBE Iz denarja za turistično takso je občinska Turistična zveza v Krškem letos sofinancirala nekaj akcij, ki so neposredno obogatile turistično ponudbo. Zveza je priskočila na pomoč »Kostanje-■ viški noči”, sodelovala je pri obnovi kostanjeviške kraške jame, podprla je enega izmed orgelskih koncertov Dolenjskega kulturnega festivala ter izdajo brestaniškega zbornika. V brežiški občini so med : kalci zaposlitve ženske še • edno v večini. Za delo ajpogosteje povprašujejo | elavci ozkega poklicnega j >rofila, za njimi pa delavci s : »klicno šolo Od julija letos je bilo v j bčini povprečno zaposle- j nih 7296 delavcev, kar je za { koli štiri odstotke več kot { ani. Med njimi je 42 odstot- j cov žensk, samo v gospodar- • tvu pa je njihov delež 35,6 j odst. Ženske prevladujejo v j j konfekcijski industriji, v gos- • | tinstvu in turizmu in pro- ? * izvodnji električnih strojev. Zaposlovanje se letos j umirja, saj je bilo v prvem * polletju letos zasedenih 38 : novih delovnih mest manj • kot lani v istem obdobju. I Opaziti je poslabšanje izobrazbene strukture pri zasedenih delovnih mestih in pri iskanju novih kadrovskih potreb. Ozek izobrazbeni profil predstavlja zdaj nad polovico zaposlenih, medtem ko je bil delež teh poklicev lani natanko za deset odstotkov manjši. Ta podatek je vse j prej kot razveseljiv, saj doka- { zuje, da ostaja vse pri starem in da ni večjih razvojnih obetov. j KK KRŠKO OSVOJILO POKAL POSAVJA Zadnji krog tekmovanj za pokal Posavja je v sredo pripadel ekipi Brežic, v skupini razvrstitvi pa je prvo mesto osvojila ekipa KK Krško, drugo KK Partizan Senovo in tietjc KK Rudi Kepa iz Senovega. Prvo in drugouvrščeni ekipi sta si priborili pravico do nadaljnjih tekmovanj za Jugoslovanski pokal. Prvo tekmovanje bo v Novem mestu. JAN K.O BLAS ŠAHISTI OB PRAZNIKU V počastitev občinskega praznika v Sevnici so bila številna sahovska tekmovanja. Na ekipnem invalidskem tekmovanju je zmagal Žalec pred Sevnico in Mariborom, pri posameznikih pa je bil najbolj uspešen Crepan iz Žalca pred someščanom Leskoškom in Černigojem iz Maribora. Ekipnega občinskega prvenstva se je udeležilo šest ekip med katerimi je bila najboljša ekipa Dl Sevnica pred Kopitarno in Lisco. Med posamezniki na tekmovanju za memorial Dušana Breliha je med 14 igralci zmagal Blas pred Derstvenškom. B. D. »Nismo še odpisani!” Pripravljenost bolj utruja kot obratovanje — Elektrika iz Brestanice je draga, zato obratuje le v krizi V javnosti večkrat izrečeni očitki, da so zaposleni v brestaniški elektrarni brez dela, plačo pa prejemajo, so pri delavcih vsakič izzvali ogorčenje, saj Elektrogospodarstvo Slovenije pripisuje kolektivu dobro gospodarjenje in mu izreka celo priznanja za skrbno službo v sistemu. Brestanica velja od nekdaj za eno najbolj delavnih in za obratovanje najhitreje pripravljenih elektrarn. Njena zanesljivost in obratovalna sposobnost sta zagotovo tudi posledica dobrega vzdrževanja naprav. Vloga te elektrarne v elektroenergetskem sistemu se spreminja. Z rekonstrukcijo 1. 1975 seje spremenila tudi sama, čeprav ni dokončno opustila zastarele premogovne tehnologije. Nova pridobitev so bili plinski agregati, ki potrebujejo za poln zagon le nekaj minut. Zaradi tega dobiva Brestanica vedno izrazitejšo vlogo hitre intervencijske elektrarne. To pomeni, da je rezervna elektrarna, ki proizvaja energijo samo v izredno kritičnih primerih, ob nenadnih večjih izpadih in nepričakovano visokih koničnih obremenitvah. To pa je tisto, kar kolektivu otežuje položaj navznotraj in navzven. Delavci, vajeni dvajset, trideset in več let stalnega obratovanja, se nelagodno počutijo, za mirujočimi stroji. Radi bi še naprej ustvarjali, zato se težko vživljajo v nove razmere. Dežurstvo mnoge m ed njimi bolj utruja kot „pravo” delo, pripombe na račun „nedela” pa to slabo voljo še stopnjujejo. Ob rekonstrukciji so z drugimi vred pričakovali, da bodo poslej pošiljali po žicah povečane količine energije. Čas je postavil prednje drugačne zahteve. Skokovite podražitve tekočih goriv so jim prekrižale prvotne načrte. Cene za kilogram goriva so se podeseterile in to je vplivalo na zmanjšanje obratovalnih ur. Od tisoč so se skrčile na 300. Obratovanje v Brestanici pride na vrsto šele potem, ko zmanjka cenejše energije- Elektrarna zaradi tega ni odpisana. Nasprotno, zelo pomembna je, ker zagotavlja zanesljivost pri pokrivanju energetskih potreb, in deluje kot ,,topla rezerva, saj traja njen zagon komaj 10 minut. Trenutno je v elektrarni zaposlenih 198 delavcev. Med njimi je veliko onemoglih in izčrpanih ljudi, zato predvidenega zmanjševanja zaposlenih ne bodo reševali mimo solidarnosti celotnega elektrogospodarstva. Delavci se zavzemajo za modernizacijo elektrarne, za specializacijo kadrov in za združitev s sorodno delovno organizacijo, kar bi jim zagotovilo stalnejše delo. To velja zlasti za vzdrževanje. JOŽICA TEPPEY KRŠKE NOVICE | VLADIMIR STOVIČEK -Umetnik te dni razstavlja svoja j dela v Velenju. Prikazuje plakete, medalje in plastike. Pokrovitelj razstave je tamkajšnji občinski odbor ZZB NOV. Občinstvo si bo Stovičkove umetnine lahko ogledalo do 16. I decembra. (Foto: J. T.) GRAJSKI GOSTJE - Po tem k9 so v ..Galeriji samorastnikov" prea kratkim zaprli razstavo amaterskih likovnikov iz Murske Sobote, je bila do 18. tega meseca tamkaj odprta še razstava Jeseničanov. Tudi to je organiziral krški likovni klub, ki ga z obema gostujočima veže ttadicio-nalno prijateljstvo in sodelovanje. KOLIKO KONFERENC? Osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v krajevnih skupnostih je treba zaradi usklajenega "delovanja povezati v konference. Na to sc pripravljajo tudi v mladinski organizaciji krške občine. Zaenkrat predvidevajo, da bodo prav kmalu ustanovili devet takih konlerenc> povsod tam, kjer deluje na območju krajevnih skupnosti več osnovnih organizacij v naseljih in delovnih organizacijah. DELOVNA SREČANJA - Na njih so se pričeli zbirati littr«*'' amaterji, povabila pa jih je obči*1". Zveza kulturnih organizacij. naj bi postala redna, st“ najstdnevna, služila pa bi prebiranja sestavkov v prozi in vezani bese ter sprotnemu ocenjevanju teh o • Na prvem delovnem sestanku se J zbralo petnajst avtorjev, kar J vsekakor razveseljiv podatek. p DOLENJSKI LIST Št. 47 (1632) 20. novembra Manj birokracije - več dela Ce v planskih dokumentih onemogočiti, da bi kdorkoli odločal v imenu delavcev Pisarniških služb je že preveč — Poudarek na ustvarjalnem delu — Prve pripombe y kočevski občini so se razprave o planskih dokumentih začele * 10. novembra, medtem ko so se v nekaterih drugih občinah do k zaključile. Trajale naj bi do konca meseca, k ar je zelo . ‘ek čas. Že 4. decembra naj bi o teh dokumentih razpravljali l°on občinske skupščine. Med prvimi je o njih razprav- in neenotnosti pri kazalcih in občinski komite ZK, ki je nalogah. Niso usklajeni odnosi dok ugot°vil, da je v SIS: krajevne skupnosti, SLO °kumentih še precej neskladja itd. Nekateri sporazumi so za- [H JE BIL ROJEN KIPAR LAVRIČ - Rojstna hiša kiparja „lteta Lavriča v Črnem potoku in kiparjeva svakinja Alojzija, ki ta. (Foto: Primc) j*rni potok dobiva cesto .2° je verjetno zadnja vas v občini brez prave ceste ton,. ■■ ■"ujzna Lavrič, ia živi zdaj N tej hiši, pravi: . ” " Lojze in Bogdan Mihelič, f^ted kratkim smo obiskali J ^ Potok, kamor doslej zdo ^tao še ni stopila novinaije-®oga. Pogovarjali smo se z ‘‘terimi izmed redkih vašča-Ijj. ’ ki so nam povedali marsi-h? tanimiveea. Nekaj o tem ^s> nekaj pa kdaj kasneje, tojj. ocm potoku pri Dragi je jjrt , a Wša akademskega kiparja in Mev°Valca P^izanskih lutk (Gre-dogodivščine itd.) Lojzeta iistu ^ 28 hateregi je tudi v našem g tekla ..črkarska piavda”, če se ali v V ^'rnem potoku pri Dragi *Vakin°nem Pri Kočevju. Njegova hunavV-0^^ LaWič’ W : S* L w Ljubljane, sta skup zg usta-je Ja*a Lutkovno gedališče. Lojze Pred kakimi 25 leti, moj 'din'k °If1 ^ le tal kmetijski tefe’ Pa za posledicami ran in tuj. Zn*> ki jih je staknil še v partiza-leta 1958, star k omaj 38 *ta m ie pokazala portret svo-^ moža, ki ga je 1948 narisal Prjj^ e.mski slikar F ranče Slana. Sem ji, L^aj° hidi dmgi slikarji in kiparji 50 bili prijatelji Lojzeta Lavri-vif.Qt: Franc Smole, Alenka Gerlo-'itURi, ki jim Alojzija Lavrič ni "kad* Ve^ taiena i*1 za katere pravi: smo imeli Lojzeta in radi ni tudi njegove prijatelje." w*ia Lavrič ima tji otroke, ki Voj^Ptav niso več otroci Zanimi-osriQ’aa niso obiskovali le slovenske C* tpa tudi srednje in visoke S^Pak tudi hrvaške, ker je bil hiih. iz Črnega potoka V Tone Je magister pri Leku v Žag.1**' hči Alojzija je poročena bu, najmlajša, Marija, pa je pred kratkim diplomirala iz biologije, a ne dobi službe. „Deset mož in fantov so nam med vojno postrelili, pa nismo toliko vredni, da bi skozi vas napravili cesto, dostopno tudi za avtomobile. Vse vasi imajo že take ceste, le naša ne. Zdaj sicer ..gozdna” gradi cesto, a če je ne bi potrebovala zase, je zelo verjetno ne bi še dobili. Proti Žurgam ima namreč vsaka naša kmetija štiri tale gozda in te gozdove bodo zdaj odredili za posek. Če ne bi zgradili ceste, ne bi mogli z lesom ven. Te naše parcele niso nikjer prav zapisane v mapah, le mejniki so postavljeni Tudi to je treba urediti,” so se pritoževale bolj ženske, saj moških in otrok v vasi skoraj ni. JOŽE PRIMC W%sk Esaga CESTA ZA CRNI POTOK -Jeseni so se začela dela za ureditev ceste za vas Črni potok pri Čabru v KS Draga. Cesta bo dolga približno kilometer in bo prva prava cesta za to naselje. Potrebna je tako vaščanom, kot gozdatjem tozda Draga, da bodo laže prišli do lesa. (Foto: Primc) DROBNE IZ KOŠEVJA b&?P ODPADKI - Novem-?! le mesec snage, ko naj eJtenSnf no *krbeli za izboljšanje ,'aniev.. . razmer, snago in za ^itier zdravih življenjskih ^ • ^Premen tii bomo morali sla- (■dvad odgovarja lj so v nekaterih avto-ji sedeži prazni, jJludje pa morajo stati? te ?