__________________________ VRTEC _________________________
France Bevk:
Resnica v oči bode.
Igrica za žive in nežive lutke.
Osejbe  igrice:   Mož, žena, maček in popotnik.
Mož je grd in ves kosinat, eno oko ima zavezano. Žena ima debela, zabuhla
lica, a je na drugo oko slepa. Maček je velik in črn, na čelu ima belo liso,
a je tudi slep na eno oko. Mož in žena naglo zajemata iz sklede in se ne
menita za mačka, ki sedi poleg, požira sline in milo pogleduje.
M a ček :   Mijav!
M ož :   Boš tiho!
M a č e k :   Mijav! Lačen sem.
Ž e n a :   Kaj praviš nama, če si lačen.
M a č e k :   Mijav! Jedel bi rad.
Ž e n a :   Dajva mu malo.
Mož :   Miši naj lovi!
Ž e n a :   Saj jih noče loviti.
Maček:   Miši loviti je težko — mijav!
Ž e n a : Vedno mi je v kuhin ji pod nogami. Nisem rnu zaston j že en lonec razbila na glavi.
Maček:   Mijav! Oči si mi razbila. To ni lepo!
M o ž :   Boš tiho!
M a č e k :   Mijav! (Gleda v skledo in se prične umivati.)
Ž e n a :   Boš jedel, če nama kaj ostane.
M o ž :   Od tistega se ne bo nasitil.
Ž e n a :   Bo pa skledo polizal.
M o ž :   MaJo bo ... (Jesta.)
Macek:   Mijav! (S pogledi jima šieje žlice.)
Potnik   (potrka).
Ž e n a :   Ali ni potrkal nekdo?
M o ž :   Zdi se mi, da je potrkal. Kdo nas moti pri kosilu?
Ž e n a :   Če je kdo, naj gre naprej! Saj nismo gospoda.
Mož:   Ne kriči! Mislil bo, da ni nikogar in bo šel dalje.
P o t n i k   (potrka vdrugič).
Ma ček :   Mijav!
Mož:   Boš tiho! (Udari ga za glavo.)
Žena:   Slišiš? (Novo trkanje.)
M o ž :   Kakor je videti, ne misli iti dalje.
Ž e n a :   Pa naj vstopi, če hoče.
Potnik   (pogleda skozi vrata): Ali ni nikogar doma?
M o ž :   Saj vidiš, da ne. Čemu pa viikaš nos v prazno izbo?
P o t n i k : Saj vas vidim. (Vstopi popolnoma; suh je ko trlica, malho ima na hrbtu.)
Mož:   Če nas vidiš, čemu pa ¦vprašuješ, če nas ni?
P o t n i k :   Ko pa mhče ni mev dejal.
Ž e n a : Bomo rekli pa cev, da bo poravnano.
Mož :   Kdo pa si ti? To nam povej!
P o t n i k :   Potnik sem.
M o ž : Krstno ime to ni. Priimek pa bi znal biti. Ali misliš pri nas ostati?
P o t n i k :   Odpočil bi se rad in najedel.
8
__________________________ VRTEC __________________________
M o ž :   Če si prinesel  malico in stol  s  seboj,  kar sedi  in jej.
Žena:   Če ne pa z Bogom!
M o ž :   No, Bog blagoslovi!
Žena:   Sedi, kaj bi stal!
P o t n i k   (stopi neodločen, gleda, z očini šteje žlice ko maček).
M a č e k :   Mijav!
Potnik:   Zakaj pa vaš maček joče?
M o ž :   Iz naše sklede bi rad jedel.
Potnik :   Mijav!
M o ž :   Kaj pa ti?
Ž e n a :   Ali imamo dva mačka?
P o t n i k : Iz vaše sklede bi rad jedel...
Mož:   Aha! Kosilo je pozabil prinesti s seboj.
P o t n i k :   ... če ste tako dobri.
M o ž :   Kaša, ki jo jeva, je dobra.