° nekateri sprevodni-tejiRtoh . ^“rvirali za mlajše XJ**)n prijatelje, ki bodo na naslednjih postajah. be navade, ki se jih pogosto niti ne zavedamo, ker nas nanje nihče ne opozori. ČUDNI »PISATELJI” - Pročelja hiš v mestu so dobila nova okrasna obeležja kot: PUNK, SF,X P1STOLS itd. Pravijo, da je že precej jasno, katera skupina mladih to počenja-Pisarijo predvsem ponoči. Napisov je iz dneva v dan več. Upamo, da bodo »pisatelji” podnevi strgali s pročelj napise, za kar naj bi poskrbel sodnik za prekrške. Lastniki hiš pa naj poskrbe - če ne gre drugače, s pomočjo rednega sodišča -da bo škoda plačana in da bodo tako ti nočni »pisatelji” dobili še svoj zadnji PUNK. PAPIR IN STABILIZACIJA -Otroci pridno nabirajo papir po hišah. Veliko občanov se je na to že navadilo in ima zanje pripravljen papir, precej pa je tudi se takih, ki papir mečejo v kante oz. kontejnerje za smeti ali pa ga skurijo. Pri zbiranju papirja naj bi mladim pomagali vsi občani. Kočevske novice pleteni, drugi presplošni. V njih ni načel svododne menjave de-1 la. Iz njih se čuti, da bi nekateri še vedno radi odločali v imenu | delavcev. V sporazumih so pozabljena stabilizacijska načela načrtov. To velja predvsem za področje investicij, saj bo posojil za negospodarstvo malo. Nove investicije pa pomenijo tudi druge nove obremenitve (več zaposlenih, večji drugi stroški), na katere so v načrtih SIS v glavnem pozabili. Razpravljalci so dali še več drugih pripomb. Menili so, da je treba v okviru energetike načrt dopolniti in pri tem upoštevati tudi oskrbo s premogom in plinom. Predlagali so, naj bi zagotovili ne le štipendiranje študentov, ampak tudi njihovo zaposlitev po končanem študiju. Pri sporazumu za področje zdravstva so vsi složno ugotovili, da je zanje premalo razumljiv, še manj pa ga bodo razumeli delovni ljudje in občani. Menili so, da bo treba nekatere investicije črtati (šolstvo, industrija itd.) in da so tudi nekatere druge vprašljive. Pri načrtu izobraževalne skupnosti ni nikjer vneseno usmerjeno izobraževanje. Več pripomb je bilo na načrt kulture in na obrambni načrt. Ob zaključku so ugotovili, da bodo planski dokumenti pred sprejemom doživeli še občutne spremembe in dopolnitve. J. PRIMC Nesnago v kanal, ne v Rinžo V osnutku plana občine Kočevje za naslednjih pet let je med drugim zapisano, da bo zgrajen zbirni kanal, ki bo povezoval LIK in zazidalno območje Trata II z obstoječo mrežo kanalizacije. ” Zamisel je vredna pohvale, saj bo tako več odpadnih in drugih voda speljanih na mestne čistilne naprave. To bo gotovo prispevalo k manjšemu onesnaževanju voda, med drugim tudi Rinže. Po možnosti pa bi momli v prihodnjem srednjeročnem obdobju narediti še več za čistočo Rinže. To pomeni, naj bi zbirni kanal potegnili ne le do Lika, ampak še naprej, vsaj do Mlake, Stare cerkve in Koblarjev, če ne celo do vseh treh Ložin in do motela Jasnica, ki bo v naslednjem srednjeročnem obdobju spet začel poslovati kot gostinski objekt. Glavni onesnaževalec Rin že v zgornjem območju gotovo ni LIK. V preteklosti so Rinžo in ribe v njej najpogosteje zastrupljali kmetijski obrati na Mlaki, in to kljub temu da so imeli lastne čistilne naprave. Medtem smo dobili hlev v Koblarjih, v načrtu pa je izgradnja hlevov za 500 krav na Mlaki ter posodobitev ali izgradnja hlevov za 500 pitancev (za te hleve v načrtu ni določena lokacija). Vedno bolj one snažujejo Rinžo tudi vasi nad Kočevjem, saj v njih število hiš hitro narašča. Tudi motel Jasnica ima zdaj spel jano kanalizacijo kar poc' zemljo, od tam pa gotovo pronica v tekoče vode. Če ne bomo speljali zbirnega kanala vse od lasnice do Kočevja, se lahko zgodi, da bo ta „zbimi kanal 'postala Rinža, ki bo tako še bolj onesnažena, kot je že. Ob zaključku naj predlagamo, da bi ta kanal lahko postopno gradili z mladinskimi (in drugimi) prostovoljnimi delovnimi akcijami. JOŽE PRIMC ZMAGALA EKIPA VOJAKOV - Na občinskem kviz tekmovanju „Tito, partija, revolucija” v Ribnici je zmagala ekipa VP 1298-20 in bo zastopala ribniško občino na regionalnem tekmovanju v Kamniku. Druga je bila ekipa VP 2539-15,3. Dolenja vas in 4. R1KO. V vsaki ekipi so bili po trije vojaki in triie mladinci. (Foto: M. Glavonjič) Na veliko denarja premalo vpliva V republiških SIS odločajo delegati o mnogih milijardah brez posvetovanja z bazo Prenos pristojnosti za določanje cen mnogim storitvam in izdelkom iz republike na občino ima lahko veliko dobrih, pa tudi slabih strani, so ugotovili na seji občinske^ izvršnega sveta v Ribnici, ki je bila minuli teden. Gre za cene s področja zdravstva, socialnega varstva, kulture, telesne kulture, izobraževanja, industrije, prometa, zvez itd. Razpravljalci so v glavnem menili, da bo z uveljavitvijo dogovora in ob upoštevanju sedanje (ne)discipline na področju cen nastalo med cenami za iste izdelke in storitve v posameznih občinah veliko neskladje, se pravi, da bi imeli na primer za isto storitev v zdravstvu v naš] republiki lzhko nad 60 različnih cen, se pravi toliko, kolikor je, oz. bo občin. Nekateri so zato predlagali, da bi morali cene vsaj regijsko usklajevati, oz. naj bi se občine združevale v skupnosti za cene. Ko so razpravljali o SIS materialne proizvodnje, so ugotovili, da te republiške SIS razpolagajo z ogromnim denarjem, na niihovo gospodarjenje pa občine lahko le malo ali celo nič ne vplivajo, ker delegatski sistem še ni zaživel. Delegatski sistem je treba spraviti na noge pred- vsem s političnim delom. Zdaj se namreč dogaja, da v nekaterih primerih niti ni znano, kdo je odšel na sejo posamezne SIS kot dele jat občine, še manj pa, da bi se pred sejo posvetoval z delegatsko bazo in da bi ji po seji poročal. Delegati obširnemu in strokovno zahtevnemu materialu pogosto niso kos. Dogaja pa se, da tudi glasujejo za nove denarne obveznosti občine, ne da bi prej dobili v bazi pristanek. Kot dobre so ocenili le odnose z Območno vodno skupnostjo, ki se je edina sami potrudila za stik z bazo, medtem ko o področju elektrogospodarstva, nafti-plinu itd. ter njihovih dobičkih in zgubah, visokih ali nizkih osebnih dohodkih v občinah ne vedo nič. J. P. Pozabljeni prostovoljci V srednjeročni načrt občine vključiti tudi prostovoljno delo mladine — Novi predsednik je Bojan Novosel Poživitev dela v osnovnih organizacijah ZSM je glavna naloga občinskega vodstva ZSM Ribnica. To nameravajo doseči tako, da bodo organizirali po osnovnih organizacijah »okrogle mize“, na katerih bi se pogovorili, kaj je doslej zaviralo delo mladine, kaj mladi žele in kaj je treba ukreniti, da bo delo boljše. Take razgovore, na katerih bodo sodelovali tudi člani občinskega predsedstva ZSM in predstavniki Čez leto dni brez peska? Težave bodo, če ne bo dosežen sporazum z občani V peskokopu Nova Štifta je zalog peska le še toliko, da bodo zadoščale za potrebe ribniškega gospodarstva približno leto dni; usposobitev novega peskokopa oz. kamnoloma v Mali gori pa bi veljala okoli 120 milijonov (12 starih milijard), to investicijo pa bi domače gospodarstvo z združenimi močmi zmoglo v najboljših pogojih šele čez dve ali tri leta. To so ugotovili na seji občinskega izvršnega sveta minuli teden. Vse to pomeni, da bo ribniško gospodarstvo leto ali dve brez lastnega peskokopa in bo moralo zato pesek v občino uvažati. Zdaj velja kubik peska 140 do 150 din, če pa bi ga uvažali iz Dobrepolj, Preserja ali Črnega kala, pa bi kubik veljal tudi do okoli 400 din. Pokazalo se je, da bi bila premostitev te težave možna, če bi izravnali hribček pri sedanjem kamnolomu Nova Štifta, kar je predlagal tudi Zavod za spomeniško varstvo. Tako b pridobili še okoli 100.000 kubikov materiala, kar bi zadoščalo do otvoritve kamnoloma vMali gori. Vendar s to rešitvijo zelo verjetno ne bo nič. Vaščani v okoliških vaseh (Lipovščica, Kot) se ne strinjajo s predlogom spomeniškem varstva in zahtevajo, da je treba kamnolom čimprej zapreti, ker zaradi miniranja in vožnje težkih tovornjakov pokajo zidovi, vodnjaki, dviga« se oblaki prahu in tudi zgodovinski spomenik, cerkev pri Novi Štifti, je v nevarnosti. (Zdaj ob vsakem miniranju opravljajo potresna merjenja, katerih rezultate hrani Geološki zavod Ljubljana. Na cerkev so namestili 10 steklenih ploščic, a še nobena ni počila.) Na seji izvršnega sveta so menili, da je za take zahteve občanov (z občani pa se strinja tudi cerkveni upravitelj) krivo tudi nerazumevanje Komunale, ki peskokop izkorišča, za pripombe in zahteve lastnikov zemljišč in drugih občanov. Komu- nala je občane menda preveč grobo odpravljala. Po temeljiti razpravi je izvršni svet sklenil, naj bi sklicali še en sestanek z občani, na katerem bi skušali najti tako rešitev, ki bi zadovoljila tako občane kot interese gospodarstva in komunale po pesku, katerega potrebujejo za vzdrževanje cest in za nekatere gradnje. JOŽE PRIMC krajevnih skupnosti, bodo organizirali seveda tam, kjer so najpotrebnejši. Prav ugotovitve razgovorov bodo tudi osnova za načrte dela mladinskih organizacij. Doslej je o občinskem srednjeročnem načrtu razpravljalo boli malo osnovnih organizacij ZSM. V razpravi na predsedstvu ZSM pa so že ugotovili, da v načrtu vseh pet let ni predvideno nikjer prostovoljno delo mladine oz. mladinske delovne akcije. M ladi so predlagali, naj bi v načrt vldiučili tudi to. Na nedavni programsko—volilni konferenci so izvolili novo občinsko vodstvo ZSM- in sicer za predsednika Bojana Novosela, za tajnika (poklicnega) Mirana Eriča, v predsedstvu pa so še naslednji člani: Janez Škrabec (obveščanje in propaganda), Marjan Andoljšek (konferenca mladih delavcev), France Debeljak (SLO), Vojko štanfeli (MDA), Mira Anzeljc (konferenca mladih v KS), Franc Trdan (kultura), Iztok Rai-hard (organizacije in društva). Ugotovili pa so, da so zaradi pomanjkljivosti pri kadrovanju v predsedstvu ostali brez odgovornega za delo konference mladih v izobraževanju. To bodo popravili na naslednji konferenci, ki bo decembra. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI VSI NE BODO DOBILI TELEFONA - Avtomatska telefonska centrala v Ribnici je pridobila 500 novih številk. Doslei so jih razdelili oo naprei dogovorjenih merilih že okoli 430. Tudi preostalih 70 ne bo zadostovalo, da bi dobili telefonske priključke vsi, ki so zanje zaprosili. OGLED AKUMULACIJSKEGA JEZERA - Poročali smo že o nameravani ureditvi akumulacijskega jezera pri Prigorici. Lastniki zemlje, ki bi bila zaradi zadrževalnega jezu zažasno poplavljena, pa tudi okoliški prebivalci so imeli zaradi predvidene »suhe” ali pa tudi »mokre” akumulacije vrsto pomislekov: da se bo spremenilo podnebje, da bo tu stalno megla, da sc bodo razmnožili komarji, žabe itd. Zato so te dni organizirali ogled slične (a »mokre”) akumulacije, ogleda pa so se razen kmetov udeležili še predstavniki občinske skupščine, kmetijske zadruge in drugi. Ugotovili so, da so bili pomisleki neupravičeni. Vendar jih je kljub temu še vedno precej proti akumulaciji. Nekateri zato, ker »bi k oristila le kočevski industriji", drugi pa zato, ker bi izgubili zemljo za kmetovanje. Med slednjimi je največ trkih, ki niti vse svoje obdelovalne zemlje ne obdelajo, da o slabši oz. močvirni zemlji, kjer bi bila škumulapiia, niti ne govorimo. IZHAJATI ZACl-L »ZVESTI” -Občinska k onfetenca ZSM Ribnica je 12. novembra izdala prvo številko novega glasila »Zvesti”, ki bo izhajalo predvidoma vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi pogosteje. V tem glasilu - prvo je izšlo na treh ciklostiranih straneh - objavljajo kratke in jedrnate vesti o delit mladine v občini. občan vprasuje 1 , Ch UvJ. n s v/ /medved odgovarja — Bil si kot delegat na seji skupščine SIS za nafto in plin, zdaj nam pa poročaj, o čem ste govorili in. kaj ste sklenili. - Govorili so nekaj o kilokalorijah, »džulih” in podobnem, a rti sem ničesar razumel, niti prav ne vem, kaj je ovat. REŠETO .v**f t* Vojteh Roglič: velike nosti obrti Samoupravni sporazum ali fasada? Zagate sevniške Kopitarne, ki ne dobiva dovolj lesa in ustavlja proizvodnjo Sevniška Kopitarna, ki zadovoljuje okoli 60 odstotkov potreb jugoslovanske čevljarske industrije po kopitih, se je znašla v nič kaj rožnatem položaju. Vzroki tičijo v neurejenih vprašanjih preskrbe z bukovo hlodovino. _ Kopitarna potrebuje za proizvodnjo kopit letno 5.000 m3 Lokalizem je lahko samo škodljiv! Vojteh Roglič, rojen Hrastničan, je od 1. septembra letos za krmilom obrtne zadruge ,.Bohor" v Sevnici. Uspešen direktor hrastniškega „Sijaja“, kamor je 1966. leta prišel Roglič, ko je imela OZD 660 milijonov S din in megleno socialno varnost 90 delavcev, je po desetih letih uspešnega vodenja kolektiva dobil priznanje zaslužnega občana Hrastnika. Številke so najbolj zgovorne: ob slovesu od „Sijaja“ pred dvema letoma je 320 delavcev ustvarilo 16 starih milijard celotnega prihodka. Osebna izkaznica novega dikrektorja „Bohoija“ bi bila lahko nedvomno popolnejša, toda že zaradi odločnosti skromnega Hrastničana, da bi pisali o organizaciji, ne o njem, velja prisluhniti želji. pozor- „Vsak lokalizem je lahko samo škodljiv. Iskati je potrebno možnosti za širitev dejavnosti v drugih republikah. Dohodkovno povezovanje Slovenije z manj razvitim je nujno!" Tako preudarno razi asa tki. makroekonomsko politiko, čeprav marsikaj velja tudi za ožja področja. Na vprašanje, kakšne so prve izkušnje in tudi načrti, pa nadaljuje: ..Obrtništvo se ne sme zapirati v določeno področje. Zadruga naj rešuje problem med obrtniki in tržnimi potrebami. Z osebnimi stiki želim spoznati zmogljivosti obrtnikov, kolikor se lahko prilagajajo tržnim razmeram." Prinoveduje o dobrih vtisih s sodelovanja na zagrebškem velesejmu in celjskem sejmu obrti. »Soočanje s konkurenco in spoznavanje med part-Heiji je izjemno koristno. Prizadevamo si zlasti izboljšati sodelovanje z združenim delom, Predvsem, ko gre za nadomeščale uvoda. Proizvodna obrt bi se khko s kvaliteto pojavljala tudi n®zunanjem tržišču.'* Zanima nas, kakšno je sodelovanje med zadrugo, ki vključuje 143 kooperantov in združenem samostojnih obrtnikov. -ZSO združuje 231 obrtnikov s 85 ljudi v sevniški občini.“ Kakšen pa bo razvoj OZ ■'Bohor"? „Obrtna cona v Božanju je premalo, saj ne nudi Perspektivnega razvoja za 10 do let. Dolžnost ZSO in DPS je, a se pravočasno lotita prostorske razširitve. Zadruga naj bi nudila kompleten inženiring, to je vizija!" p.p. bukove hlodovine. Po pogodbi bi morali gozdarji (GG Brežice) mesečno dobaviti 500 kubikov hlodov, do konca julija pa so dobili 3.220 m3 hlodovine. Do tod so stvari zadovoljivo utečene. Zataknilo se je pri dogovorjenih dobavah v drugem pol- letju. Od pričetka septe namreč izostajajo. Od 1.9. septembra : izostajajo. C 28. 10. so v Kopitarni namesto 1000 m3 dobili le 88,80 m3 hlodov. Obrat polizdelkov je zato stal skoraj ves oktober, kar znese 18 delovnih dni. Obrat stoji tudi od 3. t. m., 36 delavcev so zaposlili z zlaganjem rezanega lesa. Družbenopolitične organizacije Kopitarne so o problemih obvestile pristojne organe. Izvršni odbor občinskega odbora sindikata delavcev lesarstva in gozdarstva občine Sevnica je 12. 11. posvetil problematiki oskrbe lesnopredelovalne indu- ZRCALO PRIPRAVLJENOSTI Javna razprava v Zvezi prijateljev mladine v sevniški občini je pokazala, da je delo s pionirji na šolah dobro zasnovano. Z ustanovitvami društva prijateljev mladine v sleherni krajevni skupnosti naj bi dejavnost še bolj razširili in zagotovili tudi sredstva. Kakšna je pripravljenost za sodelovanje in pomoč pionirjem, zgovorno priča podatek, da se je problemske konference v Zvezi DPM od 140 povabljenih udeležilo le 18 udeležencev. strije z lesom vso pozornost. GG Brežice očita Kopitarni, da se ni poslužila samoupravne poti reševanja težav; o teh naj bi razpravljali na poslovnem odboru za spremljanje in izvajanje samoupravnega sporazuma o dohodkovnem povezovanju med obema OZD. Predstavniki GG in Kopitarne si niso bili enotni glede cene in kakovosti dobavljenega lesa. V Kopitarni menijo, da plačujejo les po višjih cenah, kot je povprečje v republiki. GG pa zagotavlja, da dobavljajo les Kopitarni po nižji ceni, kot bi jo dosegla kjerkoli v Sloveniji. Sekretar občinskega sveta ZSS Sašo Jejčič je menil, da bi morali spoštovati dogovorjene roke in količine. Sporazum je potrebno ponovno proučiti in oceniti. Sporazum je glede dohodkovnega povezovanja zelo skromen in še tistih nekaj določil ne izvajajo. Sestavljen je tudi enostransko, s pozicije moči, tako da ves riziko nosi kupec. 10 je sklenil, da mora GG obvezno izpolnjevati pogodbo o dobavah lesa Kopitarni, da ne bo gospodarska škoda še večja. Predsednik OO ZSS Kopitarne Ivan Kovač nam je povedal, da bo proizvodnja motena, čeprav bi les dobili še v naslednjem mesecu. PAVEL PERC SEVNICA NA 54. MESTU Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta je vodja ana-litsko-planske službe pri občinski upravi mimogrede seznanil člane, daje sevniška občina po narodnem dohodku na prebivalca zdrsnila na 54. mesto. Lasni smo bili Sevničani po teh merilih razvitosti, ki so že nekaj časa vzbujala slabo voljo, za mesto višje. Pa kaj bi se razbuijali, saj ne zaostajamo, drugi hitreje napredujejo ... SEVNIŠKI PABERKI ZADETEK V CRNO - Nedavni Teden prekmurske kuhinje je prekosil vsa pričakovanja. Gostinci se niso nadejali vsak večer polnega hotela „Ajdov?c“, gostje pa so bili ob dobri jedači „postrezni“ še z izvirno romsko glasbo. Prijetno osvežitev je pomenil tudi nastop boštanjske folklore v prekomurskih nošah in plesih. Veliko je takih, ki se veselijo že govoric o domnevnem Tednu gorenjske kuhinje, kako bo šele tedaj, ko se bodo gladili po polnem trebuhu gorenjskih dpbrot. SEJEM BIL JE 2IV - Sevniški smučarski klub pri PD Lisca je minulo soboto pripravil 4. smučarski sejem. Zbralo se je lepo število „kibicev", vseeno pa je kar okoli 50 parov dilc menjalo lastnika. Roke si manejo tudi sevniški trnova, soorga- nizatorji sejma, saj so prodali precej nove smučarske opreme. Smučarski delavci upaio, da bodo vendarle našli skupen jezik z vodstvom sevniške šole, ki bo imela svoj sejem. SEVNI&KI VESTNIK Vrtci ne premorejo za učila Niti en trebanjski vrtec nima pozitivne bilance — Manjka tudi več kot 80 mest — K težavam prispevali tudi neuresničeni delegatski odnosi, bolje neresnosti K prostorskim in denarnim težavam trebanjskega otroškega varstva so nedvomno veliko prispevali tudi neuresničeni delegatski odnosi. Ni se namreč tako malokrat zgodilo, da je zaradi neudeležbe delegatov odpadla skupščina ali pa da skupščini niso bili preneseni resnični interesi združenega dela in krajevnih skupnosti. Delegati so pravzaprav začeli malo bolj delovati šele v zadnjem času, ko so se do kraja razkrile denarne in prostorske težave. In te prav gotovo niso majhne. Kot je povedala tajnica trebanjske skupnosti otroškega varstva Rozi Drnovšek, ta čas nima pozitivne bilancee niti en otroški vrtec, v Trebnjem pa manjka več kot osemdeset mest za otroke. O vzrokih in posledicah je povedala Drnovškova tole: „Skrb za otroško varstvo je premajhna, zanjo je bilo doslej namenjenega premalo denarja. Zaradi tega ni bilo mogoče v redu vzdrževati prostorov, de-naija je zmanjkovalo celo za nakup didaktičnih sredstev. Nasloniti se na lastne moči Mladi s Sel— Sumberka ne ostajajo radi doma 2e do zdaj bolj počasi tekoče življenje v vaseh, ki štejejo v krajevno skupnost Sela-Sum-berk, je v teh zgodnjih zimskih dneh še nekoliko bolj počasno. Dela na polju so v glavnem opravili, pripravljanje drv pa so skrili obsežni gozdovi. Zato tudi pomenek s predstavniki teh ljudi teče v nekoliko resigniranem toku. Zdi se, kot da so se vdali v obstoječe stanje. Kot pravi Jože Perko, se je zdaj navdušenje nad novo asfaltno cesto, ki so jo dobili na Selih-Sumberku, nekoliko poleglo. Da bi dobili obrat, je 'skoraj nemogoče verjeti v času velikih omejitev investicij, sami pa bi tudi težko že popravljali svoje ceste ali se lotili vodovoda. njem srednjeročnem obdobju posvetiti otroškemu varstvu večjo pozornost kot doslej. Zlasti je važno, da vsi, ki bodo odločali o prednostnih planih v naslednjem srednjeročnem obdobju, iako odločitev tudi sprejmejo. O aktualnih vprašanjih in zdaj rešljivih problemih, ki zadevajo posebej pomanjkanje prostora v Trebnjem pa bo tekla beseda na današnji problemski konferenci trebanjske osnovne organizacije ZK, ki bo danes v Trebnjem. Kljub temu so materialni stroški izredno narasli, celo za 20 do 28 odstotkov, kar je krepko nad načrtovanimi; planirali smo namreč le 18-odstotno povečanje stroškov. Zato je zdaj nujno, da naše poslovanje kar najbolj smotrno organiziramo. Medtem ko so bili zdaj otroški vrtci enote šole, bodo poslej organizirali v samostojen TOZD v okviru vzgojno-izobraževalnih organizacij Trebnje. Do te organiziranosti naj bi prišlo že letos. Druga velika naloga, ki pa sega že v naslednje srednjeročno obdobje, je pridobitev zmogljivosti, katerih zdaj manjka. Seveda tudi v naslednjih letih ne bo mogoče zgraditi popolnoma novega vrtca. Zadovoljiti se bomo morali z adaptacijo prostorov v sedanji osnovni šoli, v Mokronogu, kjer bodo nadaljevali s programom celodnevne šole, pa bo treba na račun otroškega vrtca zgraditi dve učilnici.