Ž e n a :   Jesti pri nas? Pa kar tako? Saj se še ne poznamo dobro.
P o t n i k :   Jaz vas že poznam. Po tisti strani, ki nič ne da.
M o ž :   Počasi boš govoril.
Žena:   Zakaj si pa kruljav? Ali nisi zašepal, ko si stopil v izbo?
Potnik:   Čemu sem kruljav? To pa ni lahka stvar.
M o ž :   Pijan si bil in si padel pod voz.
P o t n i k :   Ljudje so me polomili.
M o ž :   Si jih že zmerjal...
P o t n i k :   Ne, zmerjal.pa ne. Le resnico sem jim povedal, pa so me ...
Ž e n a :   Radi tega, da si jiin resnico povedal, že ne.
Mož :   Ta je bosa! Resnica je Bogu in Ijudem Ijuba.
P o t n i k :   Bogu že, Ijudem pa ne.
Žena:   Pa nama povej resnico!
P o t n i k :   Povedal bi jo. Iz hiše me boste zagnali. Če ne kaf hujšega.
Žena:   Povej nama resnico!
Potnik:   Lačen sem! Prej bi rad jedel.
Maček :   Mijav!
M o ž : Boš tiho, maček! Če hočeš jesti, našega mačka moraš užugati. Če ne, pa le pojdi s svojo lakotjo in resnico.
Maček:  Phhhh!
Potnik : O, če ni kaj hujšega ko vaš maček. (Se postavi z mačkom v boj. Umikata se in napadata. maček piha, slednjič se zgrabita, potaik mačka strese v rokab. in ga vrže na tla.)
Ž e n a :   O, mačka nama je ubil!
P o t n i k :   Vašega mačka se že ne bojim.
M o ž :   Žena, daj mu žlico!
Potnik   (začne zajemati iz sklede).
M o ž :   Zdaj pa že latko poveš sesnico.
Ž e n a :   Strašno sem radovedna.
P o t n i k :   Čakajte, da se najem, moje čeljusti  so se  odvadile gristi.
M o ž :   Pri koncu smo.
Ž e n a :   Dno se že vidi.
Maček   (se napol dvigne s tal): Mijav!
Ž e n a :   Saj še živi, mrcina.
Potnik:   In maček? Za mačka nič?
M o ž :   Miši naj lovi!                      •
Žena:   Povej resnico!
9
__________________________ VRTEC _________________________
P o t n i k :   Počakajte, da zajmem še eno žlico.
M o ž   (neha jesti: Zadnja je.
Žena   (stori isto): Skledo nama le pusti!
Potnik   (neha jesti, se dvigne, zahvali z rokaini): Hvala Bogu!
M o ž :   In resnica? Kje je resnica?
Potnik:   Česemi res nič ne zgodi...
Žena :   Ne bojte se! Resnica je nad vse. Ne, mož? Mož   (kima): Da, da!
Potnik (se malo umakne): Tore j ... Mh ... To sem hotel reči ... Čista resnica je... Vi gospodar in vaša žena sta zelo lepa in dobra člo-veka, tudi vaš maček je lepa žival... Samo eno napako imate ...
M o ž :   Kakšno?
Žena :   Govori!
P o t n i k   (stopi še malo nazaj): Vsi trije — imate samo tri oči...
Mož   (se razjezi): Kaj takega!
Žena   (isto): To se upa!
Mož:   Ko je zajel pri naši skledi!
Žena:   Pobere naj se! (Plane proti njeinu.)
Potnik (ki se je ves čas umikal): Saj sem vama povedal, da ue bo prav.  (Oba gresta nanj, še maček se dvigue. Potnik zbeži.)
M o ž :   Ali si ga slisala?
Žena:   Kakšna resnica pa je to!
M o ž :   AH je čudež, da je šepav?
Žena:   Tako resnico uaj si sam obdržif
Maček :   Mijav!
M o ž :  Boš tiho! (Spravita se nad mačka, ki nič ni kriv in ga natepeta.)
Zastor pade.