*1 Po vsem tem je več kot očitno, da bo treba v nasled- KAMNITA MIZA JE OSTALA - Takih kamnitih miz je bio na območju sedanje krajevne skupnosti Sela-Šumberk veliko. Žal pa so jih mnogi razbili in uporabili za temelje novi ali prenovljenih hiš. Tudi ta miza, ki stoji pred staro Hočevarjevo hišo na Vrtači št. 3, bi b3a kmalu končala tako, ko je ne bi bila rešila nekdanji gospodar in njegova žena Pavla. Na niej je ploščica z letnico 1832, Pavia Hočevar pa je povedala, da je miza še starejša. Hkrati z mizam* so v temeljih hiš ali v ognju ostali mnogi starodavni predmeti, ki so se jih neuki kmetje hoteli rešiti kot ostanek preteklosti. Zal je bil poseg zbiralcev ali etnografov mnogokrat prepozen. Zdaj so namreč do skrajnih zmogljivosti zadolženi, saj plačujejo štiri odstotke samoprispevka. Nekaj malega se bodo lotili le na cesti med Selom in Orlako. Kar je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Sela-Sumberk, potrdi tudi predstavnica krajevne organizacije SZDL Angelca Ozimek. Pravega zanimanja za delo ni tudi m ed mladimi, ki imajo zdaj lepo urejen dom, a sameva prazen. Tako se tistih trideset mladincev, ki so tu dom?, raje vozi v druge kraje, medtem ko se za domače razmere ne zmenijo dosti. Doma je namreč za vse dosti dela, saj bi bilo treba poskrbeti za vodovod, urediti še katero stransko cesto itn. Vodovod bi bilo treba nujno narediti, saj je na tem področju vse več kmetovalcev, ki se ukvarjajo z živinorejo, pa nimajo vode. Tudi ceste so zaradi voženj v dolino vse bolj obremenjene, volje in pripravljenosti za njihovo ureditev pa tudi ni dosti. Vse bolj pa se zavedajo, in ne samo v tej krajevni skupnosti, da bo treba za boljše življenje več lastnega truda in pobude. J. S. KISLO MARTINOVANJE -Kljub temu da je po trebanjskih trgovinah skoraj zmanjkalo sladkorja, so imeli Uebanjski vinogradniki precej kislo martinovanje. Vino je namreč kislo, pa še toliko gaje, da v nekaterih krogih, ki pa pivcev od tod verjetno ne poznajo dobro, obstaja resna bojazen, ali bo mogoče popiti toliko vina. ZMAGALI V SAHU - Delavci trebanjske občinske skupščine uprave so na nedavneih občinskem sindikalnem prvenstvu zmagali v ženski in moški konkurenci. Ker je to Igra, ki terja veliko treningov in visoke intelektualne sposobnosti, je seveda vse hvale vredno, da so delavci občine zmagali v tako pomembni panogi. ZEBE JIH - Medtem ko se po nekaterih službah ali v delovnih organizacijah delavci in delavke, zlasti pa tamkajšnjih upravnih služb, dobesedno parijo po soblh, pa trgovci v trgovini Kmetijske zadruge v Velikem Gabru te dni zmrzujejo. Bili so sicer v dogovoru, da bodo centralno kurjavo* gradili skupaj z drugimi, a so potem ostati na cedilu. Sicer pa se niti ne pritožujejo, le sporazumevajo se nekoliko težko, saj kupci s šklepetajočimi zobmi komaj izdavijo, ka) potrebujejo. V MOKRONOGU VSE POD ASFALTOM - Tik pred zimo,kije letos res nekoliko presenetila, so v Mokronogu položili zadnje kvadratne metre asfalta. Žal jim je zmanjkalo časa, da bi dela dokončali. Tako bo nekaj opravil ostalo še za naslednje leto. PEKARIJA RASTE - Trebanjci bodo kmalu rešeni skrbi z oskrbo kruha, saj pekarija kar poganja iz tal, pravzaprav se poglablja jama, iz katere naj bi zrasla. Zato pa ni nič bolje s preskrbo mesa. Očitno pa je vedno bolj, da se po vaseh poškoduje vse več živine. Potem je potreben zakol v sili in je kmalu pozabljeno tudi pomanjkanje mesa; žal pa nimajo doma vsi živine m je tako vprašanje mesa še zmeraj občutno. TREBANJSKE IVERI PRIDIGE JANEZA SVETOKRIŠKEGA — Lutrova kapela pod sevniškim gradom je čudovit, toda žal premalokrat uporabljen avditorij za nastope komornih skupin in posameznih umetnikov, naj gre za pevce ali instmmentaliste. V akustični dvoranici je bil vzpostavljen topel, človeški stik tudi med nedavnim nastopom igralca SNG Maribor Jožeta Zupana, ki se je predstavil z odlomki iz .Pridig Janeza Svetokriškega." (Foto: Pavel Perc) DIVJAD SE PASE PO NJIVA!’ - Če kdo ne veijame, da utegne divjad po njivah povzročiti precej škode, naj se odpelje proti Vmtrebnjemu, kjer bo na njivah lahko srečal prave trope divjadi, ki se skoraj ne boje več ljudi, kot je primer na zgornji sliki. TREBANJSKE NOVICE l*BR£ŽIŠK£ obboMIIWbi»^^«. ANTONA JAKOFClCA iz Gribelj 89 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so- z nami sočustvovali m nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence ter ga spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se DO KZ Črnomelj, tozd Belsad Črnomelj, sodelavcem Beti Metlika in Črnomelj, Novotehni Metlika in Novo mesto, Poslovodski šoli Črnomelj, OK ZSMS Črnomelj in Metlika za podarjene vence, ZB Griblje za podarjeni venec, GD Griblje za častno stražo in poslovilne besede, pevskemu zboru Griblje za zapete žalostinke, Mestni godbi iz Metlike, pevcem ter župniku za opravljeni poslovilni obred. Se enkrat vsem in vsakomur posebej hvala! - Žalujoči: žena Marija, hčerka Martina, Nada z družino, Valči z možem, mama Frančiška, sestra in bratje z družinami ter ostalo sorodstvo Griblje, 12.11.1980 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znanf?? za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njego zadnji poti. Posebna hvala dobrim sosedom za pomoč, delovni" kolektivom, pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena, sin in hčere z družinami DOLENJSKI UST St. 47 (1332) 20.JJ ZAHVALA Ob tragični izgubi drage mame, stare mame in sestre MARIJE SAŠEK iz Gabrja ZAHVALA V nedeljo, 16.11. smo na poslednjo pot pospremili našo mamo, sestro in staro mamo ANO ŠVEGEU -MARUŠIČ iž Radenc pri Starem trgu ob Kolpi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste požrtvovalno iskali našo drago mamo, posebno tov. Vinku Rukšetu. Prav tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, GD Gabrje, Splošni bolnici Novo mesto, IMV Novo mesto za darovane vence ter izraze sožalja, tov. Ivanki Boltez za govor pri odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Alojz, Franc, Tine, hčerka Angelca ž družinami ter ostalo sorodstvo Nepričakovano nas je zapustila po kratkotrajni in hudi bolezni. Iskreno se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice za vso požrtvovalnost in skrb v času njenega zdravljenja, starotrškemu župniku za poslednje besede ob odprtem grobu, posebno pa prijateljem, sovaščanom in znancem za izkazano sočutje in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. • Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage ZAHVALA V 57. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi, nadvse skrbni mož, ata, stari ata, brat in,stric ZAHVALA Ob boleči izgubi našega drageg* moža, očeta, starega očeta in tast« FELIKSA ARKARJA iz T rebče vasi 6 pri Dvofi’ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali 0 cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaUj1-1®" a delovnim kolektivom Gradisu iz Ljubljane in Škofje Loke, tovarni zdravil KrkHz N° mesta, Cestnemu :tivom Uradisu iz Ljubljane m SKotje Loke, tovarni zaravu kjki ~a iu podjetju Ljubljana, GD Mirna peč in Hmeljčič, pevcem ter župni*« ^ opravljeni obred. Za nesebično pomoč se zahvaljujemo sosedom Kastelčevim in Krevsovim ostalim vaščanom, prijateljem in znancem. Žalujoči: žena, otroci z družinami in ostalo sorodstvo KATICE se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in vaščanom Livolda, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke, duhovniku za opravljeni obred in delavcem Zdravstvenega doma Kočevje in Kliničnega centra Ljubljana za dolgotrajno zdravljenje. Vsem se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, sestri Nada in Lenka z družinama in brat Jože z družino ALOJZ STRAJNAR voj. vojni invalid iz Gradišča pri Dol. Toplicah ZAHVALA Ob tragični izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre m hčerke ŠTEFKE BECELE iz Gor. Lokovnic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso nudeno pomoč v tem težkem trenutku ter za darovane vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za požrtvovalnost, ZZB Birčna vas. pevcem, godbenikom, govornikoma tov. Hrovatičevi in tov. Pečavarju za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Anton, hčerki Darja, Jožica, sinovi Stefan, Marjan in Tone z družinama, vnučka, mama, brat, sestra ter ostalo sorodstvo V času od 7. 11. do 14.11. 1980 so v brežiški porodnišnici rodile: Vida Dvoršek iz Krškega - Sanjo, Senija Karauzovič iz Brežic - Senada, Jožica Malus iz Brežic - Mateja, Olga Majzelj iz Vel. Malenc -dečka, Kristina Ban iz Krškega -dečka, Mojca Gorišek iz Krške vasi -- Katarino, Božidara Matjašič iz Volčja - deklico, Ll“tocaToin£? iz Draš - M artino, Majda Cimika - Martina, Martina £jatlr Arnovih sel - Andreja, Nad* Nuil šič iz Bregane - Brann>j^’ Omerzel iz Kostanjevice - ^at»lif’ Martina Arh iz Selc ~ Marija Abram iz Reštanja Štefanija Lončarič pod^v!? Bernardko, Ana Kodrič® J - Martina, Sonja Deržič Zak<)t* Vesno, Brigita Lipovšek C Patricijo, Nada Herakovi Lj.-gvi.jj bora - Blanko, ^iferlTA^ Bukoška - Petro. CES1“ ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dratri mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ VODOPIVEC iz Biške vasi pri Mimi peči Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom Šetinatovim za pomoč, pevskemu zboru iz Dol. Toplic, duhovniku za opravljeni obred. Posebna hvala tov. Godnjavcu za poslovilne besede ter osebju pljučnega oddelka za lajšanje bolečin. Žalujoči: žena Milka, sinova Ivan in Darko z družino, hčžrke Marinka z družino, Milka z možem Matjanom, Zdenka z Igoijem in ostalo sorodstvo BARBARE BRODARIČ iz Krasinca 20 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo družinam Boben, Križan, Vipavec in Nagode za nesebično pomoč. Prisrčna hvala sodelavcem tozd Livarna in Pletenina za podarjene vence, pevskemu zboru iz Gribelj za 'zapete žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Kr as in ec, Črnomelj, Ljubljana, Griblje, Omaha ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta ANTONIJA BORŠTNAR iz Martinje vasi pri Mokronogu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ^ kolektivom Krka tozd Kozmetika, SGP Pionir in Kolinslo Mirne za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem.i so jo spremili na njeni zadnji poti. Se posebno se zahvaljujen1 tov. Francki Knez in Veri Kos za pomoč v teh težkih trenUtK"1' Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da n*5 £ po krajši bolezni v 52. letu stato* zapustil naš JANEZ ŠENICA upokojeni elektromonter Od dragega pokojnika smo se poslovili v petek, 14. novem^** 1980 na pokopališču v Loški vasi. Ohranili ga bomo v lepe"1 spominu! TOZD ELEKTRO NOVO MESTO IN OO SINDIKATA 21.50 V ZNAMENJU sodeloval TOREK, 25. XI. C) labod 1 9.00 in 10.00 TV V SOLI 16.15 ŠOLSKA TV: o katadnem osciloskopu, Gibanje zračnih gmot, Hrana in sonce, Uravnilovka in uspešnost dela, Dohodek tozda je družbena last 17.15 POROČILA 17.20 D1MN1KARCEK SE POTEPA PO SVETU 17.30 POLETAVCEK 18.00 SREČANJE OKTETOV 80 18.25 OBZORNIK 18.35 PO SLEDEH NAPREDKA Prvi prispevek bo predstavil raziskovalno delo Inštituta za kriminologijo ^labod SREDA, 26. XI. O labod 9.20 in 10.00 TV v Soli 17.20 POROČILA 17.25 S. Makarovič: POLH Sl SPOSODI HRUŠKO 17.45 ANAMORFOZE, 2. del kulturne oddaje 18.10 NA OBISKU: KUD MLADOST IZ RUDA 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: MALOPRIDNEŽ Na začetku tega stoletja so bili avtomobili pravcata redkost, zato avto veljaka iz mesteca ob Misisipiju vzbuja pozornost. Ob neki pogrebni slovesnosti si hišni pomočnik Boon sposodi lep rumen avto, k njemu prisedeta še dva in odpeljejo se v večje mesto, kjer obiščejo bordeL Eden od tovarišev zamenja avto za konja, da bi se udeležil konjskih dirk. Konj najprej noče zdirjati, navsezadnje pa celo zmaga. Pot domov fante skrbi, saj se bojijo pridige lastnika avta. Tudi to sc srečno konča. Ta film je 1969 posnel ameriški režiser Mark Rydell, za osnovo scenariju je služil roman Willuma Faulknerja, glavne vloge pa igrajo pred kratkim umili S leve McQueene, Sharon Farrell, WilKicar in Rupert Crosse. 21.45 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.50 V ZNAMENJU 22.05 MINIATURE: ALENKA GERLOVIČ 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Lutkovna predstava - 18.15 Izobraževalna Oddaja — 18.30 Amaterski studio - 19.30 Dnevnik - 20.00 Televizijska drama - 21.30 Včeraj, danes, jutri - 2150 Izviri - 22.20 M. Ketemn: Apokaliptika (operni balet) ČETRTEK, 27. XI. O labod 9.00 in 10.00 TV V SOLI 16.15 ŠOLSKA TV: o katodnem osciloskopu, Gibanje zračnih gmot, Hrana in sonce, Uravnilovka in uspešnost dela, Dohodek tozda je družbena last 17.15 POROČILA 17.20 KDO BO ZMAGOVALEC, češki dokumentarni film 17.40 BJOERN BORG, francoski dokumentarni film Z letošnjega kranjskega festivala športnega in turističnega filma si bomo danes ogledali češko stvaritev, ki bo govorila o dirkalnem konju, ter francoski film, ki bo prikazal izjemno tehniko teniškega asa B. 18.00 KLESAR IN SINOVA 18.30 OBZORNIK 18.40 UGASLA KULTURNA OGNJIŠČA Dokumentarna oddaja skopskih televizijcev bo govorila o tem, s kakšnim poletom so ljudje po vojni gradili kulturne domove, katerih dejavnost pa je sčasoma zamrla. 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA * 19.30 DNEVNIK 20.00 OBLJUBLJENA DEŽELA ZA BODEČO ŽICO, dokumentarna oddaja 21.10 JAZZ NA EKRAN!!: KVARTET RONNIE SCOTT 21.35 V ZNAMENJU 21.50 ZA LAHKO NOC: MILOŠ MLJENIK - JANKO ŠETINC ^labod ^labod ^Jabod HCLSHJSKI LIST televizijski spored 'ETEK,21.XI. IX,.V SOLI: Koledar, TV ■0,0(j ^lnf . Sončna energija Risanu v ŠOLI: Angleščina, ijobrai’ , Zgodovina, Zgodba, It hvalna oddaja, Zadnje minuli!) In V ŠOLI, ponovitev poročila F VEGA ,VLi,CE IZ LUTKARJE-SfeJVOaČKA; O KOZLOV-a * B*KU IN SLAMNATI BRE- 'Mo £5UZina smola, risanka °ictet tri GORE: logaški Is&usc* Stromboli na istoimen-1 °*oku v Tirenskem morju je A, 22. XI edini vulkan, ki nnnehno bruha lavo. O tem zanimivem otoku in vulkanu je reportažni zapis pripravil biolog Radu Smerdu. 18.55 VARSTVO PRI DELU: TRAKTOR Zadnja oddaja iz poučne nani-zankk bo govorila o nepravilnostih, ki botrujejo številnim neztrodam pri delu s traktorjem. Lani se je s tem strojem smrtno ponesrečilo 38 kmetovalcev, letos pa je krvni davek še večji. 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 DOBER VEČER, zabavnoglasbena oddaja 21.00 V ZNAMENJU 21.15 WASHINGTON ZA ZAPRTIMI VRATI 22.45 NOCNT KINO: KANARČKOVA PESEM Včasih so rudarji jemali v globoke rove kanarčke, da so jih opozarjali na strupene pline. Dandanes pa so taki kanarčki kar rudarji sami, izlasti tedaj, kadar odpovedo opozo- rilne naprave, delavci pa zaradi t. i. ingustrijskih bolezni na veliko umirajo tudi v drugih vejah gospodarstva. V ZDA umre na leto približno 100.000 delavcev. Film, ki ga bodo ljubljanski televizijci vrteli drevi, pa bo govoril o dramatičnih dogodkih, ki razburjajo delavce. V neki kalifornijski kemični tovarni za proizvodnjo pesticidov so delavci postajali sterilni, tkalce iz karoline pa še zmeraj tare bolezen t. i. rjavih pljuč. Dokumentarec, ki sta ga posnela Josh Hanig in David Davis, bo makazal tudi prizadevanja delavcev, da bi si izbljšali delovne pogoje, zagotovili medicinsko oskrbo, socialno varnost. 16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Namesto top liste - 18.45 Žepni kabaret - 19.30 Dnevnik - 20.00 V ospredju - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Portreti - 21.50 Ostani lačen (ameriški igrani film) | $%°CILA TEC na OBISKU: ZA-C*° STROJE 0wO. Makarovič: VOLK V »^KOŽUHU Js^KARCEK SE POTEPA KI NJ znala niti &*>MOLSTI • Iv1 SVET: POP Ncirgaard: VZPON MADSA C * 0NA >1.10 iJ^LAj z GLAVO: O OCEH k DOKUMENTARNA ODDA- 625 'ifeoCILA >io«0m *RDAR . DINAMO, prenos Wmetne tekme 15.40 POROČILA 15.45 CIRKUŠKI PES, romunski mladinski film Pes se spoprijatelji s starim pomorščakom Dogom in čmcem Kwaquom. Kapitan jih noče vzeti na ladjo, zato se preživljajo kot potujoči cirkusanti. Psa, ki je prava atrakcija, bi se rad polastil dreser psov, zato Doga in Kwaqua obtoži, da sta gobova. Morata v karanteno, pes je ves nesrečen, Dog pa ne bi bil star morski volk, če se ne bi znal rešiti in poiskati kosmatega prijatelja. Sregiu Nicolaescu je film posnel po literarnem delu Jacka Londona, igrajo pa Karl Michael Vogler, Ernest Maftei, Vincent Osborne, Anthony Chinn in drugi. 17.15 BUDUCNOST : SlBENKA, prenos košarkarska tekme 18.50 NAS KRAJ 19.05 ZLATA PTICA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA 20.55 GODBA BREZ NOT: ANSAMBEL HAVADIA 21.35 MONTE VVALSH, ameriški film Starajoča se kavboja čedalje težje prenašata vsakdanje delo, zapleteta se v spore. Enega od kavbojev ubije znanec in tako mora drugi poskrbeti za maščevanje. Ta vestern, ki gaje pred desetimi leti posnel William W. Fraker, prikazuje zlasti značaje glavnih junakov, zanemarja pa značilnosti življenja na Divjem zahodu. Glavne vloge igrajo Lee Marvin, Jack Palance, Jeannc Moreau, Mitch Ryan in Jim Davis. 23.05 KAŽIPOT 23.25 POROČILA 14.50 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — 17.40 Naivni slikarji s Haitija - 18.25 Ljudska ustvarjalnost - 19.30 Dnevnik - 20.00 Cas jazza - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton - 21.40 N. Djuedievič: Premirje - 22.00 Športna sobota bo govoril o tem, kaj načrtujejo do 1985 v ptujski in lenarški občini. Zatem bo na vrsti zapis o nedavnem sejmu mleka v Mariboru, gledalci se bodo seznanili tudi s težavami, ki so pestrile pridelovalce pri spravilu grozdja, sladkorne pese, koruze in pri setvi ozimin. Gost oddaje bo tokrat M. Šimek-J. Šraufciger, ki bo na humoren način predstavil svoj srednjeročni načrt. Posamezne prispevke bo s pesmimi povezoval moški pevski zbor KUD^ France Marolt iz Malečnika. 13.00 POROČILA 14.15 ZAGREB 80, posnetek s festivala 15.25 POROČILA 1.30 VOJNA IN MIR, 2. del sovjetskega filma 16.50 Športna poročila 17.00 ZLATA PIRUETA 18.30 NA KONCU POTI, dokumentarna oddaja prištinske televizije 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 R. Marinkovoč-V. Fulgosi: PRAH Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. ljubljanska banka ljubljanske pravne' fakultete; govor bo o izsledkih o negativnih vedenjskih pojavih s posameznih področij slovenskega glavnega mesta. Zatem se bodo gledalci seznanili s prizadevanji delavcev laboratorija za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ljubljanske fakultete za strojnišvo. Končno bo moč izvedeti marsikaj tudi o novi merilni napravi za ugotavljanje lastnosti sm<'či pa še vrsto novic iz znanosti in tehnike po svetu. 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZORJA 21.05 B. Ibanez: TRS JE IN BLATO 21.55 V ZNAMENJU 22.10 DINARSKE SKICE Baletno oddajo z gornjim naslovom so ljubljanski televizijci posneli v vasi Vipavski križ in na pobočjih Nanosa. Koreograf Damir Zla- -JA, 23. XI IS^JOCILA Mn » NEDELJSKO DOBRO JUsS^ASa PESEM 80 J0bp®ELicA MAJA kamen Strn il LED, švedski do- '0,10 film Siti Kajakom po brzicah, 0.3$ \!bl0*airnentami film i'3$ t!, TEV ODPISANIH Wt£A2lPOT JE1N zemlja rCtetn ^‘iHjeročno obdobje, v ■„ odst l nal bi pridelali poprečno < 'i ?°> k kolikor je potrebuje-,» tif u*» icO* . . kolikor je potrebuje- tdbin^tnPravljajo tudi v kmetijskih **•», zadrugah pa tudi kmet- "lo za naprej. Prvi prispevek ^°ELjek, 24. XI tv v Soh 1,|0. ^ ŠOLI, ponovitev j>ls**°ClLA U OODCI V GLASBENI »k * %J^ALSTVO AVSTRALIJE, 'Vid ^tna oddaja fe&GATSKl VODNIK: S,STEM V SAMO-‘NTERESNI skupnos- interesne skupnosti O na5eSa političnega ^ potn,‘*l0Vem oblikovanju, «4, »nj4 u Pa o vlogi in načinu & ki0^^ v današnji L"^ir\o Posebej predstavila ! ^ Zdravstvene skupnosti v JAVNI RABI: 22.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA: MRAVLJE, jugoslovanski film 2 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja -18r15 Ljudje govore: Življenje in boj učiteljice Nadje - 18.45 Tele-šport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Televizijska drama - 21.25 Glasbeni trenutek - 21.30 Kultura — 22.20 Dnevnik - 22.35 Glasbena oddaja tar—Frey jc sodeloval tudi pri sestavljanju scenarija. 2 17.10 - Dnevnik v madžarščini — 17JO Dnevnik - 17.40 Pionirski TV studio - 18.15 Branje — 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Brasil fantastico (zabavnoglasbena oddaja) 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Porota — 22.10^ Poezija: Mila Kačičeva Po istonaslovni noveli Ranka Marinkoviča je režiser Vladimir Fulgosi posnel televizijsko dramo, ki govori o žalosti zgodbi Tonka z Visa in o njegovi nesrečni ljubeznL Glavnega junaka je odlično upodobil Ivica Vidovič, ob njem nastopajo še Mirjana Majurec, Etta Bortoalzzi, Tona Mascareli, Otokar Levaj, Beislav Mundič in drugi. 21.10 NEAPELJSKE IMPRESIJE, dokumentarna oddaja 21.35 V ZNAMENJU 21.50 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.05 ŠPORTNI PREGLED 2 15.20 Športno popoldne (prenos motonavtike, rokometa, drsanja in vaterpola) - 19.30 Dnevnik -20.00 Grimseyev otok v severnem Atlantiku - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Igrani film IZPELJANKE IZ SKLADENJSKE ZVEZE Literarnozgodovinski in literarno-•zgodovinski. Kdaj in zakaj pišemo to izpeljanko iz skladenjske zveze literarna zgodovina skupaj oziroma s pomišljanjem? Kako je s takimi in podobnimi vprašanji, to bo skušal pojasniti slavist France Novak, ki se trudi naučiti nas jasnega in pravilnega isanja. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 Carl Orff: CARMINA BUS '-NA Glasbeno scensko delo z gornjim, naslovom je 1936 napisal Čari Orff na podlagi pesmi iz rokopisne zbirke potujočih študentov in klerikov iz 13. stoletja. Zbirko so našli 1803 v nekem nemškem samostanu in je eden najpomembnejših virov za proučevanje takratne poezije. 25 besedil, ki jih jc izbral Orff, se po besedni in glasbeni plati združuje v eno najlepših glasbenih scenskih del tega stoletja. Delo je zrežiral francoski režiser Ponel, solista pa sta Lucia Popi in Herman Pray. 21.10 KULTURNE DIAGONALE ■mn Četrtek, 20. novembra - Edmund Petek, 21. novembra - Marija Sobota, 22. novembra - Cecilija Nedelja, 23. novembra - Klemen Ponedeljek, 24. novembra - Flora Torek, 25.‘novembra - Katarina Sreda, 26. novembra - Konard Četrtek, 27. novembra - Virgil LUNINE MENE 22. novembra ob 7.39 - SČIP smol BREŽICE: 21. in 22. 11. ameriški barvni film Mačka iz vesolja. 23. in 24. 11. ameriški barvni film TV mreža. 25. in 26.11. Sreda, 26. novembra - Konrad ČRNOMELJ: 21. 11. angleški film Ne dotikaj se moje ljubeznL 23. 11. hongkonški film Mojster Saolin. 24. in 25. 11. francoski film Poslednji romantični ljubimec. 27. 11. ameriški film Carstvo mravelj. KOSTANJEVICA: 22. 11. ameriški film Past za nevidnega. 23. 11. ameriški film Uživaj življenje Džeri. 26. 11. ameriški film Srebrna puščica. KRŠKO: 22. in 23. 11. ameriški film Tom in Jerry, dobri prijatelj. 26. 11. ameriški film Ana in Andy. 27. 11. ameriški film Hišni obiski. MOKRONOG: 22. in 23. 11. italijanski film Ljubezen pomeni ljubosumje. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 21. do 23. 11. nemški barvni film Melodija za ljubezen. 24. in 25. 11. angleški barvni film Ne vtikaj se v mojo ljubezen. 26. in 27. 11. angleški barvni film Smrt na Nilu; RIBNICA: 22. in 23. 11. argentinski barvni film Doktoiji bolj ljubijo gole. SEVNICA: 21. 11. ameriški barvni vilm Prostor v peklu. 22. in 23. 11. hongkonški barvni fflm Bruce Lee proti Supermanu. 22. 11. ameriški film Otok na strehi sveta. 26. 11. ameriški barvni film Vrnitev vojaka. 27. II. angleški barvni film Super moški. SLUŽBO DOBI IŠČEM PRIDNO NATAKARICO za bife z nekaj izkušnjami. Hrana in stanovanje v hiši. OD dober. Proste sobote popoldne ter nedelje in prazniki. Ponudbe pod šifro „NUJNO”. STANOVANJA ODDAM samskemu moškemu sobo. Naslov v upravi lista (4229/80). MLAJŠO ŽENSKO SPREJME za sostanovalko starejša upokojenka. Ogrevanje s centralno kurjavo. Tel. 22-967. Naslov v upravi lista (4230/80). SOBO ALI GARSONJERO v Trebnjem išče mlad fant. Naslov v upravi lista (4231/80). OGREVANO, opremljeno sobo oddam dekletom. Ločna 14, Novo mesto. ODDAM enosobno stanovanje. Plačilo' za leto naprej. Naslov v & upravi lista (4234/8 Motorna vozila ZASTAVO 101 SC (1979), prodam. Ravbar, tel. (068) 24-166. PRODAM Lado, letnik 1972 v dobrem stanju. Jevšek Drago, Cegelnica 43. PRODAM Z 70, letnik 1978. Jože Žagar, Jelše 4, Mirna peč. PRODAM Z 101 mediteran. Markovič, Dol. Toplice 170. DOBRO OHRANJEN TOMOS SPRINT ELEKTRONIK prodam. Henrik Kocjančič, Loška vas 4,68350 Dol. Toplice. PRODAM osebni avto Skoda, letnik 1973, v zelo dobrem stanju prva ' i Grubar, !90S FIAT 126 P, prodam. Česta herojev registracija 1976. Martin ' Žurkov dol 45,68290 Sevnica. 33 a. Novo mesto. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnie. „ IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni m odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jc4e Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran ir Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 dn, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 (ce. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja — Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica < 1. 1980 — Na podlagi mnenja sekretariata za informaege skupščine SRS (št. 4214/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski lis IS ist ne skupščine sks ist. mi-l/ n ao zo. : plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100603-30624 - Nadov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, u l ll-.................................... _ '» p« p. 33. telefon^ 068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih t. 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-3oj - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo -filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto — : Ljudska pravica, Ljubljana. — i ' V IlCU v časopisni stavek, f Barvni f3m in tisk: PRODAM R4, letnik 1978, ali zamenjam za 126 P ali Z 750. Informacije na tel. (068). 25-750. PRODAM AUSTIN 1300 v dobrem stanju, letnik 1972. Anton Derganc, Češča vas 4, Novo mesto. PRODAM karam bolirano mazdo 1200, letnik 1969, motor generalno obnovljen, lahko tudi po delih. Gazvoda, Črmošnjice 28, Stopiče. ^ Kmetijski stro|i^ PRODAM po ugodni ceni skoraj novo enoosno prikolico za traktor. Ogled možen vsak dan. Jože Penca, Vel. Vodenice 1 a, Kostanjevica na Krki. PRODAM moto kultivator Gorenje s frezo. Informacije po tel. (068) 25 -750. PRODAM FREZO AGRI JO, staro 3 leta za 2,5 M. Ogled vsako nedeljo. Janez Skedelj, Pangerč grm 8, Brusnice. PRODAM traktor Pasquali 18 KM. Jože" Bradač, Dol. Polje 7/a, Straža. KUPIM platišča za traktor, znamke Štajer. Franc Urbič, Dol. Dobrava 12,68210 Trebnje. POSEST PRODAM hišo z vrtom 2 km od Trebnjega. Voda in elektrika v PRODAM UGODNO PRODAM Z 101, letnik 1976. Jože Šinkovec, Leskovec 253, tel. 71—367 dopoldne. PRODAM FIAT 750 S, letnik 1979. Erjavec, Diska 20, Novo mesto. PRODAM Z 101 C, staro eno leto. Slivnik, Hke Vaštetove 4, Novo mesto. PRODAM LADO 2101, letnik 1976. Informacije na tel. 84-580 vsak dan od 17. do 19. ure. PRODAM Z 750 de-tux, letnik 1976. Informacije vsak dan po 14. uri. Kovačič, Goriška vas 12, Mirna peč. PRODAM LADO 1600, letnik 1978. Lavrič, Marjana Kozine 35, Novo mesto, tel. 25 —454. PRODAM Z 101, letnik 1976. Janez Kuhelj, Šentjernej 203. PRODAM ŠKODO, letnik 1973, prednji del je karamboliran. Jože Zorič, Usnjarska pot 1, Brežice. LADO 1600 novo, prodam. Tone Hočevar, Ajdovec 5, Dvor, Tel. (061) 786-127. R 8 S, fiat 80, Jawo 350, prodam. Pavlin, Žužemberk 29. PRODAM R 8, letnik 1970. Informacije na tel. (068) 77-512. NSU 1200 C, letnik 1971, prevoženih 132000 km, potreben popravila oljne črpalke, registriran do junija 1981, prodam za 1>2 M. Hodnik, Vlahovičeva 5 (Štepanj-sko naselje), Ljubljana. Informacije ni tel. (061) 41—422 int. 331, dopoldan. PRODAM Z 101, letnik oktober 1977, registrirano do 3.10.1981. Franc Gole, Vel. Bučna vas 10, Novo mesto. PRODAM 126 P, letnik 1977, na novo registriran. Vinko Mežič, Mali Podlog 13, 68273 Leskovec, Krško. PRODAM LADO 1200 L, letnik 1977. Jože Štangelj, Črmošnjice 40, Stopiče. PRODAM VW 1200, starejši letnik, tudi za rezervne dele. L. Skinder, Gmajna 9, Raka. PRODAM ZASTAVO 750, dele za škodo 1000 MP ter dvižna železna garažna vrata. Oded med 18. in 20. uro. Dol. Kamence 83, Novo mesto. PRODAM pralni stroj z rezervoarjem. Dragan, Golobinjek 26, Mima peč. PRODAM projektor in kamero ali zamenjam za harmoniko (navadno). Tone Hutar. Rožni dol 8, Semič. POCENI PRODAM šivalni stroj Bagat Jadranka v odličnem stanju. Novak. Dol. Težka voda 32, Stopiče. PRODAM Hladilnik Zoppas in rabljeno pohištvo. Tel. 23—561. SEDEŽNO GARNITURO (oliš, temnorjavo) prodam. Informacije po tel. (068) 72-906. PRODAM 40 rženih škopnikov. Tone Štimpfel, Vel. Strmica 13, Mokronog. PRODAM op ko po PRODAM konja, 8 let stareg Naslov v upravi lista (4228/‘ UGODNO PRODAM novo peč za centralno kurjavo TAM — STADLER 35000 calorij. Vprašati na telefon 21-696 ali 23-611 - DL (Kupec). PRODAM prašiča 150 kg težkega in špirovce za vikend. Naslov v upravi lista (4232/80). PRODAM malo rabljen gumivoz IS eolski. Brulc, Vinja vas 13, Stopiče. PRODAM harmoniko Hohner. Alojz Hosta, Sela 6, Šentjernej. PRODAM prikolico za osebni avto. Šmihel 11, Novo mesto. PRODAM JUGOSLOVANSKE ne-žigosane znamke. Informacije na tel. 24-213 int. 263 v dopoldanskem času. PRODAM zmrzovalno skrinjo Gorenje 345 1. Naslov v upravi lista (4233/80). PRALNI STROJ, Obodin-Indesit, nov, prodam. Informacije po tel. 21-790 od 18.ure dalje. PRODAM ribljen gramofon Inskra-phon 1004. Tel. (068) 21-825 od 15. ure dalje. PRODAM žago venecijanko za razrez hlodovine in elektromotor za pogon iste. Zvonko Gale, Krško, CKŽ 102. PRODAM stroj za brušenje venecija-na in stroj za rezanje ploščic. Ogled v nedeljo. FRANC TOPOLOVEC, Vrh n. h., Šentjernej. PRODAM barvno televizijo Iskra Montreal Senzor, skoraj novo. Pekolj. Dol. Toplice 51 a, tel. 85-748. PRODAM ZMAJ (standard). Tel. 25-656 v večernih urah. NUJNO PRODAM junca za vsako delo. Alojz Kocian, Gor. Stara vas 5,68295 Tržišče. PO UGODNI CENI PRODAM več mesnatih svinj težkih 110 - 140 kg. Žabja vas 6, Novo mesto. PRODAM KAVC, radio z gramofonom, gramofon in Phillips kolutni magnetofon. Kozole, Nad mlini 19, Novo mesto, tel. 2-178. KUPIM KUPIM kombinirano peč za kopalnico. Franc Per, Vel. Cerovec 24, Stopiče. KUPIM 100 kg živega apna starega vsaj eno leto in prodam električni štedilnik. Naslov v upravi lista (4236/80). < KUPIM 1000 kg otave.- Zavod za socialno medicino Novo mesto, Mej vrti 5. KUPIM rabljene smuči dolžine do 185 cm. Tel. 23-611 do 14. ure int. 5. Naslov v upravi lista (4237/80). KUPIM karam boliran osebni avtomobil, novejši letnik, po možnosti R4. Anton Mavrič, Otočec 65, tel. 22-131. hiši. Cena je ugodna. Naslov v upravi lista (4235/80). PRODAM sadovnjak v izmeri 2871 m2 v Krškem, primemo za gradbene parcele. Žvonko Gale, CKŽ 102, Krško. PRODAM travnik 1798 m2 blizu vasi Hrastje pri Cerkljah. Zvonko Gale, CKŽ 102. Krško. PRODAM gozdne parcele (Šurleto-ve) v Jurki vasi. Pojasnila dobite na tozdu Gozdarstvo Straža, pri Virantovi. PRODAM zazidljivo parcelo 3.000 m2 v Brezovici pri Metliki. Nikola Malič, Sekuliči 12, RadatovičL N O NA RELACIJI od ekspresne čevljarske delavnice mimo zavarovalne skupnosti Sava do starega zdravstvenega doma sem zgubila ročno žensko uro s temnomodrim p?ščkom SEIKO. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne, ker mi je drag spomin. Marica Drab, Kotarjeva 4, Novo mesto. GOSTIŠČE NA DOLENJSKEM išče kvartet za silvestrovanje. Ponudbe pošljite pod šifro ..VESELO SILVESTROVANJE”. LJUBEMU MOt-U lis OČKU ALOJZU BRULCU ob praznovanju rojstnega dne vse najlepše in veliko zdravja želijo žena Milka, sin Igor in hčerka Lea. FRANCU IN PEPCI GAZVODA iz Brusnic 37 za 50-letnico skupnega življenja vse najlepše, hčerka Martina. DRAGEMU SINU IN BRATU FRANCETU BARTOLJU iz Kettejevega drevoreda 49, ki služi vojaški rok v Obrenovcu, želijo vse najboljše za 19. rojstni dan, veliko zdravja in sreče in da bi mu dnevi,v vojaški suknji hitro minili, mama, ata in sestri Fani in Jožica z družinama. DRAGEMU SINU JANKU ŠEGINA iz Ločne 5, Novo mesto, za življenjski praznik veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v krogu svojih želijo mama in ata iz Bele krajine. iflOBVESTIlAl SERVIS GORILCEV, meritve nastavitev opravlja Anton Drčar, Prečna 4 a, Novo mesto, tel. 23—492. Se priporočam! NOVOST! V eni minuti izdelam 4 čmo-bde ali barvne fotografije za osebne izkaznice, vozniška dovoljenja in potne liste. Fotografiram samo doma v ponedeljek in petek od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure. Cena fotografij je zelo ugodna. Fotografiram tudi otroke ob rojstnih dnevih (na domovih), poroke in pogrebe. Vsako soboto fotografiram poroke na magistratu v Novem mestu. Priporoča se fotograf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Šmarješke Toplice. V času od 6. do 12. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Tram te iz Šentjerneja - Jerneja, Dragica Šalamon iz Krmelja -Urško, Ljubica Kolenc z Mirne -Alešo, Jožica Vidmar iz Žužemberka — Jureta, Ana Balič iz Kašta -Marjanco, Anica Janjac iz Reštova — Alena, Marija Bulič iz Sadinje vasi -Mitja, Slavka Judež iz Velikega Orehka - Boštjana, Nevenka Turk iz Malega Orehka — Matejo, Darinka Pezdirc iz Gabrovca - Tomaža, Danica Šterk iz Butoraja — Lidijo, Milena Rakar iz Iglcnika - Uroša, Elka Bajc iz Ardra - Miroslava, Katarina Pavič iz Metlike - Mirelo, Mirica Bučan iz Pravutine - Lidijo, Marija Režek iz Metlike - Jožeta, Marija Kovačič iz Leskovca - Mateja, Ivanka Gradišar iz Dolnjih Sušic - Aleša, Frančiška Uhan iz Gornje Dobrave - Martino, Marija Čemas iz Zilj - Metko, Tatjana Bajca iz Velike vasi - Katjo, Jožica Brezovar iz Žužemberka - Blaža, Anica Molek s Kitnega vrha - Vesno, Olga Kuhar iz Črneče vasi - Petro, Olga Gorenc iz Šentjerneja - Marka, Marija Čmugelj iz Podzemlja - Martino, Anica Kuretič iz Črnomlja - Marka, Danica Pirh iz Gorenje vasi - Branka, Jožefa Hrastar iz Dolnjega Kro-novega - deklico, Marija Goleš iz Malega Lešča - dečka, Nevenka Šoštarič iz Dojutrovice - dečka in Čemila Civovič iz Regerče vasi -dečka. — Čestitamo! TURISTIČNE ZANIMIVOSTI DEVIZE IN DINARJI LJUBLJANA (po Turističnem obveščevalcu Dnevnika) — Zaradi varčevanja z devizami nekatere potovalne agencije prodajajo svoje aranžmaje deloma tudi za devize (Izletnik plača del stroškov — prevoz itn. — v dinarjih, del pa v devizah preko deviznega računa. Nekatere potovalne agencije so izlete v tujino (deloma) odpovedale, nekatere — tudi Kompas — pa zlasti ..tuje" smučarske aranžmaje prodajajo v celoti za dinarje. Kar zadeva potovalne agencije, katerih sedež je v drugih republikah (Atlas itn) pa je še na voljo prodaja vseh tujih aranžmajev za dinarje. Nedvomno ti ukrepi, čeprav začasni, nekoliko vplivajo na zanimanje naših izletnikov za potovanja v tujino, saj so deloma prikrajšani zlasti tisti občani, ki nimajo deviznih računov. Kaže pa, da je ukrep le začasen in -da se bodo stvari po novem letu uredile, ko bodo naše potovalne agencije (to je pogoj) stopile skupaj in ponudile programe (tako za tuje, kakor za domače), ki bodo plod skupnih načrtovanj in (končno) boljšega sodelovanja. PRIREDITVE IN RAZSTAVE: KOČEVJE — V likovnem salonu do 23. novembra razstavlja akademski kipar Ferdo Mayer iz Kamnika. i m ; TOPU MONTAŽNI Z gibljivo; . KJSLOODPOR^j 0GN JEST ALNO j>Artfl0TN0 CEVJO Uporabijo se za peC' in *otle od 4 000 do lOO OOOKcol / h Proizvaja: MONTAŽNO IHOUSTRliS*0 PODJETJE - ; 61000 lJ#Wji(ii.Oj«W«,,w Til.: 22113 20441 Wei: 31421YU KIP Prodaja in strokovni na,vetjic 2 OPEKARNA ZALOG Tel.: 21-403, 22-291 '& m 20. XI. - 1. XII. 1980 PREDPRODAJA: INEX: TITOVA 26 LJUBLJANA JE ZE V LJUBLJANI Zavod Osnovne šole Novo mesto, TOZD „Katja Rupena" Novo mesto razpisuje naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas* 1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (COSJ PRUaliU; 2. DELAVKO ZA POMOŽNA DELA v kuhinj' NK. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. ^ase^2 delovnega mesta za dela pod zap. št. 1 takoj, pod zap* pa 1. februarja 862/47'8° im* ZAHVALA V 74. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete - NEŽKE BLATNIK roj. Kastelic z Uršnih sel 52 nesebično pomoč v________ bolnice Novo mesto, UJV Novo mesto, Nadzorništvu proge Trebnje za podarjene ver»£ udeležbo na pogrebu ter župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem se enkrat n spremstvo pokojne na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Uršnasela, 16.11. 1980 22 DOLENJSKI LIST ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric ALOJZ ERJAVEC s Sel pri Ratežu Jfno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, scanom ter dobrim sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih Pomagali, izrekli sožalje ter nam stali ob strani in sočustvovali z r*mu Hvala vsem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje ter v,v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebna hvala eiovnemu kolektivu TDP Novoles Straža, kolektivu IMV Novo ***«>, razredni skupnosti 4. b TK§ ter duhovniku za lepo °PJavljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi JOŽE KES iz Velikih Poljan oplo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih J*® ob strani. Posebej smo dolžni zahvalo tov. Ivanu in Tončki %inc za vso pomoč ter vsem drugim vaščanom, sorodnikom, ‘Hancem za vence, duhovnikom pa za lepo opravljeni obred. Se ^krat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Pepa z družino ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame PAVLE ŠKRINJAR iz Mikovice 20 pri Šentjerneju ^ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašČanom in prijateljem, ki so nam v težkem trenutku Pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter 5;kojn° spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA ^ 74. letu starosti nas je zapustil dragi oče in stari oče ZAHVALA letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama ALOJZIJA KIRN iz Grobelj Uk se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom Do^r^stvovanje z nami ter za vence in cvetje, ki ste ga poklonili Mar^n', ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala tov. kol L* .Gorenc-Cujnikovi za nesebično pomoč med boleznijo, *er h uVOm toz<* Opravi Šentjernej, IM V Podgorje Šentjernej uhovniku za opravljeni obred. ^joči: hčerka Mici z družino, sin Tone z družino, sin z družino, vnuk Jože z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 72. letu starosti nas je tiho za vedno zapustil ljubljeni mož, oče, stari oče in brat JURIJ MAJETIC iz Rudnika 7, Kočevje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali pokojnemu cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi duhovnikom za opravljeni obred, godbi in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Jože z družino, hčerki Mimi in Kristina z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zq>ustil naš dragi oče in stari oče JOŽE KOBETIC iz Drage 9 pri Sinjem vrhu Iskreno se zahvaljujemo občinskemu odboru ZZB Črnomelj, Občinski konferenci ZKS Črnomelj, Društvu upokojencev, OOZK Vinica, ZB Sinji vrh, govornikoma za tople poslovilne besede, pevskemu zboru iz Dragatuša in godbi iz Duge Rese. Posebna zahvala tov. Enici Skof, sosedom ter vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje. Žalujoči: hčerke Marija, Štefanija in Anica z družinami ZAHVALA V 47. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta ALBINA ŠTANGEL s Trške gore 43 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo delavcem Splošne bolnice, vaščanom in sosedom. Žalujoči: Jože Golob, hčerka Bojana z družino, sestra Anica in ostalo sorodstvo ZAHVALA 3. avgusta nas je doletela tragična nesreča, v kateri smo izgubili našo drago ženo in mamico ANICO ŠKEDELJ Čutimo dolžnost, da se javno zahvalimo Sentjernejskemu oktetu, ki se,je odrekel plačila za zapete žalostinke in 3500,00 din poklonil v korist otrok pokojne, OOS IMV in sodelavcem za denarno' pomoč, OS Grm ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali v tem za nas tako tragičnem trenutku. Se enkrat vsem in vsakomur posebej prisrčna hvala. V imenu otrok in v svojem imenu Alojz Škedelj ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene, nepozabne in nenadomestljive mame ANE LENASSI roj. Žugelj se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, znancem, ZKGP Kočevje, Društvu upokojencev, ZB Kočevje, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni poklonili vence in cvetje ter jo spremili na poslednji poti k počitku. Posebej hvala organizaciji ZB Kočevje in področnemu odboru ZB za organizacijo godbe ter poslovilne besede, ki jih je imel tov. Karničnik. Žalujoči: hčerki Gusti in Ani z družinama Kočevje, 29.10. 1980 L |i h: h m ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE PETAN iz Gor. Straže Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje in pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Zahvaljujemo se .govornikoma, pevcem iz Dol. Toplic ter kodbi kolektiva Novoles. rosebno se zahvaljujemo organizaciji ZZB NOV Straža, Zavodu SRS za rezerve in aljujemo organizaciji i „Eli”. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica ALOJZA DOBRAVCA z Broda pri Podbočju znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Furlanu, kolektivu Novoles DSŠS Krško in Sop Ikon Kostanjevica, ZB Podbočje, tov. Antonu Jarkoviču za poslovilne besede, kostanieviškemu oktetu za zapete žalostinke ter kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerka Vera, sin Ivan, sestri in brata z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil dobri mož in skrbni oče JOŽE ZAGORC Jskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim, ki ste pokojniku v slovo poklonili cvetje ter ga spremili na njegovo zadnjo pot, nam pa izrekli sožalic.Prisrčna ^vala najožjim nriiateliem in sosedom, ki so nam nudili pomoč v najtežjih trenutkih, . - prifateljem in sosedom, ki so nam 'nudili pomoč v najtežjih trenutkih, r^žbenopolitičnim in delovnim organizacijam za pomoč ter govornikom za poslovilne besede, vmešanemu pevskemu zboni in godbi iz Šentjerneja ter zdravstvenemu osebju nevropsihiatnčne-°ddelka Splošne bolnice Novo mesto. Žalujoči: vsi njegovi Javorovica, 13.11.1980 Ni še dolgo v našem domu zdrav si bil in še vesel, večni sen zdaj spavaš v grobu, smrti hlad te je sprejel. Mamica te milo kliče, ne dokliče te nazaj. ZAHVALA Ob tako boleči nenadomestljivi,, tragični izgubi sinka, bratca, vnučka, nečaka in bratranca BOŠTJANA BEVCA iz Straže pri Šentrupertu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih, in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot, mu darovali vence in cvetje. Vsem, ki so izrazili ustno ali pismeno sožalje, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu, spoštovanemu župniku zs( opravljeni obred, pevcem za lepo petje, tov. Marku Gričarju za prisrčen in tolažilen govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se OŠ Šentrupert, tovami Dana in IMV Mirna ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Žalujoči: očka, mamica, bratec Toni, mama in ostalo sorodstvo ■k ZAHVALA 16. oktobra smo pokopali našo tamo ANGELO HANZELJ iz Gradca v Beli krajini Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Zvonko in Mladenka z družinama novembra 1980 » v 1 J;'_' * * DOLENJSKI UST 23 Nemirna ustvarjalnost „Otroci smo morali trdo delati, da smo preživeli. Stari 10,11 let smo pomagali kositi očetu celo ponoči, “ živahno pripoveduje 77-letni Jože Durn, prvi sin revnih kmečkih staršev. V vasici Ostrožnik blizu Mokronoga so, podobno kot Jože, brat Lojze in Det sester, preživljali mladost tudi drugi otroci. ., V Mokronogu sem se pri pokojnem mojstru Kuharju izučil mizarstva, potem sem bil nekaj let pomočnik v Ljubljani Rad sem potoval, hotel sem videti svet, čim več tovarn. “ Neugnana sla za novimi spoznanji ga je 1928. leta pripeljala v Crikvenico. Težki časi gospodarske krize niso prizanesli niti bratom Manestro, lastnikom gradbenega podjetja in treh žag, kjer je bil mojster Dum nenadomestljiv. Dve leti pozneje skupini petih mizarjev v Beogradu ne uspeva več kot leto dni brzdati delo zadruge Palisander v razburkanih ekonomskih gibanjih. Delo je bilo tedaj izredno težko dobiti. 1934. leta je v Beograd začel Dum kar sam in tam ostal do mobilizacije. „Takoj po vojni, junija 1945, sem prišel v Sevnico. Stavbenik Gorišek, ki je imel pisarno za obnovo, mi je zaupal prostor za mizarsko delavnico v Jugotaninu. “ V Sevnici je bilo veliko jetnikov in tudi ti so morali pomagati opremljati najprej šentviško, potem pa še sevni-ško „nemško“ šolo. Kakšen mesec je bil mojster Dum celo sam, konec 1945 pa jih je bilo v delavnici brez opreme že pet. Les so morali nositi na oblanje k Zupancu Število ramenih. delavcev, ki so morali sami prinesti najosnovnejše orodje, je raslo. Poleti 1947 je 'bila v Sevnici ustanovljena Mizarska produktivna zadruga, zametek podjetja, ki si je z dobrim delom ustvarilo ugled doma in na tujem. Predsedednik in pozneje direktor zadruge vse do upokojitve Jože Dum, ki je prav za zasluge za nastanek tovarne (danes se imenuje Stilles) dobil letošnje občinsko priznanje Dušana Kvedra—Tomaža, se živo spominja dogodkov: „Kdor je hotel postati član, je moral plačati delež 2000 dinarjev in sam prinesti orodje. Vsak se je tako bolj čutil člana zadruge. Poleti 1951 smo se morali seliti iz Jugo tanina, ker fiam štirje prostori niso zadoščali. Nemški ujetnik -arhitekt je naredil projekte za novo tovarno, tam kjer so bili Starklovi sadovnjaki. Pričela se je dirka za gradbenim materialom. Po delu smo v najhujši poletni vročini udarniško gradili nove prostore. Delali smo z zavestjo, ne za denar." Mizarska je v novih prostorih izdelovala samo reprezentančno pohištvo za razne hotele in upravne zgradbe. Delavci sevniške tovarne so v štirih letih opremili znamenitega Sv. Štefana od zavese in pepelnikov do pohištva. „Vedno sem gledal na kvaliteto. Dobro pa poceni ne gre skupaj. Birokracija je hujša kot klošč!” Takole strne razmišljanje o včeraj in jutri Jože Bum, ostro in odkritosrčno, kakor ga je oblikovala dolgoletna življenjska izkušnja. PAVEL PERC S % S N V % % * % % * S I * I * v S 5 % i Braniki zdravega duha Kočevje: 70 let Sokola - Proslava bo 20. decembra Podelitev Bloudkovih priznanj in izbira športnikov V Kočevju se pripravljajo na proslavitev sedemdesetletnice popularnega predvojnega športnega društva Sokol, ki je zbiralo v svojih vrstah napredno slovensko mladino in je bolj kot katerakoli druga slovenska organizacija pripomoglo k osveščanju slovenske mladine. Kočevje, bra, na Prireditev bo 20. o6? bodo po uta, na njej pa ni Bloudkova priznanja in izW8» boljšo športnico in športnika.16 praznovanje bo na ta ali oni n vključenih vseh 28 društev klubov, ki delujejo pod okni Telcsnokulturne skupnosti Koc Ti klubi in društva so vre' naslednik Sokolovih tradicij, "C P . so seveda ena boli aktivn Tako -so LOČUJEJO PARO IN VODO - S pomočjo kondenznih loncev ločujejo v kemični tovarni paro od vode. Paro takoj ponovno uporabijo, vodo pa „pošljejo“ na novo ogrevanje. Magister Ivan Prezelj (desno) in delavec v kodami Marjan Čerček, ki je sodeloval fri tehnični izboljšavi, ob enem izmed kondenznih loncev. (Foto: rime) Zlasti veljk pomen je imelo sokolsko društvo .v nemškutarskem Kočevju in okolici, saj je pomenilo resno nasprotje nemškim kultur- uspešna kot druga, aktivni selektivni mnuzu—- -r . kot so nogomet, košarka, rok pa tudi za atletiko in strelstv^ občini kar dvan» bundovcem in drugim reakcional-nim silam. Proslavo sedemdesetletnice pripravlja Telesnokultuma skupnost zadnje ___________ . _ družin - vlada veliko zaniffl . Planinsko društvo postaja '““••ji od najbolj množičnih re®jl0ijt| Kurjači prihranili milijone družin, seveda pa na tem gl zelo prevladuje TVD Partij0'. , najbolj zavzema za mnoaca»,T prodor telesne kulture med lju meški »beksel-eksel pesesa Ladija Bajca, o) vabljiva ,kmnMLEzpAVljl ZAČIMBE V DUETU - Daija Damjanovič in